naš tednik Številka 7 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 19. februarja 1993 | Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Končno krajevni napisi za Bilčovs? ' 4*10. »KTCtER t»20, Ut PIVTStiHUKP LAfrl* •SCHMACH tf*P ICH MS *1. e* OA11* HI* MAC H ■tem- .-„ AH IO- APRIt sS^ÄÄi:" -s? BieSER-OReKZOENElkCE. ______________ ; . MUf Nagradna uganka „Razlike v Rožeku“ Na sliki zgoraj vidite brambovski spomenik ob odkritju avgusta 1938, na sliki spodaj pa ista spomenik, ki ga je fotografiral naš fotograf lani vigredi. V koliko podrobnostih se sliki razlikujeta? Pravilno rešitev pošljite na uredništvo Našega tednika. Iz vposlanih rešitev bomo izžrebali deset, ki jim bomo poslali nagrado v obliki.knjig. POLITIKA Dr. Peter Vencelj naj bi bil v novi slovenski vladi pristojen za koroške Slovence. Z njim smo imeli kratek pogovor. Strani 2/3 Te dni so vsa gospodinjstva v Bilčovsu dobila informacijo županje Ouantschni-gove glede zakonskih predpisov o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov. S to akcijo želi županja doseči čim širše soglasje občinskih zastopnikov in seveda tudi občanov za postavitev krajevnih napisov in kažipotov. Občina Bilčovs je po predpisih Zakona o narodnih skupnostih dvojezična občina in je zato obvezana, da so vsi krajevni napisi in kažipoti po zakonu nemški in slovenski. Županja Ouantschni-gova v letaku nazorno utemeljuje potrebo po postavitvi topografskih napisov v občini Bilčovs, hkrati pa poziva občane, da ji v tem vprašanju povedo svoje osebno mnenje. Več na strani 5 PUSTNI SPOMINI Ciril Rudolf z Bistrice pri Pliberku se spominja, kako je kot mlad fant obhajal pust in post. Strani 10/11 2 Politika petek, 19. februarja 1993 Politika 3 Micka miškulnik Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ni moj namen, da bi kogarkoli napadala v zvezi z uporabo slovenščine na občinskem uradu v Št. Jakobu, vendar ne morem mimo tega, da na podatke, ki jih je občinski tajnik gospod Karl Zenz posredoval „Našemu tedniku", odgovorim. K točki (1) — Da uporablja največ 5 % občanov slovenski jezik v ustni obliki. Ne morem trditi, da ta odstotek drži. Omeniti pa hočem, da, če v slovenščini nagovoriš uradnika — z izjemo nekaterih —, odgovorijo v nemščini, čeprav večina uradnikov zna slovensko. Sprašujem se, zakaj. Imajo morda nalog, da morajo odgovarjati samo v nemščini? K točki (2) — Ne verjamem, da je bilo v letu 1992 samo pet pismenih vlog. Ni mi znano, kaj vse se šteje za vlogo. Leta 1985 je več kot sto občanov pismeno, z lastnoročnim podpisom zahtevalo od Občine, da naj jim vse zadeve, ki se tičejo Občine, posreduje izključno v slovenščini. Kaj se je zgodilo? V začetku so podpisniki dobili račune za odvoz smeti v slovenščini. Kar naenkrat so začeli dobivati račune spet v nemščini, z izjemo nekaterih občanov, katerih se Občina, iz-gleda, boji. Vedno spet so morali podpisniki vračati nemške predpise ali po pošti ali pa sojih sami morali odnesti na Občino. Sčasoma je Občina pošiljanje v slovenščini nekaterim podpisnikom čisto enostavno ukinila. Najbrž so bili na Občini mnenja, da so tiste zahteve že zastarele. Verjetno je bila Občina mnenja, da so nekateri podpisniki „sca- Resnici na ljubo Kljub temu hočem opozoriti na zahtevo iz leta 1985, ki jo je podpisalo več kot sto oseb. K točki (4) — Po izjavi tajnika gospoda Karla Zen za menda obvlada slovenski jezik samo en uradnik. Zelo bi me zanimalo, kdo naj bi to bil — ker, če se ima za takega, mora imeti ustni jn pismeni izpit iz slovenščine. Če bi to držalo, se ne bi smelo zgoditi, da se pojavi na računu za dajatve za pse „Pesnamarka“. Ta beseda zanesljivo s slovenščino nima nič opraviti. K točki (5) — Drži, da so splošna obvestila in razglasi Občine samo v nemščini, kar pa nikakor ne odgovarja zakonu. Zanimiva se m i zdi izjava tajn ika, „da bo v prihodnje odvisno od tega, ali bo slovenska frakcija to zahtevala in ali jo bodo druge frakcije podprle". Moje mnenje je: če je Občina po zakonu dvojezična, mora to dvojezičnost izvajati in se ne sklicevati na podporo pri sklepu na druge frakcije. Če so slovenski občani Št. Jakoba odvisni od podpore drugih frakcij v občinskem svetu — potem so naše izkušnje take, da se sveta trojica, kot doslej, obrne proti Slovencem. Zdaj pa še nekaj o zgodovini. gali" — ker so morali vedno spet vračati in so imeli pri tem stroške. Nerodno pa bo za Občino, ker se je v zadnjem času pripetil neljub slučaj, katerega posledice bo morala nositi sama. Iz svoje prakse bi še hotela omeniti, da sem več kot tri leta čakala na spremembo namembnosti zemljišča, dokler nisem gospodom, ki so prišli z Deželne vlade gledat zemljišča, zagrozila, da se bom obrnila na „Volksanwalta“, in glej — takoj je bilo dovoljenje za spremembo namembnosti urejeno. Vendar to ni način, da moraš s pomočjo groženj iskati pravico, ki ti pripada. Nadalje bi omenila, da občani, ki zaprosijo za gradbeno dovoljenje ali katerokoli drugo stvar, morajo s tem računati in biti pripravljeni na dolgo čakanje. Posledica tega je, da so ljudje primorani zaprositi v nemščini, če hočejo, da se zadeva hitro uredi. Ne vem pa, zakaj je slovenski občan obsojen na čakanje — češ, moramo poslati šele na Deželno vlado. Kje je tukaj enakopravnost? Dr. Vencelj: „V pri vrsti je za koroške Slovence pomerona kvaliteta programov“ V novi slovenski vladi za vprašanje koroških Slovencev ni več pristojen poseben minister, temveč zunanje ministrstvo. Zunanji minister Peterle se je odločil, da bo to nalogo opravljal državni sekretar dr. Peter Vencelj. Z dr. Vencljem smo pred včerajšnjim dokončnim imenovanjem imeli kratek pogovor. Piše Janko Kulmesch Kot je znano, je bil dr. Vecelj v prvi slovenski vladi pristojen za šolska vprašanja. Že v tej funkciji je imel nekajkrat priložnost pobliže spoznavati koroško problematiko. Na vprašanje, katero najvažnejše načelo ga bo vodilo v njegovi novi funkciji, nam je odgovoril: „V prvi vrsti se bom zavzemal za čimbolj kvalitetne odnose tako med koroškimi Slovenci in matično državo kot tudi med koroškimi Slovenci samimi." Kvaliteta programov. Posebej je dr. Vencelj poudaril, da naj skrbimo „za različnost v enotnosti“. Pri tem je zanj dragoceno vse, kar prispeva k zbliževanju med koroškimi Slovenci. „Matič- na država bo skušala narediti vse, da bi se to zgodilo." Na vprašanje, kako ocenjuje v tej zvezi tako obstoječi KOKS kot tudi Parlament koroških Slovencev, pa je odgovoril: „O tem se morajo zediniti koroški Slovenci sami. Matica gotovo ne bo diktirala. Tudi ne gre toliko za vprašanje starih ali novih oblik, pomembno je notranje prepričanje!“ V prvi vrsti pa je za dr. Venclja merodajno vprašanje, kakšna je programska kvaliteta. „Važno je, da se izvajajo programi, ki koristijo slovenski narodni skupnosti." In kdo naj odloča o tem, kaj je za narodno skupnost najbolj ko- Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Domej poziva kmete, naj zaprosijo za odškodnino, ki je nastala v gozdu zaradi lubadarja (Borkenkäfer). Preostala sredstva, v višini 19 milijonov šilingov iz sklada za škodo, ki je nastala zaradi suše, bo urad Deželne vlade sedaj izplačal kmetom, ki imajo v gozdu škodo zaradi lubadarja. Problem je zelo pereč predvsem pri kmetih, katerih gozdne površine ležijo pod 800 metri nadmorske višine (80 % škod). Deželna vlada hoče kmetom nebirokratično izplačevati podpore. Višina je jasno določena, in sicer znaša za ha prizadete površine 10.000,— šilingov. Kmet mora dokazati, da je najmanj 0,1 ha gozdne površine pri- ristno? Po izjavah dr. Venclja naj bi nosil za to posebno odgovornost tudi Sosvet pri slovenskem zunanjem ministrstvu, ki ga je minister Peterle že napovedal. V njem naj bi bili zastopani mdr. koroški Slovenci, člane Sosveta pa naj bi imenoval Peterle v dogovoru z dr. Vencljem. Karel Smolle. Zelo je dr. Vencelj pohvalil delovanje Karla Smolleja. „Minister Peterle želi tudi Karla Smolleja in dr. Boruta Sommereggerja reaktiv! rati; v kakšni obliki, pa še ni dokončno odločeno. Gotovo pa bo Smolle igral dragoceno vlogo med Republiko Slovenijo in Koroško," tako dr. Vencelj. Na vprašanje, ali je naloga slovenskih narodnostnih organizacij na Koroškem posvečati se multikulturnosti, pa je dr. Vencelj odgovoril kratko in jedrnato: „Narodnostne organizacije so za to tu, da zastopajo interese naroda." Minister Peterle želi tudi Karla Smolleja in dr. Boruta Sommereggerja reaktivirati v kakšni obliki, pa še ni dokončno odločeno. dr. Peter Vencelj NOVI SOSVET Protest gradiščanskih Madžarov Ker je staremu Sosvetu za gradiščanske Madžare potekel štiriletni mandat, so ta teden — ob prisostnosti kanclerja Vra-nitzkega izvolili novega. Vendar konstituiranje ni poteklo brezhibno. Novi predsednik je Alfred Ba-lika (Gradiščansko-madžar-sko kulturno društvo), za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Erno Deäk (Zveza madžarskih društev in organizacij v Avstriji. Konstituiranje novega sosveta pa ni poteklo brezhibno. Nasprotno: Gradiščansko-mad- žarsko kulturno društvo ( = osrednja organizacija gradiščanskih Madžarov) je napovedalo, da bo skušalo z vsemi pravnimi sredstvi izpodbiti novi sestav sosveta. Zveza madžarskih društev in organizacij namreč ni zastopnik avtohtone manjšine, temveč madžarskih beguncev in priseljencev. Le tem pa Evropska konvencija o varstvu pravic narodnih manjšin ne zagotavlja manjšinskega statusa. „Domej: „Pozivam kmete, naj zaprosijo za odškodnino!“ zadete, maksimalno pa lahko dobi podporo za 5 ha. Ta določba naj bi v prvi vrsti koristila malim kmetom. Za večjo škodo pa mora kmet posebej za' prositi za odškodnino; višina j® odvisna od dohodkovne situacij® posameznika. Nadalje je Ministrstvo za obrambo dalo „zeleno luč" za brezplačno pomoč vojske kmetom, ki želijo pospraviti les v gozdu, kjer je lubadar. Za pogozditev po pospraV lesa zaradi lubadarja (ali tud' drugih katastrof) pa lahko kmetj® zaprosijo za podporo pri Zveznem ministrstvu; ta znaša za mešano pogozditev šil. 9500, /ha in za plemenito listno drevj® šil. 20.000,—/ha (Edellaubauf' forstung). Občinski uradi in slovenščina — II. del V prejšnji številki Našega tednika smo zastavili občinskim uradnikom v občinah, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik, vprašanje, koliko se poslužujejo občani svoje pravice in kako se to odvija v praksi. Rezultati so pokazali, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti žal le v bolj skromni meri poslužujejo na uradu slovenščine. To predvsem pri pismenih vlogah. Seveda bo potrebno poiskati vzroke in obenem tudi možnosti za izboljšanje trenutne situacije. Ker so trenutno prizadevanja, da bi se razširilo veljav-nostno območje uredbe o slovenščini kot drugem uradnem jeziku, smo ta teden povprašali nekatere župane občin, kjer slovenščina zaenkrat ni priznana kot uradni jezik, kakšna je praksa v teh občinah. Povpraševanje je jasno pokazalo, da se ljudje tudi v teh občinah želijo z občinskimi nastavljenci pogovarjati v slovenskem jeziku. Razveseljivo pri tem je, da nastavljenci tudi v teh občinah pretežno znajo slovensko in so tudi pripravljeni nuditi občanom servis v tem jeziku. O Zna kdo od občinskih uradnikov slovensko? © So primeri, ko želijo občani uradovati slovensko? © Kako reagirajo na to nastavljenci? O Če bi z zakonom uvedbi na vašem občinskem uradu tudi slovenščino, kako bi reagirala Občina? ©Mislite, da bi ljudje uporabljali slovenščino? Galicija, Josef Wutte, župan O V narečju že, tudi sam znam slovensko. © Da, predvsem starejši ljudje se pogostokrat laže pogovarjajo v slovenščini. © Tozadevno nimamo problemov. O Deljeno. © Če se kdo laže pogovarja v slovenščini, ima pri nas tudi že danes to možnost. Škocijan, Albert Holzer, župan O Seveda. Skoraj vsi nastavljenci znajo slovensko, tako tudi jaz. © Nekateri. © Če ljudje vedo, da je od nastavljencev kdo naklonjen slovenski narodni skupnosti, potem v večji meri uporabljajo ta jezik. Tako je tudi pri nas. O Težko je oceniti. Verjetno bi bila mnenja deljena. © Gotovo bi bili ljudje, ki bi izkoristili to možnost. Kotmara vas, Hugo Götzhaber, župan O Izpita iz slovenščine nima nihče, znajo se pa nastavljenci pogovarjati. © Da. © Ni problemov, ker so vloge v takem primeru po navadi dvojezične. V primeru, da so samo slovenske, prosimo Deželno vlado ali obč. odbornika J. Wakouniga za prevod. O Če bi prišlo do take določbe, se bomo po njej ravnali. © Ne vem, če bi ljudje segali po tej možnosti. Vsekakor bi se na to pripravili. Djekše, Hanzi Travnik, župan O Da.'Pravzaprav vsi. © Včasih. © Brez problemov. O Deljeno. © V večji meri verjetno ne. Nekateri pa bi verjetno izkoristili te možnosti. Velikovec, dr. Hans Buri, vodja občinskega urada O Da, ena nastavljenka zna slovensko. © Mi ni znano. ©---------- O Morali bi se na to pripraviti. © Ne vem in tega ne morem oceniti. Morda ljudje zaenkrat na Občini ne uporabljajo slovenščine, ker ne vedo, da tu kdo zna slovensko. Dobrla vas, Josef Pfeifer, župan O Da. Dva znata dobro slovensko. Pri nas lahko govori vsak, ki pride na Občino, slovensko. Tudi jaz razumem slovensko. © V narečju že. © Tozadevno pri nas sploh nimamo problemov. O Vzeli bi to na znanje. © Težko je oceniti. Hodiše, Walter Samonig, župan O V narečju že. 0 Žal ne v veliki meri. © Nimamo problemov. O Če bi bila dana potreba, to za nas ne bi bil problem. © Težko je oceniti, vendar ne bi rekel, da ne. 4 Z mojega vidika ADRIAN KERT se zoperstavlja mednarodnemu vojaškemu posegu. Poznavalci se strinjajo, da je to storila zato, ker hoče kot naslednica nekdanje su- bne obraze. Dobri desidenti postanejo hudi, se opogumijo pa se še sami gredo “Ja sam šefe”. Zelo spreten v tej igri je zahrbtni hrvaški predsednik Franjo Tudžman. Kdo se še spomni njegovega slavnega “come backa” v politično areno? Hrvaško ljudstvo je željno pričakovalo odrešenika, ki ga bo varno vodil v svobodo v samostojni demokratični državi. Tudžmanu je bila vloga preprosto prikrojena. Državo Hrvati medtem imajo, na de- Franjo Miloševič -Slobodan Tudžman Pred kratkim je ameriško politično vodstvo prek državnega sekretarja Warrena Christopherja objavilo novo stališče (novo najbrž v tem smilsu, ker je povedano z drugimi besedami) o vojni na Balkanu. Slej ko prej obtožujejo etnično čiščenje, “ki je daleč od naših obal, vendar nedaleč od naših skrbi”, je dejal Christo-pher. Clinton, ki se je že v predvolilni dobi dvomljivo izražal o pravilnosti ameriške politike do Balkana, končno obeta potrebni poseg v vojno. Vsi smo seveda mnenja, da bo ta videti v korenitem vojaškem ukrepu. Zaenkrat je pač težko soditi o tem, kaj se bo res zgodilo. Bili pa so določeni znaki, razen dvoumnih govorov, predvsem vojaški poseg v Iraku, ki naj bi bil podoben vojnim pokrajinam na Balkanu. Kajti ni dvoma, da na ameriško (in drugo) vojaško zadržanost vpliva nepregledni teren, ki bi lahko zahteval preveč človeških žrtev in dolgotrajne operacije. Razen tega bi bil to še dodatni bonus za Srbe z njihovo nadpovprečno veliko vojaško močjo. Da bo politična tragikomedija za nas popolna, se je še Rusija v svoji politični nemoči vpletla v spor, se vrgla očitno celo na srbsko stran, saj persile Svetu pokazati svoje (upadle) mišice. Pri odločanju želi biti posebej upoštevana, v enaki meri kot ZDA, saj gre vendar za privrženko bivše SZ. Vrhu tega se v ozadju skrivajo verski razlogi, saj so Srbi kakor Rusi po večini pravoslavne vere. Srbskemu “vodži Slobodanu” (nesrečna mati, ki mu je dala prav to ime) in njegovi drhali to samo koristi. Pa še kako! V Beogradu v miru nadaljujejo smrtonosno igro po srbskem načinu - Bosancev pa je iz dneva v dan manj. Vihravi časi kažejo mnoge hudo- mokacijo in svobodo pa bo potrebno še počakati. Žalostno je, da razvoj zadržuje oz. preprečuje prav Tudžman, pod Titom sam politični osumljenec. Mar prav zaradi svojih diktatorskih nagnjenj, ki jih je danes jasno spoznati? Sestavil si je partijski aparat, nikakor drugče ne moremo poimenovati “njegove” HDZ (Hn/atska demokratska?! zajednica) in nič bolje ne ravna kot klaterikoli samovoljni vladar. Brž ko je s HDZ dosegel cilj najmočnejše politične moči, je urno obrnil jadra in zaplul s Hrvaško tja, od koder je s težavo priplula. Podre- dil si je sredstva javnega obveščanja in občutljivo omejil svobodo tiska (nekaterim neljubim, samostojnim listom je enostavno odvzel državno podporo in s tem eksistenco). Skratka, Hrvaška sta postala on in HDZ. Naslednji korak bi bil ukinitev svobode mnenja in s tem novi politični desidenti ... (Ne)klasični primer, ko se Pavel spreobrne v Savla. Danes profet, jutri preklet. S hlinjeno prijaznostjo se izmika novinarskim namigovanjem, kam Hrvaška gre, češ da ga voli ljudstvo. Kajpada, HDZ-ejevci znajo izkoristiti strahove ljudi. V strahu in zbeganosti hitro kdo stegne roko za odrešilno palico. Tudžman pa palico moli naj-dalje, govoreč zapeljive, čeprav lažne obljube. Dobro se namreč zaveda, da je svet obrnjen proti Srbiji; potemtakem ima roke tako rekoč proste. Upati je, da bodo mednarodne sile kmalu preprečile vojskovanje (s samo diplomacijo menda ne bo šlo) in tako obenem onemogočile vzpone drugih “vodž” Slobove vrste. Kajti ljudstvo si kaj takega ni zaslužilo! Od vojne in nasilja utrujene oči že dolgo govorijo le eno in isto: Hočemo samo v miru živeti naprej in, če Bog ali Alah da, malo svobode. TOMAŽ OGRIS V odnosih slovenske skupnosti na Koroškem gre marsikaj po zlu. Politika naj bi služila človeku, pa je postala sama sebi namen. Boj za pozicije uničuje prijateljstva. Iskrenost dovoljuje, da si ljudje kdaj pa kdaj odkrito povedo mnenje, hkrati pa spoštujejo drugačno gledanje. Kako je dejal vidni predstavnik v radijskem pogovoru: Če kdo noče enotnega zastopstva, ga je treba k temu prisiliti. Dobiti mora po buči, pa bo razumel. - Za sporazumevanje tako totalitaristično mišljenje nima prostora. Kakšno je partnerstvo, če je kdo prisiljen pod skupno odejo, znajo razložiti celo slovenske večernice. Prebivalstvo južnokoroških krajev se je emancipiralo. Slovenska gimnazija in druge izobraževalne ustanove so k temu prispevale svoje. Hlapčevskega podrejanja, trmoglavega upiranja in nezaupanja v odnosih z večinskim narodom je manj. Prišepetavanj iz celovških central ali celo iz Ljubljane ljudje ne poslušajo. Navadili so se misliti s svojo glavo. Slovenščina v družinah pa propada. Ohranjanje jezika je postalo vprašanje družbenega položaja. Pomoči potrebujejo oni, ki jim ni uspelo zlesti na ugledne pozicije. Nimajo časa, ne razumevanja za notranjeslo-venske zdrahe. Zaposluje in iz-žema jih boj “za ljubi kruhek” -kot bi temu rekel Janez Menart - in skrb za družinsko gnezdo. Neopazno in brez zaščite se spoprijemajo s posmehom in zapostavljanjem, ker se še niso odrekli jeziku. še najdejo čas, moč in smisel za skupnost. Ne ozirajo se na to, iz katerega hleva kdo prihaja, v društvih skupno širijo duhovna obzorja. Rezultat zadnjega ljudskega štetja nikakor ni pomirljiv. Dramatično upadanje govorcev slovenskega jezika se statistično ustavlja. Toda statistika laže. Število ljudi, ki obvladajo izborno slovenščino, najbrž celo narašča. Tistih, ki pa so imeli “vin-dišarščino” za občevalni jezik, je Zaupanje ustvariti Nekateri tudi omagajo. Kljub trdim žuljem, razoranim obrazom, od utrujenosti upadlim očem so prav oni tisti, ki jim ni pod častjo, da se v prostem času v večernih in nočnih urah shajajo v kulturnih društvih. Pre-nakateri žlahtni gospod, ki se ima za prvorazrednega Slovenca, bi lahko zardel pred kme-tom-delavcem, ki mora biti zjutraj ob sedmih v službi, poprej pa je doma s svojo ženo oskrbel živino in družino. In ti ljudje vse manj. In kaj je “vindišaršči-na” drugega kot častitljivo ko-roško-slovensko narečje? Vasi so obubožale. V mestnem okolju naj bi bilo kar sedemintrideset odstotkov slovensko govorečih ljudi več. Vsekakor razveseljivo. Na podeželju pa je upadlo število govorcev za štiri odstotke. Kmetje, čeprav manj odvisni kot kdajkoli, opuščajo slovenščino kot družinski jezik. Delavci se odtujejo ali pa odseljujejo. Ne bo jih mogoče k ničemer prisiliti, kvečjemu pridobiti. To so tegobe in težave slovenske narodne skupnosti na Koroškem, in ne, kako bi “po-povštrali” stolčke voditeljem, ki so se jih lotile skomine po vplivu in oblasti. O potrebi po ustanovi, napihnjeni in dragi zbornici, ki bi upravljala narodno skupnost, bolj ali manj žlahtno slovenstvo njenih pripadnikov, bo potrebno še marsikoga prepričati - ne da bi jo dobil po buči... Našli naj bi možnost, predvsem pa voljo, da bi se na Koroškem pomenili o zakonskih osnutkih, priden jih nosimo predstavnikom strankinih klubov na Dunaj. Volilcem EL bi morali naliti čistega vina. Dre tj e zaradi krivičnega volilnega reda je dvomljiva igra, če so se “ta glavni” tej stranki že odrekli. Iskrenost in resnica bosta ustvarili zaupanje. ŠT. PETER______________ Objava Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 15. do 27. februarja. Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoči neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo v sredo, 7. julija 1993, na šoli. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite na šolski naslov vsaj do 27. februarja 1993. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter 25 A-9184 Št. Jakob telefon 0 42 53 / 27 50 dr. Janko Zerzer vodja šole Razno Bodo v Bilčovsu končno postavili dvojezične krajevne napise? Konec lanskega leta je mag. Štefan Schellander znova sprožil razpravo glede zadeve v zvezi s postavitvijo krajevnih napisov in kažipotov. Nato se je županja Štefka Quantschnig dogovarjala z zastopniki vseh frakcij o možnosti postavitve krajevnih napisov v občini Bilčovs. Sicer bi županja napise lahko postavila tudi na lastno odgovornost, vendar se želi opirati na čim širše soglasje občinskih zastopnikov in občanov. Zato je te dni vsem gospodinjstvom razposlala kot pojasnilo o nastalem položaju informacijsko pismo. V njem seznanja občane z veljavnimi zakonskimi predpisi, ki jih je potrebno v bilčovski občini upoštevati pri postavitvi topografskih napisov in kažipotov. Poleg zakonskega predpisa, ki predvideva za dvojezično občino Bilčovs nemške in slovenske krajevne napise in kažipote, Quantschni-gova navaja nekaj pomembnih argumentov, ki govorijo za postavitev takih napisov. Tako piše, da je postavitev dvojezičnih krajevnih napisov po smislu Zakona o narodnih skupnostih tudi izraz priznanja in bivanja obeh naših narodnih skupnosti. Nadalje županja poziva, naj občani pri trenutni razpravi ne bi pozabili na nekatere važne točke, in sicer: — Bilčovs je turistična občina v vzponu. Vsak gost naj bi imel možnost, da dospe v. vse kraje Bilčovs je turistična občina v vzponu. Vsak gost naj bi imel možnost, da dospe v vse kraje občine s pomočjo korektnih napisov in kažipotov. Županja Štefka Quantschnig občine s pomočjo korektnih napisov in kažipotov. — Kako naj najde šofer rešilnega avta ali zdravnik (zdravnica) k bolniku, če ni napisa, a je potrebna hitra zdravniška pomoč? — Ali je potrebno, da občina zakriva, da je domovina dveh narodnih skupnosti? In nazadnje: — Ne bi bilo pametno, če bi o krajevnih napisih polemizirali. Ob koncu vabi županja vse občane, naj odgovorno soobliku- jejo občino kot domovino dveh narodnih skupnosti. Zato jih vabi, da jo obiščejo in ji o tej zadevi povedo svoje osebno mnenje. Bo sedaj le prišlo do dvojezičnih krajevnih napisov — potem ko jih je EL 15(!) let zahtevala? Pismo županje Quant-schnigove je razveseljivo. Daje upati, da je pripravljena poravnati stari dolg, ki ga je zapustil njen predhodnik Hanzi Ogris. Ima pa pismo dve pomanjkljivosti. Pogrešamo odgovor na vprašanje: a) kdaj predvidevajo napise postaviti, in b) kaj se bo z njimi zgodilo, če bi jim ti ali oni občani nasprotovali? Kolikor prej bomo na to dobili pozitiven odgovor, toliko prej bomo lahko rekli, da je v vprašanju dvojezičnih napisov dokončno prišlo do pozitivnega premika. Štih / Kuj Želje Ljubljanskega sejma Ljubljanski sejem, ki ima dolgo tradicijo, se želi po delni privatizaciji uveljaviti na evropskem trgu, poleg tega pa še izboljšati kooperacijo s Celovškim sejmom. Te dni je direktor Ljubljanskega sejma dr. Borut Jerše predstavil na tiskovni konferenci v Celovcu načrte za prihodnje delo. Kljub neugodni gospodarski situaciji Slovenije je Ljubljanski sejem lani uspešno izvedel 26 sejmov. Zato dr. Borut Jerše upa, da se bo Ljubljanski sejem lahko uveljavil tudi v evropskem prostoru, še posebej pa želi Ljubljanski sejem pridobiti na pomenu v koroškem prostoru. Lani je obiskalo Kmetijski sejem v Ljubljani 150.000 gostov; razstavljale! so prišli iz Amerike, Izraela in celo Japonske. Izredno uspešen je tudi sejem „Alpe-Adria“. Letos bo že drugič, in sicer bo prvi del od 22. do 27. marca posvečen turizmu, drugi del, od 5. do 10. aprila, pa domu in prostemu času. V spektru sejemskih prireditev bodo med drugim tudi sejmi s področja informatike, ribolova in proizvajalcev smuči. V prvem tednu septembra pa je na sporedu tradicionalni Vinski sejem. Heidi Stingler ROŽEK_______________ Žandarmerija ostane Razprava o možnem zaprtju žandarmerije v Rožeku je utihnila. Po informacijah komandanta Žandarmerije v Rožeku je deželno vodstvo opustilo načrte, da bi zaprli izpostavo v Rožeku. Poleg žandarmerije v Št. Jakobu v Rožu je Rožek edina postojanka v okraju Beljak-dežela, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik. Trenutno pa razpravljajo o zaprtju žandarmerije v Blato-gradu. Obstojajo tudi realni načrti, da naj bi nastala centralna žandarmerijska postaja za okraj Beljak-dežela v samem Beljaku. 6 Rož — Podjuna ČESTITAMO VOGRČE____________________ Spominska maša za Breznikovega očeta Prejšnjo soboto smo se zbrali v farni cerkvi v Vogrčah in se pri sv. maši spomnili Breznikovega očeta Štefana, ki je pred 50 leti umrl v nacistični kaznilnici Berlin-Moabit. Mašo je daroval domači župnik Vinko Zaletel, glasbeno pa sta jo olepšala MoPZ „Valentin Hartman“ in domači organist Mihej Lubas. Še pred sv. mašo je župnik Zaletel blagoslovil nagrobno ploščo, posvečeno Breznikovemu rodu. Kot je znano, izhajajo Breznikovi iz Vogrč. Spominska svečanost - mdr. sta se je udeležila pliberški mestni svetnik Fric Kumer in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc - je bila v prvi vrsti namenjena spominu na Breznikovega očeta. Hkrati pa smo se spomnili vseh rojakinj in rojakov, ki so za svoj narod trpeli ali celo darovali življenje. Kristijanu Brezniku pa za to, da je to svečanost organiziral, velja naša iskrena zahvala. -Kuj- V nedeljo je obhajala 31. rojstni dan Emi Dovjak iz Sel. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim članom: Mileni Gröblacher iz Škocija-na, Margareti Hobel iz Spodnjih Vinar in Jožefu Gomerniku iz Lovank. Čestitkam društva upokojencev Podjuna se pridružuje tudi uredništvo NT. 70. rojstni dan obhaja Marija Dovjak, po domače Šmoncova v Selah na Kotu. Ob tem visokem jubilejnem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! V Beli pri Železni Kapli obhaja rojstni dan in god Polti Miklau. Vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja in božjega blagoslova! V Lepeni je obhajal osebni praznik Johi Oraže. Tudi njemu želimo vse najboljše ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Na Metlovi obhaja 90. rojstni dan Valentin Jančko. Ob tem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu domačih! Osebni praznik je obhajal Valentin Dovjak iz Sel. Iskreno čestitamo ter še na mnoga leta! Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Kati Haimburger z Mrzle vode pri Velikovcu! V nedeljo je obhajal osebni praznik Hanzej Serajnik z Reke. Člani Društva upokojencev Št. Jakob in uredništvo NT iskreno čestitata! V Šmiklavžu pri Rudi obhaja osebni praznik Foltej Sad-jak. Čestitamo! V Selah na Borovnici je v nedeljo obhajal rojstni dan Tomaž Oraže. Vse najboljše, zlasti osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova! V Hodišah obhaja 82. obletnico življenja Anni Schu-schu. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, veselih in zadovoljnih let! Naslednje voščilo velja Folteju Wauchu iz Doline, ki je pred kratkim obhajal rojstni dan in god. Vse najboljše in še na mnoga leta! Rojstni dan in god je obhajal Foltej Kassl iz Štriholč pri Velikovcu. Prav prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V Lobniku je obhajala rojstni dan Marija Piskernik, podomače Boštlnova Micej. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in božjega blagoslova! Abrahama je pred kratkim srečal Folti Oraše iz Bele pri Železni Kapli. Jubilantu iskreno čestitamo ter želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Naslednja voščila so namenjena slavljencem iz Čepič in Male vasi pri Globasnici. Tam so obhajali osebne praznike Folt Sadovnik, Zdravko Šmaher in Franc Modrej. Vsem slavljencem ob tej priložnosti iskreno čestitamo ter želimo zdravja, veselja in osebne sreče! Rojstni dan in god obhaja Adolf Leskovec iz Ponikve. Vse najboljše in še na mnoga leta! V Šmihelu praznuje te dni 80. rojstni dan in god Albin Tomič. Šmihelski jagri se mu za zgledno in marljivo sodelovanje prisrčno zahvalujejo in mu iskreno želijo še veliko let trdnega zdravja in mnogo lovskega užitka! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Društvo upokojencev Pliberk čestita Albinu Tomiču, po domače Šercerjevemu Albinu iz Šmihela za 80. rojstni dan, Matildi Lutnik z Blata za 70. rojstni dan in Antoniji Krištof iz Dolnje vasi za 60. rojstni jubilej. Prav tako čestita Društvo za osebne praznike še Lenci Müller iz Pliberka, Felixu Buchwaldu iz Nonče vasi, Mariji Gradišnik iz Rinkol, Heleni Merkač iz Šmihela, Alfredu Kralu iz Bistrice in Jožetu Anzelaku iz Drveše vasi. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Prihodnji teden praznuje osebni praznik Matilda Sadovnik iz Podroja. Želimo ji obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja. V Goričah praznuje 85. rojstni dan Marija Haller. Za ta visoki jubilej ji iskreno čestitamo in ji kličemo na mnoga zdrava leta. Čestitkam se pridružuje Enotna lista Žitara vas. ČESTITKA TEDNA Rozina Katz je te dni obhajala svojo 40-letnico. Slavljenko poznamo kot dušo KRD „Drava“. Skupno s svojim možem Lenartom je dokazala, da obrodi sadove le vztrajno in načrtno delovanje. Medtem ko so drugi odpisali občino Suha, je naša slavljenka v svoji domači občini poživila slovensko prosvetno društvo - tako, da šteje danes med najbolj uspešna društva na Koroškem. Draga Rozina, ob tej priliki Ti izrekamo naše ^ odkrito priznanje. Želimo Ti obilo osebnega zadovoljstva in sreče, predvsem pa, da bi še naprej lahko uspešno opravljala svoje pomembno poslanstvo. Na mnoga leta! Rož — Podjuna — Zilja ZAHVALA Vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili mojo ženo in našo nadvse ljubljeno mamo APOLONIJO LESJAK na njeni zadnji poti k Mariji na Gori. Naša iskrena zahvala velja gospodu provizorju Tratarju za opravljene pogrebne obrede, vsem govornikom za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in MPZ Franc Le-der-Lesičjak (vodstvo Janez Petjak) ter zboru SPD Srce, ki so se od rajne mame in dolgoletne organistke poslovili z ganljivimi pesmimi, ter vsem duhovnikom, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala vsem, ki so darovali vence in rože in za popravo cerkve. Mož in otroci z družinami Goselna vas, 11.2.1993 PREDAVANJE________________ Okolje in tranzit v Evropski skupnosti Referentka: mag. Alexandra Nagi Zvezno ministrstvo za okolje Oddelek: Evropska skupnost Čas: četrtek, 4. marca 1993, ob 19.00 Kraj: Mladinski dom, Miksch-allee 4, Celovec Prireditelj: Politično upravna akademija O temi: Dolga leta ja zasledovala ES le gospodarske cilje. Končno vidi tudi potrebo za Ukrepe, ki naj ščitijo naravo. Obstaja okoli 400 vodil, določb in uredb, ki naj bi usmerjali ekološko ravnanje. Dejstvo pa ie, da so norme posameznih držav različno stroge. Potrebno Pa je mednarodno sodelovanje. Prižgali so iskrice v otroških očeh Veseli živ-žav, glavice tesno druga ob drugi, nestrpno pozvanjanje drobnih nožič, predvsem tistih, ki še niso dosegle tal, v vseh očeh pa isto veliko pričakovanje. Takšno ozračje je napolnilo farno dvorano v Šmihelu minulo nedeljsko dopoldne, kajti bilo je tik pred premiero lutkovne igrice „Kdo je napravil Vidku srajčico“, ki jo je na oder postavila otroška lutkovna skupina KPD Šmihel. Boris A. Novak je po znani istoimenski pripovedki Frana Levstika spisal lutkovno igro, za šmi-helske lutkarje pa jo je priredil Tine Varl, ki je vodil tudi režijo. Videk je bil sedmi otrok revne vdove in je zmeraj nosil ponošene srajčke starejših bratov in sester. Lutkovna skupina iz Šmihela pa nam je v svoji igri pripovedovala, na kako čudovit način je Videk lepega dne dobil čisto svojo in čisto novo srajčico. Vaditi so pričeli že lani septembra v Fiesi, nato pa z vso resnostjo in pridnostjo nadaljevali doma. In njihovo natančno, dosledno delo se je dobro obrestovalo. Ali je lahko še večja pohvala od hvaležnih in svetlečih iskric v očeh mladih gledalcev?! Pridni in iznajdljivi šmihelski lutkarji Daniel, Emanuel, Gabriel, Niko, Nadja, Andreja, Franci in Martina so za svojo igro sami zasnovali tudi lutke, za dokončno ljubkost in sceno pa je poskrbela Breda Varl; glasbo je posodil Boris Rošker, tehniko pa Niko Krištof. Premiera lutkovne igre „Kdo je napravil Vidku srajčico“ otroške lutkovne skupine KPD Šmihel je bila zaigrana z velikim posluhom za otroške želje. Preprosto in zato tembolj prisrčno. In prav ta preprostost in prisrčnost je dala celotni predstavi še poseben čar. Da se mladih gledalcev vendarle ne sme podcenjevati in jim ponuditi karkoli, je šmihelskim ustvarjalcem popolnoma jasno, prav tako mentorjem Marti Smolnik, Rozviti Kolter, Pepeju Trapu, Kristini Jernej in seveda režiserju Tinetu Varlu. Zato so nam pripravili sicer preprosto, toda zelo kvalitetno predstavo v lepi, tekoči govorici, kakršno jim prav gotovo lahko marsikdo zavida. Anita Hudi Št. Jakob Andrej Šuster-Drabosnjak KOMEDIJA OD ZGUBLENIGA SINA Po izvirniku priredila dr. Herta Maurer-Lausegger v soboto, 27. 2., ob 19.30 v nedeljo, 28. 2., ob 14.30 v farni dvorani v Št. Jakobu Režija: Franci Končan Nastopajo igralci in godci iz Roža Prireditelja: KKZ in SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah Iščemo referentko za import-eksport podjetje Predpogoj: znanje slovenskega, nemškega in angleškega jezika Prijava na: ELEX-TRADE telefon 0463 - 34 3 22 Dinamično avstrijsko zunanjetrgovsko podjetje želi razširiti svoj team: Iščemo sodelavca/ko za operativno odvijanje zunanjetrgovinskih poslov Obvezno znanje obeh deželnih jezikov in praksa v tej stroki. Zaželeno znanje angleščine in hrvaščine. Nudimo zanimivo dejavnost v prijetnem delovnem vzdušju. Javite se na naslov: DRAVA Trading Handelsges.m.b.H. Ramsauerstr. 25/I, A-9020 Celovec/Klagenfurt, Telefon: 0463 / 35 07 40 8 Reportaža Kultura 9 Anton Korošec je moral kot zaveden slovenski duhovnik, ki se je zapletel v politične igre, prehoditi trdo, odrekanj in obrekovanj polno pot. Zgodovina usodi slavnega slovenskega duhovnika in politika (Slovenska ljudska stranka) Antona Korošca (Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici (sedaj Videm ob Ščavnici) v Slovenskih goricah, 12. 5. 1872 - Beograd, 14. 12. 1940) ni bila vseskozi naklonjena. Kot zaveden slovenski duhovnik, ki se je zapletel v politične igre, je moral prehoditi stežavno, trdo, odrekanj in obrekovanj polno pot. Obsojen na zapor že v rajni av-stroogrski monarhiji, je bil eden redkih državnozborskih poslancev, katerih življenjepisu so pridali stavek, da je bil kaznovan s šestimi tedni zapora (zaradi poziva k bojkotu). Vodilni politik. Kot eden vodilnih politikov v prvi, kraljevski Jugoslaviji je bil seveda tako pod hudimi očmi ostro pozornih Srbov, ki so v katoliškem duhovniku videli vsaj neko nevarnost, a tudi Slovencev, ki so si od svojega Korošca jasnoda pričakovali dosti več, kakor je mogel iztržiti in izposlovati v zapletenih pa ovinkastih hodnikih beograjskih čaršijskih labirintov. Bil je tudi predsednik zadnje demokratično postavljene vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1928. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander Karadžordževič uvedel diktaturo in dal ime države spremeniti v Jugoslavijo. Korošec je sicer še ostal v vladi, a jo je leta 1930 na pritisk iz Slovenije moral zapustiti. Leta 1933 so ga internirali. Korošec je bil tudi v poznih 30-ih letih član vlad. Leta 1940 je v Beogradu umrl. Naš koroški rojak dr. Feliks J. Bister, po rodu iz Svetne vasi v Rožu, se že dobrih 30 let ukvarja z življenjem in delom Antona Korošca. V ta namen je prehodil in pregazil vrsto arhivov v Avstriji pa tudi v krajih, ki so spadali pod rajno Jugoslavijo. (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, tkim. Zvezna republika Jugoslavija). Bister je prvotno nameraval opisati Koroščevo življenje in delo v eni knjigi. Zaradi ogromnega gradiva se je v svoji disertaciji, ki jo je predložil leta 1990 na Dunaju („Anton Korošec und die slowenische Politik im Wiener Reichsrat“) omejil na obdobje do 1918, do razpada habsburške monarhije. Predstavitev v DvT. Od 1. oktobra avtor z veliko zavzetostjo vodi ljubljansko podružnico Avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju. Ta krajevna bližina je tudi ustvarila povezave s Slovensko matico, ki je leta 1992 založila in izdala slovenski prevod („Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju“); knjigo je prevedel znani prevajalec Janko Moder. V petek, 12. februarja 1993, so prevod predstavili v tinj-skem domu. Ob predstavitvi je univ. prof. Primož Simoniti kot predsednik na kratko orisal pomen in vlogo Slovenske matice. Univ, prof. Vasilij Melik je prikazal nekaj potez iz politike v začetku našega stoletja, Janko Moder pa je v še-gavih besedah povedal, s kakimi mukami, nepričakovanimi klečmi in nepredvidenimi ovirami se je srečaval, ko je po dolgem oklevanju le rekel svoj „da“ avtorju Bistru, ki ga je z neizprosno sitnobo nadlegoval. Uspeh teh naporov in tega sodelovanja je prevod te knjige. Avtor Bister sam pa je na kratko orisal vsebinsko razčlenitev knjige in tudi utemeljil, zakaj se konča že z letom 1918, ne pa šele s Koroščevo smrtjo 1940. Upravičeno torej pričakujemo še eno nadaljevanje, če ne kar dveh. Podrobnejšo oceno knjige bomo objavili v eni naslednjih številk Našega tednika. J. W. Da je bil zaveden Slovenec, so še ob lOlnici njegovega rojstva zamolčali vsi - tudi koroški Slovenci Jožef Stefan - tucdanes zelo aktualen avtor Piše Alojz Angerer . . .tako bo 24. marca ob 9.30 ob rojstni hiši v Žrelčevem drevoredu odkrita spominska plošča, ki jo je posvetila dunajska Univerza in ki bo obvestila javnost za vse čase, da se je tu rodil slavni Korošec, ki ga zaradi bogatega znanja in izvrstnega znanstvenega delovanja najvišja mesta, tudi izven Avstrije, dostojno proslavljajo. Udeležile se bodo vse tukajšnje srednje šole in podobne institucije . ..“ To je odlomek iz obširnega članka, objavljenega v vseh pomembnih listih na Koroškem, 23. marca leta 1935, ob 100-letnici rojstva Jožefa Stefana. Samo o dejstvu, da je bil „pomemben rojak, čigar zibelka je bila naša prelepa domovina“, rojen Slovenec, ni bilo niti namiga. Tudi Mohorjeva založba, zaradi razmer na Koroškem preseljena v Slovenijo, ni objavila članka, ki ga je o Stefanu napisal prof. Bogo Grafenauer za Mohorjev Koledar -koroška izdaja - za leto 1935. Od takrat na Koroškem v javnosti ni bilo več glasu o J. Stefanu. Nezakonski sin dekle Marije Startinik iz Glinj pri Borovljah je težko nosil socialno zatiranost in revščino svojih staršev, ki sta si šele 10 let pozneje prigarala in privarčevala osnovo za poroko. Na celovški gimnaziji je bila takrat približno petina slovenskih učencev. Stefan je pokazal svojo narodno zavest s tem, da je seveda obiskoval ravno tedaj vpeljan pouk 'slovenščine, predvsem pa je bil nadarjen in prizadeven učenec - ves čas odličnjak. Opomba v spričevalu „Slowene“ je bila tako priznanje, ne ovira. Že kot gimnazijec je začel pisati v slovenščini in listi kot Slovenska Bčela, Einspielerjev Šolski prijati in Janežičev Glasnik slovenski so objavili njegove pesmi, članke in strokovne prispevke. Kje so danes mladi besedni ustvarjalci, ki jim je slovenska beseda užitek in se upajo objaviti literarne in stvarne prispevke? Stefanovi članki so bili poljudno napisani in so še danes zanimivi. Na primer „Gojzdi“ - ekološko poročilo o varstvu narave, „Zrak, ki ga dihamo“, „O domačem slovstvu“ ali narodopisni, kjer piše: „Zrcalo naroda so njegove pesmi, pravljice in pregovori.“ Predvsem brata Anton in Valentin Janežič sta se potrudila sredi 19. stoletja za splošno izobrazbo Slovencev. Izhajale so strokovne knjige: O vinogradnjišt-vu (Vertovec), O veterini (Bleiweis), učbenik o fiziki (Robida), Umno gospodarstvo (Zalokar) in druge. Stefan je zbiral slovenska imena rastlin in pripravljal vsestransko enciklopedijo o Koroški. Ob strokovnem pisanju je dokazal, da je slovenski jezik sposoben tudi znanstvenega izrazovanja, in slovenskemu narodu je dvignil ugled v javnosti. Ali nam ne manjka danes spet strokovni jezik, da bi se lahko aktivno vključili v znanstveno publikacijo, in to ne samo na Koroškem? Polemika. Zaradi polemičnega odmeva iz Slovenije (med drugim je Levstik vztrajal na večji pomembnosti leposlovja „za veselje do branja med Slovenci“) se je Stefan umaknil iz Koroške, se odločil raje za raziskovalno in pedagoško delo na Dunaju ter se tako uvrstil med najimenitnejše slovenske znanstvenike. Objavil je nad 70 strokovnih publikacij iz raziskovalnega področja (termika, optika, elektrika); sad dolgoletnih prizadevanj je Stefanov zakon o toplotnem sevanju, ki je danes del osnovnega znanja in pouka fizike. Zunanje blesteče priznanje Stefanovega uspeha je bilo vodstvo pripravljalnega odbora in izvedba svetovne elektrotehnične razstave leta 1883 na Dunaju. univ. prof. Jožef Stefan Po razstavi je postal Stefan, ki je bil ves čas na Dunaju bolj zadržan in osamljen - tudi z dunajskimi Slovenci se je malo družil -naenkrat sproščen in družaben. Vračal se je tudi na Koroško in se 1891 v Brežah poročil z domačinko Marijo Neumann. Znova je užival v glasbi kot v študentovskih letih - igral na violino in prispeval za glasbeno razstavo na Dunaju gosli, ki jih je sam izdelal. Družinska sreča je bila kratka. Decembra 1892 je nenadoma zbolel in 7. januarja 1893 je na Dunaju zatisnil oči. Umrl je kot velika osebnost, ki si je nad strankarskimi in narodnostnimi razprtijami utrla pot v slovensko in svetovno kulturo -človek, na katerega so Slovenci danes ponosni! . spet naj hazaj v pregnanstvo Izseljenci so naložili svojo prt' ijago in vstopili tekom 35 minut in 1945 jz Nemčije na Koroško, so jih Angleži in Avstrij- transport se je brez prekiniti vozil iz Beljaka v Celovec, kam°( je prispel okoli 16. ure. Povratni«1 so izstopili, stovorili sami svojo prtljago in jo razporedili po pero-nu ter postavili lastne straže. Izseljence so nastanili v nadstropju južnega trakta podrte Ko so se pregnanci vrnili po osvoboditvi leta ci hoteli spet poslati naprej v Nemčijo. Dr. Joško Tischler je o tem poročal britanski vojni vladi v Celovcu. daljijo iz vojašnice. Od sobote dalje so sedaj v sredo zvečer dobili prvič toplo hrano, neko juho Jezuitske vojašnice. V tem čase nepoznanega izvora in konjsko je transport štel nad 400 oseb meso. To je bilo vse novo razoča-med njimi 200 otrok pod 14 let« ranje, kajti večjega nasprotja z oskrbo v taborišču, ki so jo nudili Po osvoboditvi 1. maja Amerikan- ____j„, „ ______,__________. ci, si pač ne bi bilo mogoče pred- dem ježili lasje. Nobenih postelj stavljati. Tako jed so dobivali ta-nobenih odej, nobenih oken, boriščniki, mladi in stari, vsak dan golih tleh so taborili starčki in do- opoldne in zvečer. Zjutraj pa je jenčki, stisnjeni na kup tako, $ bila črna kava. Nastanitev je bila po vseh if kušnjah taboriščnega življenj3 zadnjih 3 let taka, da so se lju' je prišlo na ploskev 35 kv. m. 3® doraslih oseb. V prostorih, kjer jč bilo nekaj praznih ležišč, so ljub je spali na ležiščih in pod njlrf' Posredovanju koroške kmečke Zveze se je zahvaliti, da so kmetje, ki so pred svojo izselitvijo oddali celovški mlekarni več milijo- Po hodnikih so se valili celi obl3' Hov litrov mleka, prejeli sedaj po ki prahu, ljudje pa vojašnice nis6 Povratku iz pregnanstva skodeli-smeli zapustiti, kajti čim so pr3' Co mleka, stopili njen prag, je bilo slovens« im koroškim povratnikom naj strožje prepovedano, da se od' Nevarnost epidemije, v Sanitarnem pogledu je obstojala neposredna nevarnost, da bi ob vročini, kot je bila, ne izbruhnila epidemija. Za 400 oseb sta bili na razpolago - piši in beri - dve stranišči. Priložnosti za pranje otroškega perila sploh ni bilo nobene. Na hodnikih pa so izseljenci vedno znova srečavali ljudi, ki so prihajali iz kuhinje in nosili prvovrstno pripravljene jedi ter se bahali, da lahko pijejo po kosilu vino. To so bili Hrvatje, po vsem videzu ustaši. Sicer pa je taborišče obiskala angleškonemška komisija in ga primerno ocenila. Na žalost pa se položaj ni nič spremenil. V petek, 20. julija, je odredil poveljnik taborišča, g. kapetan Chamberlein, da se prepelje v vojašnico vsa težka prtljaga, ki je ostala na postaji. Ljudi, ki so tako težko čakali na odhod domov, se je zopet polastil največji nemir, saj so bili samo še nekaj kilometrov oddaljeni od svojih hiš in domov. Neprestanim prizadevanjem gospodov Mikla in dr. Tišlerja, kakor tudi ponovnemu posredovanju koroške deželne vlade se je posrečilo, da so v nedeljo, 23. julija, spravili iz taborišča vsaj tiste družine, katerih posestva in domovi so bili že dalj časa prazni. Transportna sredstva so dale na razpolago britanske vojaške oblasti in koroška deželna vlada. Za ostale taboriščnike so bili britanski vojaški vladi predloženi naslovi sorodnikov, ki so bili pripravljeni, da prevzamejo povratnike k sebi dotlej, dokler se oblastem ne posreči,' da popravijo zločinstvo, ki so ga zagrešili nacisti z odselitvijo in razlastitvijo. Druga polovica izseljencev je odšla domov 25. julija 1945. Vsi povratniki pa so bili enoglasno mnenja, da je bil to najtežji teden zadnji treh in pol let. Medtem ko so bili taboriščniki iz Dachaua dočakani z zastavami in godbo, kar so tudi zaslužili, so bili slovenski povratniki, med katerimi so tudi priporniki iz Dachaua ali njihovi svojci, sprejeti kot gori opisano. Dr. Joško Tišler, I. r. Celovec, 30. 8.1945 ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE — Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 15. 2. 1993, in traja do petka, 26. 2. 1993. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 7. in 8. julij 1993. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem sprejemnem izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj Celovec Lutkovna predstava VALENTIN Nastopa: Theater im Kdr- bis/Gledališče v buči Wies Čas: ned., 21. 2. 1993, ob 16. uri Kraj: Pri Joklnu, Badgasse 7, Celovec Prireditelj: Kulturno društvo „Pri Joklnu" 10 Pustna reportaža Nekaj spominov na pust in post Ciril Rudolf z Bistrice nad Pliberkom se spominja, kako je včasih obhaja pust in dočakal post. Spominjam se, da je nesla teta Micka, pri kateri sem doraščal, vsako leto, takoj po novem letu, k sosedi kmetici glinast lonec. Leta ga je napolnila do pusta s prekuhanim (surovim) maslom. Tako prekuhano maslo se namreč zelo dolgo ne pokvari. V postu so uporabljali to maslo vsak dan predvsem za korenjevo juho, ki je bila v postnem času vsak dan za zajtrk. Tudi vse močnate in druge jedi so zabelili v tem času s prekuhanim maslom. Za kisle jedi, kakor fižol ali mrzlo repico, kakor pravimo v Podjuni krompirjevi solati, so uporabljali zmeraj le olje. Oboje je bilo v postu seveda dostikrat na mizi. Mesa ali svinjske masti vse postne dni niso uporabljali. Dobro se še spominjam, kako me je na pepelnično jutro zbudil nevsakdanji hrup. Spal sem v kuhinji in zagledal v kotu teto Micko, ki je s peskom ribala vse lonce, sklede in ponve, dokler niso bile čedne. Na njih ne bi smel ostati kanček maščobe, ko se je začel postni čas. Pozneje, ko sem bil za pastirja v Labotski dolini, sem doživljal podobne običaje. Tudi pust je imel svoje šege in navade. Na pustni ponedeljek je vsa družina, z gospodarjem vred, delala brezove metle. Še danes se mi čudno zdi, zakaj smo to delo opravljali prav na ta dan. V dolgi zimi bi bil tudi kakšen drug dan pripraven za tako delo, pa ne. Moral je biti pustni ponedeljek. Takšna je bila pač šega. Naredili smo okoli trideset metel, da jih je bilo za vse leto dovolj. Drugi dan, na pustni torek, smo imeli prosto. Dobili smo dobro južino, kakor da bi bil praznik ali nedelja. Bila je navada, da je vsak dobil svoj kos mesa, pa ne majhnega. Bil je tako obilen, da smo si ga polovico lahko prihranili za malico po- poldne ali pa za naslednji dan. Prav tako je bilo za pust. Ta dan smo posli dobili še vsak po štiri krape. Pa ne tako majhnih, kot so sedaj v navadi. Ne, to so bili krapi, da si bil skoraj sit, če si enega pojedel. V izbi za posle, v kateri smo tudi jedli, so bile v steno vzidane majhne omare. Služile so namenu, da je vsak posel shranil v svoji omarici, kar mu je ostalo hrane od južine ali malice. Pri Strmcu, tako se je reklo pri kmetiji, kjer sem pasti rova I, se mi je še kar dopadlo, čeprav je bila takrat vojna. Hrane mi ni manjkalo, kar ni bilo povsod tako. Na neki pustni torek sva šla z malim hlapcem na „pust“. Tako smo rekli, če je bila na ta dan v gostilni godba. V dolini, kake pol ure hoda od naše kmetije, je bila gostilna. Reklo se je pri Pirkšmi-du. Gostilničar je bil, kolikor vem, takrat eden redkih, ki je na tej strani Drave znal govoriti slovensko. Tam, v gostilni, sva s hlapcem ostala pozno v noč. Za NOVO NA KNJIŽNEM TRGU „Klene besede in trd(n)o delo“ Pričakovalo se je in vsi smo upali, da bo končno izšla knjiga o mislih in življenjskem delu našega politika dr. Smollaiderja. Sklenjeno je bilo, naj besede zbere in dela pobere in knjigo uredi dr. Schmölzereg-ger, brez dvoma najboljši poznavalec ustvarjalnosti dr. Smollaiderja. Zvedelo se, da so prav Kovačevi bratje iz Mlinč izjemno složno na vse moči podpirali zamisel in načrt, da se ta knjiga izda kot izredni prispevek k dokumentaciji o bitju in žitju našega človeka v tem času zdaj in tukaj in kot nauk, kako naj se dela uspešna, nesebična, poštena in odkrita narod(nost)na politika. Toda vse želje, pobožne in neštetokrat izrečene, bojo splavale po Dravi navzdol proti Črnemu morju. (Upamo le, da jih bojo morda zaustavili na blokacijski črti v Srbosla-viji in jih vrnili na Koroško, da se bojo tu končno le uresničile.) Zakaj bojo želje splavale? Dr. Smollaider, preprost in skromen, zavedajoč se svojih mej in zaslug, je vse takovrst- ne namene — imenoval jih je celo naklepe — odločno zavrnil, rekoč te pomenljive in spomina vredne besede: „Šicer me seveda veseli, da naš človek tako ceni mojo misel in besedo in moje delo. Kar naredim in delam, to počnem in počenjam iz gole ljubezni do svojega bližnjega. Ta ljubezen me je in me bo še naprej vodila, in nič drugega. To vsi veste. Odklanjam, da bi se že za mojih živih dni izdala in objavila kaka knjiga o mojem ustvarjanju. Vsaka taka knjiga bi bila seveda tudi nepopolna, kajti moje ustvarjanje se ne bo končalo z izidom in objavo take knjige. To pa seveda nikakor ne pomeni, da taka knjiga nikoli ne bi mogla priti na naš koroški slovenski dan. To seveda bo. Če bi jaz kdaj utegnil umreti in če me bo morda zasula črna zemlja, potem seveda naj taka knjiga izide. In s tem konec vseh besed o izidu te knjige." Tako torej dr. Smollaider. Dr. Schmčlzeregger je te besede seveda že takoj prevzel v knjigo. Mislimo, da je za vse taka rešitev najboljša in najbolj poštena. Nekoliko pobit je le Janko Messner, ki je že napisal pohvalno uvodno besedo. Zaenkrat je ne bo mogel brati. Naše uredništvo pa jo je že dobilo in jo bomo objavili v naslednji številki. godbo je skrbel, kot v tistih časih običajno, gramofon z velikim lijakom. Kadar se je ena „viža“ končala, si moral v predvideno odprtino vreči kovanec v vrednosti petih krajcarjev. Tedaj si mogel gramofon zopet naviti in znova se je začela muzika. Seveda je bilo za nas mlade zelo zabavno in veselo, ker so bili zbrani sami domači ljudje. Bilo je že čez deseto uro, ko sva s hlapcem, že kar lačna, zapustila veselo družbo in krenila po hribu navzgor. Bila sva že blizu domačije, ko je na Suhi onkraj Drave zapel zvon. Naznanjal je ljudem, da se s polnočjo začenja postni čas. Kar se da hitro sva tekla v hišo in v sobo, kjer sva imela hranjene dobrote od južine. Še nisva utegnila stlačiti vseh dobrot v najine žepe, ko so se odprla vrata in med durnikom je stala gospodinja. Bila je kaj nenavadna prikazen, oblečena v skoraj do pet dolgo nočno srajco iz domačega platna. Sklepala je roke in tarnala: „Moj Bog, moj Bog! Menda ja ne delata greha, saj sta vendar slišala, da je že post." Hitro sva zaloputnila vratca omaric, da ne bi opazila, da sva večino že spravila v žepe. Kolikor se spomnim, sva vse tisto še pojedla, ker sva bila lačna. Pa tudi škoda bi bilo, če bi se vse pokvarilo do velike noči. Upam, da mi je že odpuščen tisti greh, saj sem se v poznejših letih moral večkrat nehote postiti, ko še ob praznikih ni bilo dosti za pod zob. Bistrica nad Pliberkom, februarja 1993 NAJNOVEJŠA VEST TV Slovenija ima novega ravnatelja Iz najzanesljivejših pustnih virov smo zvedeli, da bo postal dr. Borut Sommereg-ger novi ravnatelj TV Slovenija. Predlagal ga je — to je pa še skrivnost — sam Milan Kučan, predsednik Slovenije; s tem si predsednik tudi hoče ohraniti svoj vpliv na televizijsko poročanje. Važno pa je predvsem, da hoče —-za zdaj še tajno — novi ravnatelj TV Slovenija uvesti podoben informacijski način, kakor ga poznamo iz oddaj „Dober dan, Koroška" (povzeto po tiskovni agenciji „Lahko noč, Slovenija“). Gost v Našem tedniku Janko Zwitter ml. iz Za- homca na Zilji je začel že v svojih otroških letih trenirati skakanje. Kot 8-letni otrok se je že podal na 30-metrsko skakalnico. Nato je uspešno napredoval in kot 14-letni fant odšel na športno gimnazijo v Stams, kjer ga je treniral Toni Innauer. Danes obiskuje Pedagoško akademijo v Celovcu in se želi izučiti za dvojezičnega ljudskošolskega učitelja. Po zaključenem študiju pa se hoče posvetiti naraščaju ziljskih skakalcev. Janko Zwitter „Posvetiti se želim naraščaju skakalcev!“ Z Jankom Zwittrom se je pogovarjala Heidi Stingler. Janko Zwitter pravi, da ima skakanje v Zahomcu tako tradicijo, da je skoraj neobičajno, če se kdo od mladih fantov ne poda na skakalnico. Za skakanje ga je v prvi vrsti navdušil njegov oče Janko Zwitter, ki je bil v svojih mladih letih tudi sam uspešen skakalec. Z njim je kot 7-letni fant začel trenirati in se že kmalu podal na 30-metrsko skakalnico. Pozneje je treniral s Francijem Wiegelejem. Uspelo se mu je uvrstiti med najboljše šolarje v Avstriji, saj je bil v kadru šolarjev v svojem letniku drugi najboljši skakalec. „V Stamsu me je moj trener Innauer prepričal, kako potrebna je poklicna izobrazba!“ Janko Zwitter Kot 14-letni fant se je odločil za šolanje na športni gimnaziji v Stamsu. Tam je imel možnost, da je v zadnjem letu treniral z uspešnim skakalcem Tonijem Innauerjem. Tedaj je spoznal, da ne bo uspel doseči avstrijskega vrha in prav Innauer je bil tisti, ki ga je prepričal o pomenu solidne poklicne izobrazbe. Že takrat se je Janko Zwitter odločil, da bo postal učitelj in da se bo posvečal ne le svojemu poklicu, temveč tudi naraščaju skakalcev v svojem domačem kraju. Prve izkušnje si je pridobil že v Stamsu, kjer je v zadnjem letu svojega šolanja treniral mlajše skakalce in ob tem spoznal, da je pedagoško delo, povezano s športom nekaj zelo zanimivega- Janko Zwitter je enega izmed svojih najlepših športnih uspehov dosegel, ko je na velikem avstrijskem prvenstvu v Murauu skočil 105 metrov in s tem dosegel 14. mesto. Naš gost pa ni le navdušen in nadarjen športnik, ampak tudi odličen glasbenik. Njegova mama, ki je tudi učiteljica, ga je že v mladih letih navduševala in spodbujala pri učenju klavirja pa tudi družinsko petje je bilo in je v Zwittrovi hiši nekaj samoumevnega. S tem skušajo Zwittrovi prispevati k ohranitvi slovenske kulture na Zilji. Zato so se včlanili tudi v Grenzladchor Arnoldstein, kjer je danes samoumevno, da pojejo tudi slovenske pesmi. Bistveni delež k temu pa je gotovo prispeval Franc Mörtl, ki je zbor vodil pet let. Da pa sta šport in glasbena izobrazba zahtevala od mladega Janka Zwittra tudi mnogo žrtev in prostega časa, je jasno. Vendar pravi, da so mu vedno spet dajali zadoščenje uspehi, katere je imel tako na enem kot tudi na drugem področju. Danes se zaveda, koliko sta zanj žrtvo- vala njegova starša, ki mu trenutno kljub ogromnemu delu na domači kmetiji omogočata, da se lahko v Celovcu izobražuje za učitelja. Prav tako zna Janko Zwitter šele danes prav ceniti veliko požrtvovalnost in idealizem, katerega so imeli njegovi trenerji, predvsem pa Franc Wiegele. Sam pravi, da brez prizadevnosti zadnjega nikoli ne bi mogel doseči takih ciljev in športnih uspehov. Po njegovem zgledu zato želi narediti izpit za trenerja in se po zaključku študija posvetiti naraščaju skakalcev v domačem kraju. Zato si želi, da bi kot dvojezični Ijud-skošolski učitelj dobil službeno mesto na Zilji. „Brez idealizma staršev in trenerja Wiegeleja ne bi mogel doseči takih športnih uspehov!“ Janko Zwitter _ Obstoj in nadaljnji razvoj Športnega društva v Zahomcu je po mnenju Janka Zwittra izredno pomemben tako v športnem kot tudi v društvenem oziru, saj prispeva tudi k boljšem sožitju med obema narodoma v deželi. Osnova za to pa je, da bodo Ziljani in predvsem mladina ponosni na svojo identiteto. To pa brez dvoma lahko so, saj je Zahomcu uspelo, da je postal najboljša skakalna vas na Svetu. Nadaljevanje tradicije skakanja in delo z naraščajem zato Janko Zwitter čuti kot obveznost. 12 Radio/TV/Prireditve T PETEK, 19. febr. A ■F" Stoletnica v slovenskih gorah — prve znanilke slovenskega planinstva na Koroškem (1. Virnik). T E SOBOTA, 20. febr. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. n NEDELJA, 21. febr. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (diakon M. Cvetko). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi. mmmmmmm ■a™ E N V PONED., 22. febr Različne poti, en cilj: Zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. R TOREK, 23. febr Partnerski magazin. A D 1 !«■■■«■■■■■ =9 ■ i SREDA, 24. febr Glasbena sreda. Večerna: Termin izpade — vseavstrijska mreža. Oddaja „Človek v stiski“. U ČETRTEK, 18. febr Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 21. februarja, ob 9.30 v TV 2 Poned., 22. februarja, ob 17.00 v TV SLO/2 predvidoma s sledečimi prispevki Po mednarodnem priznanju Republike Slovenije se le-ta uveljavlja v svetu. Zdaj bo zastopana tudi v velikem svetu malega formata, v celovškem Minimundusu. Po javni predstavitvi Pernthalerjevega modela se velike stranke izrekajo za narodnostno zbornico. Narodni svet pripravlja zadnje ukrepe za uresničitev slovenskega parlamenta. Po prepirih in ukinitvi Koordinacijskega odbora: finančne težave slovenskih organizacij in društev silijo prizadete k sodelovanju. Prvi poskusi gledaliških amaterjev z južne Koroške na znanih dunajskih deskah: prvi začetki so bili le deloma uspešni. In prava novost: prvič se oglašajo tudi kolegi iz centra ORF na Dunaju. To je posledica sijajnega izida ankete o slovenskem televizijskem sporedu. OPOZORILO! Prvič bo televizijska oddaja „Dober dan Koroška“ oddajana dvakrat na mreži ORF 2. Po oddaji v nedeljo (glej zgoraj) bo na sporedu tudi v ponedeljek, 22. 2., in sicer ob 16.20. Celovec PREDAVANJE Wolf In der Maur: „DIE FOLGEN DES NATIONALISMUS IM OSTEN UND SÜDOSTEN EUROPAS“ (Uvod Pavel Apovnik) ob izidu četrte knjige serije „kratko & jedrnato“ v slovenskem prevodu (izdajatelj nemške izdaje je dr. Wolf In der Maur, slovenske pa dr. P. Apovnik) Čas: v sredo, 24. 2., ob 19.30 Kraj: v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu, 10,-Oktober-Str. 25, 1. nadstropje Prireditelj: Mohorjeva založba Celo-vec-Ljubljana-Dunaj Št. Janž v Rožu RENESANČNA MADRIGALNA KOMEDIJA Nastopa: ansambel „HORTUS MU- SICUS“ iz Celovca Čas: v ponedeljek, 22. februarja 1993, ob 19.30 Kraj: v stari šoli v Št. Janžu Predprodaja: 80,— šil. Večerna blagajna: 100,— šil. Št. Primož Marionetni balet „TRNULJČICA“ Gostuje: Freyer teater iz Ljubljane, režija: Edi Majaron Čas: v nedeljo, 28. 2.1993, ob 18.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu vabijo na XV. Zimski pohod „APIHOVA PEČ“ 1993 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v nedeljo, 7. 3. 1993, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu. Prijave in štartnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 12. uro. Štartnina znaša šil. 50,— (SIT 400,—) za odrasle in šil. 40,— (SIT 320,—) za otroke in mladince. Štartnina se plača ob prijavi. Pohodniki prejemajo na štartu kontrolni kartonček in značko. Dovoz in parkirni prostor: Iz Št. Jakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/ Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/ Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč". Parkirišča so na razpolago. Zimski pohod „Arihova peč" bo ob vsakem vremenu Srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin v petek, 26. 2., in v soboto, 27. 2. 1993, v Modestovem in Mladinskem domu v Celovcu Spored: v petek, 26. 2., ob 14.30 v Modestovem domu: „Kdo je napravil Vid-ku srajčico" (Levstik/Novak). Nastopa: Otroška lutkovna skupina KPD „Šmihel". Režija: Tine Varl ob 15.15 v Modestovem domu: „Zimska pravljica" (Darka Čeh) Nastopa: Otroška lutkovna skupina SKD „Celovec" Režija: Tine Varl v soboto, 27. 2., ob 7.45 v Modestovem domu: „Pavliha in Mica" (Aurand Harris) Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Režija: Franci Končan ob 9.30 v Mladinskem domu: „Do tiste stezice, tam je moje" (Vika Grobovšek) Nastopa: mladinska gledališka skupina iz Škocijana Režija: Peter Militarov ob 9.30 v Modestovem domu: „Srečni dnevi" (C. A. Puget) Nastopa: gledališka skupina SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi Režija: Jože Vozny ob 11.00 v Mladinskem domu: „Cirkus na divjem zapadu” (Žarko Petan) Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD „Radiše" Režija: Alenka Bole-Vrabec ob 14.30: Pogovor o predstavah s Horstom Ogrisom Prireditelj: Kršč. kulturna zveza 26. srečanje pevskih zborov „OD PLIBERKA DO TRABERKA“ Prireditelji Z KO Ravne na Koroškem, K KZ, SPZ ter kulturna društva iz Pliberka, Št. Primoža, Mežice, Črne ha Koroškem, Kotelj, Prevalj in Z KO Dravograd v petek, 26. 2. 1993, ob 19. uri v Dravogradu v petek, 26. 2. 1993, ob 19. uri v Mežici v soboto, 27. februarja 1993, ob 19.30 v Vogrčah v petek, 5. marca 1993, ob 19. uri na Prevaljah v soboto, 6. marca 1993, ob 19. uri v Kotljah v petek, 12. marca 1993, ob 19. uri v Črni v soboto, 13. marca 1993, ob 19.30 v Št. Primožu Zaključni koncert bo v soboto, 20. 3.1993, ob 19. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Prežihovega Voran-ca na Ravnah na Koroškem. SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (042 39) 2642 9121 Tinje od četrtka, 18. februarja, ob 18. uri do sobote, 20. 2., ob 13. uri Dnevi srečanja in osveščanja za študente BITI NA POTI Vodi: dr. Jože Marketz_________ v sredo, 24. februarja, ob_8. uri Jezikovni tečaj: ANGLEŠČINA ZA GOSPODINJE Z ZAČETNIM ZNANJEM Vodi: mag. Katarina Zablatnik Tečaj obsega: 12 dvojnih ur v sredo, 24. februarja, ob 19.30 Predavanje: SUROVINA VODA — PROBLEM BODOČNOSTI? (nem.) Predavatelj: dr. Jochen Schlamberger, hidrolog pri uradu koroške deželne vlade v soboto, 27. 2., od 9. do 17. ure Dan čebelarjev: O DELU PRI ČEBELAH MED LETOM I. predavanje z diskusijo: „Preprečevanje čebelnih bolezni in čebelarjeva opravila“ Predava: Janez Pislak, poklicni čebelar, Apače II. predavanje z diskusijo: „Priprava čebelnih družin za pašo“ Predava: dipl. inž. France Šivic, gozdar, Ljubljana Predavatelja bosta svoja predavanja popestrila z diapozitivi in s prosojnicami. Na razpolago Vam bo tudi film: „O delu pri čebelah med letom" GALERIJA TINJE Razstava velikih formatov akademskega slikarja KRISTIJANA SADNIKARJA (še do 5. 3. 1993) Sele „POSLEDICE KAJENJA“ Predava: dr. Maks Zdouc v četrtek, 25. 2. 1993, ob 19.30 v farnem domu v Selah NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig-9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111-Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Mohorjeve družbe, 9020 Celovec, Viktrin-ger Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22. KOROŠKA POJE 93 Alojz Rebula-Jože Ropitz REKE MOJEGA ŽIVLJENJA večernice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku nedelja, 7. marec 1993, ob 14.30 CELOVEC Glavna mestna cerkev Št. lij Stadthauptpfarrkirche St. Egid prvi del: učenci orglarskega oddelka Glasbene šole mladinski mešani zbor Zvezne gimnazije za Slovence otroški zbor Škocijan mladinski zbor Vesela pomlad, Opčine pri Trstu drugi del: Večernice „Reke mojega življenja“ zbori: Mešani pevski zbor SPD „Srce" Dobrla vas Mešani pevski zbor „J. P. Gallus" Celovec solisti Waltraud Mucher (Graz) Gabriel Lipuš (Celovec) Mario Podrečnik (Celovec) recitator Tone Kuntner (Ljubljana) in orkester (Ljubljana, Celovec) dirigira Jože Ropitz 13 Prireditve Vpisovanje na Dvojezični trgovski akademiji Vodstvo Dvojezične trgovske akademije sporoča, da je možen vpis v šolo v času od 15. do 27. februarja 1993. Poznejša prijava je le možna iz važnih osebnih razlogov interesenta ali njegovega vzgojitelja, ki so preprečili pravočasno prijavo. Prijavne form u larje dobite v ravnateljstvu Dvojezične trgovske akademije, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec, tel.: 0463/ 382400. Sprejemni pogoji: 1. Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita 3. Dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku 4. Učenci naj znajo vsaj deloma slovensko TAK posreduje učencem kot druge trgovske akademije solidno gospodarsko in splošno izobrazbo. Poleg tega sta učna jezika slovenščina in nemščina in obvezna tuja jezika italijanščina in angleščina. Dvojezična TAK goji tudi stike s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran. Torej izkoristite prednosti Dvojezične trgovske akademije. Vpis v Mohorjevo ljudsko šolo Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je vpisovanje v vse razrede možno, in sicer: • v četrtek, 25. 2., od 9. do 11. ure e v torek, 2. 3., od 11.45 do 13. ure • v četrtek, 4. 3., od 9. do 11. ure e v torek, 9. 3., od 11.45 do 13. ure e v četrtek, 11. 3., od 9. do 11. ure • in v soboto, 13.3., od 8. do 10. ure (zadnji rok za vpis!). V Ljudski šoli Mohorjeve nudimo poleg dobre dvojezične izobrazbe še zavetišče v hiši, glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole, zborovsko petje in ORFF-tečaj. Učenci tretjega in četrtega razreda imajo tudi možnost, da se prijavijo k prostemu predmetu „smučanje". Obstaja tudi možnost, da otroka prijavite k judo-tečaju in h gledališki skupini. Združenje staršev organizira zašolar-ke in šolarje tudi različne tečaje, kot so smučarski in plavalni tečaj, lahka atletika, praktični žurnalizem za otroke, slikanje, nogomet (SAK U8 in U10) in judo. Staršem sporočamo, da bo v šolskem letu 1993/94 treba plačevati šolnino (šil. 750,- na mesec - 10-krat letno). Zavetišče stane šil. 1350,— mesečno; cena vključuje-prehrano in strokovni nadzor. > K vpisu prinesite rojstni list in izkaznico o cepljenju. Vodstvo Mohorjeve ljudske šole PUSTOVANJE V KOTMARI VASI Čas: v soboto, 20. februarja 1993, od 15. ure naprej Kraj: v stari šoli (društvena soba) v Kotmari vasi Prireditelj: SPD „Gorjanci“ OTROŠKI PUSTNI PLES V ŠT. PRIMOŽU Čas: v nedeljo, 21. februarja 1993, ob 14.30 uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Primožu ŠMIHEL OTROŠKO PUSTOVANJE „Gremo na krap“ Čas: na pustno soboto, 20. februarja 1993, ob 14.30 uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Vabi: otroški zbor SELE-BOROVNICA PUSTNI PLES Čas: na pustni torek, 23. februarja 1993, ob 20. uri Kraj: v gostilni TFtKL, Sele-Borovnica Igra ansambel: „Lavanttal-Expreß“ Maskiranje — 1. nagrada: 3-dnevni izlet na Češko Vse maškare bodo nagrajene! PUST V ŠT. LIPŠU Čas: v nedeljo, 21. februarja, ob 9.16 v Št. Lipšu Kraj: v farni dvorani v Št. Lipšu Nastopajo: domači — pevajoči — pusti, zbor devic-lepotic in mestna igralska skupina iz Vogrč Prireditelj: farna mladina iz Št. Lipša PUSTNA PRIREDITEV V ŽELEZNI KAPLI Čas: v petek, 19. 2., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Ob 21. uri sledi PLES v hotelu OBIR Za ples igra: ansambel „MELOS" Prireditelj: SPD „Zarja" P U s ae^ei N I K O L E D A R PLES SAK in DESSOUS-SHOW Čas: v soboto, 20. februarja, ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Igra: ansambel Rubin (okrogla „sektteka" s svežimi sokovi) I. PUSTNIJA Čas: v soboto, 20. februarja, ob 19.30 Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Veseloigra: KAKRŠEN GOSPOD, TAKŠEN SLUGA Mestna igralska skupina Vogrče PUSTNI PLES NA OBIRSKEM Čas: v soboto, 20. februarja, ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Za ples igra: Trio Pavlič Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek“ na Obirskem PUSTNA VESELICA PRI CINGELCU NA TRATI Čas: v soboto, 20. februarja, ob 18. uri Kraj: kulturni dom pri Cingelcu na Trati Ob 18. uri: igra “Smeh vzrcalu" (komedija), nastopa gledališka skupina SPD „Borovlje" Nato nastopa: TRIO DRAVA — maske zaželene! Prireditelj: SPD „Borovlje" OTROŠKI PUSTNI PLES NA RADIŠAH Čas: v nedeljo, 21. februarja, ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše" VESELI PUST Z UPOKOJENCI V ŠMIHELU PUSTNA PRIREDITEV Čas: v nedeljo, 21. 2., pb 14. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Na sporedu bo igra „Trije klovni“, petje in ples Prireditelj: Slovensko društvo upokojencev SELE Komedija: „VODA“ (Joža Vombergar) Čas: v nedeljo, 21. 2., ob 14. uri Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa gledališka skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Po igri: PUSTOVANJE z bogatim srečelovom, zabavnim sporedom in izvrstno glasbo Karlija Gradišnika Prireditelji: Katoliško prosvetno društvo „Planina", Pevsko društvo Sele, Športno društvo DSG Sele i? m? Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in PUAK vabita na prireditev: POZOR! Prireditev je začetek tretjega dela projekta „tla — kmetica & kmet — življenjski prostor". Težišča tega dela projekta bodo: pridelovanje tla, uporaba gnojil, plodovna vrsta in plevel, kakovost živil, možnosti prodaje (marketing) v biološkem kmetovanju. Tretji del projekta je istočasno tudi osnovni tečaj za kmete, ki se zanimajo za pospeševanje biološkega kmetovanja. „EKOLOŠKO KMETIJSTVO - le tržna niša ali pot za bodočnost“ univ. prof. dr. Alfred Haiger (inštitut za znanost o koristnih domačih živalih na univerzi za agrikulturo na Dunaju) Čas in kraj: petek, 5. marec 1993, 19.30, gostilna LOSER, Šmihel 14 Sport Kratka športna vest ŠAH________________________ Izšla je nova Elo-lista Avstrijska šahovska zveza je objavila novo Elo-listo, na kateri pri šahistih Slovenske športne zveze Celovec kot tudi pri igralcih SŠK Obir iz Železne Kaple (obe ekipi tekmujeta v koroškem šahovskem prvenstvu) ni prišlo do večjih sprememb. Dipl. inž. Hans Singer, ki igra pri celovškem klubu ASK/KSV, je tudi po novi Elo-listi najboljši ša-hist med koroškimi Slovenci. Singer je obdržal visok rating 2283 (2283), njemu pa se je z 2150 (2142) Elo-točkami najbolj približal mojstrski kandidat Jurij Deisinger (Pošta-PSV/HSV Celovec). Lestvica šahistov SŠZ Celovec: 1. Kovač Silvij 2136 (2130) 2. Hattenberger Arnold 2000 (1986) 3. Zivkovič Gorazd 1884 (1919) 4. Gallob Alojz 1835 1921) 5. Amrusch Joži 1826 1826) 6. Koller Franz 1795 (1780 •7. Ferm Ivko 1736 1738) 8. Reichmann Rupert 1716 1745) 9. Rulitz Herbert 1710 1727) lO.Gasser Hanzi 1708 1727) 11. Rulitz Franc 1693 (1718) Lestvica šahistov SŠK Obir: 1. Jokovič Dušan 2180 (2184) 2. Wolle Harald 1883 (1841) 3. Wolle Hans-Christian 1831 (1814) 4. Wolle Johann 1732 1723) 5. Moser Wolfgang 1709 (1607 6. Strasser Rainer 1673 1673) 7. Jammer Peter 1635 (1651) 8. StossierJohann 1573 (1580) 9. Paste rk Mirko 1556 (1554) 10.Hanschou Josef 1534 (1525) 11.lopar Manfred 1520 (1501) Lestvica najboljših mladincev: 1. Wolle Harald (Obir) 1883 2. Wolle H.-C. (Obir) 1831 3. Lukan Dunja (SŠZ) 1645 4. Gallob Boris (SSZ) . 1613 5. Lukan Aleksander (SŠZ) 1523 6. Gallob Marko (SSZ) 1511 7. Qermutz Aleksander (Bekštanj) 1485 8. Zivkovič Borut (SSZ) 1253 9. Warum Marko (Bekštanj) 1247 Filipič in Oraže na avstr, prvenstvo Presenečenje v Arnoldsteinu. Birgit Filipič in Silvana Oraže na 2. in 3. mestu. Daniel Užnik tokrat manj uspešen. Okrajno šolarsko prvenstvo v Podnu - 231 šolarjev iz 21 šol se je pretekli teden udeležilo okrajnega šolarskega prvenstva (veleslalom) v Podnu. Za vzorno organizacijo je bil odgovoren Erich Užnik skupno z učitelji in starši Ljudske šole Bilčovs. Za merjenje časa sta skrbela Hanzi Pscheider in Mihi Hafner. Rezultati: otroci I (dekleta): 1. Isabell Sablatnik (LŠ Bilčovs), 2. Melanie Dovjak, 3. Annemarie Ogris (obe _LŠ Sele) ekipni razpored: 1. LŠ II Borovlje, 2. LŠ Bilčovs, 3. LŠ Bistrica otroci I (fantje): 1. Pepi Durnik (LŠ Bilčovs), 2. Ralph Fister (LŠ Bistrica), 3. Patrick Kiinstl (LŠ II Borovlje) ekipni razpored: 1. LŠ Bilčovs, 2. LŠ Bistrica, 3. LŠ Sele otroci II (dekleta): 1. Carina Lauseg-ger (LŠ I Borovlje), 2. Cecilia Mi-chenthaler (GŠ I Borovlje), 3. Katrin Röttig (LŠ II Borovlje) ekipni razpored: 1. LŠ I Borovlje, 2. LŠ II Borovlje, LŠ Poreče otroci II (fantje): 1. Friedrich Mak (LŠ Sele), 2. Erich Kunsti (LŠ II Borovlje), 3. Christian Köfer (LŠ Bilčovs) ekipni razpored: LŠ II Borovlje, 2. LŠ Bilčovs, 3. LŠ Bistrica šolarke I: 1. Monika Ju ritsch - najboljša dneva (GŠ I Borovlje), 2. Silvia Ogris (GŠ I Borovlje), 3. Sabine Del Fabro (GŠ I Borovlje) šolarji: 1. Egon Wassner (GŠ I Borovlje), 2. Martin Durnik, 3. Dieter Wo-schitz (oba GŠ II Borovlje) šolarke II: Elke Hinteregger, 2. Elisabeth Durnik, 3. Judith Mokina (vse GŠ I Borovlje) šolarji II: Christian Tammegger, 2. Christian Kristan (oba GŠ II Borovlje), 3. Žiga Rožič (GS I Borovlje) mladina: 1. Ingo Wurzer, 2. Peter Ogris (oba HTL Borovlje) Superveleslalom v Arnoldsteinu za Raiffeisen- in Indu-striecup - Ker je bila proga zelo zahtevna, je bilo število izpadov zelo visoko. Tembolj pa sta tokrat presenetili Birgit Filipič in Silvana Oraže, ki sta v mladinski skupini zasedli 2. oz. 3. mesto. Koliko sta ti dve visoki uvrstitvi vredni, kaže, da sta obe dobili dovoljenje za sodelovanja na štirih pomembnih smučarskih tekmah v Innerkremsu (avstrijsko in koroško prvenstvo, FIS tekmovanje,...). Nedvomno bodo ta smučarska tekmovanja (smuk in superveleslalom) predstavljala višek te sezone za mladi tekmovalki ŠD Št. Janž. Superveleslalom v Lilienfelsu v Nižji Avstriji - Tokrat je po številu FIS točk dosegel Markus Vouk najboljšo uvrstitev na svoji smučarski poti. V skupini mladincev je namreč zasedel odlično 3. mesto, časovni zaostanek je bil le malenkosten. Veleslalom v Bad Kleinkirch-heimu za Raiffeisen- in Indu-striecup - Tatjana Zablatnik je v skupini šolark zasedla presenetljivo 3. mesto, kar zanjo pomeni doslej najboljšo uvrstitev v tem šolarskem pokalu. V skupini mladink je Silvana Oraže zasedla 5. Daniel Užnik - Tokrat je storil preveč napak, zato je na avstrijskem mladinskem prvenstvu zasedel le 5. mesto. mesto, Birgit Filipič pa 6.. Daniel Užnik je bil v splošnem zaporedju 4., v svoji starostni skupini pa 3.. Avstrijsko mladinsko prvenstvo v Schladmingu - V prvem teku slalomskega tekmovanja je Daniel Užnik zasedel izvrstno 3. mesto, v drugem pa je izpadel. Veleslalomsko progo je sicer izvozil, vendar 5. mesto v njegovem letniku zanj ni bilo zadovoljivo. Trener Erich Užnik: „Tokrat je delal preveč napak, tako da z nastopom nisem bil zadovoljen. Mogoče je nanj še nekoliko vplivala pred kratkim presta n a bolezen!“ Franc Wiegele: „Sedaj bomo imeli tudi mi skakalno središče!“ Pred kratkim smo poročali o načrtovani novi skakalnice v Zahomcu. Kako se trenutno stvari odvijajo? Po vsej verjetnosti bodo skakalnice že jeseni gotove, tako da bomo imeli že za naslednjo sezono res izredne pogoje. Za nove skakalnice (75, 50 in 30-metrska) je predviden tudi snežni top, tako da ne bomo odvisni le od naravnega snega. Poleg tega nam bo olajšala vlečnica pot na skakalnico; imeli bomo pravi skakalni center. Kaj nove skakalnice pomenijo za ŠD Zahomc? Skakalni center je pomemben v prvi vrsti za naraščaj, ki ob dobrih pogojih bistveno bolje napreduje. Ker so vse tri skakalnice blizu skupaj, bo olajšano delo tudi nam trenerjem. Moram reči, da imamo trenutno 10 perspektivnih mladih skakalcev, od katerih v prihodnosti lahko mnogo pričakujemo. Vaš sin Franci Wiegele očitno doživlja novo vigred! Franci je celo leto intenzivno treniral, sadove pa obira sedaj. Ne razumem pa koroških dnevnikov, ki njegovih rezultatov niti ne objavljajo. Če Kuttin „prdne“, je takoj veliko v časopisu. Hvala za pogovor! . Foto Fera-press ar Šport ' * Sedaj boj za evropski pokal Po vsej verjetnosti bo zadnja prvenstvena tekma določila drugega tekmovalca za Evropski pokal. V poštev pridejo tri ekipe, med njimi tudi Dob. Levo: Najboljši napadalec v prvi ligi Bojan Mlakar bo igral v boju za Evropski pokal pomembno vlogo. Ekipa z njegovim razpoloženjem živi, pa tudi pada. Desno: 20-letni predstavnik avstrijske juniorske repre-zetance Marti Wernisch je odigral proti Amstettenu vrhunsko tekmo. Očitno so prišli Dobljani zopet v pravo formo, kajti na tekmi proti drugemu na lestvici, proti Amstettnu, so Dobljani zaigrali doslej najboljšo tekmo. Razen v drugem nizu, v katerem so še vodili z 8:2 in so ga vendar kljub temu izgubili s 13:15, so bili Dobljani od tekmovalca za Evropski pokal v vseh ozirih močnejši. Izredno razpoložen je bil tokrat 20-letni Marti Wernisch, ki je doslej igral najboljšo tekmo v majici Dobljanov. V polju je branil za marsikaterega nedosegljive žoge, pravtako je bil uspešen v bloku. Wernisch, ki igra tudi v avstrijski juniorski reprezentanci, je začel igrati odbojko v Beljaku, nato pri ATSC in pri Hypu v Celovcu. Po enoletnem tekmovalnem odmoru pa se je priključil ekipi Doba, kjer mu očitno izredno ugaja, saj se iz tekme v tekmo stopnjuje. Prav nerazumljivo je, da ga je trener Golob na tej tekmi kar dvakrat zamenjal in dal priložnost za igranje slabšemu. S to zmago so se Dobljanom zopet na široko odprla vrata v Evropski pokal, saj zaostajajo le še dve točki za 2. mestom. Žreb zadnjih dveh kol pa omogoča napetost do zadnjega niza, kajti Dobljani tekmujejo ta konec tedna proti zadnjemu na lestvici, proti ekipi iz Ennsa, kjer ne bi smeli imeti težav; zadnja tekma pa predstavlja koroški derbi med Hypom in Dobom. Če ta konec tedna premaga Hypo svojega nasprotnika iz Amstettena, potem bo derbi odločil kandidata za Evropski pokal: to sta prva dva na tabeli. Prvo mesto so si že zdavnaj zagotovili Dunajčani (Möma), za drugo mesto pa se borijo tri ekipe - Amstetten, Hypo in Dob. Kdo ima torej najboljše karte v rokah? Na to vprašanje je le težko odgovoriti, na vsak način Dob nima slabih! ZVEZNA LIGA 1. Sokol MÖMA 8 2. Amstetten 8 3. Hypo 4. Dob 5. Gleisdorf 6. Enns 8 0 24:6 29 5 3 18H5 20 8 6 2 21:9 19 8 4 4 15:11 18 8 0 8 4:24 9 8 1 7 8:21 7 SAK je skoraj spodrsnil 0:0 v Treibachu. Prva pripravljalna tekma SAK je imela le pomen razgibavanja igralcev, saj slabo igrišče ni dopuščalo prave nogometne poteze. Na pomožnem igrišču v Treib- (tesno mimo vrat). Novi igralec achu je bil teren povsem pokrit z Christian Wölbl pa je takoj zav-ledom in snegom, tako da so bili zel mesto režiserja ter jo zado-igralci SAK kar precej preše- voljivo izpolnil, nečeni. Domačini, s posebnimi Treibach. SAK 0 0 nogometnimi „kramponi“, so bili SAK. preschem, Savič, Pappler, SAK enakovredni, celo 11-me- L Sadjaki F. Sadjak (46. Gross), trovko so zapravili. Edini pnlož- M sadjak, Wölbl (60. Ramšak), nosti za SAK sta izpustila Lip- Galo, Blajs (46. Šmid), Hober, pusch (zadel prečko) in Gross Lippusch V soboto igra SAK naslednjo pripravljalno tekmo proti Bre-žam (14. uri), kjer pričakuje SAK boljše igrišče in tudi boljšega nasprotnika. Tekma Breže -SAK ima tudi na prijateljskih tekmah svoje posebnosti, saj trenerja Ramšak in Jagodič nista ravno najboljša prijatelja. Prijateljske tekme: Dobrla vas - Sinča vas 4:2 (Luschnig, Appe, Mandl, Dollinger) Zitara vas - Globasnica 1:1 (Christian Micheu) Železna Kapla - Sele 2:2 (A. Ramšak, Grubelnik; Travnik, M. O raže) Klopinj - Sele 0:2 (A. Oraže, L. Kordesch) Metnitztal - SAK (U 19)1:0 Kratek pogovor dr. Roland Grilc predsednik SAK Zakaj gre SAK na priprave v Makedonijo, ko pa tudi tam vlada precejšnja negotovost? Nevarnost ni nič večja kot na Hrvaškem, kamor hodijo na priprave druge ekipe. Prednost Makedonije pa so v prvi vrsti ugodne klimatske okoliščine; tam so nam na voljo tudi močni prvoligaši, kot na primer Vardar iz Skopja, nenazadnje pa je sreča v tem, da ima naš glavni sponzor ZVE-ZA-BANK že dolgoletne poslovne stike z makedonskimi podjetji in je zato za klub tudi finančno ugodno. Ali so ekipi zagotovljena dobra igrišča? Spodaj je prvoligaški klub Kavadarci, ki nam bo odstopil vso svojo športno infrastrukturo. Zato sem prepričan, da bo naša ekipa našla nadvse ugodne pogoje za trening. Rad bi še dodal: nogometni klub Kavadarci bomo radevolje povabili na povratni obisk na Koroško. Ali predstavlja polet v Skopje kako nevarnost? Gotovo ne! Letalo se bo izognilo nevarnim vojnim območjem, po vsej verjetnosti bomo leteli prek Italije in Albanije v Skopje. Igralcem zaradi tega ni treba skrbeti. Kdo bo spremljal ekipo? Igralce bodo spremljali nekateri odborniki, med njimi tudi jaz, in predstavniki sponzorja. Vseh skupaj bo trideset. Nekaterim igralcem je Makedonija znana iz prejšnjih let! To drži. Pred približno petimi ali šestimi leti je bila ekipa (takrat pod trenerjem Jagodičem) na kratkem oddihu na Ohridu, kjer so se kar dobro počutili. Mislim, da bo tudi tokrat tako, čeprav ekipa ne bo deležna oddiha, temveč nadvse zbranega in trdega tedna priprav. Hvala za pogovor! Akcija bralcev Našega tednika IŠČEMO FELIKSA noš tednjkl WIESERJA! PUST 1993 Marjan Sturm je šel celo na romanje na Brezje - v upanju, da bo akcija bralcev in bralk NT tudi uspela. Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva se želita še bolj posvetiti mladini , Krščanska kulturna zveza ln Mohorjeva družba v Celovcu se bosta v prihodnje še bolj posvečali mladinskemu delu. V ta namen sta se podala tajnik KKZ Nužej Tolma-Ier in predsednik Mohorjeve raktor Jože Kopeinig na šo- lanje v Bronx v New York, od koder pošiljata vsem cenjenim mladim bralkam in bralcem NT prav lepe pozdrave. Na sliki ju vidimo s skupino tamkajšnjih mladincev, katerim sta pravkar predstavila boj za enakopravnost med obema narodoma na Koroškem in boj za spravo med obema taboroma Slovencev samih. Mladinci so se spontano odločili, da se vpišejo v tečaj slovenščine prof. mag. Antona Schellandra. Odkar je Marjan Sturm januarja 1992 odžagal dolgoletnega predsednika ZSO Feliksa Wieserja, se Wieser ni več pojavil v slovenski javnosti. Koroški Slovenci se že sprašujejo, ali se je skril na Koroškem ali pa je zaprosil celo za azil. Posebne skrbi si dela Marjan Sturm. Nujno želi izvedeti, kje bi lahko Feliksa našel. Ker mu je zmanjkalo funkcionarjev, je njegova velika želja, da bi se Feliks spet vrnil k ZSO, ga razbremenil in mu v njegovi osamljenosti delal družbo. Zato je Sturm prišel na uredništvo NT in nas na kolenih prosil, naj skušamo s pomočjo naših bralk in bralcev najti Feliksa Wieserja. Pred kratkim pa je šel celo na romanje na Brezje - v upanju, da bo akcija NT tudi uspela. Medtem so se na našem uredništvu že javili prvi bralci, ki trdijo, da so Feliksa Wieserja videli. Informacije so zelo različne: Eni trdijo, da so ga videli v Slovenjem Plajberku metati karte (kar gotovo ne drži); druge, bolj zanesljive vesti se glasijo, da si deli azil skupno z nekdanjim cesarjem Bocasso, katerega je pred leti spoznal na neki afriški ekskurziji podjetja Slovenijales. Najbolj aktuajna pa je vest bralca L. K. iz Šmarjete pri Pliberku: ta ga je baje videl, kako je Pavletu Thalerju pomagal rediti pse in prodajati pasjo mast. Vseh vesti še nismo preverili, prav tako pa še čakamo na nadaljnje informacije. Tistemu, ki bo prispeval k odkritju Feliksa Wieserja, pa Sturm obljublja, da ga bo predlagal za naslednjo Rizzijevo nagrado. Veliki nagradni kviz Našega tednika Kaj nam noge vse lahko povedo? Katere noge spadajo h komu? Ali uganete, h kateremu politiku spadajo katere noge? Primerjajte in odločite se, rešitve so na strani 3. (Pravilne rešitve pošljite na Naš pustnik) 1. NAGRADA: 1 „Schweißfußstopper” (Pravilne rešitve so na desni strani levo spodaj) V Strpni vesi se zdaj celo s pomočjo „Mudžahedinov“ borijo za samostojnost in ne več za priključitev v Bistrici. Skupino „tujskih legionarjev vodita „ko-mitejevca“ Kučejev Peter in G e wer k- schofts Franc. Ker v Globasnici zopet zavlačujejo z odločitvijo o glasovanju, je „Pri Pjisku“ prišlo do velikega protestnega zborovanja Strpin-čanov. Njihova zahteva: samostojna Občina Strpna ves. Na pomoč so jim zdaj prišli tudi Mudžahedini iz Irana. Denarje menda prišel iz „Gewerkschafts-kase“ Filterwerka, ki letos zaradi tega ni imel božičnice. Orožje pa je prišlo po novi želzniški progi do Filterwerka, kjer so ponoči po Vodita strpinske mudžahedine: „Gewerkschofts Franz“ (na sliki v sredini zadaj) in Kučejev Petr (spredaj desno). Mudžahedini pomagajo Strpni vasi polju transportirali puške k Pjisku. Tudi začasni Občinski urad naj bi bil pri Pjisku, vodja le-tega pa je Erich Krewalder. Ko je globaškega župana s tem seznanil Punstni NT, je de- Denar za božičnico Filterwerka smo uporabili za puške v Strpni vasi. Franz Ambrusch, vodja strpinskih mudžahedonov in zastopnik sindikata v Filterwerku. jal, da bo nastavljencem Občine takoj kupil orožje. Sadjak: „Naš Franc Fera ima kot lovec doma nekaj pušk, ki jih bom dal takoj razdeliti med občinske odbornike, ki pa se menda branijo. Janez Hudi je menda celo zaprosil za civilno službo in je že_ šel po potrebne informacije k Šoštarjevemu Al-beju. Medtem pa smo izvedeli, da so za torek 23. 2.1993, ob 10.00 sklicali parlamentarni preiskovalni odbor, ki bo zasedal v šmi-helskem parlamentu. (•|BAo>|eoud uies 0f K») ‘OPOA 0|ZJLU f|Oq HjABjd -ud nzemojL os ouhoq) f = 3 ('ubajs aßmp sz seg ouguo>j žabi leiui oq 'B)ueujB|jBd Bße>|SuaA -0|s op ojgud oq ag) g = a C!f -ujo>|s jsfaujaaiudfBu Bß!uno>| "BM V BZ OS 0)BZ - 0)B|q OJ -9tB>j!SJBLu !zo>|s as ouqajjod °q u| tod Bßjop ag af biubujej -JBd Bßa>)suaAO|S oq) e = q (•jSBg !>jzai lutizod ofapajd Isns jfusoi "9I od ujojauj>) ipni) tr = g (jSBO !!?ai ofapajd OSZ ipni ‘oiujiu Isbo !te|z jdai os ja>t) 2 = v čnuio)) q ofepeds aßou ja)B>t eziMi BBaupejßeu aAijsay Pliberški trafikant „komplic“ Pavla Thalerja Senzacionalno odkritje v Pliberku. Pliberški trafikant Fridl Naver-schnig je bil pomočnik Pavla Thalerja. Vsi so bili prepričani, j je pliberška „apote-arca“ prodajala za Pa-a Thalerja pasjo mast. Dda Naš tednik je od-il, da je pasjo mast odajal pliberški trafi- Pavle Thalerje priznal: Trafikant Fridl je moj komplic. kant Fridl Naverschnig. Če je kdo potreboval pasjo mast, je šel k Fridlnu. Tam je moral povedati naslednje geslo: „Duty Free ist billiger" in že si za 500 šilingov dobil Levo: Fridl sega po pasji masti. Desno: Fridl je dobil mast vsak torek in jo za drag denar prodajal. 1/41 pasje masti. Fridl si je v petih letih zaslušil toliko denarja, da si je letos kupil čisto nov Vento (ki stoji pred trafiko). Menda pomaga pasja mast tudi pri „SEX aus 45". Poskusite! BS -§f Šmihel Predavanje o enotnosti Čas: v torek, 23. februarja Kraj: v farnem domu Predava: Aninov Stanko, za glasbeni okvir pa bo skrbela velika vrv (Big band). Korte Razglasitev SAMOSTOJNOSTI Čas: v torek, 23. februarja Kraj: pri Smrtniku Slavnostni govor: novi župan Kort F. J. Smrtnik Škocijan Občinsko pustovanje Čas: na vsaki občinski seji Kraj: na občinskem uradu Glavne vloge: Heinz Marolt in Albert Holzer v sodelovanju z vsemi občinskimi odborniki Rebrca Ogled obirskih razvalin Čas: v torek, 23. februarja Kraj: na območju bivše tovarne celuloze Obir Župan Haller bo predstavil novo turistično atrakcijo, ki leži ob vznožju Obirskih jam. Tinje Kako naj se približam ŽENSKAM (predavanje) Čas: ko se stemni Kraj: na območju tinjskega pokopališča Vabita: Moško gibanje in Dušnopastirski urad Prodam strankarski program ZSO po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod šifro „Notverkauf/nujna prodaja“. Izgubil sem svojo politično linijo. Če jo je kdo slučajno videl, prosim naj pokliče v Sveče k Inzku. Iščem več prostorov za naše nastavljence. Ponudbe pošljite na Krščansko kulturno zvezo. Dobrla vas: vprašanje vrtnarice rešeno Stric Tinej pazi na otroke Ker ni bilo na voljo vrtnarice, je občinski odbornik Tinej Wastl sam prišel na pomoč in prevzel vodstvo vrtca. „Preden bi sploh ne bilo vrtca, se raje sam vsak dan vsedem v stari klošter in pazim na „čmrčle“, je dejal občinski odbornik Tinej Wastl, ko je bilo jasno, da ne bo možno najti dvojezične vrtnarice. Že prvi dan je prišel na obisk stric „Pepel 1“. Ko je slišal malčke, se je naenkrat spomnil, kako je bilo lepo, ko je kot otrok še govoril slovensko. „Pepej 1“: „Danes znam po domače le še, če pregloboko pogledam v glažek - in to je skoraj vsak dan.“ V pozdrav so otroci pod vodstvom strica Tineja Pepeju zapeli KdO pozna vse tajne poti v Ljubljano? Nov vodič je izšel pri založbi Drava. Avtorja sta dr. Marjan Sturm in dr. Janko Malle. Prodajamo blagoslovljene avtomobile znamke Golf, ki so jih darovali Slovenci po svetu. Kličite na Mohorjevo v Celovcu ali pa Notranje in Obrambno ministrstvo Slovenije. Odrptje novega dvojezičnega vrtca v Dobrli vasi bo v torek ob 11. uri. Nato so vsi povabljeni na agapo k Wastlnu v Lovanke. 1 ponarodelo domačo „El, El, el-el-el... tako sem tudi jaz kot majhen otročiček pel.“ Strica Tineja bo zastopal komandant Andrej Sturm. „Z velikimi ne moreš delati, ker ne ubogajo na besedo - čisto drugače je to pri malčkih,“ je Sturm utemeljil, Delovna skupina avstrijske narodnosti v SPÖ išče člane Slovenski _ socialdemokrat v Pliberku, Šmihelu, Dobrli vasi, Škocijanu itd. javi se! Nudimo dobre možnosti v poklicnem napredovanju: npr. lahko postaneš ravnatelj kake šole ali celo deželni šolski inšpektor. K SP lahko pristopiš tudi anonimno - v ospredju bodo drugi. zakaj je oddal vse svoje javne funkcije. S podjetjem Sienčnik se bodo otroci vozili na ekskurzije po občini. Prva jih je vodila v okviru biološkega pouka v Rutar Lido, kjel je šef Franc Rutar obrazložil biološki turizem brez „spodnjih gat.“ Dr. Sienčnik pa je predaval otrokom o sodobnem gradbeništvu v živinozdravstvu. Kakor je znano, si je dr. Sienčnik dal pred svojo hišo zgraditi okrogel hlev Arhitekt „rondoja“ bo za načrt ni pustni torek prejel častno nagrado. Občina Bilčovs razpisuje dobro plačano delovno mesto ■ Vsi, ki se mislite javiti, prinesite v torek s seboj partijsko kjižico SP in malico, če bo potrebno dolgo čakati. Ime: dv. sv. dr. Valentin Inzko Poklic: politik z dušo in telesom Starost: 70 let Stanuje: Goršetovo Kaj pomeni za Vas pojem “relativno”? Biti načelno proti, praktično pa za. Kaj pomeni to za obisk partizanskih svečanosti? Relativno veliko. Katere tri osebe najbolj ljubite? Janka Zerzerja, Matevža Grilca in Filipa Warascha. Katerim trem osebam najbolj nasprotujete? Moje krščansko načelo je: ljubiti svoje nasprotnike kot samega sebe. Vam pomeni čast nekaj posebnega? Zame je to nekaj normalnega. Vaša vizija za leto 2000? Tischlerjeva nagrada za tistega, ki se je najbolj zavzemal za dokončno potrditev povojnih političnih struktur. Katero politično fantazijo pogrešate pri vodstvu koroških Slovencev? Čas je, da ne razmišljamo samo o spravi, ampak tudi o integraciji Slovencev v Kärntner Heimatdienst. Če bi dobili Kučanovo nagrado, v čem bi videli njen pomen? Pojmoval bi jo tudi kot priznanje svojim prizadevanjem za obstoj ZSO. Kako se izraža Vaša politična spretnost? V tem, da sem se ravno pra- vočasno izrekel za parlament koroških Slovencev. Katero knjigo trenutno berete? Slovensko enciklopedijo, sedaj sem ravno pri črki i. Vaša največja napaka? Včasih premalo poslušam svojo ženo. Kaj bi bila za Vas največja sreča? Če bi tudi v nebesih imeli škofijski KOKS. Imate kakšno skrito željo? Če bi jaz postal spet predsednik NSKS, naj bi Sturm postal moj tajnik. Kdo je po Vašem mnenju največja zgodovinska osebnost? Trikrat lahko ugibate. Hvala za pogovor!