Št. 15, 16.
Leto XX.
NARODNI
GOSPODAR
Glasilo „Zadružne Zveze“ v Ljubljani

V Ljubljani, I. avgusta 1919.
===== Garje, srbečico ■
odpihn i nnjhitrojß dr. £mil Fleschevo izvirno, zakonito zavarovano
■ „Skabaform mazilo" ■
l.onVi l; za poskušnjo K 2*30, veliki lonvck K 4’	,
družinska porcija K 11*—.
Ob večjih naročilih za živali stopijo v veljavo sledeče cene: i kg K 25'—, 5 kg K 100*—, 10 kg K 180*—, 25 kg K 400'—.
Ekspedicija franko. Dobiva se izključno pri izdelovalcu :
Dr. EmiL FLESCH-ova lekarna „Pri kroni"
jiTsi. Györ (Raab), Ogrsko, irrr.:’:.:,:
■------------------a
Najlepše darilo mladini
je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
„DORB“,
ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. — Cena vezani knjigi je 3'50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi „Tedenskih Slik“.
KS
v*
C. kr. priv. pred ognjem i tatovi varne
b 1 a o- aj n e
prodaja najceneje dobroznana tovarna blagajn
M. ADLERSFLÜGEL
založnik liciITcistiovili posojilnic.
DUNRJ I., Franz Josephs-Quai štev. 27.

mvsmsmi.

Za dosego zadovoljive, res dobičkanosne žetve je poraba
kn 1 i j('\r i h sol ij
:: poleg gnojil fosforne kisline in dušika ::
neobhodno potrebna.
Kajti če se ne pridene kalij, ne moreta fo-:: sforova kislina in dušik provzročiti ne ::
Kajnitin koncentrirane kalijeve soli prodajajo vse kmetijske zadruge in društva ter zadružne zveze po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
NRRODNI GOSPODAR
Glasilo Zadružne zveze v Ljubljani.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplažno. — Cena listu za nežlane po štiri Urone na leto, za pol leta dve Uroni, za fetrt leta eno Urono; za flane zvezinih zadrug po tri Urone na leto. —Posamezna št. 20 vin.
izhaja 10. in 25. vsaUega meseca. SUlep urejevanja 5. in 20. vsaUega meseca. Rokopisi se ne vrafajo. — Cene inseratom po 50 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Prvi jugoslovanski zadružni kongres.
N’ zadnji številki smo poročali o ustanovnem zborovanju Glavnega Zadružnega Saveza v kraljestvu SlfS, ki se je vršilo dne 14. junija 1010 v Belgradu.	-
Naslednjega dne se je pričel prvi jugoslovanski zadružni kongres.
Ta posvet je bil velikega pomena za vse naše zadružništvo. Prvi pogoj za uspešno vzajemno delo je poznavanje medsebojnih odnošajev in stvarnega položaja. V tem oziru je bila ob priliki kongresa dana prilika, da ho se številni delegatje posameznih pokrajinskih zvez porazgovorili o stanju zadružništva v pojedinih deželah. Vsi udeležniki so dobili utis, da je zadružništvo ena od najvažnejših kulturnih in gospodarskih ustanov našega naroda, ki je za njegov ekonomski in socijalni razvoj v bližnji in daljni bodočnosti največje važnosti. Resne ('•ase preživljamo, kriza še ni prestana; družabne sile še niso dobile pravega ravnovesja, pojmovanje družabnih dolžnosti je še zelo okrhano, dobičkaželjnost, oderuštvo, izkoriščanje je še v polnem cvetu. Slika današnjih i’azmer torej nikakor ni razveseljiva. Zato je pa tem bolj razveseljivo, da zadružništvo v tem splošnem razsulu ni izgubilo svojega pravca. Nasprotno, na kongresu se je dokumentirala trdna volja, napeti vse sile, da se sedanje neprilike kolikor mogoče odpravijo in čim hitreje zacelijo rane, katere je sasekala dolgotrajna vojna organizmu našega ljudstva. Kongres je potekel tako, da je ustvaril utis, da moremo od zadružnega dela pričakovati ugodnih uspehov za ozdravitev sedanjega bolestnega socijalnega in gospodarskega stanja. Pokazalo se je, da zadružna organizacija navzlic vsem težavam še vedno razpolaga z velikimi moralnimi in materijalnimi sredstvi, s katerimi bo mogla v obilni meril služiti splošnim interesom.
Na dnevnem redu kongresa so bila razna akutna vprašanja, o katerih se je vsestransko razpravljalo. Upamo, da bodo te razprave vsaj deloma pripomogle, da se čimpreje dosežejo skupni cilji zadrugarstva.
O ljudski i z o h r u z h i.
Najprej je referira! dr. Bervaldi, predsednik Zadružnega Saveza v Splitu, o širjenju narodne prosvete. Govornik je imel v prvi vrsti pred očmi kulturno zaostale kraje naše države. Organizacije, ki delujejo pri nas že dolgo vrsto let s. tolikim uspehom na prosvetnem polju, so ondi povsem neznane. Razlika v splošni ljudski izobrazbi naših krajev in pokrajin, katere je imel referent pred vsem v mislih, je velikanska. S tega stališča je treba presojati njegova izvajanja.
Referent je pred vsem povdarjal važnost izobrazbe za narodno, kulturno in gospodarsko življenje in njega razvoj. Soli bo morala Jugoslavija posvečati posebno pozornost. Toda država stori lahko marsikaj, vsega pa le ne more doseči. Treba je vsporednega delovanja se drugih faktorjev. Delo, ki se je v tem oziru započelo pred vojno, treba nadaljevati, poglobiti in izpopolniti. Zadruge so zelo zainteresirane na tem, da se širi izobrazba in zato morajo sodelovati. V mnogih krajih so zadruge prirejale analfabetske tečaje in so tako širile pismenost. Fovzdiga izobrazbe pomenja tudi gospodarsko povzdigo. Povsem pravilno je, če se trdi: ,Xe morem želeti, česar ne poznam.“ Treba je to raj probuditi pri seljaku interes za ono, česar ne zna, dopovedati mu n. pr. kako je s higi-jeničnega in moralnega stališča potrebno, da mu je stanovanje zdravo in udobno. Načinov, kako je mogoče širiti prosveto, je več. Najsigurnejši se mu zdi potom predavanj, kajti živa beseda največ zaleže. Govornik pa mora biti dobro pripravljen, da ga more narod razumeti. Zatem govori o slikah, ki naj bi spremljale predavanja, o časopisih, strokovnih knjigah in drugih pripomočkih. Dalje govori o nadaljevalnih šolah na Danskem in priporoča, da bi si kdo ugledal njih ustroj in potem poročal, ali bi jih ne bilo mogoče vpeljati tudi pri nas.
Za njim je govoril dr. Frangeš (Zagreb), ki osobito, naglasa potrebo reorganizacije ljudskega šolstva in učiteljišč. Pouk na ljudskih šolah po deželi se mora prilagoditi kmetskim potrebam in naj ne pripravljajo učencev samo za gimnazije. Vsled tega bi pa bilo treba tudi drugače vzgajati učiteljski naraščaj, ki bi se moral vsaj eno leto učiti tudi praktičnega gospodarstva. Treba je dalje preurediti kmetijske šole, iz katerih so doslej prihajali večinoma H n an carji, orožniki in občinski pisarji, ne pa dobri praktični gospodarji, ker so se tekom šolanja priučili drugačnemu načinu življenja, kakor je na kmetih. Priporoča, da bi se mladeniči pošiljali v druge kraje k izobraženim kmetovalcem v prakso: tako bi se privadili boljšemu gospodarstvu, obenem pa bi se ne odtujili svojemu pravemu poklicu.
Kosta Glavinič opozarja na važnost ženske izobrazbe. Hiša ne stoji na zemlji, nego na ženi, pravi srbska prislovica. Kulturni nivo na kmetih se da najhitreje dvigniti s pomočjo žene. Kaj žena velja, to dobro veli narod v oni prislovici. V Srbiji je bilo nekaj tečajev za gospodinje (domačice). To je treba sedaj nadaljevati in predavati vse, kar je najvažnejše za hišo. Gospodinja na kmetih ima mnogo pripomočkov, toda jih ne -zna uporabljati; zato pa ji je treba pokazati, kako naj jih rabi. Seveda je treba pripraviti tudi učne moči, ki bi delovale ne teh tečajih.
137

Obdavčevanje zadrug.
O obdavčevanju zadrug je referiral Miliajl Avramovič, upravnik Glavnega Zadružnega Saveza.
Da bi se moglo dobiti zanesljiv iu siguren kriterij za obdavčevanje zadrug, je treba najprej ogledati si vrste raznih gospodarskih podjetij. On jih deli v: državna podjetja tiskalne in socijalne narave (istotako prosta davkov), individualna ali kapitalistična, kjer socijalni moment ne igra nikako posebne vloge, in kjer je glavni cilj dobiček. Poleg tega obstoje dobrodelna podjetja (davkov prosta) in slednjič zadružna, ki nas tu najbolj interesirajo. Ta oblika je drugim slojem se malo poznana.
Na prvem mestu stoji kreditna zadružna oblika. V privatnih kapitalističnih kreditnih podjetjih se ljudje združujejo, da dajejo drugim po izvestni ceni denar na razpolago. Namen je, izbiti čim večji dobiček, a sredstvo organizacija kapitala. Zadružna kreditna oblika pa ima drugačne cilje in drugačne metode. Tu se združevanje vrši za to, da se z združenimi kapitalijami izvršuje vzajemna pomoč. Cilj je torej povsem nasproten cilju poprej omenjenih podjetij, ker glavni moment onih, t. j, dobiček, pri teh ne obstoji. Pri nabavni zadrugi obstoji ista razlika. Kapitalistična podjetja ne kupujejo za sebe, ampak da bi prodala drugim, zopet za čim večji dobiček. Zadruge kupujejo, da zadoste potrebam članov kar najceneje. Nikjer pa ni običajno, da bi se nekdo podvrgel obdavčenju zato, ker je nekaj ceneje kupil. Nabavljajoč s pomočjo zadruge nikdo ne povečava svojih dohodkov, ampak si samo nekaj prihrani. Pri prodajalni' in produktivni zadrugi se na isti način pomaga zadrugarju, da svoj proizvod, torej svoje delo, čimbolje proda in vnovči, dočim privatna podjetja kupujejo, da dalje prodajajo in da pridejo do večjega profita,
Pri vseh vrstah zadrug manjka torej glavni moment za obdavčenje: profit. Ali poleg tega zadruge, poslujoč na ta način, vršijo veliko ekonomsko, izobraževalno in socijalno nalogo. One povečavajo delovni zaslužek, ustvarjajo pogoje za nove popolnejše ustanove, dosegajo tako znatne prihranke in večajo ekonomsko moč dežele. To je gospodarska korist. Socijalna korist pa obstoji v tem, da se branijo drobne moči od daljnih socijalnih zmešnjav, braneč prihranek dela pred eksploatiranjem. Poleg tega nudijo vsakej od teh malih sil prepričanje, da je tudi za njo pomoč in lek in da se more s skupnim delom mnogo doseči. Vzbuja se prepričanje, da niso obsojene na propast.
V normalnem oziru stvarjajo zadruge novo obliko pridobnosti, kjer ni izkoriščanja in zlorabe, dovršeno pošteno obliko, v kateri se vrši samo vzajemno pomaganje. Tu ni dobička, ampak samo pomoč. A to vstvarja podlago za novo družabno moralo. Kadar bi zadruga obsegala vse pridobitne panoge, dobili bi vse drugačno moralo v naši družbi.
Na podlagi tega prihaja poročevalec do zaključka, da zadrug iz vseli teh razlogov ne gre obdavčevati, zlasti zato ne, ker manjka glavni moment za obdačbo: profit. Ne more se obdavčiti niti ono, kar se oddaja rezervnemu zakladu, ker je to samo premija za stroške v bodočnosti. Fond za vzgojo za-
138 —
ilružnikov more še manj biti podvržen obdačbi, ker zadruge s tem le olajšavajo izobrazbo, torej pomagajo državi v njenih nalogah.
Ostane samo oni prebitek, ki ga zadrugo prihranijo svojim zadružnikom, kar se osobito vidi pri onih zadrugah, ki dajejo članom blago po tržni ceni, a razlika se jim izplača na kraju leta, da bi tem očitnije videl korist, ki jo ima od zadruge. Ali tudi ta prebitek ni tako znaten, da bi ga bilo treba obdavčiti, z ozii’om na druge koristi, ki jih zadružništvo nudi državi. So dežele, kjer je ta prebitek oproščen davka, so pa tudi take, kjer je obdavčen. Ako bi se država odločila, da z ozirom na težke finančne razmere vendarle obdavči tudi zadruge, treba bi bilo zahtevati, da se obdačba uredi tako, da ne ovira zadružnega delovanja.
Po referatu se je oglasilo za besedo več govornikov. Ačim Gjermanovič (Zagreb) je zahteval, da če bi sploh prišlo do uvedbe davkov pri zadrugah, ne sme biti to zvezano z zmedeno administracijo, ki stane več, kakor donaša davek. Dr. Laginja je povdarjal, da bi bilo pogrešno, zadrugam navaliti nesorazmeren davek, ker je bil tudi v Avstriji pridobninski davek za zadruge še dosti povoljno urejen. Gjuro Musič zahtevi' da naj bodo davka povsem oproščene zadruge, ki poslujejo le s svojimi člani, in da plačajo davke, le tedaj, če delajo' tudi z nečlani. Toda pri tem je treba uvesti priprost način preračunanja, da ne bo tako, kakor je bilo v Avstriji, kjer je bilo treba vzeti specijalista za pojasnila davčnim oblastem. Davek naj se predpiše le z gotovimi odstotki od čistega dobička, drugo naj vse odpade. Košta Glavinu' priporoča, naj bi država od zadrug pobirala davke preko zvez, ker bi bilo to veliko ceneje.
Po nekaterih daljnih pripombah je bil sprejet predlog, naj Glavni Zadružni Savez v smislu izraženih nasvetov sestavi rosolucijo in stopi v stik s finančnim ministrstvom, kadar se bodo obravnavala ta vprašanja.
Izseljeniško vprašanje.
Hrvatske in srbske zadružne organizacije so se veliko bavile s tem važnim vprašanjem, o katerem je na kongresu poročal dalmatinski poslanec Lupis-Vukič. O izseljeništvu je treba voditi točne račune. Naši izseljenci so pokazali mnogo življenske sile, organizujoč in ohranjujoč se v tujini. Oni imajo veliko časopisov ter dobrotvornih in gospodarskih ustanov. Oni so tudi zelo zavedni rodoljubi. Dali so 5 — 6 milijonov za srbski rdeči križ, za begunce, vojne sirote. V amerikansko vojno posojilo so naložili do 150 milijonov. Odpravili so domov cel parobrod potrebščin za domovino. Kar je pa največ:- dali so 15.000 prostovoljcev.
Naj ostane zabeleženo, da je zadružništvo umelo to delo oceniti, oceniti žrtve, ki so bile velikanske in za katere so često prejele samo nezahvalnost. Njihove joke so nam sedaj bolj potrebne nego kedaj poprej. V onih nekoliko letih, ko niso mogli pošiljati domov denarja, so si nabrali velike prihranke, i» tudi ta denar bi mogel sedaj domovini zelo prav priti. Sedaj se jih v resnici odpravlja domov prav veliko, morda čez 100.000. Treba je zato pripraviti vse,
da najdemo doma, česar jim je treba in gledati, da se ne povrnejo razočarani nazaj. Tu mora tudi zadružništvo storiti svoje. Kasneje bo šlo lahko, ker je naša zemlja bogata. Z izseljenci bo treba stopiti v zvezo že zaradi njihove lastne koristi. Brez državne pomoči, se te naloge ne bodo dale izvesti.
Za slučaj novega izseljovalnega gibanja bo treba po referentovem mnenju pripraviti zakone o izseljevanju, ki bi regulirali razmere in osigurali in ščitili izseljence.
Za njim je govoril g. Horvat, tajnik srbske zadružne zveze v Zagrebu, ki je kot organizator izseljencev prepotoval celo Ameriko in kot tak dobro pozna njihove razmere in potrebe. Izseljevanje je rana, katero jo treba začeti čim preje zdraviti. Vzroki izseljevanju so bili različni. Mnogi so po svojem prihodu v Ameriko padli v roke ničvrednih ljudi, ki so jih odirali. Bogastvo iz Amerike je bajka, ker se vse presoja po posameznih slučajih, a se ne upošteva škoda, ki jo trpi doma ostavljena hiša v moralnem in materijalnem oziru. Nad 200/0 iz-izseljenoev si je osnovalo v Ameriki lastno rodbinsko ognjišče. Po našem nazivanju bi bilo treba dati izseljevanju prehodni značaj: srbski izseljenci so večinoma tako delali, pri Hrvatih in Slovencih so v tem oziru razmere slabše, kajti mnogi izmed njih hočejo trajno ostati v Ameriki, kar se najbolj vidi iz okolnosti, da si stavijo svoje cerkve in šole in ustanavljajo stalne kolonije. V Ameriki se pa že druga generacija ne more več očuvati, ampak se razuarodi.
Govornik v nasprotju s prejšnjim poročevalcem ne veruje, da se bo • toliko izseljencev v kratkem povrnilo v domovino. To bi bilo še le tedaj mogoče, ako bi se razvila intenzivna propaganda, ker Amerika je naposled vendar le zemlja, kjer se dobro živi in iz nje se ne odhaja tako lahko. K temu svetu bi bilo treba poslati ljudi s potrebnim ugledom, ljudi poštene, in poleg tega bi bilo treba delati sistematično z vsemi drugimi sredstvi. Izseljence vabiti domov z obetanjem zemlje ob priliki agrarne reforme, bi bilo po njegovem mnenju pogrešno. Med njimi ne bo mnogo poljedelcev, ker so v Ameriki delali le po tvornicah. Marsikateri med njimi bo gledal, da si po povratku v domovino osnuje lastno obrtno podjetje. V teuf pravcu je treba delati. Naj jih dobimo domov le 20 odstotkov, ali naj se vsaj'tem tukaj dobro godi. Potem bodo le-ti za vzgled onim, ki so še ostali v Ameriki, in vračanje v domovino bo nato zavzelo večje dimenzije.
Novo osnovanemu Glavnemu Zadružnemu Savezu nastane lepa naloga, sodelovati pri povraćanju naših izseljencev. Savez edini bo delal nesebično in bo uveril narod, da je nekdo tukaj, ki se za njega briga.
Kar se tiče dobivanja denarja od izseljencev, je pa stvar bolj komplioB rana. Potom kake banke to ne bi šlo dobro, ker bi bili s tem združeni veliki stroški. Pač pa bi se dala osnovati posebna organizacija, ki bi posredovala pri pošiljanju denarja. Moglo bi se domovini pomoči tudi na ta način, da bi izseljenci stvorili posebne organizacije, nakupovali razne potrebščine in jih pošiljali v domače kraje,
Panič govori o neki posebni vrsti izseljencev, katerim pravijo Srbi „pe-čalarji“. Ti se po svojem povratku, akoravno so bili preje poljedelci, ne povra-eajo k svojemu staremu poslu, nego kupujejo biše in se bavijo s špekulacijo in trgovanjem. Taki izseljenci so doma iz pirotskega, požarevačkega, krajinskega in deloma iz niškega okrožja.
Horvat govori še enkrat o posledicah nepremišljenega povraćanja v domovino. Ako bi se vrnila velika masa izseljencev, mogla ni nastopiti znatna brezposelnost, vsled česar bi se nekateri zopet podali v tujino. Doseljevanje se mora vršiti korakoma in polagoma. V ta namen bi se morala dogovoriti dva faktorja, država in zadružna organizacija.
Po raznih drugih govornikih se je oglasil k besedi tudi profesor. Mih. Pupin, poznat srbski učenjak in sedanji generalni konzul v Njujorku, ki biva v Ameriki že 43 let in dobro pozna ondotne razmere. Pripoveduje, da se je med izseljenci iz vseh naših krajev začelo spontano gibanje, da se povrnejo v domovino. Potrebno je, dati jim navodila. To se je nekoliko že izvršilo. Treba je dalje osnovati poseben odbor za izseljence in sicer v Njujorku. Izseljevanje iz Amerike ni težko, težave pa se bodo pojavile doma. Xikdo naj se ne vabi domov. Kdor hoče, naj se vrne. Iz Amerike jih je odšlo do sedaj okoli 7000 iz raznih krajev. Varčajo se z denarjem, da si kupijo hišo in zemljo in da delajo. Z njimi se bo lahko shajalo, ker so se za povratek sami po sebi odločili. Od ureditve agrarne reforme je izseljevanje precej odvisno. Do sedaj se ni nič storilo, da se prihranki ameriških izseljencev dobe domov. Italija se je financijsko preporodila, ker je samo iz Severne Amerike dobivala od svojih delavcev vsako loto 100 miljonov lir v zlatu. Naši jugoslovanski delavci so mnogo sposobnejši in stoje na višji stopnji kulture. Italijanska vlada se je pobrigala in je sistematično delala za svoje izseljence v Ameriki. Treba je, da tudi naša vlada posnema ta zgled.
(1. Delič govori o izseljeniškem vprašanju s stališča domačih delavcev.
Slednjič sta se referenta Lupis-Vukič in Horvat pooblastila, da sestavita primerno resolucijo.
Oskrbovanje zadružnikov.
Pod predsedstvom dr. Korošca je kongres nadaljeval svoje delo. Dne ib. junija popoldne je prišlo na vrsto vprašanje o oskrbi zadružnikov z ino-stranskim blagom, o čemer je poročal upravnik Glavnega Zadružnega Saveza g. Mih. Avramovič.
Govornik je povdaril najprej, da na oskrbovanje veliko uplivajo prometne razmere, ki so v mnogih krajih pri nas jako slabe in tudi drage, kar zelo zvišuje cene. Iz Srbije se 8 let ni nič izvažalo, in to slabo upliva na valuto, tako da je sedaj treba dati 180 dinarjev za 100 frankov. Ob uvozu in izvozu se ne sme vse prepustiti slučaju. V prodajalnah vidimo vse polno luksurijoznih stvari, a za praktično potrebo skoro nič. Stvari gredo same od sebe naprej, a dežela pri tem čim dalje bolj obubožava.
Kje naj iščemo blagor* Italija nam ne more ničesar dati, tudi v Franciji ni skoro nie boljše. Obrniti bi se morali v prvi vrsti do Amerike, v drugi do Anglije. V teh dveh državah obstoji silna organizacija dela, promet se razvija v normalnih mejah. V Ameriki bi lahko takoj dobili oblačilnega blaga, platna, kož, mila, sukanca in raznih drugih industrijskih izdelkov. Zaradi poizvedb se je govornik osebno mudil na Angleškem in v Parizu. Konferiral je z raznimi angleškimi ministri, industrijalci in zadružnimi voditelji. Do teh poslednjih se je obrnil tem lažje, ker je v angleški zadružni organizaciji nad tri in pol milijona ljudi in imajo zadruge nad 200 fabrik, v katerih se izdeluje prav vse, kar se potrebuje v hiši. Imajo tudi svoje ladije za prevoz. Angleži bi dali vsega, kar hočemo, razim volne in surovih kož. Čevljev bi angleške zadruge lahko dobavljale vsak mesec SO’OOO parov, po <> mesecih pa bi mogle dati celo 1 milijon parov. Ravno tako bi lahko dale poljubno množino narejene obleke, no mogle bi pa dati mnogo semenja, modre galice in raznih drugih poljedelskih potrebščin, ker te robe sami nimajo na preostajanje. Prevoz do naših luk bi oskrbele njihove lastne ladje, dalje bi ga morali mi sami. Pri tem so angleži opozarjali na tatvine, ki se dogajajo na naših železnicah.
Plago bi nam Angleži prodajali pod istimi pogoji, kakor belgijskim in poljskim zadrugam. Plačila ne zahtevajo takoj v gotovini, ampak se zadovoljijo s tem, da izstavi finančno ministrstvo jamstveno izjavo, da porokuje za plačilo. Pod ravno takimi plačilnimi pogoji bi dobavljali blago privatni tvorničarji, s katerimi je stopil v stik. Pri ministrstvu trgovine v Londonu je bil govornik sprejet zelo blagohotno. Izjavili so mu, da so pripravljeni v vsakem oziru pomagati'
Nastane pa pri tem vprašanje, kdo naj vzame oskrbo v roke. Ali naj sc vse prepusti svobodni trgovini ali naj sodeluje zadružna organizacija? Vojna ima za posledico, da sc bo kapitalizem silno ojačil. Angleži so o tem do dobra prepričani in zato diodo delali na to, da bi se združilo zadružništvo vsega svetu. Sedaj se že posvetujejo o mednarodni zvezi. Pri nas doma bo treba dognati, česa potrebujemo, ker vse pokrajine nimajo enakih potreb. Dalje se bo treba odločiti ali naj vzame nakup inozemskega blaga v roke samo ena zveza za vso državo, ali vsaka pokrajinska Zveza sama za se.
Končno povdarja govornik, da je potrebno z vsemi silami buditi domačo produkcijo. Država ima dolžnost, da odstrani vse ovire produkcije in mora eventualno aktivno intervenirati. Zlasti se mora povsod po železnicah uvesti red, tak red in taka snažnost, kakor je v Sloveniji.
Kerdič (ravnatelj hrv. slav. gospodarskega društva v Zagrebu) našteva vse škodljive posledice, ki izvirajo za našega poljedelca iz sedanjih neurejenih razmer, slabo gospodarsko politiko, tatvine in podkupovanje po železnicah, nezadostno organizacijo državnih oblasti, protežiranje špekulantov pri uvoznicah in izvoznicah, ogromno carino i. t. d. Predlaga, da zadružne organizacije stvorijo poseben sindikat za izvoz in uvoz za vse, česar potrebujejo zadruge.
Po nekaterih pojasnilih predsednika dr. Korošca se je pooblastil upravni odbor Glavnega Zadružnega Saveza, da preštudira predmetno vprašanje,
A g r a i' n o vprašanje.
Referent dr. 8ard«lic povdarja veliko važnost agrarnega vprašanja in njega pravilne rešitve za ves naš narod, ne samo za posamezne stanove. — Slav. Panič govori o dosedanjih agrarnih reformah v Srbiji, ki se niso izvedle povsem racijonelno. •). Zuvanović priporoča, da se Glavni Savez s tem vprašanjem temeljito bavi. — Dr. Frangeš (Zagreb) se sklicuje na brošuro, ki jo je izdalo o agrarnem vprašanju Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu. Naglasa potrebo, da se agrarna reforma izvaja korakoma in izogibajoč se nevarnosti, da bi produkcija padla. S samo razdelitvijo zemlje še ni nič doseženega. Ako bi se delalo tako, kakor se dela sedaj, bi prišle v nevarnost razne kmetijske industrijske in druge kulturne naprave' ki so zelo važne za poljedelstvo. Ko so govorili o predmetu še nekateri drugi zastopniki, se je končno sprejel predlog, naj se ta problem prouči v posebnem odboru Glavnega Zadružnega Savezu.
S tem je bil ves vspored dokončan, na kar je predsednik Antičevi«' proglasil prvi jugoslovanski zadružni kongres za zaključen.
Misli o ožji koncentraciji slovenskega zadružništva.
Sedaj, ko se je z velikim uspehom začela graditi enotna organizacija jugoslovanskega zadružništva, je gotovo zelo umestno izmenjavanje mnenj o vprašanju, ali nismo Slovenci grešili, da nismo v času revolucije prelomili z zgodovinsko potezo v značaju našega zadružništva, ločili zadružništva od strankarske politike ter ustvarili enotne zadružnte organizacije za celo Slovenijo.
V mislih smo to storili.fJ^jistopniki vseh slovenskih zadružnih zvez so se pri sejah odseka v Narodnem svetu, ki si je stavil nalogo koncentrirati slovensko zadružništvo, izrekli za načelo ene same popolnoma nadstrankarske zadružne zveze, za katero bi bila merodajna izključno samo gospodarska načela.
Značilno je bilo, da se je v tem vprašanju Zadružna zveza v Ljubljani zavzela brez pridržka tudi za praktično uresničenje tega načela, dočim so zastopniki drugih zvez v isti sapi hiteli dopovedovati, da se praktično ta misel vsaj za enkrat ne da izvesti. Značilno se mi zdi to dejstvo v toliko, ker pripada Zadružna zveza po političnem prepričanju ogromne večine v njenih članicah organiziranih zadrugarjev stranki, ki smatra zadružno misel za bistveno, temeljno točko svojega gospodarskopolitičnega programa. Površni opazovalec, ki se pri nas Slovencih jako rad postavlja na stališče, da je politično strankarstvo pri nas na vsakem polju narodnega vdejstvovonja, ki ni strogo politično, samo škodljivo, bo ta korak težko razumel, neumljivo mu bo, kako so se mogli navduševati za izključenje zadružništva iz strankarskega boja ravno somišljeniki stranke, ki je v dosedanjih političnih bojih črpala toliko moči iz zadružništva, ki ima še danes
najmočnejšo zadružno organizacijo v svojem okrilju in, ki ima v vodstvu posameznih zadrug najčilejše in najzavednejše strankarske pristaše in zadruga rje obenem. Kdor- našega političnega strankarstva ne sodi tako nizko in vidi kljub bolj ali manj odurni zunanjosti političnega boja njegovo nravno jedro in pozitivne uspehe, je pa prepričan, da so zastopniki Zadružne zveze v Ljubljani zavzeli ne samo kot zadrugarji ampak tudi kot somišljeniki politične stranke edino pravilno stališče.
Denimo, da bi v resnici prišlo pri nas do enotne, nestrankarske zadružne organizacije in da bi se zadružništvo v resnici priznalo kot strankarsko nesporno. S tem še ni nikakor rečeno, da bi vsi Slovenci, zlasti vsi slovenski politiki postali vneti, iskreni pristaši zadružne misli. Sicer smo res narod gospodarsko šibkih, vendar toliko kapitalizma je brez dvoma med nami, da bo pri nas vedno mogoča vsaj šibka politična stranka, ki nesebične zadružne misli ne bo mogla priznavati kot politične osnove. Odkrito bi svojega bistva taka stranka ne mogla priznati, ker bi bila	sicer že sama po sebi obsojena v večno	neznatnost	in	nepomembnost, ker so	v to obsojene celo kapitalistične stranke	pri	narodih	z	vse
drugače razvitim in razraščenim kapitalizmom, kakor ga imamo pri nas, delala bi torej bolj ali manj prikrito in hinavsko politiko, vendar bi že samo novo tvorjenje političnih strank po tem ločilu pomenilo ne samo v gospodarskem, zadružnem ampak tudi	v političnem oziru precejšen napredek.
Nevarnost bi	mogel videti človek samo v tem, da se	pri	nas zadeve, ki
se izločijo iz političnega boja in postavijo na nestrankarsko, slogaško podlago, rade zaduše v mlačnosti in mrtvilu; ravno zato, ker so splošno priznane, samo-obsebi umevne, se nihče več ne zmeni zanje. Ali bi se moglo to pripetiti tudi zadružni misli?
Zadrugarji se te nevarnosti niso prav nič ustrašili. Mase našega ljudstva se ne oprijemljejo zadružništva iz prepričanja ampak iz potrebe. Boj proti kreditnemu oderuštvu je ustvaidl prvo naše zadružništvo. Ko so naše rajfajznovke iz-vojevale ta boj na posojilničarskem polju, so mase polagoma izgubile zanimanje zanje. Možje prepričanja in načel so ohranili zavest njihove potrebe in so jim tudi za naprej ohranili zvesto požrtvovalno delo, mase pa so začele gledati v njih samo upnika, s katerim je vsako srečanje kolikor toliko neprijetno. Zato je razširjenje in poglobljenje zadružne misli samo s kreditnimi zadrugami tako težko in malo uspešno delo. Ta panoga zadružnega dela bo ostala ohranjena maloštevilnim izvoljenim, ki bodo imeli .dovolj široko obzorje za pravilno ocenjevanje pomena zadružništva za malega človeka in dovolj požrtvovalnosti. Kdor presoja vse samo iz trenotne gospodarske potrebe, bi vedel ceniti kreditne zadruge šele, kadar bi jih ne bilo več in bi se zopet pričelo kreditno oderuštvo. Zavedni kreditni zadrugarji bodo ostali kvas vsega zadružnega gibanja. 8 tega stališča bi se bilo vsekakor bati poplitvenja zadružnega gibanja, vendar so se zadrugarji s pravilno sodbo o gospodarskem značaju sedanje dobe predobro zavedali, da bo v gospodarski razruvanosti in neredu, ki je nujna posledica vsake dolgoletne vojne, na vseh koncih in krajih .bahato razbrstelo oderuštvo, ki bo klicalo pri žrtvah glasno
po zadružni samopomoči in z železno nujo stavilo na vse narodne gospodarje in politike vprašanje: za ali proti. Že med vojno so oderuštvo in druge zlorabe pri trgovini z živili in drugimi potebščinami priklicale v življenje celo vrsto konsumov in konsumnih podružnic, dasiravno so prvi ponesrečeni poskusi na tem polju vzbudili tak vrišč, da bi bil človek mislil, da ni mogoče misliti na nove resne poskuse s konsunii pri nas, vprašanje nacijonaliziranja tujega kapitala je moralo vzbuditi pozornost na zadružno obliko ne samo pri malih obrtnikih, ki so tudi v resnici začeli ustanavljati obrtno-proizvajalne zadruge na različnih krajih, ampak tudi med kmetovalci, ker si je težko misliti izvršitev agrarne reforme brez zadružne oblike. Oderuštvo pri lesni trgovini je naša stara bolezen. Sedaj je naš les postal tako važna narodnogospodarska činjenica, da se je kapitalizem v naši državi začel z vso silo in smotrenostjo pripravljati na odločilen naskok, ustvariti se misli kartel, ki bi to trgovino monopoliziral, ki bi našim kmetom, ki jim bo lesoreja edina zanesljiva opora v tekmi s stanovskimi tovariši z bolj- blagoslovljenim poljem, pičlo meril dohodke iz njihovih gozdov. Ni čuda, da se povsod javlja zanimanje za zadruge za prodajo lesa. «lugoslovaoska kmečka zveza je čisto pravilno spoznala v njih edino sredstvo odpora in samoobrambe. Vse te nove zadružne oblike terjajo od voditeljev in članstva mnogo več kaker kreditne zadruge, njihova potreba in pomen je pa tako neposredno na dlani, da zanesljivo lahko pričakujemo, da bodo zadružno misel v masi mnogo bolj razširile in poglobile,-kakor so to mogle storiti kreditne zadruge. Da bi se zadružna misel zamočvirila, se nam torej ni prav nič bati. Se vedno bo ostala kamen življenja za ene, kamen spodtike za druge.
Kar tiče preozko zvezo med zadružništvom in politiko, se lahko reče, da sta "v vsakem našem javnem delavcu dve duši, ena je fanatično strankarska, druga ima pretiran strah pred škodljivim vplivom političnega strankarstva na različne panoge javnega dela. Doba revolucije je ta strah posebno povečala. Nekateri so v dobi narodnega ujedinjenja upali, da bo politično strankarstvo pri nas sploh prenehalo. Izkazalo se je nazadnje, da ima vendar prav pesnik, ki je že davno svaril: Ne misli, da dih prve sapice odnesel bode to, kar misli so storile. Tudi naše zadružništvo in politika sta po svojem postanku in razvoju združena kot sijamska dvojčka. Narodni dušelovec bi moral v tem dejstvu iskati značilno potezo našega narodnega značaja.
Po mojem mnenju sta pred vsem dve stvari pri nas povzročili pretiran odpor proti političnemu strankarstvu. Žurnalistika je pohujševala političen boj, ker so se k žurnalistiki zatekali ljudje brez stvarne sposobnosti in so zanesli v žurnalistični strankarski boj osebno gonjo ter nazadnje dosegli da se je stvoril med pristaši različnih strank kitajski zid, skozi katerega se zlasti vrline nasprotnikov niso več videle. Ce nam kot uspeh našega navdušenja za ujedinjenje ostane iz revolucijske dobe, da se bomo izogibali osebnega boja v politiki in da se politične stranke ne bodo več bojkotirale, je bilo že to vredno znoja poštenjakov. Zlasti zadrugarji moramo vneto čuvati in gojiti to dedščino velikega časa. Stvaren političen boj nam ne bo škodoval. V skupni zvezi vseh jugoslo-
vanskih zadružnih zvez bomo imeli vedno toliko skupnih potreb, da do popolne ločitve ne bo moglo nikdar več priti. Kljub ločitvi po strankah bomo v gospodarskih vprašanjih dostikrat bojevali skupno boje za skupne koristi. Cim več bo stvarnosti v političnem boju, tem manj bo prostora za plitve duše, ki imajo slabe izrastke naše politike na vesti. S trajnim delom v tej smeri bomo i na gospodarskem i na političnem poprišču vzgojili nov rod, ki bo lahho tudi glede naše zadružne koncentracije izvršil to, za kar je prvi veliki moment našel premajhne ljudi.
V kolikor je politično strankarstvo ravno na zadružnem polju rodilo škodljive izrastke, se vse naše zadružne zveze tega zavedajo. Pri vseh je tudi dovolj resne volje, da se stari grehi čim preje popravijo, zato smemo vsaj upati, đa se novi ne bodo delali. Ne smemo pa pozabiti pri tem, da je bila politika tudi jaka gonilna sila v zadružnem razvoju. To lahko povdarim, ker sem cel čas v tem oziru zastopal pravilno stališče in delal za koncentracijo tako iskreno, da mi vest prav nič ne očita.
Največja ovira gospodarskega značaja, da ni prišlo do koncentracije slovenskega zadružništva, je bila pač pasivnost dvojice naših zadružnih zvez. Ta pasivnost je najhujša rana slovenskega zadružništva in obenem naša najvažnejša skupna zadeva. Ce se nam ne posreči zaceliti te rane, je zadružna misel za dolgo časa ubita med našim ljudstvom, in to ravno v času, ko bo kapitalizem najbolj grozeče dvigal glavo. V zvezi s srbskimi zadrugarji, katerih zadružnišsvo je izšlo iz vojne tudi težko ranjeno, bomo morali iskati pomoči za bolne dele zadružništva povsod, ker ne gre ne za posamezne ljudi, ne za posamezne zadruge, ampak za zadružno misel kot tako, za malega človeka,, za ljudstvo. To bo tudi težka preizkušnja za nas, ali je v nas dovolj iskrene vere, dovolj moralne sile za veliko in sveto stvar.	Dr. Jakob Mehoričv.
Črni dnevi slovenskega zadružništva na Koroškem.
Nemški vojaki, sinovi naroda, ki je dal zadružništvu Haitleisena in Schulze-Delitscha, so že v Srbiji pokazali med vojno posebno sovraštvo do zadružništva. Čudili smo se, ko so nam Srbi pripovedovali, kako je nemšti vojak divjal po posameznih zadrugah. Kar je imelo zanj le najmanjšo vrednost, je odnesel, kar je bilo zanj brez vrednosti za zadrugo pa ogromnega pomena, kot zadružne poslovne knjige in zapiski, je dosledno vse uničil.
Pri zadnjem vpadu Nemcev na slovensko Koroško so Nemci ravnotako vandalsko postopali proti slovenskim zadrugam. V dokaz in spomin priobčujemo tozadevna poročila posameznih zadrug dobesedno.
V Šinčiveai, dne 11. junija 1911*.
Slavna Zveza!
Z ozirom na Vaš cirkularni dopis z dne 3. t, m. radi škode po nemškem vojaštvu povzročene, Vam pošiljamo natančen račun in seznamek o okradenih ozir. razbitih stvareh in sicer:
lesena podlaga pod blagajno, vrednost	50	K
3 dolgi stoli a 30 K . -		90	V
štiri mali stoli a 25 K		. 100	T
ena srednja pisalna miza		. 10Ö	V
razne prazne tiskovine .	...	.	.	300	V
tri navadne pečate a 25 K .	.	.	.	.	75	n
en pečat za vosek 		40	7)
en predal za eno mizo		15	
duri iz pisalnega pulta		50	v
vsa pisalna oprava		. 100	v
velika svetilka, vrednost		. 100	v
Skupaj	. 1020	K
En izvod tega izkaza smo odposlali na okrajno glavarstvo.
Z zadružnim pozdravom
■'	za hranilnico in posojilnico v Šinčivesi:
M. Nastl, I. r., tajnik.	Jurij Rutar, 1. r„, načelnik.
IL «
Dragi!
Oprostite — nimamo drugih dopisnic, da bi naročili denarja. Rabimo ga nujno 20.000 K. Pozneje Vam pošljemo popis, kako so razsajali nemški roparji v posojilnici. Eno blagajno so razbili, menice, dolžna pisma razmetali in pohodili, knjige so ohranjene, glavno blagajno so trpinčili na vse načine, a niso mogli priti do denarjev. Papirje in druge tiskovine so deloma raztrgali, razmetali doloma polili s črnilom. Knjigo deležev so odnesli — tudi teletošnjih spiskov računov je nekaj ostalo. Prosimo sporočite nam, kaj naredimo z nemškim denarjem?
Pečate so vse odnesli, tudi ključe. Več pozneje.
Pozdravljeni! Za hranilnico in posojilnico v Velikovcu:
J. Carf, 1. r.	S. Kotnik, kanonik, 1. r.
Slavna Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovarjamo na Vaš dopis z dne 3. junija 1919 in naznanjamo škodo, katero nam je naredilo nemško-avstrijsko vojaštvo in sicer:
1.	Na šipah pri oknih za.................................. 200 K
2.	Za večkratno prevažanje knjig pri begu Hranilnice
in posojilnice ................................... 230 _
— 147
3.	Škoda na strehi vsled strelov in v sobah, dalje škoda
na zidu, snaženje sob, poprava trgovine in skladišča, stopnic in električne naprave . .	. .	750 „
4.	Skoda na hišni opravi in razne druge poškodbe .	320 „
Skupaj .	1500 K
Blagovolite vzeti na znanje.
Spodnji Dravograd, 12. junija 1910..
Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu, reg. zadr. z neom. zav.
Fr. Kogelnik, 1. r.	J. Hren, 1. r.
Slavna Zadružna zveza Ljubljana.
V smislu Vašega eenj. pisma z dne 3. junija 1919 Vam doročamo, da so nemški roparji dne 5. maja 1919 naše posojilnične prostore popolnoma raz-djali. Blagajno razbili, gotovino v znesku 5S0 kron odnesli, vse tiskovine, papir, kuverte, okoli 300 novih knjižic deloma uničili deloma odnesli. Omare razbili, deske, kjer so označena posojila, razbili. Od knjig sem razim glavne knjige za posojila vse našel. Letošnjega računa in računa lanskega leta nisem več našel.
Skoda:
1.	Blagajna (nova stala okoli 450 K) sedaj 2000	K
2.	mize, klopi in stoli........................ 500	„
3.	tiskovine, papir, tintniki itd., podoba in
štampilja.	.	,........................ 000	„
4.	za snaženje prostorov itd................... 1B0	„
3200 K
Gotovina........................................  580	„
Portaletelj...................................... HM	„
3800 K
Firma-tabla..................................... 130	„
4020 K
Pliberk, 10. junija 1919.
Fr. Marinič, odbornik, blagajnik, 1. r. Dostavim k svojemu poročilu, da v blagajni nahajajoča gotovina je zneska 805 K 12 v in ne kakor sem naznanil 580 K. Blagovolite to na znanje vzeti in popraviti dotično poročilo.
Pliberk. 12. junija 1919.	Fr. Marinič, blagajnik in odbornik
Hranilnice in posojilnice v Pliberku.
Ivazaze, dne 18. junija 1919.
Slavna Zadružna zveza!
Na dopis z dne 3. junija naznanjamo:
Ob svojem vpadu začetkom majnika v slov. del Koroške so nemški vojaki napravili podpisani hranilnici sledečo škodo:
148 —
1.	Načelnika ao v torek dne G. maja prisilili, da jim je moral odpreti blagajno, v kateri je pustil le on del denarja, drugega pa v naglici skril. Nekaj je moral pustiti denarja v blagajni, ker če bi nič ne bili našli, bi mu prevrgli celo hišo in bi bili oropali še njega.
JSkoda znaša na denarju.................................... 454 K
2.	Skoda na poškodbi blagajne:
Ker niso znali odpreti, se odbili ploščice pred klučav- ,
nicami, zlomili 1 ključ in 1 pa izgubili ...	40 K
Skupaj .	494 K
Soudeleženih je bilo kakih 20 vojakov in 1 poročnik.
X zadružnimi pozdravi
Hranilnica in posojilnica v Kazazah, reg. zadr. z neoni. zav.
S.	Tratnik, 1. r., načelnik.
Slavna Zadružna zveza, Ljubljana.
Z ozirom na Vaš dopis z dne d. t. m. Vam poročamo, da je nemško vojaštvo, ki je prišlo k nam dne 5. majnika t. 1. vse premoženje naše oziroma tukajšnje živinorejske zadruge popolnoma uničilo. Imetje, koje je obstalo v 52 kronah gotovine, vse k zadrugi spadajoče uradne knjige, pečat itd. je bilo sbra-' njeno v društvenem domu v Žitarevasi, kjer so bile vse premičnine odnesene ali pa uničene.
Žitaravas, dne 12. junija 1919.
Živinorejska zadruga v Žitaravasi.
Vabavčnik, 1. r., tajnik.	. Josip Rutar, 1. r., zadružni tajnik.
Železna Kaplja, 20. junija 1919.
Zadružna zveza v Ljubljani.
Se Vam od županstva Železna Kaplja uljudno naznanja, da je tukajšna hranilnica v največjem neredu, da so roparji vlomili, vse razbili, eno blagajno tako uničili, da se sploh ne more odpreti, knjige so odstranjene, spisi raztreseni, tako da je uradovanje nemožno. Prosi se, da bi se kakšnega izvedenca, strokovnjaka v tej zadevi odposlalo. Obenem se tudi obrnemo na deželno vlado.
Miroslav Drobnič, 1. r,, gereut.
Slavni Zadružni zvezi v Ljubljani.
Pri vpadu Nemcev, so ti oropali zavarovalno društvo 230 kron denarja. Knjig niso vničili, ker so te v občinskem uradu.
Tudi so okradli dve hranilni knjižici Ljubljanske mestne hranilnice št.
4 8.508 vrednost 6948 K 36 v. in št. 48.868 vrednost 9350 K 97 v.
Te knjižici pa sta vinkulirani, je torej dvig nemogoč.
Mestna hranilnica je bila o tem že obveščena.
S spoštovanjem	Filip Lokar,
za Vzajemno proti požarnim škodam zavarovalno društvo v Selah.
149 ~
Slavna zadružna zveza z Ljubljani.
Uljudno naznanjamo, da so nam Nemci dne 4. maja 1919 našo kaso (Verthajmko) popolnoma razbili. Pošljite nam, prosim, pri Vas deponirane ključe, mogoče se še odpre. Kasa ni več za rabo. Knjige in druge reči smo že prej rešili in skrili. Dobro bi bilo, da se druga kasa dobi. Naš zavod je še mlad, pri vojnih posojilih jo zguba, kako bo mogel vse enkrat poravnati.
Pečat je tudi v zgubo šel, drugega rabimo! Takoj nam tudi tabele za izračunanje obresti, po 2°/0, po 2	po 2^/4 °/o> in po pošljite.
Pozdravljeni!
Šmarjeta v Kožu, 29' junija 1919. .
v
Hranilnica in posojilnica v Smarjeti.
Karol Hrabu, 1. n, odbornik. Jožef Lučovnik, 1. r., načelnik.
V Črni, dne. 21. junija 1919.
Slavna Zadružna zveza!
Podpisana zadruga Vam sporoča, da tukaj nismo trpeli povodom zasedbe po Nemcih nobene škode, ker smo vse rešili in spr avili p ra v o ča sno na varno.
Hranilnica in posojilnica začne prihodnji teden zopet redno poslovati.
Z zadružnim pozdravom!
v
Hranilnica in posojilnica v Crni, reg. zadr. z neom. zav.
Alojz Božič, 1. r.	Jožef Dobrovc, I. r.
Naredba delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve
v Ljubljani
o kazenskem preganjanja zlorabnega žigosanja in razpečavanja bankovcev in o
denarnem prometa z inozemstvom.
Na podstavi člena 16., drugi odstavek, sklepa ministrskega sveta z dne 26. februarja 1919., „Službene Novine kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca“ br. 23, se odreja v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve:
I.
Zlorabno žigosanje bankovcev se kaznuje brez ozira na kaznivost tega dejanja po kazenskem zakonu z globo do 50.000 K ali z zaporom do 6 mesecev ali pa z obema. Zasežene nežigosane ali zlorabno žigosane bankovce je zapleniti v prid državnemu zakladu. Kazniv je istotako poizkus zlorabnega žigosanja kakor tudi navajanje k takemu žigosanju in spl >h vsako kakršnokoli vzlomiselno sodelovanje.
II.
Prepoved člena L, prvi odstavek, naredbe poverjeništva za tinance v sporazumu s poverjeništvom m notranje zadeve in za promet v Ljubljani z
dne 7. januarja 1919., št. 252 Ur. 1., glede uvoza bankovce v Avstro - ogrske banke se tiče samo nežigosanih bankovcev. Za nežigosane je v zmislu tega člena smatrati tudi zlorabno žigosane bankovce.
III.
Člen II., prvi odstavek, ravnokar navedene naredbe se izpreminja, oziroma izpopolnjuje v toliko, da se smejo nežigosani bankovci prinašati čez mejo le izjemoma s posebno dovolitvijo pristojnega zastopništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Ta dovolitev se sme izdati samo osebam jugoslovanske narodnosti, oziroma jugoslovanske državne pripadnosti, ako dokažejo, da jim brez lastne krivde ni bilo mogoče poskrbeti za pravočasno žigosanje svojh bankovcev. Kdor se ne bi izkazal s predpisanim dovolilom, mora pričakovati, da se prime zaradi tihotapstva v zmislu dohodarstvenega kazenskega zakona in da se mu zaplenijo nežigosani bankovci. Ob uvozu zlorabno žigosanih bankovcev se bo uvedlo zoper krivca tudi kazensko preganjanje po členu I.
IV.
Razpečavanje nežigosanih bankovcev ni dovoljeno in se v območju ljubljanske delegacije ministrstva linanc kaznuje z globo do 20.000 K ali z zaporom do treh mesecev ali pa z obema. Nežigosani bankovci se krivcu zaplenijo. Poizkus razpečavanja je kazniv kakor izvršeno dejanje samo. Isto velja glede navajanja k razpečavunju in sploh glede vsake druge zlomiselne soudeležbe.
Za razpečavanje zlorabno žigosanje bankovcev prihajajo v poštev ka--zenske določbe člena I.
Zamenjavo nežigosanih bankovcev za jugoslovansko žigosane dovoljuje v ozira vrednih primerih delegacija ministrstva liinanc. Naredba poverjeništva za finance o olajšavah žigosanja v prometu z inozemstvom in jugoslovanskim ozemljem, zasedenim po tujih silah, z dne 14, januarja 1919., št. 271 Ur. 1., ostane v veljavi.
V.
Izvoz tako inozemskega kakor tuzemskega kovanega in papirnatega denarja iz območja ljubljanske delegacije ministrstva financ v inozemstvo je do preklica prepovedan. Izjemna dovolila za izvoz daje imenovana delegacija. V popotnem in obmejnem prometu takega dovolila ni treba, ako gre za papirnati denar in ako tečajna vrednost s^vote, ki jo kdo vzame s seboj, ne preseza 1000 K. Krivce je kaznovati po določbah dohodarstvenega kazenskega zakona ter jim zapleniti denar, ki so ga na nedovoljen način spravili ali poizkusili spraviti preko meje.
VI.
Prekrški te naredbe, kolikor pri njih ni dana zadostna podstava za kazen po členih I., III., IV7. in V., se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5000 K ali z zaporom do 14 dni. Tudi v takih primerih se lahko zaplenijo predmeti, na katere se nanaša kaznivo dejanje.
151 —
VII.
Nadzorovalni organi, katerim je poverjena izvršitev te naredbe, smejo v to svrho izvesti vse potrebne preiskave ter osebam, ki se jim zde sumljive kakega po tej naredbi kaznjivega dejanja, pregledati zlasti tudi obleko in telo. Osumljenec se ob potrebi lahko pridrži.
VIII.
Kazni, zapretene v tej naredbi, razen kazni po splošnem in dohodar-stvenem kazenskem zakonu, nalagajo pristojna okrajna politična oblastva prve stopnje, kakor so natančneje označena že v členu XI. naredbe poverjeništev	za notranje zadeve	in	za finance z	dne 3. januarja 1919., št. 250
Ur. 1.	Ta člen se v toliko	izpreminja, da je	za Radgonski politični okraj pri-
stojen okrajnemu glavarstvu v Radgoni prideljeni odposlanec deželne vlade za Slovenijo, /.oper razsodbo je dopustna pritožba tekom osem dni na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani.
IX
Kdor bi posebno zaslužno sodeloval pri ovadbi ali pri izšled >vanju kakega po tej naredbi kaznjivega dejanja, prejme nagrado, ki jo prisodi po osvobodnem preudarku dolegacije ministrstva iiinanc v znesku do največ ene tretjine vrednosti zaplenjenih predmetov.
X.
Ta naredba stopi	za	vse območje	ljubljanske delegacije ministrstva
financ	v veljavo z dnem,	ko	se razglasi v	Uradnem listu. Z istim dnem se
razveljavi naredba imenovane delegacije v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve z dne 28. junija 1919., št. 546 Ur. 1.
V Ljubljani, dne 22. julija 1919.
Dr. Šavnik s. r	* Golia s. r.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. julija 1919 nadalje po
2V2%
Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju oh Sa^i,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1 julija 1919 dalje
po 2>/20/o
Posojilnica Žužemberk,
registrovana zadruga z neomejeno zazezo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Ihanu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. avgusta 1919 popoldne ob 3. uri v društveni dvorani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2 Sklepanje o razdružbi zadruge in
3.	Volitev likvidatorjev.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice t Dragi, j registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 14. septembra 1919 ob 4. uri
popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Borovnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v dne 10. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
I. 1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na VII. redni občni zbor HrttTillnicc in posojilnice /n občini Šmarjcta v	In Soh* t sedežem v
.Šninrjctl v U.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. sept. 1919 ob pol 3. uri popoldne v uradnem prostoru v farovžu v Šmarjeti v R.
Dnevni red:
1.	Čitauje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
I.	1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem ’ času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice iu posojilnice v Laškem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 10. avgusta 1919 ob 8. uri dopoldne v izpraševalni sobi v nadžupnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1918.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
1.	1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Sluinnlkurskc zadrugo, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 10. avgusta 1919 ob pol 4. uri v dvorani Društveneg doma v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3.	Odobritev računskega zaključka za
I.	1918.
4.	Volitev načelslva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni rev ziji.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Če ni pri občnem zboru polovica deležev zastopanih, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu. drug občni zbor, ne oziraje se na število udeleženih članov.
Vabilo na izredni občni .zbor Živinorejske zadruge v Spod. Palovčali,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 10. avgusta 1919 ob 4. uri
popoldne v šolskih prostorih. Dnevni red:
1.	Dopolnitev načelstva.
2.	Slučajnosti.
153 —
Vabilo na redni občni zbor
kmetijskega društva v Mcniršu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil vršil v nedeljo dne 17. avgusta t. 1. ob pol 4. uri popoldan v dvorani Društvenega doma v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za
I.	1918.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge t Sori, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši dne 10. avgusta 1919 ob 7. uri dopoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za
1.	1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Mlekarsko zadrugo Izlake - Zagorje, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 10. avgusta 1919
ob 7. uri dopoldne v mlekarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka za
1.	1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijske zadruge v Sori, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. avgusta 1919 ob pol 8. uri dopoldne v kaplaniji Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem j času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Čevljarsko gospodarska zadrti tu na DobraČevi pri Žirel),
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 17. avgusta 1919, ob 15. uri v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega j zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Revizijsko poročilo.
5.	Odobrenje računskega zaključka za I. 1918.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice v Se, Križu pri Kostanjevici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. septembra 1919 ob 3. uri popoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Čitanje poročila o zadnj. občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo rta redni občni zbor	Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Zibiki, * 1 2 3 4 5 Hranilnice in posojilnice v Dobovi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 21. septembra 1919 i ki se bo vršil dne 24. avgusta 1919 ob 3. uri ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih. popoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1918.
3.	Volitev enega odbornika.
4.	Volitev načelnika.
5.	Slučajnosti.
Dnevni red :
1.	Poročilo načestva in nadzorstva.
2,	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
3 Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnost.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem	Ako bi ta občni zbor ob navedenem
času ne bil sklepčen vrši se pol ure kas- času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem j neje drug občni zbor, na istem mestu in z redu drug občni zbor, ki bo veljavno skle- ! istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadrti- pal ne glede na število navzočih zadružnikov. '	; žnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Krčanjuli,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prost. Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1918.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sr. Križa pri Trstu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 24. avgusta 1919 ob 11 uri dopoldne v pisarni posojilnice. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1918.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge na Hrcznicf, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. septembra 1919 ob pol
4.	uri popoldne v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1 1918.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil skepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za Krauj iu okolico.
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. avusta 1919 ob 15. uri v prostorih g. Kuralta (pri „Jelenu“) v Kranju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računov.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbr ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisk „Zvezne tiskarne“ v Ljubljani.

Vabilo na redni občni zbor Prve žebljitrskc in želczoobrlne zadruge v Kropi iu Kamnigorici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v soboto dne 27. septembra HH9 oli 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Kropi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Potrjenje letnega računa in bilance in razbremenitev načelstva.
3.	Sklepanje, kako se porabi čisti dobiček.
4.	Potrditev nakupa nepremakljivega imetja.
5.	Odobritev poslovnika za načelstvo in nadzorstvo.
b. Rešitev pritožbe izključenega člana Franc Šolar ja iz Krope.
7.	Sklepanje o predlogu za napravo zadružnega doma in tozadevnih prispevkov.
8.	Morebitni predlogi za prihodnji občni zbor.
K polnoštevilni udeležbi vabi člane
Načelstvo.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se skliče čez 8 dni drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
m Tiskovine vseh vrst m
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račun«', kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice,
m računske zaključke M
in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ukusno in ceno
„Zvezna tiskarna"
: v L]UBLJRNI, ^iari trg štev. 19. :
V zalogi ima tiskarna tudi vse po najnovejšili predpisil) izvršene obrazce za slavne občinsKe urade, aprovizačne odbore, cestne odbore, zadruge, gg. trgovce, odvetnice in notarje, gostilničarje itd.