Številka 5 3. julij 1984 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE ¦a :¦¦ :: -K ¦ DELAVCEM RUDNI KA SENO V O OB RUDARSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstvo rudnika D- «- ¦.itttistck-k-kictrtiiiirkirtclrkirtcefk-liii OB DNEVU RUDARJEV 3.' julij je dan, ko rudarji odložijo delo, dan, ko si privoščijo drugačno življenje. Je trenutek, ko vidijo, kako sonce vzhaja in kdaj se spušča v zaton. Žuljave roke postanejo mehke, robatost in gube na obrazu nadomestita sproščen smeh in iskriva beseda. Vsi smo si prijatelji in ob vrčku piva hitro steče beseda. Pogovor največkrat nanese na težave in radosti rudarskega poklica. Te pogovore je težko natančno opredeliti — so sproščeni, pa vendarle ne povsem do konca, je še nekaj zadaj. Nihče, razen rudarjev samih, ne ve, zakaj. To ni strah pred nesrečo, ki pri tem delu vedno preži, tudi ni grenkoba rudarskega poklica, je nekaj, kar se ne da na noben drug način povedati. Dan rudarjev je trenutek, ko se rudarji in mi vsi ozremo na prehojeno pot. Dan, ko ocenjujemo dosežene rezultate, ko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo družbi pošteno dali tisto, kar od nas pričakuje, ali pa dan, ko razmišljamo, če nam ne gre vse po planih, kako doseči planirano. Kje so vzroki, zakaj ne gre bolje, kaj se da še izboljšati? so vprašanja, ki si jih sami postavljamo. Nelagodno se počuti »knap«, če dobi občutek, da mu je nekaj podarjeno, da mu je družba nekaj dala, pa da ni pošteno vrnil. In v zadnjem obdobju nam je naša družba veliko dala in še daje, čeprav se učinki tega ne morejo poznati kar čez noč. Pa so rudarji pošteno vrnili, še vračajo in tudi še bodo. Saj pridejo včasih velike težave, težave, ki niso v domeni obvladovanja, jama dostikrat nima posluha za želje rudarjev, pa vendarle iz leta v leto beleži- STRAN 2 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 mo nove uspehe in rekorde, ki jih rudarji dosegajo. Mar ni to najlepši občutek, ko lahko odkrito poveš, koliko si zaslužil, zakaj in predvsem kako, kje, v kakšnih pogojih? Vsi se trudimo, da bi čimprej izboljšali delovne pogoje rudarja in tako hitreje nadoknadili zamujeno, da bi rudarstvo hitreje šlo v korak tako Z razvojem panoge v svetu kot s siceršnjim razvojem družbe, To pa je težko delo in zahteva veliko truda. Obdobje, ko smo včasih tudi nepremišljeno ravnali z rudarji, ko smo živeli v iluzijah, da bomo s pritiskom na gumb reševali energetske potrebe, potrebe po ogrevanju, je hitro minilo. Kmalu smo se hote ali nehote morali spoprijemati z resničnostjo, da brez vlaganj v primarne vire ne bomo mogli kriti vse večjih energetskih potreb. Toda lagodno obdobje je kljub temu pustilo hude posledice za razvoj rudarstva. Nismo dovolj vlagali v razvoj, kar je pomenilo caplja-nje za drugimi; oprema rudnikov je postala zastarela, samo pridne roke rudarjev niso zmogle obdržati neenakovredne konkurence sodobnih strojev in naprav. Vse to je imelo tudi za posledico nezainteresira-nost mladih za rudarski poklic. Ostali so praktično le tisti, ki so bili čustveno vezani na jamo, tisti, ki si niso znali življenja drugače predstavljati kot po »knapovsko« in so še vedno gojili upanje, da bodo prišli boljši časi. Naš rudnik je bil tudi med tistimi, katerega naj bi zaprli. To je bil za naše rudarje in kraj pravi šok. Kljub nenehnemu dokazovanju ekonomske upravičenosti za nadaljnji razvoj in obstoj rudnika smo dostikrat naleteli na nerazumevanje in gluha ušesa. Tako smo ¦ začeli s preorientacijo, da bi rudarjem zagotovili delo še za naprej in njim ter njihovim družinam omogočili vsaj minimalno socialno varnost. Nastala sta nova industrijska objekta, Metalna in TES, ki naj bi sprejela prekvalificirane rudarje. Težki so bili tisti časi. Sedaj hočemo na hitro zopet drugače. Kljub pospešenemu vlaganju družbenih sredstev v razvoj premogovništva se ne da vsega spremeniti kar čez noč. Vendar se premika, rudarji to čutijo in ponovno jih preveva optimizem. Čutijo, da njihov poklic ni več zapostavljen in da jih družba ponovno ceni. Vidijo svojo perspektivo in socialno trdnost. Zato presegajo norme in plane. To je njihovo vračilo. Zadovoljni so, ker se urejuje tudi.njihov ekonomski in samoupravni status. Pripravljenost, dati družbi čim več, se kaže povsod. Tudi v zavzetih razpravah o spremembah v samoupravni organiziranosti energetike. Ta mora biti v premogovništvu taka, da se bo vedelo, katero delo je tisto, ki je potrebno za izkopano tono, in kaj je tisto, ki to tono le obremenjuje in je nepotrebno. Dosti je razmišljanja o tem. Udeležba in rezultati referenduma o novi samoupravni organiziranosti so dokazilo, da razmišljamo v pravi smeri, le dolgoročneje moramo graditi na teh osnovah. Ne smemo si dovoliti, da bi čez nekaj časa ponovno drugače razmišljali, saj je bilo tega že dovolj. Verjetno nas je sedanja gospodarska situacija vendarle . toliko prizadela, da smo spoznali, kako škodljivo je lahko kratkoročno gledanje v razvoju neke panoge oziroma celegd gospodarstva. O vsem tem razmišlja rudar ob svojem prazniku. Zoran Šoln PROGRAM PRAZNOVA> PRAZNIKA Iz gradiva, ki ga je za objavo pripravil ANTON PLETERSKI, je moč razbrati, da so v program praznovanja sodile že športne igre delavcev SOZD REK »Edvarda Kardelja«, ki so jih senovski rudarji organizirali 16. junija. Mali nogomet, kegljanje, namizni tenis, šah, streljanje in ribolov so bile tekmovalne discipline, v katerih se je pomerilo 10 ekip, med katerimi se je senov-ska uvrstila na odlično tretje mesto. V času izida te številke bo verjetno mimo tudi dvoje tradicionalnih rudarskih dogodkov: za 29. junij je bilo napovedano srečanje z upokojenci rudnika v obratu družbene prehrane senovske Lisce, za 30. junij pa srečanje z jubilanti rudnika v jedilnici Ravne. Osrednje dogajanje v počastitev rudarskega praznika je osredotočeno na nedeljo,-. 1. julija. Do 8.30 ure: na športnem igrišču sprejem gasilskih enot rudnikov Slovenije (16. srečanje), ob 8. 30 uri: sestanek z mentorji in sodniki v prostorih doma Partizan, ob 9. uri: zbor gasilskih enot na Trgu rudarjev za formiranje povorke skozi Senovo, RUDARSKEGA ob 9.30 uri: zbor tekmovalnih skupin na športnem igrišču, ob 12. uri: zbor tekmovalcev, razglasitev rezultatov tekmovanja in podelitev priznanj, ob 12.30 uri: tovariško srečanje — skupno kosilo v ODP Lisca, ob 16. uri: slavnostna seja delavskega sveta rudnika v mladinskem klubu Doma XIV. divizije, ob 16.30 uri: krajši promenadni koncert delavskega pihalnega orkestra DKD »Svoboda« Senovo pred Domom XIV. divizije, ob 17. uri: pričetek svečane proslave v počastitev dneva rudarjev s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali: delavski pihalni orkester DKD »Svoboda« Senovo, oktet DKD »Svoboda« Senovo, mešana pevski zbor DU Senovo in recitatorji, slavnostni govornik bo predsednik PO SOZD mag. SREČKO KLENOVSEK, ob 18. uri: družabno srečanje za vse udeležence proslave na športnem igrišču pri domu XIV. divizije, sodeluje zabavni ansambel DKD »Svoboda« Senovo VIS »KRISTAL«. St. 5 — 3. julij 1984 »>NAS GLAS-« STRAN 3 Druga udarniška akcija — odmevna tudi navzven DEL KNAPOVSKEGA DELEŽA K STABILIZACIJI iStan rudarski - bodi nam pozdravljen, stan rudarski - to je naša slast, v znoju vročem in brez sončne luči delat svoji domovini čast." (Iz rudarske himne) »Srečno!«, glasilo senovskega rudnika, je zapisalo o akciji: Odločitev rudarjev in družbenopolitičnih organizacij rudnika, da organiziramo v zadnjem času že drugo udarniško akcijo, je med našimi delavci in v drugih organizacijah združenega dela, zlasti tistih, s katerimi poslovno sodelujemo, ter med krajani naletela na velik odziv in odobravanje. drugega kot drugo delo in da ima ravno zaradi tega svoj poseben mik. Ravno to težko delo poveže ljudi v prijateljstvo, enotnost, saj so v jami tako odvisni drug od drugega, od pomoči sodelavca, kot le malo-kje. Tu pride do popolnega izraza prijateljstvo, odkritost, tovarištvo in podobne vrline, ki jih pravzaprav že zelo redko srečamo med ljudmi. Prav zaradi vseh teh občutkov, ki se v celoti ne dajo opisati, so udarniki Kurivoprodaje, Ljubljanskih mlekarn, Gozdnega gospodarstva Brežice in drugi po končani akciji z navdušenjem obljubili, da bodo še prišli. Akcija, posvečena počastitvi dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita je v vseh pogledih dosegla svoj namen in je bila udarniška v pravem pomenu besede. 2e v prvih dneh prijavnega roka se je odzvala večina udarnikov, kljub temu da je bila tokrat akcija namenjena predvsem očiščevalnim delom v jami in ob rudniški progi, torej delu, manj privlačnemu za tiste, ki so želeli vsaj enkrat okusiti »pravo delo knapa«. Kljub temu, da je bila akcija "odprta« za vse, torej ne le za delavce rudnika, so bili ravno ti po prijavah najštevilnejši. Presenetljiv pa je bil tudi odziv udarnikov iz drugih sredin, zlasti naših poslovnih partnerjev, ki so na ta način želeli spoznati delo svojih kolegov — rudarjev. Želeli so videti, kakšna je pot premoga, preden pride do njih. Kar malo presenečeno so delovali, ko so se skupaj s »pravimi knapi« odpravljali na delovišča. Nekaterim je bilo malo tesno pri srcu, ko so jih cicke peljale v jamo. Po akciji so vsi v en glas zatrjevala, da je delo rudarja res nekaj povsem V tem dnevu so se spletle nove vezi, poznanstva in tovarištvo, ki so rudarjem ponovno potrdili, da pod zemljo niso sami, da njihove napore in delo tudi drugi spoštujejo in da razumejo, kakšno je to delo in kako ga moramo vrednotiti. Tudi podpredsednik Izvršnega sveta občine Krško Niko Zibret je z drugimi delil takšno mnenje in utrujen že kar po vrnitvi jz jame spraševal, kdaj bo naslednja »udarniška«. Kako je akcija odmevala med ljudmi, pa se ni odražalo samo v jami. Tudi tisti, ki zaradi predvsem organizacije in nujnih varnostnih ukrepov niso mogli v jamo, so veliko naredili. Očiščena je praktično vsa rudniška proga, kar je velik prispevek, tako v količini zbranega . premoga kot k čistejšemu okolju. Prav slednje je vzpodbudilo krajane, da so navezali z udarniki tesnejši stik in jih celo nagradili s pijačo. Tudi to je ponoven dokaz, da naši ljudje znajo ceniti takšne akcije in hočejo tudi preko njih izražati pripravljenost, prispevati k naporom naše družbe za gospodarsko ustalitev in izhodu iz težav, s katerimi se v teh časih srečujemo. Z udarniško akcijo smo poleg ekonomskega učinka dosegli mnogo več. Ponovno smo si dokazali, da tvorimo en kolektiv, ne glede na to, da ne delamo vsi v jami. Tisti izven nje smo dokazali:, da znamo in hočemo poprijeti tudi za jamsko delo in da razumemo naše sodelavce iz jame, ko z odkrito »knapov-sko« besedo zahtevajo razreševanje tekočih problemov in težav, s katerimi se skupaj srečujemo. Tisti v jami pa so spoznali, da tudi mi »zunaj« skupno z njimi' delamo za iste cilje, za čim boljše proizvodne rezultate, ki nam in družbi omogočajo boljše življenje. Dokazali smo, da režija ni nekaj odveč, nekaj, kar samo bremeni tono izkopanega premoga, ampak da je (seveda, če se giblje število teh delavcev v normalnih okvirih) sestavni, potrebni del celotnega delovnega procesa. Spoznali smo, da nismo na dveh različnih bregovih an da med nami ni prepada. Vse to, vsa ta spoznanja in zbližanja so dali akciji še poseben, svojstven pečat. Le kako bi sicer lahko razumeli prisrčen zaključek uspešne udarniške akcije? Kako bi sicer razumeli enkratno, izvirno potezo rudarske godbe, ki nas je nagradila s presenečenjem, ko nas je nenapovedano z glasbo in rudarskimi uniformami pričakala ob vrnitvi iz jame? Prepričan sem, da ni bilo med nami, — udarniki nikogar, ki mu ne bi ta glasba segla do srca in ga navdala s ponosom, da je uspešno opravil udarniški šiht. Vsaj iz sproščenega pogovora ob pivu, ko smo bili vsi eno, je bilo to razumeti. Po novem: Rudniki rjavega premoga Slovenije Delovne organizacije v okviru sozda Rudarsko energetski kombinat »Edvarda Kardelja«, ki jih je bilo doslej sedem (med njimi tudi Rudnik rjavega premoga Senovo), so se na referendumu izrekle za novo samoupravno organiziranost: Vsi premogovniki (zasavski ter Senovo, Kanižarica in Laško) so po novem DO Rudniki rjavega premoga Slovenije, druga je DO Termoelektrarna Trbovlje, v tretjo pa sta združeni prejšnji DO Industrijsko montažne delavnice (pridružena) in DO Rudarska gradbena dejavnost. STRAN 4 »NAS GLAS" St. 5 — 3. julij 1984 KAKŠNE SO PREDNOSTI NOVE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA? Komisija za organiziranost jih je takole utemeljila: 1. Predvsem je potrebno poudariti osnovno načelo tako Zakona o energetskem gospodarstvu kot družbenega dogovora o samoupravni organiziranosti energetskega gospodarstva, ki pove, da je potrebno dosledno ločiti proizvodnjo premoga in vse tiste dejavnosti, ki niso neposredno vezane na to proizvodnjo. Tako bomo delo v proizvodnji, potrebno za izkop tone premoga, ločili od vseh tistih del, ki so sicer potrebna, nimajo za direktnega vpliva na pridobivanje premoga. Ko bomo dosegli to, bomo lahko uveljavili za vse rudnike — seveda ob upoštevanju specifičnosti odkopa — enotna merila za delitev ustvarjenih sredstev, tako za OD kot za druge potrebe. Zlasti bomo lahko določili realna razmerja in vrednotenja med proizvodnim in režijskim delom. 2. Druga pomembna prednost je prav gotovo racionalizacija in tipizacija proizvodnega in drugega dela v rudnikih. Sedaj opravljajo rudniki celo vrsto opravil vsak sam zase, tehnologijo, opremo dn odkopne metode ima vsak svoje, kar povzroča včasih zelo težke probleme, zlasti ko ni moč dobiti ustreznih rezervnih delov in podobno. V novih samoupravnih aktih je sedaj jasno opredeljeno, da je potrebno preiti na čim večjo stopnjo poenotenja po proizvodno — tehnični plati, kar bo omogočilo medsebojno izmenjavo, skupen nakup rezervnih delov in pomoč, ko bo kateri od rudnikov imel težave z opremo. 3. Tretjo prednost vidimo v skupni poslovni politiki kot posledici proizvodnje enakega proizvoda. Ta prednost pomeni, da bomo združeni premogovniki lažje nastopali na tržišču in lažje sodelovali tudi pri realnem oblikovanju cene premoga, ki mora postati odraz smotrno vloženega dela v proizvodnjo in pomemben faktor pri oblikovanju dohodka. Skupna poslovna politika pomeni tudi enoten nastop vseh rudnikov do porabnikov premoga in izključuje možnosti posameznikov, tako med proizvajalci premoga kot med porabniki, izsiljevanja cene, ustvarjanja neenakomernega položaja rudnikov in podobno. Skupna poslovna politika pomeni tudi pogoj za pridobivanje večjega dela dohodka v prometu z električno energijo kot skupnim prihodkom delavcev v premogovništvu in elektrogospodarstvu. Naslednja prednost nove organiziranosti je poenoten razvoj rudnikov. Združeni bomo lahko lažje in hitreje realizirali naše razvojne programe, saj bomo delali po tipskih projektnih rešitvah, predvsem pa bo moč denarnih sredstev, izločenih v ta namen, bistveno večja oziroma bolj fleksibilna, kar pomeni, da jo bomo v skladu s potrebami lahko sprotno usmerjali tja, v tisti rudnik, kjer je najbolj potrebna. Vsi rudniki bodo uporabljali iste vire sredstev za svoj razvoj. 5. Pomembna prednost je tudi v poenotenju kriterijev in meril za delitev sredstev tako za OD kot za druge potrebe. Tu so sedaj veliki problemi, saj je enako delo rudarjev še vedno zelo različno ovrednoteno. Z novo organizacijo pa moramo doseči, da bo vsak rudar, ne glede, v katerem rudniku dela, dobil za enako delo enako plačilo. Razen tega pa moramo doseči, da se proizvodno delo, zlasti tisto v jami, pravilno ovrednoti in določijo realna razmerja med proizvodnim in neproizvodnim delom. Pa ne samo glede nagrajevanja, ampak tudi glede števila izvajalcev. To število je v neproizvodnem delu lahko le tolikšno, da lahko učinkovito opravlja dela, potrebna za nemoteno proizvodnjo. Zato je potrebno tudi doseči večjo stopnjo racionalizacije teh del in združevanja skupnih del na nivoju DO ob doslednem spoštovanju na-, čela nepadvajanja teh del na različnih nivojih. 6. Prednost nove organiziranosti je tudi v dosti večji stopnji socialne varnosti in solidarnosti, ki je za to panogo posebnega pomena. Ta se bo kazala predvsem v enakopravnem položaju delavca ne glede na to, v katerem rudniku dela. Oblikovani bodo enotni kriteriji in merila na tem področju, takšni, ki bodo onemogočali različno obravnavo te problematike. Glede solidarnosti pa je potrebno povedati, da je v samoupravnih aktih zelo poudarjena, zlasti za primere, ki v rudarstvu niso redki, ko posamezni rudnik zaide v težave, bodisi zaradi različnih vdorov vode, ognja in podobnih zadev, ki občutno vplivajo na proizvodnjo. Za take primere bodo vsi rudniki prevzeli odgovornost za solidarnostno premoščanje težav. Prav teh naštetih prednosti so se delavci rudnika Senovo povsem zavedali, ko so se na referendumu 14. 6. 1984 z večino glasov odločili ZA enotnost, učinkovitost in solidarnost. O POSLOVANJU RUDNIKA SENOVO • Kot večina premogovnikov smo v Rudniku Senovo v prvem trimesečju 1984 poslovali z izgubo. Vzrokov za to je več. Med njimi je vsekakor zastarela oprema, ki ne daje pričakovanih rezultatov, kajti v preteklosti je bil rudnik opredeljen za neperspektivnega in mismo dovolj sredstev vlagali v njegov razvoj. V času energetske krize ga je družba ponovno opredelila kot aktualnega in vanj pospešeno vlagala, to pa nam trenutno povzroča težave v proizvodnji. Vsaka neusklajenost med delom na proizvodnji in investicijah namreč povzroča zastoje pri pridobivanju premoga. Razen teh razlogov pa so osnovni vzrok za motnje v poslovanju ne usklajene cene premoga' z visokimi stroški poslovanja, med katerimi so najvišji fiksni stroški in nekateri specifični stroški, ki so rezultat težkih odkopnih razmer zaradi mon-tangeoloških pogojev v večjih globinah in zaradi metanskega režima v rudniku. Ti pogoji diktirajo mnogo dražjo varnostno opremo in instalacije v jami. Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje rudarjev in nadzorno tehničnega osebja zaradi večje stopnje upokojevanja, ki jo povzroča uveljavitev novih benifikacijskih stopenj. Pomanjkanje delavcev se stopnjuje še zaradi večje odsotnosti z dela od planirane, predvsem zaradi bolniške. Težave pri nabavah repromateri-alov in rezervnih delov povzročajo občasne zastoje, ki vplivajo na zmanjševanje proizvodnje in povečanje stroškov zaradi nadurnega dela. Za odpravo teh motenj si prizadevamo znotraj DO za: St. 5 — 3. julij 1984 ¦NAS GLAS« STRAN 5 — doslednejše usklajevanje investicijskih del z redno proizvodnjo, — boljšo organizacijo dela, s katero želimo doseči večjo proizvodnjo v rednih delavnikih, — zagotavljanje pravočasne nabave strateških materialov skupaj s strokovnimi službami SOZD REK »Edvarda Kardelja-", — zniževanje vseh oblik odsotnosti z dela, — večjo storilnost, — povečanje zaposlovanja novih delavcev za neposredno proizvodnjo in nadzorno-tehničnega osebja, — doslednejše izvajanje delovnih nalog, discipline in izboljšanje odnosa do produkcijskih sredstev. Rezultati teh prizadevanj pa so že vidni, saj pričakujemo, da bomo v polletju dosegli planirano proizvodnjo, to je 60.750 ton. Pri tem pa ne pričakujemo tako ugodnih finančnih rezultatov, kajti na višino celotnega prihodka ne vplivajo le in- terni faktorji, ampak še v večji meri cene premoga in repromaterialov. Cene komercialnega premoga se bodo zvišale šele v mesecu juliju, kar bo vplivalo na poslovni rezultat šele v prihodnjem obdobju, medtem ko smo pri cenah energetskega premoga odvisni od udeležbe v skupnem prihodku od prometa z električno energijo v okviru EGS. Cene večine repromaterialov so porasle, to pa se bo odrazilo v povečanih porabljenih sredstvih ter vplivalo na zmanjševanje dohodka in čistega dohodka. Kljub temu pa pričakujemo, da bomo naslednja obračunska obdobja zaključili brez izgube, kajti zaostreni gospodarski položaj v Jugoslaviji in Sloveniji ter sprejete usmeritve in naloge nas obvezujejo in zahtevajo, da predvsem z aktiviranjem notranjih rezerv prispevamo svoj delež k razreševanju širših družbenih problemov. Sluga Anica KADROVSKE TE2AVE Po delovnem načrtu za leto 1984 rudnik potrebuje 485 delavcev in 12 pripravnikov, od tega 7 za nedoločen čas. Za osnovno dejavnost 464 in investicijsko dejavnost 21 delavcev. Trenutno je zaposleno pri rudniku 470 delavcev, od tega 1 pripravnik. Pomanjkanje delavcev za delo v jami (poleg planske razlike 15) posla- mu stanju tudi. mnenje v preteklosti, ko je bil rudnik opredeljen za neperspektivnega, danes je pa energetska situacija spremenila opredelitev in se v rudnik s strani družbe prispeva znatna sredstva za odpiranje nahajališč premoga. Investicijski programi povečujejo in podaljšujejo socialno varnost zaposlenih in tudi omogočajo mladi generaciji izobraževanje in zaposlitev. Tega se še premalo zavedamo, ker premalo bšujejo še izostanki zaradi bolniškega staleža, ki je trenutno večji od planskega za cca 3 °/o. Pridobivanje premoga je dejavnost posebnega družbenega pomena, vendar še ni upoštevana v celoti v naši družbeni skupnosti. Ugodnosti, ki jih trenutno imajo nekateri delavci, niso take, da bi privlačevale in povečevale interes za zaposlitev v rudniku. Verjetno je vzrok take- usmerjamo našo mladino v izobraževanje rudarske usmeritve. Ce bi vsaka osnovna šola v spodnjem Posavju kadrovala vsaj po enega učenca letno v rudarsko usmeritev, bi brez težav izkoristili vse razpisane kadrovske štipendije, ki so ostajale že več let neizkoriščene (razen redkih izjem) za izobraževanje III., IV., V. in VII. stopnje, pa tudi vsi bi imeli zaposlitev in pri- meren OD. Za šolsko leto 1984/85 je razpisanih 23 kadrovskih štipendij od III. — VII. stopnje. Zaradi spremenjenih stopenj be-nifiicirane delovne dobe bo v letu 1984 izpolnilo pogoje za upokojitev 33 delavcev, zaradi česar bo pri rudniku manjkalo KV in NK delav-cec ter tehničnega kadra. Vse tiste ki izpolnjujelo pogoje za zapolitev v rudniku in imajo željo postati rudar — naš sodelavec, vabimo, da se prijavijo na naše objave prostih del in nalog. Anton Pleterski DRUŽBENI STANDARD RUDARJEV NA SENOVEM STANOVANJSKE RAZMERE Rudnik Senovo ima 412 stanovanj, od tega jih je zgrajenih pred letom 1956 269. Zasedenost stanovanj je naslednja: aktivni delavci rudnika zasedajo 137 stanovanj, upokojenci rudnika 119, družinski upokojenci 53, Metalna (razpolagalna pravica) 48, ostali 55. Več kot 50 % stanovanjskega fonda je starejšega, v teh stanovanjih so neurejeni sanitarni prostori in večina objektov je potrebna temeljite obnove. V letu 1982 in 1983 smo tako skupno s Stanovanjsko skupnostjo uspeli obnoviti dva stanovanjska bloka ali skupno 24 stanovanj. Lahko rečemo, da se lahko s tako prenovo z manjšimi sredstvi pridobijo lepa sodobna stanovanja. Tako smo tudi v letošnjem letu predvidevali obnovo še enega bloka z 12 stanovanji, pa žal nismo uspeli zaradi pomanjkanja sredstev. V lanskem letu smo v novo zgrajenem stanovanjskem bloku malih stanovanj na Senovem odkupili 17 stanovanjskih enot v samskem delu zgradbe in 16 stanovanjskih enot v družinskem delu. Tako smo v celoti uredili bivanje samskih delavcev, saj je samski del nove stanovanjske zgradbe skupno s starim samskim domom urejen sodobno, tako da omogoča delavcem prijetno bivanje. Vendar pa še vedno nimamo rešenih stanovanjskih problemov delavcev z družinami. Ti problemi se bodo še povečali, ko se bo uveljavila nova benifikacijska stopnja, kar bo imelo za posledico večje število upokojitev in s tem se bodo povečale potrebe po novih stanovanjih. Zato smo si zadali za cilj, da v naslednjih letih pridobimo čim več novih stanovanj. Tako bomo v stanovanjskem bloku, ki bo zgrajen do konca letošnjega leta, odkupili 12 stanovanj. Na splošno pa ugotavljamo, da se bo v tem srednjeročnem obdobju plan izgradnje stanovanj na Senovem realiziral le 50 %. STRAN 6 NAS GLAS St. 5 — 3. julij 1984 OSTALI DRUŽBENI STANDARD SENOVSKIH RUDARJEV ODDIH Za oddih svojih delavcev imamo na razpolago 44 ležišč, in sicer: v počitniškem domu v Vrsarju 32 ležišč, v počitniški skupnosti Krško na otoku Lošinju 8 ležišč in v zimskem rekreacijskem centru Bovec 4 ležišča. S temi kapacitetami lahko zagotovimo oddih 36 °/o zaposlenih delavcev. V letošnjem letu planiramo preureditev počitniškega doma v Vrsarju, tako da bomo pridobili še dodatnih 15 ležišč. Da bi omogočili oddih tudi družinam z manjšimi osebnimi dohodki, smo se dogovorili, da združujemo del regresnih sredstev, s katerimi regresiramo oddih v počitniškem domu in ostalih počitniških objektih. Višina regresa je odvisna od dohodka na družinskega člana, tako da se družinam z majhnimi osebnimii dohodki (izpod 6.200,00 din na člana) oddih regresira v celoti. REKREACIJA Delavci rudnika imajo možnosti za aktivno rekreacijo. Na voljo imajo plavalni bazen, ki je odprt v poletnih mesecih, sodobno urejeno štiristezno kegljišče in športne objekte ob in v Domu XIV. divizije na Senovem. DRUŽBENA PREHRANA Prehrana delavcev je urejena skupno z Metalno in Lisco, saj smo pred leti zgradili skupen obrat družbene prehrane na Senovem, ki de- ' luje v sklopu obrata šivalnice Lisca Senovo, imaa pa svoj organ upravljanja, v katerem sodelujejo delegati DO članic obrata družbene prehrane. Od tu se hrana prevaža na posamezna delilna mesta. Tako imajo vsi delavci možnost toplega obroka, tudi tisti, ki imajo priporočilo za dietno prehrano, saj se zanje pripravlja posebna dietna malica. Prav tako imajo rudarji še možnost hladne malice, ki jo odnašajo s seboj na delovišča v jamo in jo v celoti tudi plačajo. DELOVNE RAZMERE V zadnjem času predvsem skrbimo, da bi delavcem izboljšali razmere na delu. Tako smo v zadnjem času dogradili in obnovili garderobe na jami in kopalniške prostore na separaciji ter kopalniške in garderobne prostore na nakladišču. Se v letošnjem letu se bo pričela izgradnja pralniice za pranje delovnih oblek. Edi Germšek SO KNAPJE SKUP ZBRANI Na melodijo ~So ptičice zbrane« I. So knapje skup zbrani,, k ferlezung gredo, ko pridejo v jamo, pa kopat začno. Le zbud se, le zdram se, meščan in ratar, boš vildel, kaj dela rudar! Ga zašora, zafleca, postavi ga v pin, mu rigel gor dene pa kvel nasadi, en hunt ga nafila, ga k šahtu pelja, od njega pa švic dol kaplja . . . II. Komaratu veleva: Zdaj šiht je gotov, pa rekle oblečva in greva domovi Ko sreča obleza, mu prav: Prmejduš, le glej, da še ti ga tolk boš! Ga zašora, zafleca, postavi ga v pin, mu rigel gor dene pa kvel nasadi, en hunt ga nafila, ga k šahtu pelja, od njega pa švic dol kaplja ... Pojasnilo najmanj razumljivih rudarskih izrazov v pesmi: ferlezunga — objava delovnih navodil pred vstopom v jamo, hunt — rudniški vagonček, šaht — rudniški jašek, oblez (tudi ablez) — rudar, ki zamenja stanovskega kolega v naslednji izmeni; kitici, ki sta najmanj razumljivi (Ga zašora, zapleca ...) prevajamo kot celoto: Ga (jamski les) zažlebi, mu napravi lice, ga postavi v ležišče, mu nadene stropnik in nasadi razpirač... Pač rudarska strokovna zadeva, ki bi jo docela razumeli, če bi si tovrstni postopek ogledali v jami! Ce mislite kdaj sodelovati v rudarski udarniški akciji... NEKATERE ZNAČILNE BESEDE IZ POGOVORNEGA JEZIKA RUDARJEV aufpruh — nadkop, ausglajzat — iztiriti, ainšleger — šignalist, belegan — razporejen na določeno delo ali določeno mesto v jami, bulic — voziček za premog (železen), bremzer — zavirač, buda — nadzorndška pisarna v ja- mi^ cokla — zavorni čevelj, cicka — voziček za les oz. drug material, cimper — podboj, fortne — lestve v jašku, flec — sloj, firšn — strop, foksl — čep ali klin, ferlezunga — predizmenska razporeditev na dela, ferštofunga — zamašek, gezeng — vpadnilk, grundzulen — talni podvlak, hunt — etažni voziček za premog (lesen), haver — kopač, St. 5 — 3. julij 1984 -NAS GLAS« STRAN 7 hanger — krovnina. hozen*tik — hlačnik, kvel nasadit — razpornik nasaditi, kara — voziček za jalovino (prekucnil'.*}, kranc — lesen venec za podgraje-vanje nadkopa, • kapna — kovinska stropnica, lerhavcr — pomožni kopač, laufer — vozač, " legant — talnina, lutna — zračilna cev, luftštajger — nadzornik zračenja, muc — izvlačilna naprava, oblez — sodelavec na drugi izmeni istega delovišča, oberštajger — poslovodja, pučna — lesena posoda za vodo ponlegerji — tirničarji, postaviti v pin — postaviti v gnezdo (oder), pin Ioherca — gnezdarica, pifmpverter — črpalničar, pigmašina — naprava za krivljenje tračnic, rauber — plenilec podporja, ručna — verižni transporter, rink — THO lok, raitš.na — tračnica za usmerjanje, šaht — jašek, štrekna — proga, šusman — strelec, štirc — jalovišče, štajger — nadzornik, šala — kletka za prevoz materiala in ljudi po jašku, štoln — rov, šnauc — izsipalraik, šinegl — tračnik, švcler — prag, šrem mašina — zasekovalni stroj, šmirer — mazač strojev. štempel — stojka, šlemunga — zapihovanje, untercuk — podvlak, vaserpinč — vodonosec, vantrotne — okroglice, zašorati — zažlebitl, zaflecati — posnet:, žoln — tla. POVEČANJE POKOJNINE ZA RUDARJE — »TEŽAKE« V DELAVSKI ENOTNOSTI (31. maj) smo zasledili razveseljivo novico za »določene kategorije rudarjev v premogovnikih SR Slovenije«, ki so bili upokojeni v letih od 1973 do 1976. Popravljena jim bo namreč krivica in ustrezno povečane pokojnine. Marsikdo se bo še spomnil okoli leta 1965 prevladujočih ocen, da se rudarstvo (v premogovnikih) pri nas ne splača, ker bomo energijo pridobivali iz drugih virov. Brzda je odveč poudarjati, da so zagovorniki takšnih mnenj mislili predvsem na nafto, ki je bila takrat eden najcenejših virov energije. X Premogovniki tako niso imeli nobene perspektive, kar lahko sklepamo po tem, da jih nismo posodabljali, medtem ko so nekatere jame celo zaprli. Odraz takšnega stanja so bili tudi izredno nizki osebni dohodki rudarjev, ki so jih kakih deset let kasneje upoštevali za izračun njihove pokojninske osnove. Prav ti rudarji pa so bili tisti rodovi kopačev, ki so v letih neposredno po vojni nosili največje breme naporov za obnovo in razvoj gospodarstva. Znana je parola iz tistih časov: Premog — kri industrije! Energetske razmere so se v zadnjem času močno spremenile. Pri nagrajevanju rudarskega dela je prišlo do bistvenih sprememb, kar se že pozna pri novejših rudarskih pokojninah. X Rudarji, ki so šli v pokoj v letih od 1973 do 1976, bodo dobivali od začetka leta ustrezno zvišane pokojnine: tisti, ki so pokojnino uveljavili 1973, za 9 odstotkov, 1974 — za 13 odstotkov, 1975 — za 14 odstotkov, 1976 — za 8 odstotkov, seveda če so zadnjih deset let pred upokojitvijo (brez štetja benecifira-ne dobe!) opravljali najtežja dela pri kopanju premoga. Gre torej za rudarje, ki so delali pod zemljo, kot na primer gospodar čela — strelec, prvopisani kopač, kvalificirani, podkvalificirani in nekvalificirani rudar ter ključavničar in elek-tmkar na čelu. STRAN 8 »•NAS GLAS« št. 5 — 3. julij 1984 Obiskali smo naše poletne gostitelje CRES — LOŠINJ V ZNAMENJU TURIZMA IN ŠE ČESA Počitniško naselje Nerezine na otoku Lošinj, v katerem številni prebivalci naše občine preživijo poleti prgišče veselih dopustniških dni, leži na območju občine Cres — Lošinj, katere sedež je v Malem Lošinju. Ob lanskem prazniku občine Krško je občina Cres — Lošinj prejela »Veliki znak občine Krško« za »izjemno sodelovanje in pomoč pni razvijanju delavskega turizma za potrebe delovnih ljudi občine Krško«, vendar je tedaj nismo podrobneje predstavili, ker pač za to ni bilo pravih možnosti. Zamudo skušamo popraviti v tej številki v času, ko dobiva .turistični naval na to priljubljeno turistično območje največji zamah. Obiskali smo torej našo poletno gostiteljico, se pogovorili s tajnikom njihove turistične zveze IGORJEM BRAŠKIČEM, poiskali nekatere podatke v knjižnih in drugih virih, med katerimi so bili tudi številni turistični prospekti, in skušali predstaviti prjateljsko občino tistim našim občanom, ki o njej malo vedo USPELA AKCIJA RK Solidarnostna zbiralna akcija Rdečega križa, ki je potekala ob koncu maja, je v naši občini dala lep .rezultat: 1350 kilogramov oblačil in 50 parov čevljev, 177 sodelujočih mladih članov RK in 34 odraslih, zastonjski prevozi s 6 osebnimi avtomobili, kombijem in tovornjakom, ki ga vsako leto »ponudi« Surovina in dejstvo, da število darovalcev oblačil dn obutve ni uplahnilo tako kot marsikje drugod. V zbiralni akciji so sodelovale krajevne organizacije Rdečega križa KRSKO-LEVI BREG, KRŠKO-DESNI BREG, BRESTANICA, SENOVO, LESKOVEC in VELIKI PODLOG. OBČINA CRES — LOSINJ Občina Cres — Lošinj zavzema območje otokov v Kvarnerskem zaLi vu. Od 513 km2 skupne površine je največ pripada otokoma CRES (404 km2) in LOSINJ (75 km2), poseljeni pa so še manjši otoki UNIJE, ILOVIK, SUSAK ter VELE in MALE SRAKANE. Otočki, nanizani okrog Lošinja in južnega dela Cre-sa, imajo le občasne prebivalce, predvsem dopustnike, ki se gredo navtični turizem. Pred davnimi leti sta bila CRES in LOŠINJ en sam otok, potem pa ju je umetni kanal v Osorju na videz razdelil v dvoje otokov, ki pa predstavljata prometno-geografsko zaključeno celoto, zato tudi upravno nista ločeni, temveč predstavljata eno družbenopolitično skupnost — občino Cres — Lošinj. PREBIVALSTVO IN NASELJA Na sedmih naseljenih otokih cresko — lošinjske otočne oskupine (Cres, Lošinj, Unije, Ilovik, Susak, Vele in Male Srakane) živi po podatkih zadnjega popisa prebivalstva (1981) 10.295 prebivalcev. Več kot polovica jih živi v administrativnem in gospodarskem središču občine Mali Lošinj (5.224). V Cre- KRVODAJALCI — ODLIČNO! — Majske štiridnevne krvodajalske akcije se je v naši občini udeležilo 939 prostovoljnih krvodajalcev. Še posebno so se izkazali Senovčani, saj jih je dragoceno tekočino, ki bo marsikomu povrnila zdravje ali rešila življenje, darovalo 310 oziroma 60 več, kot je bilo načrtovano. Občinski odbor Rdečega križa Krško se ob uspešno izvedeni humani akciji zahvaljuje vsem darovalcem krvi, aktivistom Rdečega križa in seveda tudi dejavnikom, ki so akcijo prostorsko omogočili. — Naši posnetki so s podelitve častnih znakov večkratnim krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa v drugi polovici maja, ki jih je v imenu občinskega odbora RK podelila njegova predsednica META HABICHTOVA, na desni sliki pa je rekorder med našimi krvodajalci, DURO KOVAČ iz TCP »Djuro Salaj« Krško. St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS* STRAN 9 su, največjem naselju istoimenega otoka, jih prebiva 1.944, Veli Lošinj šteje 868 prebivalcev, Nerezine 387, Orlec 240, medtem ko v 34 ostalih naseljih živi 2.632 prebivalcev. Priobalna naselja se bore za svoj obstanek tako, da razvijajo turistično —gostinsko dejavnost, kraji v notranjosti in naselja na manjših otokih pa postopoma odmirajo. OSORSKA -POSEBNOST Starodavno mestece OSOR, z le okrog 100 stalnih prebivalcev, zbudi pri slehernem obiskovalcu zanimanje predvsem s premičnim cestnim mostom preko ozkega, umet- Številne ležiščne zmogljivosti v hotelih (skoraj 3500), kampih (preko 16.000), pri zasebnikih (preko 7.000) ter v domovih oziroma naseljih za oddih (preko 4.500) omogočajo, da več kot četrt milijona gostov preživi svoj dopust na tem območju Jadrana in jih privablja leto za letom znova s čistim morjem, obilico sončnih dni ter čudovito pokrajino. Trajektna linija iz Brestove na istrski obali do Porozine na severu otoka Cresa je najbolj frekventna na Jadranu. Večina turistov in vozil za njihovo oskrbo ubira to najkrajšo povezavo med kopnim in otokoma. Seveda pa to ni edina promet- no izkopanega morskega kanala, ki loči otoka Cres in Lošinj. Cestna povezava je ponavadi prekinjena dvakrat dnevno, da skozi kanal spuste manjša plovila, ki si na ta način — za ustrezno tarifo kajpak — skrajšajo morsko pot n. pr. do bližnjih Nerezin, saj bi sicer morala pluti praktično okrog celega otoka Lošinja. TURIZEM JE PRINESEL NAPREDEK, NAPREDEK OMOGOČA NADALJNJI TURISTIČNI RAZVOJ Začetki turizma na otoški skupini Lošinja in Cresa segajo še v prejšnje stoletje. Ugodne klimatske razmere in naravne lepote so omogočile, da je postal Mali Lošinj — najprej znan kot klimatsko zdravilišče — v začetku našega stoletja dokaj znan turistični kraj, ki je že leta 1913 razpolagal s skoraj 1000 turističnimi ležišči. V letih med svetovnima vojnama je turistična dejavnost stagnirala, buren razvoj pa je doživela od konca petega desetletja do danes. Izgradnja vodovoda, položitev podmorskih električnih kablov od kopnega do otoka Cresa, asfaltiranje otoške cestne transverzale ter izgradnja trajektnih pristanišč so bili osnova za silovit turistični razmah, katerega plodove vse bolj uživajo tudi manjši obmorski kraji v občini Cres — Lošinj. na žila, turisti se poslužujejo še trajektnih zvez Reka—Porozine in Pu-la — Mali Lošinj — Zadar ter v poletnih mesecih ladijske linije Reka — Mali Lošinj. Tudi redne avtobusne zveze z Reko in Zagrebom imajo pomemben delež pri približevanju tega območja turistu. Povezava s celino bo še boljša, ko bo uresničeno še dvoje načrtov: izgradnja letališča pri kraju Cunski na otoku Lošinju ter trajektna povezava Cresa s Krkom ter tako preko Titovega mostu s kopnim. VRANSKO JEZERO — ZAKLADNICA PITNE VODE Približno sredi otoka Cresa leži kristalno čisto sladkovodno jezero, dolgo 5.5 km in široko 1,5 km. Njegovo dno je 79 metrov pod morsko površino, gladina pa 16 m nad njo. Jezero nima vidnih pritokov, zato vprašanje, od kod dobiva vodo, še ni dokončno razčiščeno. Pitna voda iz Vranskega jezera se pretaka po vodovodnem omrežju tako na Cresu kot na'Lošinju in je sploh omogočila tak razmah turizma na tem območju. Zmogljivosti jezera so tolikšne, da tudi ob največjem možnem obisku turistov v prihodnosti ne more priti do pomankljive oskrbe s pitno vodo. HOTELSKI TURIZEM Največ hotelov je v Malem Lošinju. B kategorije so: Alhambra, Bellevue, Helios, Aurora in Vespe-ra (slednja imata vsak kar po 733 ležišč), C kategorije pa Cikat in Istra. Poleg hotelov je hotelskemu turizmu namenjeno tudi nekaj vil. V sosednjem Velem Lošinju, ki je namenjen zdraviliščnemu turiz-mu.je hotel Punta, ki sodeluje z Bolnišnico za alergijske bolezni dihalnih organov. V Cresu je dvoje hotelov: Ki-men (B) in Cres (C). Hotelska ponudba je popestrena z možnostjo športne oziroma rekreacijske dejavnosti. Igrišča, športne, dvorane, bazeni, dvorane za fiziote-rapijo, kegljišča nudijo s svojo sodobno opremo bogat repertoar možnosti. Predvsem v turistični sezoni se tod odvijajo tudi številna domača in mednarodna tekmovanja ter druge prireditve. V zimskem obdobju turistična dejavnost ne zamre popolnoma. Na svoj račun pridejo predvsem lovci, saj so lovišča bogata s fazani, jerebicami, zajci ter visoko divjadjo. Okrog Novega leta so posebna atrakcija športna tekmovanja v podvodnem ribolovu. Osorski glasbeni večeri V starodavnem Osorju — na stičišču Cresa in Lošinja — ljubitelje klasične glasbe že vrsto let v juliju in avgustu razveseljujejo »Osorski glasbeni večeri-«, na katerih najuglednejši jugoslovanski in svetovni solisti in komorni ansambli izvajajo izbrana dela resne glasbe. Da ima ta glasbena manifestacija visoko ceno, govori tudi dejstvo, da RTV Zagreb neposredno snema večino koncertov »Osorskih glasbenih večerov-«. ZASEBNA TURISTIČNA PONUDBA Zasebniki na otokih Lošdnj, Cres, Unije, Susak in Ilovnik premorejo preko 7.000 turističnih ležišč. Velik del te ponudbe dosega raven B kategorije in je za mnoge prebivalce tudi temeljni vir dohodka. Kar 50 tisoč tujih in domačih gostov (preko 500.000 nočitev letno) preživi svoj dopust na ta način. Ker se kvaliteta zasebniške ponudbe iz leta v leto izboljšuje, predstavlja tovrstna turistična ponudba pomemben in zanesljiv delež v turističnem gospodarstvu tega območja. »SAMOPOSTREŽNI-« TURIZEM Številni turistični avtokampi so posejani po obeh glavnih otokih (Mali Lošinj, Veli Lošinj, Nerezine, Osor, Punta Križa, Martinščica, Cres, Beli, Valun), tako da avtomobilski turisti lahko izbirajo, kje se bodo šli »samopostrežni-« turizem. 16.000 STRAN 10 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 ležiščnih zmogljivosti omogoča, da kampi prednjačijo v številu nočitev (1983 — 854.000) Tržnice v Malem Lošinju, Cresu, Nerezinah ter trgovinska ponudba v kampih ter večjih krajih pa poskrbijo, da si tovrstni turisti ustrezno postrežejo. Dvoje bencinskih črpalk v Malem Lošinju ter ena v Cresu zaenkrat zadosti želji turističnih bencinskih konjičkov. IGOR BRAŠKIČ, sekretar Turistične zveze občine Cres — Lošinj: »-Nihče izmed nas pred leti ni mogel predvideti takega razmaha turizma, kot smo mu priča danes. Imeli smo kup propadajočih objektov, ki smo jih bili prisiljeni prodati organizacijam združenega dela že zato, da jih obvarujemo nadaljnjega uničenja. Sindikalne organizacije so te objekte postopoma tako uredile, da so v njih pridobile kakovost hotelske ravni. Enako je bilo tudi z zemljo. Veseli smo bili, da hoče kdo na njej graditi. Tako sta nastali vaše naselje pri Nerezinah in Gavza, ki je zgrajena za potrebe občine Ajdovščina. V teh dveh naseljih vidimo določeno kakovost turistične ponudbe. Dejstvo pa je, da je pri nas dovolj organizacij združenega dela, ki so zainteresirane za gradnjo hotelskih zmogljivosti in preko njih prodajajo vse potrebne storitve. Tako trenutno »Lošinjska plovidba« gradi naselje Lopari. Občina Cres — Lošinj je precej naredila za razvoj turizma: izboljšali smo električno napeljavo, asfaltirali ceste, povečali zmogljivosti vodovoda...« NASELJA IN DOMOVI ZA ODDIH Blago podnebje z malo padavin v poletnih mesecih je privabilo številne organizacije združenega dela, da na območju Cresa in Lošinja organizirajo, letni oddih svojih delavcev in njihovih otrok. Naselja oziroma domovi za oddih so v Velem in Malem Lošinju, Nerezinah, Mar-tinščici in Cresu. NAVTICNI TURIZEM Ugodne razmere za plovbo in zavetje manjših plovil privabijo številne ljubitelje tovrstnega turizma, posebnega pomena zanje pa je marina v naravno zaščitenem zalivu Malega Lošinja. V tej moderno urejeni in opremljeni marini najdejo turisti skoraj vse, kar potrebujejo za to svojo dokaj zahtevno dejavnost. Tu je hala za spravilo jaht na kopnem, ustrezno dvigalo, servis za vse vrste popravil na kopnem, servis za pranje perila (pri nas smo žal navajeni bolj na izraz čistilnica), restavracija, disko, trgovina... V poletnih mesecih so tu stalno predstavniki oblasti in carine, saj je tu »mejni prehod«. V sklopu marine deluje tudi ladjedelnica v Nerezinah, ki lahko opravlja remonte večjih jaht. REZULTATI MINULE TURISTIČNE SEZONE V letu 1983 so v občini Cres — Lošinj »registrirali« 261.000 turistov, od tega 140.000 tujih in 121.000 domačih. Najbolj »turistični« meseci so bili: Gornji del posnetka prikazuje razporeditev počitniških hiš v »poletnem bivališču« mnogih prebivalcev naše občine ... Nerezine: Počitniška skupnost Krško ŠTEFKA STAJNER, upravnica počitniškega naselja v Nerezinah: »Tako deževne predsezone, kot je letošnja, zlepa ne pomnimo. Običajno naselje zaživi okrog prvomajskih praznikov in je potem kar lepo zasedeno skozi vso pomlad. Sem prihajajo vsako leto na tritedenski oddih tisti, ki imajo kronične težave z dihali, kot sta astma in bronhitis. Večina trdi, da so z uvedbo klimatskega zdravljenja njihove težave izginile. Območje Lošinja je namreč tudi sicer priznano kot klimatsko zdravilišče, zato imajo tudi alergološko ambulanto za bolezni dihal. Za zdravljenje so najučinkovitejši spomladanski in jesenski meseci.« St. 5 — 3. julij 1984 NAS GLAS« STRAN 11 Ladjica »Krško-« je samo ena od zabavnih in hkrati koristnih pogruntavščin krške počitniške skupnosti in vodstva naselja samega. Najmlajšim je na razpolago bazen, ki »deluje« tudi takrat, ko morje še ni ravno dovolj toplo za lagodno namakanje. Vodo iz bazena preprosto nekaj sončnih dni zapored prečrpajo na plesišče in tam se v tanki plasti na temnih ploščicah kaj hitro dovolj segreje, da lahko malčki po njej čofotajo. — Ko smo že pri plesišču: to je v bistvu obsežen prostor, urejen za zabavo in srečanja, z mizami, utami za gostince in domiselno urejenim odrom za nastope zabavnih in umetniških skupin, ki jih baje niti ni tako malo. Skoraj vsaka skupina, ki potuje preko Cresa in Lošinja, se menda ustavi tudi pri Krčanih. Kadar ni prireditev, je pa seveda redni ples z »živo« glasbo. CE NE VESTE: Krajevna skupnost Nerezine je prejela lani za svoje sodelovanje s Počitniško skupnostjo Krško ZNAK OBČINE KRŠKO. Naselje, kot je naše v Nerezinah, bi moralo imeti svojega zdravnika. V sodelovanju vodstev Počitniške skupnosti Krško in Krajevne skupnosti Nerezine so sklenili, da je bolj smiselno postaviti ustrezno ambulanto v sami vasi Nerezine, kjer bo služila vsem skupaj — seveda tako, da imajo počit-ničarji iz Krškega pravico do neprekinjenega celodnevnega zdravstvenega varstva. — Enako je tudi z oskrbo: lokala ne bi bilo težko zgraditi med počitniškimi hišicami, a veliko lažje ga bo oskrbovala redna groslstična organizacija, zato so skupno z lokalnim vodstvom sprejeli sklep o sovlaga-nju v gradnjo sodobnega večjega trgovsko-oskrbnega objekta v Nerezinah, ki bo lahko uspešno služil skupnim potrebam. avgust — 82.000 gostov, julij — 80.000, junij — 30.000, september — 24.000, maj — 16.000, april — 10.000. Glede na število nočitev je celotna turistična bera takale: vseh nočitev je bilo 2.357.000, od tega je delež tujcev 1.310.000, domačih gostov pa 1.047.000. Med tujimi turisti so prednjači-li gostje iz ZR Nemčije (57.000), Italije (38.000) ter Avstrije (27.000), omembe vredno pa je še število turistov iz Nizozemske, Švice, Čeho-slovaške, Francije in ZDA. Glede na leto 1982 se je pomembneje povečalo število italijanskih gostov. Največ nočitev je bilo v kampih (854.000), sledijo pa hoteli (580.000), zasebniške sobe (514.000) ter naselja oziroma domovi za oddih (409.000). Največji kos turistične pogoače si je odrezalo občinsko središče Mali Lošinj (50 '%), sledijo pa mu Nerezine (12 %), Veli Lošinj (10 %), Cres (9,4 %), Punta Križa (6,2 %), Martinščica (4,3 %) in Osor (3,5 %). Drobtinice s turistične mize pa so si privoščili še Valun, Unije, Cunski, Ilovik, Susak, Sveti Jakov, Stivan in Beli. OŽIVLJANJE STARIH KMEČKIH OPRAVIL DOBRAVA PRI PODBOCJU, 4. junija — Praznovanje občine Krško se je včeraj začelo z dvema prireditvama, srečanjem peric in koscev ter mednarodnim speedway tekmovanjem. Posebej živahno je bilo v prikupni vasici Dobrava pri Pod-bočju, kjer je aktov kmečkih žena, ki uspešno deluje pri Agrokombi-natu Krško, že četrtič zapored izvedel eno od prireditev, s katerimi oživljajo stara kmečka opravila. Tokrat so žene in dekleta ponazorile žehto in prinesle na plan stare čebre lin korita, pripravile lug iz bukovega pepela in perilo dokončno splaknile v Krki. Ženam so se pridružili še možje, ki so se pomerili v košnji, uspelo prireditev pa so sklenili s pristno ljudsko veselico. (VLADO PODGORŠEK v dnevniku Delo) PRIZNANJE RIBIŠKI DRUŽINI BRESTANICA - KRŠKO Iz obrazložitve, za kaj so prejeli dobitniki bronasta odlačja ob prazniku KS Brestanica, ki smo jo — žal — prejeli tik pred zaključkom redakcije, povzemamo: RIBIŠKA DRUŽINA BRESTANICA - KRŠKO je z ureditvijo ribnikov v Mačkovcih in izgradnjo tamkajšnjega Ribiškega doma ustvarila STRAN 12 ¦NAS GLAS St. 5 — 3. julij 1984 Počitniško naselje v Nerezinah deluje zelo urejeno, čeprav je urejenost posameznih objektov z okolico odvisna od skrbnosti kolektivov, ki s hišicami upravljajo. Vsepovsod pa je videti prizadevanje za ohranitev čim lepšega okolja in za dopolnitev tistega, česar ni uspela opraviti narava sama. Hišice so sicer blizu druga drugi, a na nek način so to vendarle svetovi zase, z vso potrebno intimnostjo, predvsem pa z udobjem pri notranji opremi. — Letos je še najti tu in tam gradbišča, kupe gradbenega materiala, stroje..., a samo še letos, kot pravijo v upravi naselja. Potem bo predvidena zmogljivost naselja izpolnjena. VAS ZANIMA, KAKŠNE SO PROMETNE ZVEZE S CRESOM OZIROMA LOSINJEM?! • Na liniji Brestova — Porozina bo letos nenehno vozilo 5 trajektov med 5. in 22. uro. • Z Reke bo odhajal trajekt vsako jutro ob 6. uri, vračal pa se bo popoldne (v času našega obiska je imel odhod ob 19. uri!). • Z Reke bo poleti vozila v Mali Lošinj tudi ladja. • Trajekt Marina (najstarejši) bo vozil na liniji Pula — Lošinj — Zadar vsak dan, razen ob petkih. • Redne avtobusne zveze bodo potekale iz Zagreba in Reke. • Letos bo prvič stekla tudi avtobusna povezava iz Ljubljane preko Reke. Tudi te informacije smo dobili pri tovarišu IGORJU BRAŠKIČU. prve osnove za razvoj turizma v KS, Brestanici. Mnoga težja fizična in strokovna dela so ribiči opravili s prostovoljnim delom, s čimer so družbi prihranili velika finančna sredstva. Predsedstvo KK SZDL Brestanica je pri sprejetju sklepa o podelitvi bronastega odličja OF upoštevalo tudi uspehe, ki so jih člani ribiške družine dosegli na ribiških tekmovanjih, saj ženska in moška ekipa spadata med najuspešnejše v naši republiki, njen član (Dušan Vu-čajnk, op. ur.) pa je bil v preteklem letu državni prvak v športnem ribolovu in udeleženec tovrstnega svetovnega prvenstva. Ribiška družina je veliko storila tudi na področju vzgoje ribiškega pomladka, ki mu je vcepljala čut za tovariške medsebojne odnose ter skrb za čisto in zdravo okolje. Na OŠ »Jurija Dalmatina« USPELA IN KORISTNA RAZSTAVA V torek, 19. junija, so v mali telovadnici krške osemletke »Jurija Dalmatina« pripravili razstavo z naslovom»Soja in samonikle rastline v prehrani človeka«. V pogovoru z organizatorico, učiteljico gospodinjskega pouka na tej šoli, sicer pa-voditeljico učiteljskega aktiva za gospodinjski pouk v naši občini, MARIJO SEDAJEVO, smo mimogrede izvedeli nekatere zanimive podrobnosti. Predvsem je pohvalila svoje učenke gospodinjskega pouka, ki so ji z vso zavzetostjo pomagale pri pripravi. Razstava je med učenci in številnimi odraslimi obiskovalci naletela na velik odziv, saj so si z zanimanjem ogledali tako »surovine« (sojo in številne samonikle rastline) kot »končne izdelke« (nekatere jedi, pripravljene iz navedenih rastlin). Ni bilo tako preprosto zbrati množico rastlin, za katere večini ljudi ni znano, da so užitne in da si v kakšni od izrednih situacij lahko z njimi krepko pomagamo. Prav gotovo na primer marsikdo ne ve, da se da iz želodove moke ali iz moke posušenih čebulic travniških kukavic speči užiten kruh.. Poučna razstava je bila za mnoge doživetje, ki je žal trajalo premalo časa. V tem sušnem času, ko so le še redki srečniki naleteli na kako gobo na svojih »štrihih«, tudi primerkov tega mesnega nadomestka na razstavi ni manjkalo. Ce bi bila razstava jeseni, bi seveda bila paleta užitnih gob bolj pisana, a to še lahko bo. Delček razstave je prikazoval gospodinjsko opremo naših prababic. MARIJA SEDAJEVA je svoje učenke pohvalila tudi za ročne spretnosti, ki so jih dobro vešče. Ni tako lahko že ob koncu osemletke sešiti si krilo, hlače, bluzo, kot so to prikazale njene mlade »mojškre«. Ponosna je na to, starši pa so prejko-ne veseli,'da o zadovoljstvu učenk ne govorimo. Ko smo jih imeli priliko videti skupaj s tovarišico, smo dobili močan vtis, da imajo dekleta MARIJO SEDAJEVO rade. In to je veliko! St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS« STRAN 13 Galerija Krško MARTINA KORITNIK — FAJT - Akademska slikarka MARTINA KORITNIK — FAJT, ki poučuje likovno vzgojo v podboški osemletki, kamor se dan na dan vozi iz občinskega središča, se je vendarle predstavila ljubiteljem likovne umetnosti v krški Galeriji. Naj o njenem ustvarjanju in razstavljenih delih spregovori še bralcem Našega glasa likovni kritik JANEZ MESESNEL iz Ljubljane tako, kot je v razstavni zloženki: »Kakšen je tisti notranji svet umetnice, v katerem se porajajo likovne vizije, če je ta hkrati zavzet, predan pedagog? Ali se ta svet, katerega bi morali zunanji vtisi in notranji impulzi neprestano bogatiti, prav z razdajanjem vedenja in znanja neprestano ne prazni? Nekaterim je težko doseči tolikšen pritisk doživetij in tolikšno nujo izpovedovanja, da bi lahko neprekinjeno ustvarjali. Še posebej, če živijo z občutkom, da še mnogih stvari niso videli, doživeli in doumeli. Potem jih zanima vse - pa sledijo mnogim stvarem in le-te komajda utegnejo dozoreti za likovno izpoved in kreacijo. Nekaj takega pomislimo pri ogledovanju dosedanjega opusa akademske slikarke MARTINE KORITNIK h- FAJT. Številčno je razmeroma skromen, pa čeprav vidimo na razstavi samo izbor. Prav tako komajda zaniha v slogovnih ali in-terpretacijskih načinih — vselej, ali skoraj vselej, gre zgolj za različice istega nazornega pristopa. Kot bi hotela stvari in ljudi in pokrajine šele prvič orientacijsko zajeti in »poskusiti«, da bi kdaj pozneje povedala svojo zrelo sodbo o njih Martina Koritnik — Fajt je diplomirala 1973 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici. Tokrat razstavla samostojno prvič. Udeležila se je slikarskih kolonij: Strumi-ca (1972), Zlati oktober v Kostanjevici (1975), Izlake (1976), Novo mesto (1977 in 1979). in izpovedovala svoj pravi, domišljeni odnos. Tihožitja, pokrajine, vedu-te, portreti, dekorativna-lirič-no abstraktna kompozicija, za katero še vedno čutimo pokrajino — to so teme, to je snov, ki jo slika naša slikarka. Realizem diha iz teh del, lepota in zanimivost slikane snovi sta ohranjena v njih, neredko dihajo tudi njena osebna razpoloženja. Ne samo pri izboru snovi in izreza ali zasnovi kompozicije, ampak tudi predvsem pri naglasih: zdaj so to lahko slikani akvarelni izrezi iz prostranih pogledov na okoliško polje, zdaj trši zapis kmetije v sluteni senčnosti podgozdne le-he, potem živahna, barvita, a tudi tonsko utišana in ubrana veduta vasi, potem resnobna študija sedeč figure in nazadnje temačno, v tako imenovani zaprti paleti slikano cvetlično tihožitje z žarišči barvnih — svetlobnih poudarkov. Pa se ob njih predajamo urejenemu nemiru ritmov njiv in razorov, začutimo zrak in hlad in vlago osojnega izreza, razigrano sledimo in štejemo strehe gruča-ste vasice v zgledno uravnoteženem izrezu in kompoziciji, z zanimanjem ugibamo o osebnosti resnobne upodobljenke, skušamo dojeti dramatični naboj barv, ki žarijo iz temin.. Raznoliko, enotno le nazorsko, sicer pa izredno zanimivo in, kljub temu da za sleherno sliko ne slutimo cele vrste študij in poskusov, kvalitetno slikarstvo! Izdaja nemiren duh, svojevrstno zvedavo odpovedovanje unikatnemu zanimanju in predvsem zmožnost koncentracije. Pa tudi identifikacije s slikarsko snovjo, vsakokrat posebej in nekoliko drugače nam približa motiv, izrez, predmet ali človeka v njegovem, skozi umetničene oči posredovanem in nezamenljivem izrazu. Kljub številčni skromnosti gre torej za opus, ki izdaja velik razpon doživljanja in kvalitetnega, umetniškega podajanja slikarske snovi v njeni vselej drugačni, a vselej komunikativni govorici.« Razstava akademske slikarke MARTINE KORITNIK — — FAJT je bila slovesno odprta 22. junija ob 19. uri in bo trajala do 6. julija. Otvoritev sta popestrila be-sebna poustvarjalca Nana Po-žun in Ivan Mirt, ki sta izvedla recital srbske pesnice Desanke Maksimovič. RAJKO ČUBER RAZSTAVLJAL V KRŠKEM V prostorih krške galerije je od 25. maja do 8. junija razstavljal svoje grafične liste akademski slikar RAJKO CUBER, po rodu domačin iz Brestanice, dobitnik štu-dentovske Prešernove nagrade za grafiko v letu 1981, ki se je krškemu občinstvu predstavil tokrat prvič. RAJKO CUBER spada v vrste likovnih ustvarjalcev najmlajše slovenske generacije, kljub temu pa je za njim že petnajst skupinskih razstav in kar sedem samostojnih, in to vse v zadnjih treh letih. Končal je šolo za oblikovanje in diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sedaj pa nadaljuje študij na specialki za grafiko pri profesorju Bogdanu Bor-čiču. Za svoja dela je prejel že več nagrad in priznanj. »Po izvedbi sicer grafična, v bistvu pa v svoji izraziti zamolklosti težkih tonov zamišljena izrazito slikarsko, je Čubrova govorica v duhovnem oziru dntrovertirana ... Zanimivo je, da razkriva Cuber prav svojevrstno zastalo, zastrto in utišano videnje... je na videz sicer abstrakten brez konkretnih simbolnih prispodob, toda zlasti v notranjem izžarevanju rjavordečega prostora, opredeljenega kot urbanizira- STRAN 14 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 ni eksterier in doživetega ter odmerjenega skozi slikarjev ateljejski prostor, dejansko zavezan Sustarši-čevemu izročilu .. .* Tako je likovno govorico RAJ-KA ČUBRA označil likovni kritik Aleksander Bassin, ki je razstavo tudi otvoril. Goran Rovan Na slovesnosti ob otvoritvi razstave Rajka Čubra (prvi .z leve) so nastopili učenci Glasbene šole Krško, njihove nastope pa je napovedoval ravnatelj prof. Josip Klepac. V imenu organizatorja razstave je prireditev pričela ravnateljica Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Ljudmila Šribar, o slikarjevih stvaritvah pa je spregovoril občinstvu likovni kritik Aleksander Bassin. (Foto: JOSIP BRINOVEC, IGMP Sava) Delavski kulturni dom »Edvarda Kardelja« Krško FILMSKE PREDSTAVE V MESECU JULIJU 1984 1. 7. LEV V SRCU, komedija, domači 3. 7. KUBA, akcijski, ameriški 4. 7. TRINAJSTI JULIJ, vojni, domači 5. 7. NOČNE IGRE, psihološka drama, ameriški 6. 7. MEDENI MESEC, kriminal-ka, domači — PETKOVA PREDSTAVA 8. 7. LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU, drama, ameriški 11. 7. BALTIMORSKI METEK, kriminalka, ameriški 12. 7. NEDELJSKI ZAPELJIVCI, komedija, ameriški 13. 7. NEW YORK 1997, akcijski, ameriški — PETKOVA PREDSTAVA 15. 7. TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO, komedija, francoski 18. 7. EDINI MOŠKI NA SVETU, erotična komedija, ameriški 19. 7. VIKTOR VIKTORIJA, glasbena drama, ameriški 20. 7. SUPERSONICNI ČLOVEK, znanstveno-fantastični, ameriški — PETKOVA PREDSTAVA 22. 7. DUH MARELIC, vojna drama domači 25. 7. KOREN PRIVIDOV, znanstveno-fantastični, ameriški 26. 7. LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ, komedija, ameriški 29. 7. PODZEMLJE MONTRE-ALA, kriminalka, panamski Življenski praznik Vladimirja Štovička LESKOVEC PRI KRŠKEM, 26. junija — Najvidnejši slovenski meda-Ijer in kipar Vladimir Što-viček je v krogu družine in prijateljev danes proslavljal 88. rojstni dan. V Leskovcu, tem slikovitem kraju na robu Krškega polja, kljub letom še naprej ustvarja. Vladimir Štoviček se še vedno najraje loteva medalj, na videz lahkotnega, dejansko pa nadvse zahtevnega plitvega reliefnega portreta; v tem je dosegel mojstrstvo in potrdil bogate iiv-Ijenske izkušnje, zato ostaja naš edini in izraziti me-daljer. (Vlado Podgoršek v dnevniku Delo) NE KRŠKO: MENJAVA GORIVA IN LETNI REMONT Kakor je bilo predvideno z elektroenergetskim planom, so v petek, 29. junija zvečer zaustavili obratovanje v naši prvi jedrski elektrarni, da bi zamenjali tretjino gorivnih elementov in do 29. avgusta opravili letni pregled najpomembnejših delov opreme. V času med obema remontoma (lanski je trajal mesec dni dlje zaradi podrobnejših pregledov opre- me pred iztekom garancije in dokončne modifikacije v uparjalnikih) je krška nuklearna dosegla 96-od-stotno razpoložljivost, kar je tudi v svetovnem merilu zelo dober rezultat. Tudi prvih šest mesecev letošnjega leta je bila proizvodnja za 6 odstotkov nad planom, ki za to leto predvideva 3,9 milijard kilovat-nih ur, že v petih mesecih pa je bilo proizvedenih 2,2 milijardi kilovat -nih ur električne energije. Največja pozornost strokovnjakov NE Krško, ki bodo vodili delo, bo posvečena menjavi goriva in pregledu uparjalnikov, medtem ko bodo ostala dela potekala vzporedno. Delavcem NE Krško bo med remontom priskočilo na pomoč nekaj sto delavcev domače industrije in inštitutov, ki so tudi doslej sodelovali pri zahtevnih opravilih na nu-klearki. Skupno si bodo prizadevali, da bi bila remontna dela čim bolje in čim hitreje opravljena, saj je petina od skupne proizvodnje elektrike v Sloveniji in Hrvaški pomemben delež, ki ga daje NE Krško v obratovanju. S. Mavsar Zanimalo vas bo Iz INFORMATIVNEGA BILTENA sozd Elektrogospodarstvo Slovenije (31. maj 1984) smo izvedeli, da bodo kot prve v verigi novih savskih elektrarn začele obratovati: HE Vrhovo — 1988, HE Boštanj — 1989 dn HE Blanca,— 1990. Vsaka izmed njih bo imela po 35,4 megavata moči. Lahi je največ električne energije proizvedla TE Šoštanj (4077 milijonov kilovat ur oz. 43,3 odstotka proizvodnje slovenskih elektrarn). Nuklearna elektrarna Krško je dala elektroenergetskemu sistemu Slovenije 1851 milijonov kilovat ur oz. 19,6 odstotka, prav toliko pa seveda v hrvatsko omrežje. TE Brestanica je s plinskim agregatom pridohila 5 milijonov kilovat ur oz. 0,1 odstotka. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1150 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS- STRAN 15 ODHODI VLAKOV Z ŽELEZNIŠKE POSTAJE KRŠKO Vozni red velja od 3. junija 1984 do 1. junija 1985 Za- Za- Cas Prihodi na vmesno, končno, eepno, odhoda obmejno postajo vlaka in opombe o času prometa vlakov i Za smer: Zagreb gl. kol. 5.14 Zagreb gl. kol. 6.01 5.24 Brežice 5.31, Dobova 5.37 (Zaprešič 5.57, Zagreb gl. kol. 6.15) 6.22 Brežice 6.30, Dobova 6.37 (Zagreb gl. kol. 7.21, Slavonski Brod 10.26, Vinkovci 11.25, Beograd 14.10) 7.02 Brežice 7.11, Dobova 7.18, Zaprešič 7.39, Zagreb gl. kol. 8.01 8.20 Brežice 8.28, Dobova 8.34 (Zagreb gl. kol. 9.15, Bosanski Novi 11.45, Banja Luka 13.08, Doboj 14.33, Sarajevo 17.15, Kardeljevo 20.36) 10.30 Brežice 10.38, Dobova 10.45 (Zaprešič 11.05, Zagreb gl. kol. 11.24) 11.33 Brežice 11.41, Dobova 11.48, Zaprešič 12.04, Zagreb gl. kol. 12.28 . 12.36 Brežice 12.44, Dobova 12.50 (Zaprešdč 13.17, greb gl. kol. 13.34) 14.46 Brežice 14.55. Dobova 15.02 (Zaprešič 15.27, greb gl. kol. 15.45) 15.19 Zagreb gl. kol. 16.09, Slavonski Brod 19.22, Vinkovci 20.16, Beograd 22.43 15.30 OHRID: Zagreb gl. kol. 16.19, Slavonski Brod 19.46, Vinkovci 20.41, Beograd 23.02, Skopje 7.10, Bitola 11.19 16.17 Brežice 16.24, Dobova 16.30 (Zaprešič 17.04, Zagreb gl. kol. 17.23) 17.17 Brežice 17.25, Dobova 17.32, Zaprešič 17.53, Zagreb gl. kol. 18.16 17.21 Zagreb zap. kol. 18.21, Bosanski Novi 21.01, Pri-jedor 21.48, Banja Luka 22.59 (vozi ob petkih, razen 2. in 30. 11. 1984, vozi pa še 31. 10. in 28. 11. 1984 ter 30. 04. 1985) 17.58 Zagreb gl. kol. 18.50 (vozi do 14. 10. 1984 in od 27. 04. 1985) 18.27 Brežice 18.34, Dobova 18.40 (Zaprešič 19.02, Zagreb gl. kol. 19.23) 19.05 Zagreb zap. kol. 20.02, Bosanski Novi 22.14, Pri-jedor 22.53, Banja Luka 23.57, Doboj 2.06 (vozi ob petkih, razen 2. in 30. 11. 1984, vozi pa še 31. 10. in 28. 11. 1984 ter 30. 04. 1985) 19.32 Brežice 19.39, Dobova 19.45 (Zagreb gl. kol. 20.28, Knin 3.27, (Zadar 6.25), Perkovič 4.44, (Sibenik 5.39), Split 6.05) 20.48 KOZ AR A: Zagreb gl. kol. 21.35, Bosanski Novi 0.12, Prijedor 0.45, Banja Luka 1.50, Doboj 3.24 Sarajevo 6.00, Kardeljevo 9.42 21.28 Brežice 21.36, Dobova 21.43 22.38 Brežice 22.46, Dobova 22.52 23.54 SLOVENIJA: Zagreb gl. kol. 0.43, Slavonski Brod 3.37, Vinkovci 4.30, Beograd 7.06 Cas Prihodi na vmesno, končno, cepno, odhoda ^ obmejno postajo •¦ vlaka in-opombe o času prometa vlakov- -------------------------------t——'----------*——-—-7—'. '" ';"¦''¦' Za smer: Zidani most — Ljubljana 4.26 Sevnica 4.45, Zidani most 5.05, Trbovlje 5.20, X > Ljubljana 6.20" (vozi ob delavnikih) 5.17 Sevnica 5.35, Zidani most .5.55 (Trbovlje 6.16, . ; .Ljubljana 7.1/5), Celje 6.25, Maribor 7.35 r* ».44 SLOVENIJA: Sevnica 5.59, Zidani most 6.15, Trbovlje 6.31, Ljubljana 7.20, Postojna 8.38, Koper 10.05 (zveza Postojna in Koper samo od 4. 06. do 17. 09. 1984) 5.52 5.59 7.09 7.59 9.09 9.51 11.09 12.39 13.43 14.19 15.44 17.45 17.54 18.40 18.55 19.05 21.09 21.21 22.02 23.00 Maribor Sevnica Maribor Sevnica 14.00, Maribor 16.03), Sevnica 14.37, Maribor 16.40), Zidani most - KOZARA: Sevnica 6.07, Zidani most 6.24, Trbovlje 6.47, Ljubljana 7.40 Sevnica 6.15, Zidani most 6.35 (Trbovlje 7.08, Ljubljana 8.05), Celje 7.04, Maribor 8.15 Sevnica 7.26, Zidani most 7.45 (Celje 8.18, Maribor 9.35), Trbovlje 8.08, Ljubljana 9.05 Sevnica 8.13, Zidani most 8.29, Ljubljana 9.25, Postojna 10.40, Divača 11.20, Pula 14.00 (vozi do 14. 10. 1984 in od 27. 04. 1985) Sevnica 9.26, Zidani most 9.45, Trbovlje 10.08, Ljuhljana 11.05 Sevnica 10.10, Zidani most 10.34 (Celje 11.18, 12.35), (Trbovlje 11.08, Ljubljana 12.05) 11.26, Zidani most 11.45 (Celje 12.18, 13.35), (Trbovlje 12.08, Ljubljana 13.05) OHRID: Sevnica 12.53, Zidani most 13.12, Ljubljana 14.20 Zidani most 14.19 (Celje 15.05, Trbovlje 14.33, Ljubljana 15.30 Zidani most 14.58 (Celje 15.25, (Trbovlje 15.19, Ljubljana 16.15, Ljubljana ne vozi ob sobotah, nedeljak in praznikih) Sevnica 16.03, Zidani most 16.23 (Celje 16.55, Maribor 18.01), Trbovlje 16.46, Ljubljana 17.40 Sevnica 18.01, Zridani most 18.20, Trbovlje 18.35, Ljubljana 19.30 (vozi ob nedeljah, razen 30. 12. 1984, vozi pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) Sevnica 18.11, Zidani most 18.30 (Celje 19.18, Maribor 20.35), (Trbovlje 18.53, Ljubljana 19.50) Sevnica 18.56, Celje 19.38, Maribor 20.45 (Vozi ob nedeljah, razen 30. 12. 1984, vozi pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) Sevnica 19.10, Zidani most 19.26, Trbovlje 19.41, Ljubljana 20.35 (vozi ob nedeljak, razen 30. 12. 1984, vozi pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) Sevnica 19.22, Zidani most 19.42 (Trbovlje 20.08, Ljubljana 21.05), Celje 20.15 (Maribor 21.35) Sevnica 21.27, Zidani most 21.45 (Celje 22.19, Maribor 23.35), (Trbovlje 22. 14, Ljubljana 23.10) MOST AR EKSPRES: Zidani most 21.50, Ljubljana 22.55, Jesenice 0.46, Villach Hbf. 2.13, Salz-burg 5.46, Munchen 8.26, Stuttgart 11.30) Sevnica 22.22, Zidani most 22.41 (Trbovlje 22.57, Ljubljana 23.50, Zidani most - Ljubljana ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih) Sevnica 23.14, Zidani most 23.32, Ljubljana 0.35, Postojna 2.00, Divača 2.40 (Pula 5.30, zveza za Pulo od 15. 06. do 8. 09. 1984), Sežana 2.55, Tri-este C. 5.10, Venezia SL 9.12, Roma T. 18.55 LEGENDA: svetli tisk: vozna cena za potniški vlak polkrepki tisk: B: dodatna cena za brzi vlak >Naša« počitniška ladjica v Nerezinah STRAN 16 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 PRIHODI VLAKOV NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO KRŠKO Cas Odhodi z začetne, cepne, obmejne. prihoda vmesne postaje vlaka in opombe o času prometa vlakov Iz smeri: Zagreb gl. kol. 4.25 Dobova 4.10, Brežice 4.16 (vozi ob delavnikih) 5.17 Dobova 5.04 (Zagreb gl. kol. 4.24, Zaprešdč 4.46, zveza iz Zagreba samo ob delavnikih), Brežice 5.09 5.43 SLOVENIJA: Beograd 22.05, Vinkovci 0.29, Slavonski Brod 1.28, Zagreb gl. kol. 4.45 5.50 KOZAKA: Kardeljevo 17.20, Sarajevo 20.56, Dobo) 23.38, Banja Luka 1.12, Prijedor 2.03, Bosanski Novi 2.34, Zagreb gl. kol. 4.55 5.58 Dobova 5.45, Brežice 5.50 7.08 Dobova 6.55 (Zagreb gl. kol. 6.05, Zaprešič 6.26, zveza iz Zagreba samo ob delavnikih), Brežice 7.01 7.58 Zagreb gl. kol. 7.10 (vozi do 14. 10. 1984 in od 27. 04. 1985) 9.08 Dobova 8.55, Brežice 9.01 9.50 Zagreb gl. kol. 8.56, Zaprešič 9.18, Dobova 9.36, Brežice 9.42 11.08 Dobova 10.55 (Zagreb gl. kol. 10.05, Zaprešič 10.22), Brežice 11.01 12.38 OHRID: Bitola 17.20, Skopje 20.55, Beograd 5.10, Vinkovci 7.26, Zagreb gl. kol. 11.45 13.42 Dobova 13.29 (Zagreb gl. kol. 12.00, Zaprešič 12.17), Brežice 13.35 14.18 Zagreb gl. kol. 13.25, Zaprešič 13.46, Dobova 14.03, Brežice 14.09 15.43 Dobova 15. 29 (Zagreb gl. kol. 14.40, Zaprešič 14.57), Brežice 15.35 17.44 Dobova 17.30, Brežice 17.35 (voai ob nedeljah, razen 30. 12. 1984, vozi pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) 17.53 Dobova 17.40, Brežice 17.46 18.39 Banja Luka 13.24, Prijedor 14.25, Bosanski Novi 15.15, Zagreb zap. kol. 17.40 (vozi ob nedeljah, razen 30. 12. 1984 pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) 18.54 Doboj 12.37, Banja Luka 14.21, Prijedor 15.20, Bosanski Novi 16.02, Zagreb zap. kol. 18.05 (vozi ob nedeljah, razen 30. 12. 1984 pa še 2. 01. in 2. 05. 1985) 19.04 Dobova 18.52 (Zagreb gl. kol. 17.55, Zaprešič 18.14), Brežice 18.57 21.08 Dobova 20.55 (Zagreb gl. kol. 20.10, Zaprešič 20.28), Brežice 21.00 21.20 MOSTAR EKSPRES: Kardeljevo 8.45, Sarajevo 12.20, Doboj 15.06, Banja Luka 16.33, .Prijedor 17.26, Bosanski Novi 17.57, Zagreb gl. kol. 20.30 22.01 Zagreb gl. kol. 21.05, Zaprešič 21.25, Dobova 21.45, Brežice 21.52 22.59 Zagreb gl. kol. 22.10 Cas Odhodi z začetne, cepne, obmejne, prihoda vmesne postaje vlaka in opombe o času prometa vlakov Iz smeri: Ljubljana — Zidani most 5.13 Roma T. 12.20, Venezia SL 21.22, Trieste C. 23.52, Sežana 1.30, Divača 1.54 (Pula 22.45, zveza iz Pule samo od 17. 06. do 10. 09. 1984), Postojna 2.33, Ljubljana 3.45, Zidani most 4.44, Sevnica 5.00 5.24 Zidani most 4.48 (Ljubljana 3.30, Trbovlje 4.21), Sevnica 5.07 6.21 Ljubljana 4.35, Trbovlje 5.28, Zidani most 5.46, Sevnica 6.05 7.01 Zidani most 6.24 (Ljubljana 5.00, Trbovlje 5.58), (Maribor 4.25, Celje .5.38), Sevnica 6.44 8.19 Zidani most 7.44 (Ljubljana 6.30, Trbovlje 7.27), Sevnica 8.03 10.29 Ljubljana 8.40, Trbovlje 9.37, Zidani most 9.54, Sevnica 10.14 11.32 Zidani most 10.55 (Ljubljana 9.40, Trbovlje 10.37), (Maribor 9.10, Celje 10.27), Sevnica 11.15 12.35 Zidani most 12.00 (Ljubljana 10.40, Trbovlje 11.37), (Maribor 10.10, Celje 11.27), Sevnica 12.18 14.45 Maribor 12.25, Celje 13.40, Zidani most 14.09 (Ljubljana 12.45, Trbovlje 13.40), Sevnica 14.27 15.18 Hamburg Altona 19.37, Htmburg Hbf 19.55, Ha-nnover 21.55, VViirzburg 2.05, Regensburg 4.27, Passau 6.07, Linz 7.53, Graz 11.55, Spielfeld Strass 12.40, Maribor 13.25, Celje 14.26, Sevnica 15.05 15.29 OHRID: Ljubljana 14.00, Trbovlje 14.47, Zidani most 15.00, Sevnica 15.16 16.16 Ljubljana 14.25, Trbovlje 15.22, Zidani most 15.40, Sevnica 15.59 17.16 Zidani most 16.37 (Ljubljana 15.15, Trbovlje 16.08), Sevnica 16.58 17.20 Maribor 15.05, Celje 16.20, Sevnica 17.04 (vozi ob- petkih razen 2. in 30. 11. 1984, vozi pa še 31. 10. in 28. 11. 1984 ter 30. 04. 1985) 17.57 Pula 11.10, Kanfanar 11.58, Divača 14.20, Postojna 15.00, Ljubljana 16.20, Zidani most 17.25, Sevnica 17.42 (vozi do 14. 10. 1984 in od 27. 04. 1985) 18.26 Ljubljana 16.30, Trbovlje 17.27, Zidani 17.50 (Maribor 15.30, Celje 16.41), Sevnica 19.04 Ljubljana 17.20, Trbovlje 18.13, Zidani 18.30, Sevnica 18.48 (vozi ob petkih razen 30. 11. 1984, vozi pa še 31. 10. in 28. 11. ter 30. 04. 1985) 19.31 Zidani most 18.55 (Ljubljana 17.40, Trbovlje 18.37), (Maribor 17.00, Celje 18.10), Sevnica 19J4 20.47 KOZ AR A: Ljubljana 19.00, dani most 20.15 (Maribor Sevnica 20.32 21.27 Ljubljana 19.40, Trbovlje 20.52, Sevnica 21.10 22.37 Zidani most 22.02 (Ljubljana 20.40, Trbovlje 21.37), (Maribor 20.10, Celje 21.27), Sevnica 22.20 23.53 SLOVENIJA: Ljubljana 22.25, Trbovlje 23.11, Zidani most 23.24, Sevnica 23.40 (Koper 19.30, Postojna 21.05, zveza iz Kopra in Postojne samo do 15. 09. 1984) most 18.09 most 2. in 1984 Trbovlje 19.47, Zi- 18.05, Celje 19.03), 20.37, Zidani most FRANC LESKOSEK LUKA na republiškem srečanju kovinarjev v Krškem 1982 St. 5 — 3. julij 1984 »-NAS GLAS« STRAN 17 Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Krško OBČINSKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Datum: 4. 6. 1984 OBVESTILO Občinski sekretariat za notranje zadeve občine Krško obvešča občane občine Krško, da so dolžni v skladu s 5. členom Zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 29/79) ZAMENJATI osebne izkaznice, ki so bile izdane pred 1. 7. 1981. Osebne izkaznice, izdane pred 1. 7. 1981, se lahko uporabljajo kot dokaz istovetnosti občanov LE DO 12. OKTOBRA 1984. Zahtevo za izdajo osebne izkaznice vložijo občani pri pristojnem krajevnem uradu, občani iz krajevnih skupnosti Krško, Zdole, Gora in Dolenja vas pa na sedežu Občinskega sekretariata za notra-je zadeve pri SO Krško. Ob zahtevi za izdajo osebne izkaznice mora občan priložiti dve enaki fotografiji, ki morata kazati njegovo pravo podobo in biti iedelani na belem tankem fotografskem papirju brez retuš v velikosti 2 x 3,5 cm. Fotografiji ne smeta biti posneti in izdelani z napravo za avtomatsko fotografiranje. OBČINSKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Osmo delovno srečanje kovinarjev Slovenije DVOJICA NAŠIH NA ZVEZNO TEKMOVANJE Od letos »Memorial Franca Leskoška — Luke« Od 24. do 26. maja se je 313 slovenskih kovinarjev v Kamniku in Domžalah pomerilo za naslove najboljših v 15 poklicih. Od posavskih kovinarjev, katerih večina je bila iz naše občine, sta si ROMAN JAN-KOVIC in MIRKO TRATAR priborila pravico nastopa na tovrstnem zveznem tekmovanju, ki bo predvidoma oktobra v Zrenjaninu, dvema pa je za las spodletelo, in sicer tretjeuvrščenima MARTINU PIRCU in KARLU RADOVANlCU. Sicer pa so bile uvrstitve takele: strugarji 29 tekmovalcev): 12. RAJKO GRABNAR, Kovinarska Krško, 19. JANKO BIZJAK, »D j uro Salaj« Krško; orodjarji (27 udeležencev): 7. od 10 na B listi: VJEKOSLAV KU-NJAS, ŽG Dobova; plamenski varilci (21 udeležencev): 3. MARTIN PIRC, Kovinarska Krško; varilci REO (28 udeležencev): 8. IVAN ZABASU, Kovinarska Krško; varilci MAG (28 udeležencev): 2. ROMAN JANKOVIC, Kovinarska Krško, 3. KAREL RADOVANlC, SOP Krško (imel je najboljšo oceno praktičnega izdelka med varilci MAG, pri teoriji pa mu je malce preveč spodletelo); varilci TIG (16 udeležencev): 7. IVAN FRIDL, Kovinarska Krško; konstrukcijski ključavničarji (22 udeležencev): 2. MIRKO TRATAR, Kovinarska Krško, 2. od 18 na B listi: JOŽE KOCNAR, Kovinarska Krško; avtomehaniki otto (18 udeležencev): 9. SLAVKO MILAR, Zastava servis Krško; avtomehaniki diesel (26 udeležencev): 12. MARTIN NAGLIC, Transport Krško. Pojasnilo o takoimenovani B listi: nanjo so bili uvrščeni tekmovalci, ki so imeli pni izdelku kakšno »odstopanje«, ki ga ni bilo moč tolerirati. Naj za konec naštejemo še poklice, v katerih zaenkrat naši kovinarji še ne tekmujejo: brusilec, rezka-lec, strojni kovač, livar-kalupar, tv mehanik in klepar. Franc Leskošek-Luka je bil med pobudniki tovrstnih tekmovanj, ki so svojevrstna šola delovnega izobraževanja in priložnost za izmenjavo delovnih in samoupravnih izkušenj. Bil je kovinar, med kovinarji je deloval kot sindikalni in partijski aktivist in veliko je storil za razvoj kovinske in elektroindustrije. Pobuda slovenskih kovinarjev, da bi poimenovali svoje vsakoletno srečanje po Francu Leskošku-Luki, je izraz njihove želje, da bi ohranjali globoko spoštovanje do dela, življenja in osebnosti velikega revolucionarja, ki je bil in bo vzor mlademu rodu, kako se je treba bojevati za stvar delavskega razreda. Svobodna menjava dela 8. SEJA SKUPŠČINE SKIS Predsednik skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško Jože Račič je za 12. junij 1984 sklical 8. sejo zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine te SIS, poleg uvodnih »formalnosti« pa so bile za dnevni red predvidene točke: obravnavanje tržnega reda na tržnici v Krškem in ustreznega odloka, obravnavanje predloga novih cen za komunalne usluge v letu 1984 po resolucijskih usmeritvah, obravnavanje predloga dogovora za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984, obravnavanje elektrifikacije neelektrifioiranih gospodinjstev v občini Krško, volitve nosilcev odgovornih funkcij v skupščini SKIS, vprašanja delegatov ter razno. Za predsednika skupščine je bil predlagan JOŽE RAClC, za podpredsednika pa JAROSLAV KODE-LJA, za predsednika zbora uporabnikov VLADIMIR VOGRINC, za predsednika zbora izvajalcev LOJZE KERIN, za predsednika izvršilnega odbora pa HERMAN PREGL. Občinska skupnost za zaposlovanje Krško 9. SEJA SKUPŠČINE Za 20. junij je predsednik skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško ANTON PLETER-SKI sklical 9. sejo skupščine te SIS, predviden pa je bil takle dnevni red: * 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika 2. Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 3. Informacija o izvajanju letnega načrta zaposlovanja v občini Krško v prvi polovici leta 1984 4. Finančno poročilo za I. četrtletje s podatki za mesec maj 1984 5. Sklep o pripravi (z rokovnikom nalog) izdelave dolgoročnega in srednjeročnega plana Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško 6. Štipendiranje v šolskem letu 1983/84 7. Sklepanje o sprejemu samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah 8. Obravnava gradiva za 10. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije 9. Razno STRAN 18 »NAŠ GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 USKLADITEV PLANIRANIH SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Od Komiteja za družbene dejavnosti smo prejeli za objavo gradivo, ki ima v zaglavju datum 29. maj 1984, predstavlja pa dopolnitev navodil za pripravo programov SIS družbenih dejavnosti v naši občini. DOPOLNITEV USMERITEV ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV Na osnovi ukrepov s predlogi aktivnosti za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Krško v letu 1984, sprejetih na seji Izvršnega sveta SO Krško 24. maja 1984, in teleksa Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje izdaja Komite za družbene dejavnosti dopolnitev navodil za pripravo programov SIS družbenih dejavnosti v občini Krško. Usmeritve za vrednotenje programov se dopolnijo takole: MATERIALNI STROŠKI se po- . večajo, kot je navedeno v usmeritvah: januar — junij 84 za 25 °/o, avgust — december 84 za 50 %. 2. OSEBNI DOHODKI za 27,6 % (oz. kot bo določeno za občino). 3. AMORTIZACIJA se poveča, kot je navedeno v usmeritvah. 4. PODROČJE SOCIALNE POLITIKE: Na področju otroškega varstva bodo s 1. majem 1984 na novo odmerjene denarne pomoči otrokom, pri čemer bodo pomoči v letu 1984 večje za 38 odstotkov v primerjavi s povprečnimi pomočmi, izplačanimi v obdobju od 1. maja 1983 do 30. aprila 1984; mejni mesečni dohodek na družinskega člana je zvišan za 27,7 odstotka. Na področju socialnega skrbstva bodo »denarne pomoči kot edini vir preživljanja« od maja« 1984 dalje zvišane v SR Sloveniji na najmanj 7.000 dinarjev; do enake ravni bodo valorizirane tudi »denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja«. Denarna pomoč za brezposelnost znaša trenutno 9.350 dinarjev; s spremembo zakona (veljati začne s 1. junijem 1984) bo ta pomoč znašala 60 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Štipendije bodo valorizirane septembra z indeksom 127,1. KAJ BO SE POTREBNO UPOSTEVITI? Zaradi težav pri dosedanjem usklajevanju programov SIS v okviru načrtovanih materialnih možnosti za obseg skupne porabe v letu 1984 bo potrebno upoštevati še naslednje: 1. Investicij na področju družbenih dejavnosti ni, razen nujnih adaptacij in sanacij. V okviru letnih prispevnih stopenj iz bruto osebnega dohodka se zagotavljajo le sredstva za preostale anuitete. 2. Planirani obseg sredstev za zaklonišča se zmanjša za 50 odstotkov. Zbrana sredstva se usmerijo v zagotovljene programe in za ukrepe izvajanja socialne politike. 3. Izvajalskim OZD s področja družbenih dejavnosti se pošlje cir-kular v zvezi z zveznim zakonom o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov. Da bi preprečili nastanek razlogov za uporabo te zakonske ureditve, bo potrebno še bolj gospodarno in smotrno trošenje sredstev. Strokovne službe bodo tekoče analizirale porabo sredstev ter o rezultatih obveščale odbore in komite za družbene dejavnosti. 4. Do reorganizacije skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti se začasno zamrzne zaposlovanje. Število delavcev se bo zmanjšalo ob odhodu zaposlenih v pokoj. 5. Strokovne službe SIS bodo proučile predpise s svojih področij delovanja ter po samoupravni in up-, ravni poti predlagale spremembe predpisov, ki povzročajo dodatno admunJstriranje. 6. Pospeši se postopek reorganizacije strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti na osnovi pripravljenih tez. KS Krško PODELITEV PRIZNANJ Večer pred 15 junijem — praznikom KS Krško — so na slavnostni seji skupščine KS ter vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij podelili dvoje vrst priznanj: Zlato plaketo KS Krško so dobili: Lojze RIHTER, Maks POGACAR in Franc DORNIK. Bronasti znak Osvobodilne fronte pa so prejeli: VALVAsorjeva knjižnica in Čitalnica krško, kajak kanu klub krško, kristina bozic, anica ku- KOVlClC, ANICA DERGANC, ERNA BIZJAK, ZOFKA SI-MONClC in DRAGO GRADI-ŠEK. Pred slavnostno sejo je bil na ploščadi pred Delavskim kulturnim domom »Edvarda Kardelja« promenadni koncert Pihalnega orkestra »Djuro Sa-laj«, po slavnostni seji pa v dvorani doma koncert učen-tev Glasbene šole Krško. V skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 morajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti po prvem periodičnem obračunu uskladiti plane prihodkov. Da bi zagotovili celoletno usklajenost planov prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti, bo globalna bilanca sredstev izhajala tudi v sedanjem javljanju obsega sredstev iz celoletne ocene rasti! dohodka. Tako se bomo izognili zmanjšanju planov prihodkov ob ponovnem javljanju ob polletju in kasneje. V občini Krško ocenjujemo, da bo možna 60-odstotna celoletna rast dohodka glede na preteklo leto. V skladu z resolucijo bi se sredstva za skupno porabo tako lahko povečala za 48 odstotkov. Glede na rezultate periodičnega obračuna za prvo trimesečje je ocena do konca leta dokaj optimistična. Iz tega razloga bo kot osnova za določanje obsega sredstev za skupno porabo 52-odstotna rast dohodka, kar pomeni, da bodo programi SIS družbenih dejavnosti v globalu povečani za 41,6 odstotka glede na preteklo leto, oziroma da se ob 48-odstotni rasti sredstev, ki je podlaga za izpolnitev »obrazca PS«, v planskih sredstvih zagotovi 4,5-odstotna rezerva za preprečevanje nepredvidenih motenj v poslovanju. Povečanje sredstev je namenjeno predvsem za uskladitev planiranih vrednosti materialnih stroškov in osebnih dohodkov v izvajalskih OZD z načrtovano projekcijo cen. Komite in koordinacijski odbor za družbene dejavnosti ter predsedniki skupščin SIS so na skupni seji 28. maja 1984 obravnavali omenjene dopolnitve za uskladitev planov prihodkov SIS družbenih dejavnosti v občini Krško in sprejeli naslednje zaključke: 1. Komite in koordinacijski odbor za' družbene dejavnosti ter predsedniki skupščin SIS sprejemajo gradivo, pripravljeno na osnovi teleksa Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. 2. Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti naj takoj izpolnijo »obrazec PS« v skladu s tabelo »Plan sredstev za skupne potrebe za leto 1984«. 3. Pooblasti se predsednika komiteja in strokovno službo, da na osnovi ocene celoletne rasti dohodka (po podatkih Komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva) pripravi izhodišča za uskladitev podatkov o planiranih zneskih sredstev v skladu z navodili zveznega zakona. 4. Za izvajanje planov se sprejemajo spredaj navedena navodila. Št. 5 — 3. julij 1984 NAS GLAS STRAN 19 5. Skupnosti za zaposlovanje se opravi ustrezna valorizacija prispevne stopnje na osnovi ugotovitve povprečne prispevne stopnje v SR Sloveniji, kar je osnova za pridobitev solidarnosti. 6. Skupne obremenitve osebnega dohodka in dohodka naj se objavijo v glasilu NAS GLAS. SIS 1 TABELA 1: PLANIRANI IZVIRNI PRIHODKI SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO ZA LETO 1984 V TABELI 1 so prikazani programi1 posameznih SIS družbenih dejavnosti v okviru dovoljene globalne rasti sredstev za skupno porabo. SOV 79.869.000 114.566.000 11,20 15.995.000 OIS 193.752.000 269.640.000 26,36 37.239.000 KS 16.323.000 22.709.000 2,22 3.163.000 TKS 10.887.000 15.344.000 1,50 2.137.000 SSS 41.525.000 60.966.000 5,96 8.322.000* OZS 366.634.000 520.663.000 50,90 72.293.000 OSZ 9.359.000 13.196.000 1,29 1.838.000 sk. (I) 718.349.000 1.017.084.000 99,43 140.947.000 ORS 4.048.000 5.830.000 0,57 712.000 sk. (II) 722.397.000 1.022.914.000 100,00 141.659.000 POJASNILO O VSEBINI STOLPCEV TABELE I: stolpec I: skupaj dovoljeni prihodki SIS v letu 1983, stolpec 2: planirana sredstva za leto 1984 ob oceni celotne rasti dohodka za 52 odstotkov (rast sredstev za družbene dejavnosti 41,6 odstotka), stolpec 3: struktura sredstev v okviru globala v °/o, stolpec 4: povečanje sredstev v primerjavi s prvotno planiranimi prihodki. Opomba: K sredstvom skupnosti socialnega skrbstva (SSS) je potrebno prišteti še znesek 3.920.000 dinarjev za pokrivanje obveznosti po zakonu (0,15 odstotka od bruto osebnega dohodka od 1. maja 1984 dalje). SIS 1 l In še pojasnilo kratic SIS za tiste, ki nimajo z njimi pogosto opravka: SOV — skupnost otroškega varstva, OIS — občinska izobraževalna skupnost, KS — kulturna skupnost, TKS — telesnokulturna skupnost, SSS — skupnost socialnega skrbstva, OZS — občinska zdravstvena skupnost, OSZ — občinska skupnost za zaposlovanje, ORS — občinska raziskovalna skupnost. TABELA 2: PLAN SREDSTEV ZA SPLOŠNE DRUŽBENE IN SKUPNE POTREBE ZA LETO 1984 V TABELI 2 so prikazani z zveznim zakonom omejeni prihodki (obrazec PS). SOV 79.869.000 3.140.000 76.729.000 115.697.000 OIS 193.752.000 7.426.000 186.426.000 272.302.000 KS 16.323.000 500.000 15.823.000 22.933.000 TKS 10.887.000 446.000 10.441.000 15.495.000 SSS 41.525.000 1.893.000 39.632.000 61.568.000* OZS 366.634.000 11.110.000 355.524.000 525.804.000 OSZ 9.359.000 — 9.359.000 13.326.000 sk. (I) 718.349.000 24.415.000 693.934.000 1.027.125.000 ORS 4.048.000 — 4.048 5.888.000 sk. (II) 722.397.000 24.415.000 697.982.000 1.033.013.000 POJASNILO O VSEBINI STOLPCEV TABELE II: stolpec I: skupaj dovoljeni prihodki SIS v letu 1983 iz izvirnih prihodkov, stolpec 2: sredstva, ustvarjena od prispevkov občanov (izvzeta iz omejitve), stolpec 3: dovoljena raven sredstev SIS, katerih uporaba se omejuje (vrednost v stolpcu 1 minus vrednost v stolpcu 2 = osnova), stolpec 4: planirani znesek sredstev, nad katerim se prepoveduje uporaba (vrednost v stolpcu 3, pomnožena s ustreznim odstotkom). Opomba: K znesku sredstev skupnosti socialnega skrbstva (SSS) je treba prišteti še sredstva, potrebna za pokrivanje obveznosti po zakonu (0,15 odstotka od bruto osebnega dohodka od 1. maja 1984 dalje) oz. 3.920.000 dinarjev, tako da znašajo potem celotna sredstva te SIS 65.488.000 dinarjev. PRIZNANJE PGE Ob 20. juniju, dnevu civilne zaščite, je republiški sekretariat za ljudsko obrambo podelil priznanja zaslužnim dejavnikom na tem pomembnem področju SLO in DS. Iz naše občine si je priznanje prislužila POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO. 7. junij — tudi PRAZNIK KS BRESTANICA PO DOLENJSKEM LISTU: TELEFONIJA LEPO NAPREDUJE — V krajevni skupnosti Brestanica praznujejo krajani 7. junija svoj krajevni praznik v spomin na vrnitev izgnancev. Z otvoritvijo dograjene in prenovljene prodajalne M-Agrokombinata se lepo zaokrožuje splet številnih pridobitev v tej krajevni skupnosti. Ob brestaniškem krajevnem prazniku so podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: RIBIŠKA DRUŽINA BRESTANICA, ŠTEFAN MARJETIC, VINKO FRIC, ERNA MOZER, MARICA DIVJAK in ROK KUKOVlClC. V enem letu, od zadnjega praznika, so marljivi krajani veliko sami prispevali — z udarniškim delom in denarjem — da zelo dobro napreduje izgradnja telefonskega omrežja. Nova avtomatska telefonska centrala z začetno zmogljivostjo 600 priključkov bo zamenjala obe stari ATC v Brestanici in na Senovem s po 160 priključki. To bo pomembna pridobitev tudi za Pijavško ter dele krajevnih skupnosti Rožno-Presladol in Senovo. »Med devetimi vaškimi odbori se je najbolj izkazal odbor Lokve, kjer so vaščani od Armeškega proti Velikem Kamnu že postavili drogove. Do konca junija naj bi bil kabel že napeljan. Krak glavnega kabla pa naj bi dosegel do jeseni Ar-meško, Lokve, Raztez in Gorico. Del trase v smeri Stolovnika oz. Anž bodo skopali brigadirji letošnje republiške MDA »Spominski park Trebče«,« pripoveduje predsednik sveta KS Brestanica ZVONE ŠER-BEC. Brestaničani so zelo zadovoljni z delavci novomeškega Vodnogospodarskega podjetja, ki bodo te dni sklenili regulacijo Dovškega potoka. Poleg tega pa so sami obnovili most proti šoli, ki je bil vselej ozko grlo. Vaščani Brezja so- obnovili vodovod v vrednosti 200 tisočakov, v vaškem odboru Stolovnik pa so s pomočjo Kostaka obnovili precej cest. Kostak je položil glavno kanalizacijo do Tesa^ ki se bo nadaljevala do Senovega. In kar je za krajane Dorca in Gorice najpomembnejše: po izjavah strokovnjakov bi bilo dokončno odpravljeno pomanjkanje pitne vode v teh višjih predelih. Izjave bo potrdilo ali ovrglo že bližnje vroče, sušno poletje. STRAN 20 »•NAS GLAS« Št. 5 — 3. julij 1984 TABELA 3: PREGLED SPREMEMB PRISPEVNIH STOPENJ SIS DRUŽBE- NIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO V LETU 1983 JN V PRVEM POLLETJU 1984 SIS I-IV V-VIII ix-xi XII I-III IV-V od 5, VI. 1983 1983 1983 1983 1984 1984 84 dalje 1 2 3 4 5 6 7 SOVs 1,46 1,32 1,52 0,84 1,34 1,14 1,11 SOVd 1,02 1,04 1,07 0,80 1,01 1,01 0,98 OIS 6,56 6,40 6,01 5,83 6,11 5,71 5,23 KS 0,39 0,57 0,37 1,18 0,56 0,48 0,42 TKS 0,37 0,38 0,30 0,19 0,33 0,33 0,33 SSS 1,20 1,41 1,55 0,86 1,39 1,39 1,35 OZS 10,51 10,39 9,91 9,32 9,97 9,02 8,53 OSZ 0,28 0,28 0,28 0,19 0,26 0,23 0,22 sk. 21,79 21,79 20,01 19,21 20,97 19,31 18,16 KSS 0,54 0,54 0,50 0,50 0,50 sk. 22,33 22,33 21,51 19,71 21,47 Pomen nekaterih kratic: SOVs — višina prispevne stopnje za skupnost otroškega varstva po »sedežnem principu«, SOVd — višina prsipevne stopnje za skupnost otroškega varstva po »domicilnem principu«, KSS — Kulturna skupnost Slovenije. Opomba: V letu 1983 je bila v okvir občinske globalne prispevne stopnje zajeta tudi stopnja za republiško kulturno skupnost. Z izločitvijo programa azglobala sredstev občine Krško tudi republiškega dela prispevne stopnje ne prikazujemo več. Tokrat jo navajamo le zaradi primerljivosti podatkov. Pojasnilo k pregledu: Iz pregleda je razvidno, da smo v občini Krško v letu 1983 za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti na ravni občine združevali sredstva na osnovi povprečne letne globalne prispevne stopnje 21,94 (obremenitev bruto osebnega dohod- ka ter dohodka od osnove BOD) in da je bila prispevna stopnja za december za 2,62 oz. za 12 odstotkov nižja kot za mesec januar. Za prvo trimesečje 1984 so veljale začasne prispevne stopnje v višini povprečnih obremenitev drugega polletja 1983, kar znaša za občino Krško 21,47. V stolpcu 6 in 7 so prikazane stopnje za posamezne občinske SIS z veljavnostjo od 1. aprila in od 5. junija dalje. Skupni seštevek prispevnih stopenj, ki bodo veljale od junija dalje, je za 15 odstotkov nižji od povprečne obremenitve v preteklem letu in za 16,6 odstotka (oz. 3,63) nižji kot v prvem polletju 1983. V letu 1984 so se skupne obremenitve BOD in DOH za financiranje družbenih dejavnosti zmanjšale za 13,5 odstotka oz. v prispevni stopnji za 2,81. Predsednik Komiteja za družbene dejavnosti: Niko Žibret V okviru praznovanja 7. junija, praznika krajevne skupnosti Brestanica, je bil v prostorih knjižnice Delavskega kulturnega društva »Svoboda« literarni večer, na katerem so predstavili srbsko pesnico Desanko Maksimo-vič, v osemletki »Adama Bohoriča« so se mladi poveselili ob »Zlatem jabolku« lutkarjev iz Lendave, prav tam pa je bila tudi občinska revija šolskih pevskih zborov naše občine, s katere je posnetek. PSZ KRŠKO V POMOČ INDIVIDUALNIM GRADITELJEM Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev POSAVSKE STANOVANJSKE ZADRUGE KRŠKO Peter Cesar je za petek, 22. junija 1984, sklical v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« Krško ustanovno skupščino navedene zadruge, na katero so bili povabljeni zasebni graditelji v krški in brežiški občini. Iz gradiva, ki ga je INDOK center poslala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško, je razvidno, da je dnevni red predvideval naslednje: ugotovitev sklepčnosti, izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja, obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posavske stanovanjske zadruge Krško ter njenegt statuta, izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine ter izvršilnega in nadzornega organa in za konec še vprašanja delegatov. Gradivu je bil priložen tudi dopis Medobčinske gospodarske zbornice Posavja »Reševanje stanovanjskega problema s pomočjo Posavske stanovanjske zadruge,« v katerem so osnovni podatki o ciljih tega združenja individualnih graditeljev ter o pogojih za članstvo: UVOD Z namenom, da bi izenačili pogoje gradnje in vzdrževanje stanovanjskih hiš v zasebni lasti z občani tistih območij, kjer so stanovanjske zadruge, smo se na pobudo MGZ Posavja in stanovanjskih skupnosti odločili ustanoviti tako zadrugo tudi v Posavju. Naša stanovtnjska zadruga je ena izmed 176 stanovanjskih zadrug v SFRJ, v katerih je preko 160.000 članov. Ker je v zadnjih letih gradnja družbenih stanovanj v regiji upadla, močno pa je porasla gradnja individualnih stanovanjskih hiš, menimo, da je potrebno tem graditeljem posvetiti več pozornosti in jim pomagati preko stanovanjske zadruge. DEJAVNOST ZADRUGE Zadruga organizira različne oblike varčevanja in pridobivanja kreditov za ztdrugo oz. njene člane, organizira gradnjo stanovanjskih hiš in njihovo prenovo, pridobiva stavbna zemljišča, organizira gradnjo spremljajočih objektov v stanovanjskih soseskah, orgtnizira nakup gradbenega materiala in stavbnih elementov po normativih iz projektne dokumentacije ter organizira nadzor pri gradnji ali obnovi stanovanjskih hiš svojih članov. Navedene dejavnosti opravljajo delavci zadruge oziroma jih za zadrugo pogodbeno opravljajo strokovno usposobljene OZD ali obrtniki. St. 5—3. julij 1984 -NAS GLAS« STRAN 21 PREDNOSTI GRADNJE V OKVIRU ZADRUGE: Člani zadruge imajo naslednje prednosti dn ugodnosti: svetovanje glede izbire projekta, pridobitev tehnične dokumentacije, organiziran nakup gradbenega materiala, davčne olajšave oz. oprostitev prometnega davka ter strokovna pomoč v finančnih in pravnih zadevah. KDO JE LAHKO ČLAN? Posavska stanovanjska zadruga je odprtega tipa, kar pomenti, da so člani zadruge lahko delovni ljudje in občani, ki gradijo ali bodo gradili oz. adaptirali stanovanjske hiše v občinah Brežice, Krško in Sevnica, ali tisti, ki združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo v DO, katerih sedež je v naši regiji. Vsak graditelj je lahko član le ene stanovanjske zadruge, članstvo pa je prostovoljno in osebno. KAKO POSTATI ČLAN? Občan navede v pristopni izjavi — vlogi, da želi graditi oz. obnoviti stanovanjsko hišo, seveda mora imeti ustrezna dokazila o lastništvu stanovanjske hiše oziroma stavbnega zemljišča. PRAVICE ČLANA Član jih lahko uveljavi šele, ko vplača pristopni delež 5.000,00 dinarjev ter prenese na stanovanjsko zadrugo privarčevana sredstva ali kredit banke oz. DO, Ko so ti pogoji izpolnjeni, začne stanovanjska zadruga naročati gradbeni material zanj. Člani imajo tudi vse samouprav-ljalske pravice, bodisi neposredne ali posredne. PA ŠE TO: Naslov sedeža zadruge je POSAVSKA STANOVANJSKA ZADRUGA KRSKO, Cesta krških žrtev 134, 68270 Krško. PESTER KULTURNI DOGODEK V DKD »EDVARDA KARDELJA« KRŠKO Povabilo Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško Literarnemu klubu »Bena Zupančiča« Krško, naj bi zaključno prireditev sezone — po vrsti uspešnih nastopov v mnogih krajih — pripravil v osrednjem kulturnem prostoru občinskega središča, je bila dobra priložnost, da se mnogi ljubitelja lepe besede in glasbe prepričajo o učinkovitem naporu pisane druščine ustvarjalcev in poustvar-jalcev, združenih v krškem literarnem klubu. Poceni, a učinkovito vabilo je za petek, 8. junija 1984, ob 20. uri napovedalo »Večer z vami«, koktajl besede in glasbe, ki so ga kot »osve- žitev« ponudili v avli DKD »Edvarda Kardelja« Krško »nekoliko drugače kot doslej« »domači recitator-ji, glasbeniki, pevci in igralci — člani LK »Bena Zupančiča« Krško ter Leskovški oktet. Pomembna sestavina pestrega kulturnega večera je bila kajpak otvoritev razstave risb in grafik akademskega slikarja FRANJA STIPLOVSKA v razstavišču DKD »Edvarda Kardelja«. Številne motive je ta likovni umetnik našel prav v- Krškem in njegovi okolici, saj je tu preživel del svojega življenja. Vrsto njegovih umetnin hrani Posavski muzej v Brežicah, ki je razstavo tudi omogočil. Praznik KS Krško OTVORITEV KAPUCINSKE KNJIŽNICE KRSKO, 15. junija: Krajevna skupnost Krško in Odbor za obnovo Kapucinskega samostana Krško sta za danes ob 18. uri pripravila slovesnost, s katero je bila — v okviru praznovanja krajevnega praznika — izročena namenu obnovljena KAPUCINSKA KNJIŽNICA KRSKO. V kulturnem programu, za katerega je bil izbran ambient samostanske cerkve, so sodelovali: ANDREJ KURENT z odlomki iz Dalmatinove »Biblije«, JOŽE ZUPAN s pridigami Janeza Svetokri-škega in LJUBLJANSKI OKTET s pevskim koncertom. Po programu so si udeleženci ogledali obnovljeno kapucinsko knjižnico ter knjižno razstavo ob 400-letnici izida Dalmatinove »Biblije«, komentator ogleda pa je bil profesor JARO DOLAR. KNJIŽNA PRIZNANJA ZA SESTAVKE MLADIH Uredništvo Našega glasa je mladim piscem sestavkov za to glasilo namenilo — kot vzpodbudo za nadaljnje sodelovanje in vključitev novih sodelavcev — priznanja v obliki knjižnih nagrad. Prejele so jih učenke: ALENKA MIRT in TANJA KOPINA z OS »Heroja Milke Kerin« Leskovec, ANDREJA ZIBRET, MAJA GORJAN, NATAŠA KOS, IVANKA LAVRINŠEK, VLADKA PETERKOVIČ in TAMARA VONTA z OS »Jurija Dalmatina« Krško, VLADKA ZUPANČIČ z OS »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško ter KATJA CEGLAR in SUZA-' NA NOVAK z OS »XIV. divizije« Senovo. Na srečanju, ki ga je uredništvo Našega glasa oziroma INDOK center Krško organiziral 12. junija, je mladim sodelavcem občinskega, delegatskega glasila izročila priznanja predsednica OK SZDL Margareta Marjetic. STRAN 22 -NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 KS Podbočje -29. JUNIJ — PRAZNIK KS 29. junij 1941 je za podboško krajevno skupnost pomemben datum, tedaj je bil namreč formiran prvi terenski odbor Osvobodilne fronte Sv. Križ, kot se je tedaj še Podbočje 'imenovalo. TONE FERENC je o tem zapisal v zborniku »Krško skozi čas«: V terenskem odboru OF Sv. Križ so bili sekretar Franc Kerin ter člani Valentin Hribar, Alojz Colarič, Milan Kodrič in Boris Sinigoj. Ko je z Gorenjskega prišel prek Ljub- ljane v Sv. Križ dolgoletni partijski delavec Vencelj Perko, je postal član tamkajšnjega odbora. V tej sestavi je odbor deloval do pozne pomladi 1942. Imel je predvsem nalogo, da krepi protifašistično razpoloženje med prebivalstvom, širi literaturo OF ter zbira orožje, strelivo in opremo za partizane. Potem ko so v začetku 1942 ita- Ob prazniku KS Krško PODELITEV PRIZNANJ NA SLAVNOSTNI SEJI TD KRŠKO V okviru krškega krajevnega praznika je bila 12. junija zvečer tudi slavnostna seja Turističnega društva Krško, na kateri so podelili odličja Turistične zveze Slovenije ter pokale tistim, ki so se najbolj odrezali v urejanju okolja v obdobju 1982 — 1984. Po Dolenjskem listu povzemamo imena dobitnikov: Najlepše urejeno okolje zasebne hiše imata TONČKA in TINE ŽE-NER, sledita jima ANICA PIRC in MARIJA DULAR. Za najlepše urejeno družbeno stanovanjsko stavbo je osvojil najvišje priznanje HIŠNI SVET PAPIRNIŠKE 2 (Ivan Pečnik), 2. mesto je pripadlo HIŠNEMU SVETU CK2 31 (Rosviita Mirč), 3. mesto pa HIŠNEMU SVETU PREŠERNOVE lijanske posadke odšle iz Sv. Križa in Sutne ter z Oštrca, je terenski odbor OF prevzel vso oblast v nekdanji občini in pomagal ustvariti frontno organizacijo tudi po okoliških krajih. Sprva je imel na sve-tokriškem območju 124 zaupnikov, nato, spomladi 1942, pa že devet terenskih odborov OF ...« O teh začetkih narodnoosvobodilnega gibanja, posebno podrobno pa o borbeni poti Gorjanskega bataljona, po katerem nosi ime pod-boška osemletka, bo od letos dalje pričevala dokumentarna spominska zbirka v šoli, spomin na pomemben datum pa ohranjevalo vsakoletno praznovanje krajevnega praznika v Podbočju. V bežnem pogovoru z JOŽETOM ZUPANČIČEM, ravnateljem OS »Gorjanskega bataljona« Podbočje, ki je hkrati tudi predsednik sveta krajevne skupnosti, smo izvedeli nekatere podrobnosti o prvem praznovanju podboškega krajevnega praznika. 4 (Albin Mirč). Za najlepše urejen družbeni objekt je prejela priznanje KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO, ki je poskrbela za vzorno urejanje zelenic, nasadov pri spomeniku in drugod. Druga je bila OSNOVNA ŠOLA »JURIJA DALMATINA« KRŽKO, tretja pa TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO. Vseh devetero dobitnikov priznanj je prejelo kristalne pokale. Zlati znak Turistične zveze Slovenije so prejeli: PETER MARKOVIC, DUŠAN STU- PAR, LEON KOMAN m ER- NO IVAČIC. Srebrni znak Turistične zveze Slovenije je prejel . MAKS POGACAR, prizadev- . ni tajnik Turističnega društ- va Krško. V času pogovora je bila prva praznična prireditev že mimo, in sicer košarkarski turndr za prehodni pokal KS Podbočje. Udeležili so se ga košarkarji iz Črnomlja, Straže, Brežic in domačini, ki so lovoriko tudi osvojili: O ostalih prireditvah smo se pogovarjali v prihodnjiku, ob izidu številke pa so že mimo, zato bomo tudi mi — prepričani, da so potekale, kot so bile načrtovane — pisali o njih v preteklem času. Na sam praznik — 29. junij — je bila svečana seja skupščine KS, na kateri so podelili Plakete KS Podbočje. Prejeli so jih: predsednik Foto: JOSIP BRINOVEC, IGMP »Sava« Krško in podpredsednik prejšnjega sveta KS MARTIN FRANKOVIC in VILI VRHOVSEK ter CIRIL PLUT. Na svečanosti so podelili tudi srebrne znake Osvobodilne fronte. Po svečani seji skupščine so si udeleženci ogledali spominsko zbirko NOB ter razstavo likovnih izdelkov podboških šolarjev v prostorih osnovne šole. V nedeljo, 1. julija, je bila dopoldne najprej svečana akademija v počastitev praznika, ki so jo pripravili osemletkarji in člani podboškega, prosvetnega društva, nato pa se je praznovanje nadaljevalo na Draganovi domačiji v Mladju. Pri Domu OF so odprli avtomatsko strelišče na glinaste golobe, zatem pa je bilo meddružinsko lovsko tekmovanje v tej športni panogi in zaključno praznično družabno srečanje. DOBRODOŠLA BRIGADIRSKA POMOČ Od 4. do 25. avgusta bo dvoje brigad mladinske delovne akcije Trebče 84 delalo tudi v naši občini. Urejali bosta cesto Srebotno — Jab-lanca — Ložce — Zalog na Bohorju ter priskočili na pomoč pri izgradnji telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Senovo in Brestanica. St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS« STRAN 23 NANIZANKA ŠPORTNIH IN ŠAHOVSKIH DOGODKOV II. veslaški turistični spust Radeče — Krško 69 ČOLNOV IZ 10 SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH KLUBOV JE POČASTILO PRAZNIK KS KRŠKO . .. Kajak kanu klub Krško je že drugič priredil veslaški turistični maraton Radeče — Krško (35 km) v počastitev praznika KS Krško. V soboto, 9. junija, se je iz Radeč proti Krškemu spustilo 90 ve-slačev oziroma 69 čolnov iz 10 klubov Slovenije in Hrvaške. Letos je imel maraton mednarodno oznako, saj sta veslala tudi Danca. Obljubila sta, da drugo leto zopet prideta. Dan je bil lep, za veslanje čudovit. V Sevnici — pri izlivu Mirne v Savo — so štartali pionirji in ženske, tam pa je bila tudi okrepče- • valna postaja za veslače od Radeč. 2e v Radečah se je udeležilo starta dosti gledalcev, na cilju v Krškem pa je pričakala maratonce množica ljudi, ki so z aplavzom nagradili veslače za premagano pot in uspešen boj z »Jermanovimi« valovi. Prevrnilo se jdh ni veliko, pa še tem so brž pomagali člani Poklicne gasilske brigade iz Krškega, ki so veslače spremljali od starta do cilja. Odstopov ni bilo — vsi so prispeli skozi cilj v Krškem, kjer smo jih takoj postregli s čajem, nato pa na igrišču Srednje šole Krško pogostili z »golažem na lovski način«. Vsem udeležencem smo podelili pismeno zahvalo in spominek na letošnji maraton — lesen krožnik z znakom našega kluba in datumom prireditve. Vsi smo bili zadovoljni, veslači in prireditelji, ter si obljubili, da drugo junijsko soboto v prihod-m letu zoDet dobimo na tretji se se urugo juiujsko suuuiu v jjimuu-njem letu zopet dobimo na tretji tovrstni prireditvi, na kateri organizatorji pričakujemo še večjo udeležbo. Zahvaliti se moramo seveda vsem, ki so našo prireditev finančno ali na kak drug način podprli, predvsem pa krškim obrtnikom ter delovnim in drugim organizacijam: »Djuro Salaj«, Kostak, IGMP »Sava«, Beogradska banka, Ljubljanska banka, Kovinarska, SOP, Impenial, Turistično društvo Krško, Papirkon-fekcija, Poklicna gasilska brigada, Gasilsko društvo Krško, Pionir Krško, Zavarovalnica Triglav, Transport Krško, TKS in Postaja milice Krško. Zahvaljujemo se tudi avto-prevozniku Planine Juretu za prevoz čolnov v Radeče. Bilo pa je nekaj tudi takih, ki so nas odbili. Kajak kanu klub Krško si želi, da se ti prihodnje leto odzovejo in nam priskočijo na pomoč pri uspešni izvedbi III. veslaškega turističnega maratona Radeče — Krško, kajti prireditve ob prazniku krajevne skupnosti so naše prireditve, ki obogatijo praznik naše krajevne skupnosti. EKIPA IN CIRILA ARH -- DOBITNIKA »SREBRA« 26. maja so člani KKK Krško sodelovali na veslaškem tekmovanju KOSTANJEVICA — CATE2 (22 km), katerega prireditelj je bilo ŠD Razlag Čatež. Sodelovalo je 12 klubov iz Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije. Na startu se je zbralo 71 čolnov, med njimi 16 naših. Veslači Kajak kanu kluba Krško so potrdili lanski uspeh in zopet zasedli odlično 2. mesto v ekipni uvrstitvi, posamezniki pa so se uvrstili takole: K 1, pionirji — 7. Janko Arh, K1, člani — 5. Branko Strgar, K1, veterani — 4. Sandi Bed-naršek, 5. Jože Vukčevič, K 1, ženske — 2. Cirila Arh, K 1, turisti — 3. Janko Lubi, 4. Matjaž Zajelšnik, 6. Marjan Novak, 7. Dušan Merhar, 10. Leon Sedaj, 11. Zdravko Jaklič, C 2, turisti — 6. Povhe — Lenič, 7. Blatnik — Kotnik, 9. Jordan — Kuntarič, 10. Lustig — Zagorc, 11. Likar — Kovačič. Opomba: KI — kajak enosed, C 2 — je kanu dvosed! Franc Bračun Konjeniški šport PALMIRA TRETJA Komenda, 17. junija — v dirki »časovni handicap za 3 do 13-letne kasače, temelj 1:28,0 — 1800 m« se je član Konjeniškega kluba »Po-savje« Krško RUDI GREGORINA uvrstil s kobilo PALMIRA na dobro 3. mesto. Ob tem naj povemo, da je moral Konjeniški klub »Posavje« Krško v letošnji tekmovalni sezoni obljubiti Konjeniški zvezi Slovenije, da bo v prihodnjem letu organiziral dirkalno prireditev. Seveda bi posavski rejci in tekmovalci radi izpolnili zastavljeni načrt in organizirali dirko na lastnem hipodromu, v opuščeni gramoznici Brege. Zato so se tudi vztrajno lotili postopka pridobivanja dokumentacije in urejanja pravnolastniških odnosov. Obe nalogi uresničujejo kar se da uspešno, saj o samih delih na terenu ne morejo niti misliti, dokler ne bo gradbenih dokumentov. To naj bi bilo torej sporočilo rejcem in ljubiteljem konjskega športa, ki z nestrpnostjo pričakujejo del v prazni gramoznici. Ta pri-četek je odvisen predvsem od hitrosti, s katero bodo strokovnjaki — projektanti opravili svoje naloge. Poudariti pa je treba tudi (da ne bo razočaranj!), da bo novi hipodrom sprva predstavljala samo dirkalna kasaška steza — tisto pač, kar je najnujnejše in kar se da napraviti s prostovoljnim delom. Vse ostale objekte in njihovo nastajanje bo pogojevala predvsem gospodarska situacija! fti'iMiiiiiMWii\"7~ Tlihr" ijp^' jfek-/ ¦H - iV| m! ^^^^i ppf*^ v. ^SL Nova pridobitev KKK Krško — prikolica za prevoz čolnov na tekmovanja. Kamera je ujela fante ob »premiernem« preizkusu ... STRAN 24 Pokal PZS PK CELULOZAR ČETRTI V krškem olimpijskem bazenu je bilo sredi junija tekmovanje za pokal Plavalne zveze Slovenije. .2IVKO SEBEK je o tem zapisal v dnevniku Delo med drugim naslednje: Ker so najboljši slovenski plavalci in plavalke večinoma nastopali na mednarodnem mitingu v Gradcu, je bilo letošnje tekmovanje za pokal PZS v starejši skupini precej okrnjeno. Temu primerni so bili tudi rezultati, čeprav borbenosti in zagrizenosti bojev za najboljša mesta ni manjkalo ... KONČNI EKIPNI VRSTNI RED: 1. Ilirija 25.242, 2. Ljubljana 24.889, 3. Rudar 15.616, 4. Celulozar 13.085... Zaporedje ostalih ekip: Triglav, Branik, Radovljica, Koper, Olimpi-ja, Biser iz Pirana in JLA. Plavalni klub Celulozar se je uvrstil tako visoko predvsem po zaslugi; plavalk: 200 m kravi: 2. Toplak, 3. Gove-darica, 400 m kravi: 3. Toplak, 100 m prsno: 3. Jelen, 100 m hrbtno: 1. .Govedarica, 200 m hrbtno: 1. Govedarica, 100 m delfin: 1. Jelen, 2. Toplak, 400 m mešano: 1. Jelen, 2. Toplak, 3. Govedarica. Zlate plakete tudi našim ŠŠD V slovenskem tekmovanju za najboljša množično in samoupravno organizirana šolska športna društva so se imenitno odrezala tudi ŠŠD na treh naših osnovnih šolah. Z zlato plaketo so bila odlikovana šolska športna društva OS »JURIJA DALMATINA* KRŠKO, OS »XIV. DIVIZIJE« SENOVO in OS »DR. MIHAJLA ROSTOHARJA« KRŠKO. Priznanja za delo v ŠŠD so prejeli tudi nekateri učenci — organizatorja. Iz Krškega ga je prejel ROBERT PLA-NINC. Brestanica ŠAHOVSKA BRZOTURNIRJA OB DNEVU MLADOSTI Šahovska sekcija TVD Partizan Brestanica je organizirala v počastitev dneva mladosti dvoje šahovskih brzoturnirjev — za šahovski naraščaj in za člane. 24. maja popoldne se je v Osnovni šoli Adama Bohoriča pomerilo v »NAŠ GLAS« hitrih partijah 10 pionirjev in posebej 4 pionirke. Najboljši pri pionirjih so bili: 1. Cedilnik — 8 točk, 2. Rebršek — 7, 3. Cerin — 6 (vsd s Senovega), 4. Javornik — 5 (Brestanica). Pri pionirkah sta se najbolje odrezali: 1. Druškovič — 2,5, 2. Hudi-na — 2. Na odprtem članskem brzotur-nirju 25. maja popoldne, že četrtem po vrsti, je bila udeležba nad pričakovanji. V gostilni Pohle je nastopilo 32 šahistov iz vseh treh posavskih občin, tako da so morali najprej odigrati kvalifikacije v 4 skupinah. V kvalitetnejšo polovico so se uvrstili po 4 iz vsake kvalifikacijske skupine, vrstni red najboljših pa je bil takle: 1. Levičar (Bo-štanj), — 14,5, 2. Pere (Senovo) — 11,5, 3. Kranjec (Kostanjevica) — 10, 4. Božič (Krško) — 9,5, 5. Zni-daršič (Leskovec) — 9,5. V tolažilni skupini je bila najboljša trojica: 1. Voglar (Leskovec) — 12, 2. Kokalj (Krško) — 10,5, 3. Špiler (Senovo) — 10,5. Pokrovitelj obeh že tradicionalnih brzoturnirjev je bilo Graverstvo Končina Viktor Krško, ki je za najboljše prispevalo pokale in knjižne nagrade. III. memorial Petra Mavsarja ZDOLE, 9. in 10. junija — Na letošnjem »Memorialu Petra Mavsarja« na Zdolah, ki ga TVD Partizan Zdole prireja v spomin na pre-rano umrlega rojaka, športnika in organizatorja športnih tekmovanj, se je pomenilo v malem nogometu 12 ekip. Najboljša mesta so osvojile: 1. Ptujska — Ljubljana, 2. Koprivnica, 3. Garnizija Cerklje (lanski zmagovalec), 4. Caffe bar Vrlja Krško (ime ekipe po pokrovitelju). — Organizator je podelil zmagovalni ekipi prehodni pokal, pokale V stalno last pa so dobili prve tri uvrščene ekipe, najboljši strelec in najboljši vratar. Organizatorji so izrazili tudi zadovoljstvo, ker je ZTKO Krško pravočasno poskrbela za sanacijo igrišča, ki ga je pred časom poškodoval plaz. DŠI — mali nogomet ŠAMPION — TOZD KLEPAR Na delavskih športnih igrah občine Krško je v malem nogometu sodelovalo kar 26 ekip. V finalnem dvoboju se je pomerilo dvoje So-povih tozdov, Klepar in Oprema, Kocka je padla šele po streljanju sedemmetrovk, v katerem so »kleparji« uspeli zabiti gol več. Na tretje mesto se je uvrstila Celulozina ekipa. Št. 5 — 3. julij 1984 Karate SEMINAR IN DVOBOJ KRŽKO — Domači karatejski klub »Nuklearna« je organiziral sredi junija medrepubliški karatejski seminar, po njegovem zaključku pa še dvokrožni dvoboj med slovensko in hrvatsko reprezentanco na ploščadi pred DKD »E. Kardelja«. Po zmagi slovenskih karate-istov v prvem krogu so reprezentan-ti Hrvatske vrnili milo za drago. Po skupnem neodločenem izidu je o zmagovalcu odločil dvoboj med kapetanoma ekip in pokal so si priborili hrvatski karateisti. Ob prazniku občine ZA NJEN ZLATI ZNAK KRŠKO, 3. junija: Na stadionu Matije Gubca so bile to nedeljo tradicionalne speedway dirke za »Zlati znak občine Krško«, ki jih AMD Krško prireja v počastitev občinskega praznika — 7. junija. Tokrat je lovoriko osvojil 19-letni madžarski speedwayist Janos Takacs, izročil pa mu jo je predsednik SO Krško Branko Pire. KEGLJACI ZA POKAL KRŠKEGA V okviru prazničnih prireditev KS je bil v Krškem na kegljišču hotela' Sremič prvi članski turnir za prehodni pokal Krškega, ki ga je prispevala pokroviteljica KS Krško. Rezultati: 1. Celje 5104, 2. Novo mesto 5050, 3. Brežice 4945, 4. Krško 4943, 5. Gradiš Lj. 4828, 6. Senovo 4810. Z. najboljšim posameznikom, ki je dosegel kar 960 kegljev, se je izkazala novomeška ekipa — JOŽE BLAZIC je tako potrdil kvaliteto krškega kegljišča. M-AGROKOMBINAT USPEŠEN NA MERCATORIADI Sozd Mercator, ki združuje v 27 delovnih organizacijah (med njima sta tudi krški Agrokombinat in Preskrba) okoli 13.000 zaposlenih, je imel v začetku junija 7. letne športne igre svojih delavcev in združenih kmetov v Postojni. Na njih so se odrezali krški kmetijci, saj je ekipa M-Agrokombinata zasedla v skupni razvrstitvi odlično 3. mesto. Bojda so bili najbolj veseli ob zmagi v vlečenju vrvi!? St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS« STRAN 25 DELO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE 60. REDNA SEJA IZ ZAPISNIKA 58. REDNE SEJE Na tej seji, ki jo je vodil predsednik IS dipl. ing. VINKO BAH, so razpravljali oziroma tudi sklepali o problematiki Kovinarske Krško, predlogu odloka o potrditvi tržnega reda na krški tržnici, predlogu odredbe o preventivnih cepljenjih ter diagnostičnih in drugih preiskavah na območju občine Krško v letu 1984, tezah za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško, pojasnilu k zaključkom Medobčinske gospodarske zbornice za Posavje z dne 2. aprila letos ter kadrovskih zadevah (soglasje k imenovanju vodje davčne inšpekcije, sprememba podpisnika samoupravnega sporazuma o mladinskih brigadah, imenovanje namestnika predsednika Komiteja za družbene dejavnosti, kadrovske spremembe v IGM »SAVA« Krško). O REORGANIZACIJI STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO Komisija za reorganizacijo je izvršnemu svetu predložila TEZE ZA REORGANIZACIJO STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO, obrazložitev dokumenta pa je podal IVAN SRPClC. Po razpravi je izvršni svet sprejel stališče: Teze so dobro pripravljene in dajejo osnovne usmeritve, o katerih smo se že dogovarjali, zato IS podpira dosedanje delo komisije, pri čemer ugotavlja, da je treba to nalogo hitreje reševati. V javni razpravi mora biti poudarjeno, da hočemo z novo organiziranostjo strokovnih služb SIS doseči boljšo kvaliteto, večjo učinkovitost, racionalizacijo in tudi boljše delovanje delegatskega sistema. Glede na predhodne razprave o organiziranosti navedenih strokovnih služb se izvršni svet opredeljuje za varianto 2 kot najbolj racionalno obliko. Izvršni svet predlaga komisiji, da nadaljuje z delom, svoja razmišljanja pa naj komisija usmeri še na združevanje del in nalog pri izvajalcih skupne porabe.. Pri nadaljnjem delu naj komisija upošteva še naslednja izhodišča: Nova organiziranost strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti nikakor ne sme povečati števila zaposlenih delavcev, pač pa mora omogočiti postopno zmanjševanje zaposlenih (naravna selekcija). Se nadalje je treba razmišljati o možnostih organiziranja servisa za opravljanje strokovnih opravil v krajevnih skupnostih, čeprav večina KS ni izkazala potreb po enotni organiziranosti. O PROBLEMATIKI KOVINARSKE KRŠKO Izvršni svet SO Krško je na 58. redni seji obravnaval gradivo o problematiki DO Kovinarska Krško, ki vsebuje analizo poslovanja v prvem četrtletju letos, programsko usmerjenost DO, predlog o dopolnitvi dohodkovnih odnosov, osnovne vzroke poslovne programske problematike ter zaposlovanje v DO in TOZD. Po razpravi je IS sprejel stališče, v katerem je ocenil, da je podana problematika dovolj kritična osnova za razpravo v kolektivu. Samoupravni organi in DPO Kovinarske naj ocenijo stanje in se dogovorijo za poenoteno akcijo pri reševanju problematike: zagotavljanju dela oziroma izboljšanju zasedenosti proizvodnih kapacitet, vprašanju Likvidnosti, zmanjšanju zalog in boljši izkoriščenosti materialov, izvozu, programski usmeritvi, integracijskim odnosom v dejavnosti itd. Pni tem se je treba posvetiti neizogibno tudi ustrezni kadrovski politiki. IS predlaga samoupravnim organom in DPO Kovinarske, da pri končni oceni lin predlogu ukrepov upoštevajo njegova stališča. Ugotovitve stanja in stališča IS so v zapisniku seveda obsežnejše. SPROTNO ZNIŽEVANJE PRISPEVNIH STOPENJ SE IZVAJA Pred časom je Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje predlagala izvršnim svetom v naši regiji, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za sprotno zniževanje prispevnih stopenj, češ da so Ie-te v Posavju med najvišjimi v republiki, da posavske SIS odvajajo presežke, namesto da bi prispevne stopnje ažurno usklajevale s prilivi in jih takoj zniževale. Iz informacije Občinskega komiteja za družbene dejavnosti, ki jo je le-ta v pisni obliki posredoval IS, je razvidno, da v občini Krško sproti usklajujemo prispevne stopnje, saj so bile v decembru 1983 v globalu za 12 odstotkov nižje kot januarja 1983, s 1. aprilom letos pa so se znižale še za 1,66. Ugotovitev Medobčinske gospodarske zbornice za Posavje torej za našo občino ne velja, saj ukrepe za sprotno zniževanje prispevnih stopenj že izvajamo. Izvršni svet je soglašal z vsebino informacije in stališči komiteja. Za ponedeljek, 25. junija je predsednik Izvrnšega' sveta SO Krško dipl. ing. VINKO BAH sklical 60. redno sejo tega organa in predvidel zanjo takle dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 57. in 58. redne seje IS 2. Obravnava sanacijskih programov Novoles — TOZD Bor in No-voles — TOZD Lipa 3. Predlog družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za premostitveno financiranje elektroenergetskega napajanja Dolenjske in Posavja 4. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih 5. Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na 'območju potoka Račna v katastarskih občinah Smednik, Površje in Raka 6. Predlog odredbe o določitvi najvišjih cen za komunalne storitve (vodarina, kanalščina, odvoz smeti) v občini Krško 7. Predlog sklepa o določitvi višine stroškov tehničnega pregleda 8. Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško za leto 1983, s stališči komiteja za družbene dejavnosti 9. Soglasje k statutu Centra za socialno delo Krško 10. Predlog izdaje pooblastila za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov 11. Soglasje za spremembo pravilnika o sistemizaciji del in nalog v občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo 12. Določitev osnov za obračun akontacije Osebnega dohodka pomočnikom funkcionarjev v upravnih organih SO Krško KRŠKO ZMAGOVALEC 25. LETNE ŠPORTNE IGRE PAPIRNICARJEV SLOVENIJE Z uvodnim pozdravnim govorom glavnega direktorja »Djuro Salaja« Silva Gorenca in ob svečanih zvokih jugoslovanske himne, ki jo je zaigral pihalni orkester gostitelja, so bile uradno odprte 25. letne športne igre papirničarjev Slovenije. Skupni zmagovalec med 10 ekipami je ekipa Krškega — 258 točk (169 moški in 89 ženske), 2. Vevče — 195 (113, 82), 3. Radeče... Na teh igrah so prvič sodelovali tudi naši sodelavci — športniki iz tovarne celuloze Obir iz Reberce v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Prihodnje letne igre bodo v Koli-čevem, zimske pa v Radečah. (Iz BILTENA sozd Slovenija pa-pitr) STRAN 26 »NAS GLAS« Št. 5 — 3. julij 1984 POVRATNA INFORMACIJA S SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 30. MAJA 1984 STALIŠČA IN SKLEPI OB OCENI VPLIVOV SPREJETIH UKREPOV 30. maja so zbori SO Krško na seji sprejeli STALIŠČA IN SKLEPE V ZVEZI Z OBRAVNAVO OCENE VPLIVOV SPREJETIH UKREPOV S PREDLOGOM AKTIVNOSTI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE KRŠKO V LETU 1984. Sekretariat SO Krško je kmalu po seji posredoval navedena stališča in sklepe v pisni obliki poslovodnim organom vseh OZD ter strokovnim službam SIS, da bi lahko temeljni nosilci tekoče poročali Izvršnemu svetu SO Krško o izvajanju nalog, ki izhajajo iz teh stališč in sklepov, kot predvideva ta dokument. STALIŠČA IN SKLEPI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor podpirajo prizadevanja v občini Krško za izvajanje nalog, ki bodo prispevale k stabilizaciji gospodarstva. Pri tem posebej izpostavljamo nujnost, da se zagotovijo ustrezni pogoji za uresničevanje nalog na področju prioritetne proizvodnje in povečevanja izvoza na konvertibilno področje. Pri izvajanju zakonov — predvsem zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 — je potrebno v primeru, da OZD nima poravnanih zapadlih obveznosti, je pa pomemben izvoznik na konvertibilno področje, tako OZD izjemoma drugače obravnavati. 2. Zarad,i izredno zaostrenih pogojev poslovanja bo potrebno posebno skrb posvetiti reševanju likvidnosti OZD in pri tem poiskati vse možne oblike, kot n. pr. tudi omogočanje medsebojnega kreditiranja OZD. 3. V raznih institucijah naj izvajanje zakonskih določil za razreševanje zadev prilagodijo tako, da z neustreznim reševanjem ne bodo povzročili dodatnih težav pri zagotavljanju pogojev za nemoteno proizvodnjo, oziroma ne bodo povzročali gospodarske škode. Za ustrezno reševanje teh zadev se morajo zavzemati izvršni sveti skupščin občin v Posavju skupaj s poslovnimi bankami. 4. Novo nastala situacija terja tekoče izvajanje ukrepov, opredeljenih v načrtu dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, zato naj vsi nosilci pripravijo poglobljene analize s predlogom ukrepov za nemoteno poslovanje. OZD naj podajo konkretne predloge za varčevanje pri materialnih stroških in storitvah, racionalnejše gospodarjenje s surovinami in reprodukcijskem materialom ter pri ostalih stroških. K pripravi analiz morajo nosilci pristopiti takoj in jih predložiti v sprejem samoupravnim organom. Skupno s sklepi samoupravnih organov morajo analize dostaviti izvršnemu svetu. Pri izdelavi analiz je potrebno posvetiti posebno pozornost likvidnostni situtciji in stanju obratnih sredstev, oskrbi s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo ter zagotavljati optimalno proizvodnjo. Prav tako morajo posvetiti pozornost izvozu na konvertibilno področje in delitvi ustvarjenega dohodka v smislu ukrepov za razbremenjevanje gospodarstva. Prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva so neločljivo povezana tudi s krajevnima skupnostmi, zato naj bo aktivnost pri slehernem občanu usmerjena v skrajne napore za večje gospodarske učinke, tako pri optimalni obdelanosti kmetijskih zemljišč in pravočasnem spravilu pridelkov kot pri varčevanju na vseh področjih in varovanju družbenega premoženja. Aktivnost pri izvajanju stabilizacijskih nalog naj se pospeši tudi z oživitvijo dela že formiranih teles na vseh ravneh in preko samoupravnih delegatskih odnosov. 5. Pri sanaciji OZD, kii poslujejo z motnjami v poslovanju oziroma z izgubo, bo potrebno uveljaviti doslednejše spoštovanje zakona o sanaciji. Sanacijski programi morajo ugotavljati vzroke za nastalo izgubo in odgovornost, zagotavljati trajno odpravljanje vzrokov izgub oziroma slabe poslovne uspešnosti ter doslednejše uveljavljanje solidarnosti med organizacijsko, dohodkovno, poslovno in drugače povezanimi temeljnimi organizacijami. 6. Na področju cen, ki so v občinski pristojnosti, bosta skupnost za cene in občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva pripravila na podlagi temeljite analize stanja \konkreten predlog za spremembo cen, ki ga bo obravnaval izvršni svet in sprejel povišanje cen za posamezna področja. 7. Na področju splošne in skupne porabe bomo uresničevali usmeritev, ki je bila prisotna že v skupni bilanci v začetku leta, da prispevnih stopenj v globalu v občini ne bomo povečevali. Uresničevanje te usmeritve bo prispevalo k razbremenjevanju OD delavcev in k zaustavljanju padanja realnih OD delavcev. Na področju SIS družbenih dejavnosti v letu 1984 ni možno zmanjšati zastavljenih programov za opravljanje temeljnih dejavnosti. Ker pa zakon že omejuje razpolaganje z delom družbenih sredstev SIS, bo potrebno izvajati programe še bolj gospodarno in smotrno in bo znotraj razpoložljivih sredstev za področje družbenih dejavnosti dana prioriteta izvajanju zagotovljenih programov in socialne politike. V letošnjem letu se zamrzne izvajanje vseh vrst investicij na področju negospodarstva, kar še posebej velja za naslednja področja: a) zdravstvo: izvajanje družbene-nega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo Splošne bolnišnice Brežice in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto zt obdobje 1981 — 85, ker se morajo izvajalci zdravstvenih uslug in predvsem bolnišnici v Brežicah in Novem mestu dokončno dogovoriti o izvajanju programov; b) šolstvo in otroško varstvo: razen za dokončanje investicije vrtca na Senovem, adaptacij stanovanjskih prostorov na Spodnjem griču za potrebe otroškega varstva, iuj-nih vzdrževalnih del iz sredstev amortizacije pri osnovnem šolstvu ter adaptacije dijaškega doma za potrebe Srednje šole Krško. V Dolenjskem listu smo našli. .. KS LESKOVEC: BRONASTI ZNAKI OF Na skupni svečani seji skupščine KS in krajevne konference SZDL Leskovec, ki sta se je udeležila tudi delegaciji iz pobratene KS Lo-vas in pobratenega gasilskega društva iz Gradešičev, so ob prazniku, ki ga je KS Leskovec praznovala že petič v spomin na vrnitev izgnancev, podelili BRONASTE ZNAKE OSVOBODILNE FRONTE. Prejeli so jih: — REZI ARH, — GUSTI DANKO, — STANKO LEKSE, — ANTE SLISKOVIC in — JANEZ KERIN. St. 5 — 3. julij 1984 NAS GLAS« STRAN 27 SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU 7. junija popoldne — na sam praznik občine Krško — je bila v mali dvorani Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško praznična slovesnost, na kateri so bila podeljena priznanja naše občine za letošnje leto. Poleg delegatov ter predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela so se slavnostnega dogodka udeležili tudi gostje, med njimi član CK ZKJ Zvone Dragan, predsednik SO dn IS prijateljske občine Litija Branko Pintar in Gusti Grošelj ter predstavniki cerkljanske garnizije. Spomin na prve krške borce — Jožeta Grabarja, Petra Jernej ca, Rada, Milana in Zdenka Kaplana, Rajka in Franca Kastelica, Antona in Franca Preskarja ter Ivanko Uranjek-Angelco — ki so tako mladi darovali življenje za domovino, ter spomin na vrnitev izgnancev iz daljnje Nemčije na rodna tla sta oživela Nana Po-žun in Zivko Šebek, vmesni pevski program pa so doživeto izvedli »Boštanjski fantje«, oktet, ki letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Občinska odličja je dobitnikom podelil predsednik SO Branko Pire, prejeli pa so jih: Veliki znak občine Krško: JOŽE PETERKOVIC s Senovega — za delo in dosežke na področju družbenega razvoja občine, Znak občine Krško: ROMAN JANKOVIC iz Kovinarske Krško — za izjemne dosežke na tekmovanjih kovinarjev in popularizaciji tega načina preverjanja znanja ter za dosežene uspehe pri delu, FRANC STRGAR iz Leskov-ca — za dosežene uspehe pri razvijanju in popularizaciji kooperantske proizvodnje in kooperantskih odnosov v občini, Priznanje občine Krško: TOZD CELULOZA Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — za dosežene uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni' in gospodarski razvoj občine, ROKOMETNI KLUB KRŠKO — ob 30-letnici in za dosežene uspehe v razvoju množične športne dejavnosti v občini, ALOJZ PIRC z Ravni — za dosežene uspehe pri razvijanju kmetijske proizvodnje in kooperantskih odnosov v občini. Na slovesnosti je Branko Pire izročil CIRILU PLUTU državno odlikovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. SIS družbenih dejavnosti morajo prispevne stopnje in združevanje sredstev tekoče usklajevati po dinamiki s sprejetimi programi. 8. SIS materialne proizvodnje: — V okviru samoupravne stanovanjske skupnosti je potrebno izdelati analizo in proučiti možnosti za znižanje prispevka iz čistega dohodka za 10 °/o. Z racionalizacijo stanovanjske izgradnje ter s smotrnim in gospodarnim izkoriščanjem 'stanovanjskega fonda — tudi z revitalizacijo in vzdrževanjem obstoječega stanovanjskega fonda - bomo nadomestili potrebe po stanovanjih. — Specifične razmere v občini (stanje vodooskrbe in izgradnja nujnih komunalnih objektov) terjajo izvajanje programov na komu- nalnem področju in združevanje sredstev v povečanem obsegu na račun znižanja združevanja sredstev za izvajanje programov družbenih dejavnosti. 9. Na področju splošne porabe bomo nadaljevali z akcijo za znižanje obremenitve osebnih dohodkov zapo-poslenih delavcev z davkom iz osebnega dohodka ter uskladili obremenitve s posebnim republiškim davkom od maloprodaje. Naloga je skupna z republiškim sekretariatom za finance. Potrebno bo proučiti ter skupno z organi družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti organizirati proslave in druge oblike praznovanj z zmanjšanimi finančnimi sredstvi, predvsem v delovnem vzdu- šju in delovnem okolju. Odhodke proračuna občine moramo prilagajati določilom zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 ter zagotavljati zaostajanje rasti splošne porabe za rastjo dohodka. Zato so vsi uporabniki proračunskih sredstev (vsi državni organi in družbenopolitične organizacije na nivoju občine in regije) dolžni zagotoviti izvajanje programov ob zmanjšanem obsegu vseh režijskih in administrativnih stroškov. Zbori JSO dajejo tudi pobudo za ponovno ocenitev vseh oblik in vsebin organiziranosti družbenopolitičnih, zborničnih in drugih institucij na vseh nivojih. Te ocene naj STRAN 28 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 se predvsem sprejmejo na vseh za to pristojnih organih. 10. Na področju samoprispevkov ni možno zniževanje oziroma reprogramiranje združevanja sredstev. Pri samoprispevkih, ki so v »teku, pa predlagamo krajevnim skupnostim, da ocenijo možnosti za zniževanje prispevne stopnje zavezancem od katastrskega dohodka, ker se je ta osnova, od katere se prispevna stopnja obračunava, bistveno povečala in bi bili kmečki zavezanci ob nespremenjeni stopnji bolj obremenje- 11. Strokovne službe SIS, organov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti bodo proučile predpise s svojih področij delovanja ter po samoupravni in upravni poti predlagale spremembe predpisov, ki povzročajo dodatno administriranje in večje stroške. 12. Sklad skupnih rezerv gospodarstva bo proučil smotrnost in potrebo po združevanju sredstev po sprejeti stopnji in glede na sprejeti omenjeni zakon za razpolaganje s sredstvi predlagal primerno znižanje obsega združevanja sredstev. Sklad bo sprejel ustrezno politiko in z notranjimi ukrepi ztgotovil, da manjši obseg združevanja sredstev ne bo pomenil okrnjenja funkcije sklada v njegovem osnovnem namenu. 13. Na podlagi analize o potrebni samooskrbi s hrano in ustvarjanju tržnih viškov ocenjujemo, da ni mo- žno zniževati ravni združevanja sredstev za investicije v pospeševanje proizvodnje hrane. Nosilci kmetijske proizvodnje naj pospešijo aktivnosti za združevanje sredstev z območji, kamor plasirajo tržne viške. 14. Preskrbi občanov bo potrebno posvetiti posebno skrb in v ta (namen aktivirati potrošniške svete ter konferenco potrošnikov pri Občinski konferenci SZDL. 15. Predlagamo, da se obveznosti za izgradnjo zaklonišč zmanjšajo in izgradnja reprogamira v skladu z republiškimi usmeritvami. Preveriti je potrebno racionalnost trošenja sredstev za SLO na ravni občine, regije in OZD ter poiskati možnosti za zmanjšanje teh izdatkov in stopnje za združevanje sredstev. 16. Zbori SO podpirajo republiške ukrepe za razbremenjevanje gospodarstva še na drugih področjih, ki jih ne opredeljujemo, temeljni nosilci pa naj jih upoštevajo. 17. Na osnovi sprejetih 9tališč in sklepov morajo temeljni dosilci podrobneje razdeliti svoje ukrepe in jih sprejeti po samoupravni poti v skladu s programom dolgoročne gospodarske stabilizacije v občini Kr- ško. O izvajanju nalog, ki izhajajo iz teh stališč in sklepov, bodo temeljni nosilci tekoče poročali izvršnemu svetu skupščine občine. Zbor krajevnih skupnosti DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO je na seji Zbora krajevnih skupnosti SO Krško 30. maja postavila vprašanja oziroma dala pobude: 1. Na zboru krajanov 15. maja 1984 — desni breg mesta — so predlagali, naj bi bila ob nedeljah' odprta ena od gostiln, bodisi Murko bodisi Komočar. 2: Na zboru krajanov 14. maja 1984 — levi breg mesta — so postavili vprašanje glede zasavske ceste proti NE Krško. Cesta je v izredno slabem stanju, ker je nihče ne vzdržuje. Cesta ni »prevzeta«. Investitorju oz. bodočemu uprav-ljalcu predlagajo, naj se zadeva pospeši in uredi vse potrebno za tehnični prevzem še pred prihodnjo zimo. Pri tem naj se odgovorno angažirajo pristojni organi občinske skupščine. 3. Na zboru krajanov 14. maja 1984 so predlagali, naj bi s T V pretvornikom na Trdinovem vrhu — verjetno bi bilo to možno z majhnimi stroški — poskrbeli tudi za možnost, da bi bil pri nas možen dober sprejem ljubljanskega II. TV programa ter ostalih programov (Zagreb, Koper, Avstrija). 4. Kdo je dovolil v prostorih nove krške tržraice postaviti mini kazino? Igralnica ne sodi na tržnico. Krajani mesta Krško odločno zahtevajo, naj mini kazina, kjer bi otroci zapravljali denar, na tržnici ne bo. V lokal je treba namestiti nekaj drugega. ZBOR PIONIRJEV V REVIRJIH TRBOVLJE, 2. junija: Trbovelj-čani so sprejeli v goste več kot 3000 pionirjev jugoslovanskih pionirjev. 19. zbor je potekal pod geslom »Ra-stemo pod Titovo zastavo — pionirji veselo na delo«. V revirsko središče so se stekle tudi vse proge Kurirčkove pošte, raport pa je od mladih kurirjev sprejel predsednik Republiške konference SZDL Franc Šetinc. Iz krške občine se je zbora udeležilo 21 pionirjev, 3 mentorji pionirske organizacije in predstavnik Občinske zveze prijateljev mladine Krško. V pionirski delegaciji so imele predstavnike vse naše osnovne šole. Posnetek z enega prejšnjih srečanj pionirjev (fotoarhiv Rezike Pitčeve) St. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS-« STRAN 29 Zbor združenega dela DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE Delegat konference delegacij TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO je postavil na seji zbora 30. maja naslednji vprašanji: 1. Zakaj toliko časa ni bila sklicana seja zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško, saj so sredstva za razdelitev posojil zagotovljena, komisija za razdelitev solidarnostnih stanovanj pa je tudi že zasedala? Načrtovano povišanje stanarin ne more biti vzrok nesklica, saj o tem lahko razpravljajo in sklepajo delegati na prihodnji seji. 2. Zakaj v kreditnem odboru ni predstavnika Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško? Ob obravnavi »Poročila o delu Postaje milice Krško za leto 1983« je delegat TCP »DJURO SALAJ« KRŠKO postavil vprašanje: ŠE IZ DELA IS . . . Vodarina, kanalščina in cena odvoza smeti po novem od 1. julija dalje naj bi veljale spremenjene najvišje cene za komunalne storitve v naši občini — spremenila naj bi se višina vodarine, kanalščine in cena odvoza smeti. Izvršni svet SO Krško je na svoji 60. redni seji obravnaval predlog tovrstne odredbe. Iz gradiva, ki smo ga prejeli v INDOK center, povzemamo določbe dokumenta, ki določa najvišjo raven vodarine, kanalščine in cene odvoza smeti. VODARINA Cena kubičnega metra pitne vode iz vodvoda na črpalni sistem znaša: — za OZD in zasebno obrt 15,85 din, — za gospodinjstva, družbene in družbenopolitične organizacije in društva 8,80 din. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo za vsakega člana gospodinjstva 87,80 din mesečno. Poleg navedenega plačujejo gospodarstva za vsakega konja oziroma govedo 29,05 mesečno. Cena kubičnega metra pitne vode iz vodovoda na gravitacijski sistem znaša: — za OZD in zasebno obrt 14,80 din, — za gospodinjstva, družbene in družbenopolitične organizacije ter društva 8,20 din. — Zakaj 'semaforji v Krškem v zadnjem času ne delujejo, kot bi morali, že dalj časa namreč utripa le rumena luč? Zbor združenega dela je sprejel sklep, da je treba delovanje semaforja čimprej urediti, kar bo omogočilo varnejši promet v tem križišču. Tajnik Zbora združenega dela J02E SELER je v ta namen poslal ustrezen dopis Cestnemu podjetju Novo mesto — TOZD Vzdrževanje Krško. Konferenca delegacij Ljubljanske banke, ki jo sestavlja tudi delegacija POKLICNE GASILSKE ENOTE KRŠKO, je predlagala naslednje: Sedanja ureditev parkiranja delavskih avtobusov pri Tovarni .celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško ovira dostop do prostorov Poklicne gasilske enote Krško, zato naj pristojni upravni organ občinske skupščine v dogovoru s Tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško čimprej razreši ta problem. Predlog je bil posredovan pristojnemu Občinskemu sekretariatu za občo upravo in upravno-pravne zadeve. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo za vsakega člana gospodinjstva 81,85 din mesečno. Poleg navedenega plačujejo gospodarstva za vsakega konja oziroma govedo 29,05 din mesečno. Števnina Potrošniki, ki uporabljajo vodo preko vodomerov, plačujejo poleg vodarine še števnino v fiksnem znesku, in- sicer: — imetniki vodomerov do premera 1 cola 23,30 din mesečno, — imetniki vodomerov s premerom več ko 1 cola 34,85 din mesečno. KANALŠČINA Kanalščina se obračunava od porabljenih kubičnih metrov vode. Za vsak porabljeni m3 vode plačajo: uporabniki pitne vode iz vodovodov na črpalni sistem: — OZD in zasebna obrt 15,50 din, — gospodinjstva, družbene in družbenopolitične organizacije ter društva 8,60 din; gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino za vsakega člana gospodinjstva 85,80 din mesečno; uporabniki pitne vode iz vodovodov na gravitacijski sistem: — OZD in zasebna obrt 14,45 din, — gospodinjstva, družbene in družbenopolitične organizacije ter društva 8,00 din. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo za vsakega člana gospodinjstva po 80,00 din mesečno. CENA ZA ODVOZ IN DEPONIRANJE SMETI Za vsak kvadratni meter stanovanja ali poslovne površine plačajo: — OZD in ostali, razen gospodinjstev, 2,62 din, — gospodinjstva 1,84 din. V obrazložitvi dokumenta je utemeljeno, zakaj je potrebno določiti novo najvišjo raven navedenih cen komunalnih uslug, poleg tega pa je navedeno še naslednje: »O povečanju stanarin je sklepala skupščina samoupravne sttnova-njske skupnosti in sprejela predlog o 35-odstotnem povišanju stanarin.« ¦ LOVSKA DRUŽINA SENOVO RAZVILA SVOJ PRAPOR Ena najstarejših slovenskih lovskih družin, ki ima za sabo že 58 dejavnih lovskih sezon, je imela pri svojem lovskem domu v Srebotnem 16. junija svoj praznični dan. Razvitja lovskega praporja LD SENOVO, ki mu je botrovalo Turistično društvo Senovo, so se udeležili — poleg večine od 53 domačih članov zelene bratovščine — tudi številni gostje, med drugim predstavniki Posavske lovske zveze in nekaterih njenih lovskih družin, člani lovske družine Studenec oziroma njen LOVSKI OKTET pa so celo nastopili v kulturnem programu. Lovce in druge udeležence prireditve so navdušili še godbeniki Pihalnega orkestra DKD »Svoboda« Senovo in plesalci folklorne skupine istega društva. Lovcem LD Senovo, zaslužnim za uspešno organizacijsko delo ter pri gojitvi in varstvu divjadi, so bila na svečanosti podeljena priznanja. Prejeli so jih: JOŽE GOLOB, FRANC GRILC, BRANKO HRIBAR, ERNEST BREZNIKAR, ALOJZ VRACUN, J02E KRANJC, J02E KOZOLE, FRANC 2NIDER-SlC, IVAN ZALER in RUDOLF ZEMLJAK. Se posebej so lovski tovariši privoščili priznanje edinemu še živemu soustanovitelju lovske družine Senovo J02ETU GOLOBU. Po »uradnem« delu programa so senovski lovci poskrbeli, da je tudi družabno srečanje poteklo — ob dobri kapljici in lovskih spicalitetah — brezhibno oziroma v ustreznem razpoloženju. STRAN 30 »NAS GLAS« St. 5 — 3. julij 1984 BILA JE PRIDNA MRAVLJICA . . DELO PIONIRSKE ZADRUGE »MRAVLJICA« NA OS »DR. MI-HAJLA ROSTOHARJA« Na osnovni šoli »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško so v Pionirskem odredu »Franca Rozmana — Staneta« razvite številne interesne dejavnosti. Prvo leto zelo uspešnega delovanja zaključuje letos Pionirska zadruga »Mravljica«. V okviru zadruge si učenci pridobivajo koristna znanja o sadjarstvu, čebelarstvu, vrtnarstvu in gojenju rož. Vsa znanja in spretnosti bodo lahko uporabili doma, saj v večini izhajajo iz kmečkega okolja. Zadruga lahko uspešno dela, če ima strokovno vodstvo. Zato smo se odločili, da bomo za pomoč poprosili Agrokombinat Krško. Naleteli smo na veliko mero razumevanja. TOZD Sadjarstvo je prevzel pokroviteljstvo nad našo »Mravljico«. Zadruga je samoupravno organizirana in deluje po sprejetih pravilih. Ima svoj program, v katerega so letos mladi zadrugarji zapisali, da bodo najprej uredili in smotrno izrabili vse površine okoli šole. Po posvetovanju s tovarišem inženirjem Tonkom iz TOZD Sadjarstvo smo se odločili, da bomo hrib za šolo spremenili v nov sadovnjak, ki ga bomo zasadili z nizkorastočimi jablanami in hruškami. Čeprav je bilo zelo veliko pripravljenosti med pionirji in delavci šole, sami vsem stroškom ne bi bili kos. Za pomoč smo zaprosili Agrokombinat Krško. Delavci TOZD Sadjarstvo, TOZD Poljedelstvo — meso in TOK Trgovina so nam pomagali tako, da so opravili zemeljska dela z buldožerjem ter prispevali gnoj in sadike. Strokovno vodstvo pri teh delih je vodil tovariš inženir Tonko. Pionirji — zadrugarji so bili zelo pridni pri urejanju teras in sajenju. Pomagali smo tudi vsi delavci šole. Dobro pa se zavedamo vrednosti pomoči, ki so nam jo dali delavci Agrokombinata. Vsem delavcem se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč. Vsa sadna drevesa so se prijela in lepo rastejo. Tega pa smo seveda najbolj veseli. Mentorica »Mravljice« Kristina Božič PIONIRSKA ZADRUGA »MRAVLJICA« V pionirski zadrugi delujejo krožki: čebelarski, sadjarski, biološki in pionirska hranilnica. Člani zadruge smo vsi pionirji. Za našo šolo smo v letošnjem letu naredili nov sadovnjak. Pokrovitelj je Agrokombinat Krško. Pri strokovnem delu nam je pomagal tovariš inženir Tonko. Agrokombinat nam je dal gnoj, sadike in naredil terase. Ko so bile pripravljene, smo skopali jame in posadili sadike. Posadili smo 200 jablan, 3 višnje in 48 hrušk, v spodnjem delu pa smo posadili rdeči in črni ribez. Jablane, hruške in višnje so že cvetele. V našem novem sadovnjaku imamo še čebelnjak, ki smo ga letos tudi povečali. Drago Mikolavčič, 8. r. OS »Dr. M. Rostoharja« Krško ŠOLSKI VRT Ob šoli imamo vrt. Ograjen je z žično ograjo. Po sredini vrta je pot. Spomladi smo vrt prelopatili. Posadili smo čebulo, paradižnik, papriko in posejali solato. Na vrtu je tudi črn ribez in rože ob škarpi. Pridelke z vrta porabimo za malico. Na vrtu radi delamo. Dušanka Tekavec, 8. r. OS »Dr. M. Rostoharja« Krško POGOZDOVANJE Ko smo zjutraj prišli v šolo, smo se zbrali v 8. razredu. Imeli smo malico. Po malici smo vzeli šolsko orodje in se s kombijem odpeljali v Stari grad. Tam nas je že čakal gozdar. Odpeljal nas je na mesto, kjer smo sadili smrekice. Tovariš nam je pokazal, kako naj sadimo. Posadili smo tisoč sadik. Valerija Hlastan, 8. r. OS »Dr. M. Rostoharja« Krško TCP »D j uro Salaj« Krško VARSTVO OKOLJA — DRAGO, TODA KORISTNO V sestavku »Varstvo okolja — drago, toda koristno«, ki je bil objavljen v GOSPODARSKEM VEST-NIKU 1. junija letos, je njegov avtor Ilija Bregar med drugim zapisal, precej o tem, kako za varstvo okolja skrbi največja posavska proizvodna organizacija združenega dela Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško. Uredništvo si je dovolilo vstaviti mednaslove. sodobnejši proizvodni postopki — bolj ekonomični in »Čistejši« Lahko rečemo, da so s čistilnimi napravami, ki so zgrajene v večini slovenskih papirnic, vode že znatno bolj čiste in tako ta branža ni več vodilna pri onesnaževanju voda. Se posebej zato ne, ker je precej stvari okrog čistoče naredila tudi vodilna slovenska tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« iz Krškega. Za to tovarno bi veljalo reči, da je vse do leta 1976 uporabljala tako imenovani kalcijev postopek, ki je zelo neekonomičen in izredno velik onesnaževalec voda. Takorekoč vse tovarne celuloze in papirja na svetu so se temu tostopku že odpovedale, saj je na primer po tem postopku izkoristek celuloze dz lesa le približno 50-odstoten. Poleg tega pa ta postopek ne omogoča ustrezne regeneracije kemikalij, odpadnega lu-ga, kajti četudi je to tehnološko sicer možno, pa je izdelek zelo neku-rantno blago in se ga v svetu zelo malo potrebuje. Potem, ko se je krška papirnica odločila za modernejši postopek proizvodnje celuloze, sta na kalcijevem postopku ostali praktično le dve tovarni — ena v Švici, druga pa v Sovjetski zvezi. Od leta 1974 do 1976 so torej v Krškem zamenjali kalcij z magnezijem, kar je bistven napredek tako glede ekonomske proizvodnje celuloze kot tudi onesnaževanja okolja. Odpadni lug je denimo zdaj možno regenerirati, treba ga je namreč zgostiti in potem postane gorljiv. Prav v zdajšnjem času je to s stališča energije izredno zanimiva zadeva in tovarna celuloze v Krškem ima kotel z zmogljivostjo 98 ton pare na uro, ki ga kurijo izključno z odpadnim lugom, in tako lahko zapišemo, da ta del krške tovarne deluje, kar se pare tiče, izključno na lastni odpadni komponenti oziroma z majhnim dodatkom mazuta. OB PODVOJENI PROIZVODNJI — SAVA BISTVENO ČISTEJŠA Varstveniki okolja oziroma upravni organi so sredi sedemdesetih let na krško tovarno še bolj pri- Št. 5 — 3. julij 1984 »NAS GLAS« STRAN 31 tiskali kot pa na druge — v Krškem se je tedaj namreč začela graditi prva jugoslovanska jedrska elektrarna, ki pri svojem obratovanju potrebuje veliko, predvsem pa čiste vode. Kljub čistilnim napravam in takoimenovanim lovilcem vlaken na posameznih papirnih strojih bo — so dejali odgovorni — Sava preveč umazana, zato bodo motnje pri obratovanju jedrske elektrarne, pa tudi (zaradi toplejše vode, ki priteče iz elektrarne) v reki sami. Krški papirničarji so zategadelj morali predložiti program, iz katerega je bilo razvidno, kako bodo kljub že navedenim napravam še zmanjšali onesnaževanje vode oziroma odtok odpadnih snovi. Potem so varstveni-ki zahtevali, da morajo v papirnici to izpeljati takoj, hkrati z rekonstrukcijo tovarne, toda končno so odgovorni le malce popustili, kajti računi so pokazali, da ima papirnica za toliko dela premalo denarja. To pa so dosegli predvsem tako, da so s številkami dokazali, da bo kljub za več kot 100-odstotnemu povečanju proizvodnje (od 60 tisoč na 130 tisoč na leto) onesnaževanje Save za skoraj 50 odstotkov manjše. Pozneje so se stvari razvijale tako, da je jedrska elektrarna morala sofinancirati čistilne naprave, prav tako je k samoupravnemu sporazumu za reševanje teh problemov moralo pristopiti tudi vodno gospodarstvo. Do podpisa tega sporazuma je prišlo leta 1980, leta 1982 in v začetku lanskega leta pa so čistilne naprave že začele obratovati. KAM Z OBILICO ODPADNEGA PEPELA? Precejšnji problem pa imajo v Krškem zavoljo pepela, ki prihaja iz dveh kotlov na premog. Pred leti so pepel odlagali na območju sedanje tovarne v posebne bazene, voda je odtekala, pepel pa je ostajal. Toda te deponije so se sčasoma napolnile, gre za približno 120 ton pepela na dan. S tem pepelom bodo imeli v Krškem še veliko proble-mov.pa ne samo pri njih, težave so' povsod, kjer ga imajo. Res je sicer pepel premoga možno uporabljati v gradbeništvu, toda v tolikšnih količinah, kot ga imajo v Krškem, ne. Izdelana je sicer študija, ki je pokazala, da bi bilo pepel možno izkoriščati v gradbene namene v precejšnjih količinah, toda pri tem bi mu morali dodajati dokajšnje količine apna. Na 120 ton pepela približno 15 ton apna, kar pa je precejšnji strošek. Toda pokazalo se je še nekaj: pepel bi bilo možno prevažati v strnjeni obliki, kar pomeni, da hi ga moralo gradbeno podjetje potem ponovno razčleniti in potem uporabljati kot sestavni del za proizvodnjo betona. Ko pa je prišlo do vprašanja ekonomike tega postopka, se je znanost nehala, kajti že na prvi pogled je bilo jasno, da je za gradbeništvo cenejše, če uporabljajo naravne gradbene materiale. Preostane' torej za zdaj le ta možnost, da bi papirničarji s tem pepelom zasipali gramozne jame, kajti praksa je že pokazala, da se pepel sčasoma toliko strdi, da je po njemu moč voziti, ne pa tudi graditi. SAVO OBVARUJEJO PRED MARSIKATERO NEUGODNO SNOVJO Glede zajetij odpadnih organskih substanc velja zapisati, da so v Krškem sicer na svetovni ravni, vendar pa je kljub temu še nekaj substanc, ki odtekajo v Savo — kakšnih 5 odstotkov. S čistilnimi napravami »ulovijo« dnevno tudi okoli 2 toni žveplene kisline, pri nevtrali-zaciji pa se izloča kalcijev sulfat, ki ga morajo izdvojiti iz vode. Ko so se ukvarjali s tem vprašanjem, so se v Krškem domislili, da pride Sava že v Krško umazana in da vsebuje precej različnega blata. Odločili so se, da bodo izločali tudi to blato, ki ga potem odvažajo. Gre za PRVA SEJA POMEMBNEGA SVETA Predsednik Sveta za preventivo dn vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Krško Stane lic je sklical za 26. junij prvo sejo tega pomembnega družbenega organa, zanjo pa je bil predviden naslednji dnevni red: sprejem poslovnika o delu sveta, obravnava in sprejem programa ter finančnega načrta za leto 1984, imenovanje izvršilnega odbora, komisij in podpisnikov ter razno. IZ PROGRAMA DELA Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Krško bo izvedel vrsto akcij, kot so: prometna značka, kolesarski izpiti za šolarje, šolsko občinsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«, Z odsevnim obeskom — kresničko je varneje na cesti, Z varnim kolesom v promet. Svet bo v sodelovanju z osnovnimi šolami in starši poskrbel za varnost otrok in mladine ob zaključku šolskega leta in v poletnih počitnicah, prav tako pa ob začetku novega šolskega leta (rumene rutice, spremstvo staršev do male šole, pionirske prometne straže, promet-no-varnostni načrt). V sodelovanju z OZD, KS Agro-kombinatom, Zastava avtom, Postajo milice, avtomoto društvi ter Zvezo šoferjev in avtomehanikov bo izvajal akcije: varnost pešcev in kolesarjev na cesti, »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, varnostni pas, varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, alkohol v prometu. Ustrezna svetova komisija bo kakšnih 8 ton dnevno, to blato pa ne ponuja nikakršne možnosti za nadaljnjo uporabo, zato ga odlagajo na deponije. Pravzaprav je koristno — z njim namreč prekrivajo komunalne odpadke. URESNIČEVANJE NAČRTA ZA IZRABO LESNIH ODPADKOV ODLOŽENO V Krškem se letno nabere tudi kakih 50.000 kubičnih metrov skorje in lubja pri čiščenju lesa. Doslej so te odpadke odvažali na sanitarne deponije, kar pa je velika gospodarska škoda. Ker se ni nihče pobrigal, da bi te odpadke bolj koristno uporabil, je papirnica sama naredila program, ki predvideva gradnjo kotla za sežig skorje oziroma briketiranje teh odpadkov, kajti vožnja teh odpadkov na daljše razdalje ekonomsko ni zanimiva. Zal pa so v Krškem ugotovili, da letos iz tega ne bo nič, ker ni denarja. Ker pa računi kažejo, da se bo to vsekakor kmalu izplačalo, bodo ta investicijski program morda uresničili že prihodnje leto. analizirala stanje prometne signalizacije in ostalih cestno-prometnih elementov v bližini šol in na ostalih cestah. V programu načrtuje svet tudi uvajanje rednih dubrik s področja varnosti in vzgoje v cestnem prometu v lokalnih časopisih in glasilih OZD. IZVRŠILNI ODBOR V izvršilni odbor Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so bili predlagani: za predsednika PETER ZORKO, za člane pa DANICA ZALOKAR, DARKO ME-DVEDEC, FRANC JUNKAR, IVAN PETRISIC in SLAVKO ŠRIBAR. KOMISIJE KOMISIJA ZA VZGOJO ŠOLSKE IN PREDŠOLSKE MLADINE: predsednica Danica Zalokar, člani pa Maksimiljan Vodeb, Lotka Pire, Marija Jelovšek, Ksenja Majnik in Jožica Gašperin. KOMISIJA ZA VARNOST PROMETA PRI OZD IN KS: predsednik Darko Medvedec, člani pa Slavko Sribar, Rud/i Derganc, Vinko Novak in Janez Švab. KOMISIJA ZA TEHNIČNO UREJANJE PROMETA IN PROMETNE SIGNALIZACIJE: predsednik Franc Junkar, člani pa Miha Molan, Marija Lajkovič, Alojz Poljšak in ing. Janez Kalan. KOMISIJA ZA PROPAGANDO IN TISK: predsednik Ivan Petrišič, člani pa Ivan Kastelic, Zivko Sebek in Martin Zener. KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA: predsednik Slavko Sribar, člana pa Ivan Petrišič in Miha Molan. STRAN 32 -NAS GLAS Št. 5 — 3. julij 1984 Ob prazniku KS Krško TRŽNICA — PONOS OBČINSKEGA SREDIŠČA V soboto, 9. junija 1984, dopoldne je bila uradno odprta dolgo pričakovana krška tržnica. 2e pred otvoritvijo je o tej pomembni pridobitvi zapisal Dolenjski list — pod naslovom »Tržnica, kakršne ni nikjer«: Verjetno tudi v tej, pretežno mestni KS s približno 8.000 prebivalci, z močno industrijo, gradbeništvom in gostinstvom, ne bodo zmogli tako kmalu spet »pospraviti« takega zalogaja, kot je, denimo, nova tržnica, kakršne gotovo še ni bilo v naši republiki, vsaj kar zadeva velikost arhitektonsko lepo zasnovanega objekta, vrednega okrog 80 milijonov (upoštevaje le gradbeni del!). Kmetice iz bližnjih vasi bodo lahko prodale svoje pridelke, obiskovalci tržnice pa se bodo verjetno radi zaustavili v kateri izmed specializiranih prodajaln Gavrilovi-ča, Medexa, Koke Varaždin ali pa v ribarnici in prodajalni kruha s celodnevno prodajo. Po otvoritvi je Pavel Pere v »Dolenjcu« pod fotografijo na naslovnici zapisal: SODOBNA TRŽNICA — Ob krškem prazniku so v soboto odprli novo sodobno tržnico blizu železniške postaje. Tržnica ima 850 kvadratnih metrov zaprtih in 550 kvadratnih metrov odprtih površin, brez opreme pa je veljala 72 milijonov dinarjev. Pod njeno streho so našle prostor številne specializirane prodajalne podjetij, nekaj tudi iz sosednje republike. Ob otvoritvi se je izkazala brežiška Agraria, ki je obiskovalcem zastonj razdelila okoli 8.000 nageljnov. Tržnico je odprl podpredsednik krškega občinskega izvršnega sveta IGOR DOBROVNIK. Vlado Podgoršek je v dnevniku Delo registriral dogodek z naslednjim podpisom pod fotografijo: Ob prazniku KS Krško se bodo številne prireditve zvrstile vse do sobote, osrednja pa je vendarle bila sobotna otvoritev nove tržnice. Pre-potreben in sodoben objekt ima skupno 1.500 kvadratnih metrov površin, veljal pa je 72 milijonov dinarjev. Krajani Krškega so v njem med drugim dobili tudi ribarnico, pekarno, cvetličarno, prodajalno su-homesnatih in delikatesnih izdelkov ter okrepčevalnico. Posebna pridobitev pa so prostori Medexa, ki bo tu prodajal tudi opremo za čebelarje in odkupoval med. Ze prvega dne je bila zasedena večina izmed 60 stojnic. Na otvoritveni dan je o tem dogodku in pomembni pridobitvi poslal sporočilo v eter ljubljanskega in brežiškega radia tudi Živko Se-bek. Lokalna radijska postaja je »objavila« izvleček iz govora predsednika Sveta KS Krško METODA SONCA in pretežni del otvoritvene besede podpredsednika IS SO Krško IGORJA DOBROVNIKA. t OB 4. JULIJU — DNEVU BORCA ČESTITAMO DE-t LOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE ] Občinski odbor ZZB NOV Krško | Od kostanjeviških talcev do krških borcev :— tretjič Srednja šola Krško in ZTKO Krško sta 8. junija popoldne organizirala že tretjič štafetni tek od Kostanjevice do Krškega. Prireditev v počastitev krškega krajevnega praznika postaja vse odmevnejša, tako da se je je letos udeležilo že kar 31 ekip oziroma 248 tekačev. Ekipe so štele po 8 tekmovalcev, od katerih je vsak moral premagati 2 km dolgo progo od spomenika talcem v Kostanjevici do Stovičkovega spominskega obeležja prvim krškim borcem pri osemletki »Jurija Dalmatina« v Krškem. Najuspešnejše so bile ekipe: 1. Osnovna organizacija ZSMS Ponikve pri Trebnjem, 2. Srednja šola Krško I., 3. Atletska sekcija »Maraton« Leskovec, 4. Atletski klub »Rudar« Trbovlje.