Gospodarske stvari. Sadno drevo in normalna starost njegova v posanieziiili plemenih, njega glavni deli in njiliovo delovanje. Ta velevažni predmet opisoval se je uže mnogokrat po raznih sadjerejskih knjigah in knjižicah, ter po kme-tijsko-pomologičnih časnikih. Ker pa nobena potrebna stvar nikoli in nikdar dosti dognana ni, upam, da ne bode odveč, ako tudi v „Novicah^' našim domačim sad-jerejcem v tej zadevi malo sliko za kratek čas in morda v poduk iz nova podajam. V glavnih potezah sestavil sem ta opis na podlagi predavanj g. Riharda Dolenca, vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, katera so se vršila pri praktičnem kmetijskem tečaji za ljudske učitelje med časom od dne 16. avgusta pa do dne 5. septembra lanskega leta na zavodu samem, ter sem mu sem ter tje tudi kaj malega iz lastnega opazovanja in na podlagi praktično-lastnih skušenj dodal. Toraj k stvari sami! Oblika ali zunanja podoba drevja raznih sadnih plemen sama na sebi, ako se glede lepote natančneje ocenjuje in se z obliko nekaterih gozdnih drevesnih vrst in plemen primerja, ne more se nikakor v pravem^ pomenu besede v resnici lepa in krasna imenovati. Vsa zunanja podoba in oblika sadnega drevja skoraj v vseh vrstah in plemenih je tako sestavljena, da, ako se le navidezno ocenjuje, nima za krajno olepšavo tiste vrednosti in tudi na estetični okus človekov ne napravlja tistega vpliva, kakor na pr. domača lipa, brest, bukev in hrast, a po drugi strani pa tudi mecesen, smereka, hoja, bor in druga gozdna drevesa. Vrti in kraji edino le s sadnim drevjem nasajeni, kakor tudi tisti, v katerih ono prevaguje, ne napravljajo na opazevalčevo oko glede lepote nobenega posebnega vtisa. Krajem, v katerih sadno drevje prevaguje, daje ono le bolj vtis materijalne podobe, ne pa posebne lepote, ker ono po svoji zunanji obliki kaže le bolj značaj prave koristi in dobička. — Pri vsem tem se pa vendar nikakor zanikavati ne more, da tudi sadno drevje od časa do časa -^ ob gotovih momentih — lepoto sicer dolgočasnega kraja izredno diči in povzdiguje, kar se ob času cvetja spomladi in ob času dozoritve sadežev poleti in v jeseni godi. — Kolikor koristonosneje je kako sadno-drevesno pleme, na pr. jablana, toliko manje vrednosti je tudi ono za olepšavo kakega kraja; in nasprotno so pa drevesa onih sadnih plemen , katera se glede materijalne koristi le malo in slabo rentujejo, kakor orehi, kostanji itd. toliko prijetnejšega in boljšega vt^sa v kraji, kjer se nahajajo, na prosto oko, kar pa pri sadnem drevji ni in ne more biti poglavitni namen in glavna stvar. Sadimo in izgojujmo povsod le drevje onih sadnih plemen in vrst, od katerega po krajnih razmerah moremo največ dobička in materijalne koristi pričakovati. Starost in velikost (obsežnost) drevja raznih sadnih plemen in vrst je ravno tako različna in mnogovrstna, kot se ona sama med seboj razlikujejo. Najvišo starost in največo ter pod ugodnimi pogoji najlepšo obliko doseže v prvi vrsti kostanjevo drevo. Kostanj doraste navadno v primerni mu zemlji do svoje normalne velikosti in obsežnosti v 100 letih; drugih 100 let vzdrži se pri svoji kreposti in dobri moči, in v daljnih 100 letih pa polagoma opeša do svojega naravnega in popolnega pogina. Pri vsem tem niso pa ravno redke prilike, ob katerih moremo v kostanju priležnih krajih opazovati tudi nad 300 let stara kostanjeva drevesa, katera so še popolnoma krepka in čila. Kostanj ima glede velikosti in oblike precejšnjo sličnost s hrastom; kjer zemlja hrastu ugaja, raste tudi kostanj rad in vspešno ^ če so mu le tudi klimatične razmere primerne, čemur dokaz nam je „Sepotnica" ob Gaberški gori nad Poljanami in pa „Podgorje^' ob Tr-žiči na Gorenjskem, kakor tudi nekateri kraji vipavske doline s Krasom vred in pa po nekod na Dolenjskem. Poleg kostanja dočaka najvišo starost hruševo drevo, katero vzdrži se pri svoji moči pod ugodnimi pogoji do blizo nad 200 let. Po velikosti more se njena zunanja oblika čestokrat z ono največih gozdnih listnatih dreves meriti in sličiti, a to pa le v bolj pred hudimi vetrovi in silnimi izbrisi varnih krajih, kamor spada brez izjeme vsa gorenjska stran. Za hruško sledi glede starosti orehovo drevo, katero izredno brzo in hitro raste ter med vsem sadnim drev- 90 jem najbolj obsežen venec ali drevesno krono razvije in dočaka starost do nad 100 let, to pa le, ker je zelo občutljivo, v krajih, kjer je pred elementarno silo —• hudim zmrzlinom — dobro zavarovano in v zavetji. Jablana doraste po visokosti do 10 in tudi več metrov ter navadno 70 do 80 let starosti dočaka. Češnjevo drevo more se glede velikosti meriti z ono jabolčnega drevja; normalna starost češnje je pa navadno na 40 do 50 let po naravi odločena in odmerjena, ob katerem času često popolnem opeša in zamre. Drevje kislih češenj, češpelj in sliv doraste na visokost 5 do 8 metrov, ter dočaka na starosti 20 do 25 let. Najniže na visokost in najskromneje po starosti je pa breskvino, marelično in mandeljnovo drevje; zraste od 3 do 5 (tudi nekoliko več) metrov na visokost; zgubi v času od 10 do 20 let velik del vej svojega venca ali krone, kar je tudi gotovi napovedovalec njegove bližajoče se smrti. Temu se pa ni čuditi, ker to drevje izredno hitro raste, ter le mehek in redek les nareja, kar je tudi glavni vzrok tako male starosti njegove. Da je to drevje proti mrazu zelo občutljivo — osobito breskve — mi ni treba praviti, ker je to uže samo ob sebi vsakemu sadjerejcu do dobrega znano. Zato ponaša se pa drevje teh treh sadnih plemen vspešno le v onih krajih (tudi ne v vseh), kateri so po svoji legi, lastnosti zemlje in podnebji vinski trti ugodni. Navedene hipoteze v starosti in velikosti drevja posameznih sadnih plemen so pa le splošne, poleg katerih se čestokrat velike in izredne izjeme nahajajo. O nešpljah, kutnah in figah mi ni tukaj govoriti. Kakor velikost in starost raznih plemen in vrst sadnega drevja, mora se pa tudi od strani sadjerejca čas pričetka njihove vegetacije — razvoja, zelenja in cvetja — klimatičnim, zemeljnim in krajnim razmeram primerno v poštev jemati. Marelice so nam po svojem naravnem razvoji in vegetaciji prvi oznanjevalci vesele pomladi; te prično prve cveteti. Za marelicami slede po vrsti: breskve, češnje, hruške, slive, češplje, jabolka, orehi in slednjič kostanji, katera sadna plemena in vrste po tem sporedu vegetirati in cveteti ter poganjati in zeleneti pričenjajo. Vrsta, po kateri v jeseni razna sadna plemena svojo letno rast dovršijo, je razvojnemu ali vegetacijskemu sporedu dobro slična. Prve so češnje, katere v jeseni svojo letno rast in popolni razvoj terminalnih ali ko-nečnih popkov dovršijo; za temi slede po vrsti: marelice, slive, češplje, hruške, orehi, kostanji, breskve in zadnje so jablane. Posledica temu je, da, kolikor preje kako sadno pleme ali vrsta pomladi vegetirati, poganjati, cveteti in zeleneti prične, toliko preje navadno tudi v jeseni svojo letno rast dožene in dovrši. Veda o začetku in koncu vegetacijske perijode vsakega posameznega sadnega plemena je za vsakega sadjerejca velikega pomena in posebne važnosti, ker* mu je to pri njegovih sadjerejskih delih in opravilih na posameznih sadnih vrstah med letom pravi in neizgrešljivi kažipot, katerega neovrgljivo brez posebne nesreče do zaželenega cilja in vspešnega konca pripelje. Na sploh naj k svojemu današnjemu dopisu, oziroma njegovemu prvemu delu, do sedaj povedano zadostuje. Preidimo sedaj k drugemu važnemu oddelku, namreč k glavnim delom ali organom sadnega drevja in njihovemu opravilu med rastjo, katere (dele) je vsakemu sadjerejcu na vse strani dobro in popolno poznati prevažna potreba. (Dalje prih.) Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) 1. Korenine; 2. deblo; 3. drevesni venec ali drevesna krona (vrh); 4. listje; 5. popki in cvetje. Oglejmo sedaj vsakega teh posameznih drevesnih delov in njihova opravila nekoliko natančneje, da važnost njihovega pravega namena do dobrega spoznamo. 1. Korenine, Oni drevesni del, kateri se v zemlji nahaja in ga ne vidimo, imenujemo korenine. Poglavitni namen in opravilo koreninam je: sadnemu drevesu na stalnem mestu krepko podlago in stalnost dajati, a po drugi strani pa tudi iz zemlje zadostne in potrebne hrane (drevesnega živeža) v tekoči obliki nabirati in v-se srkati ter vse druge drevesne dele ž njo v zadostni meri preskrbljevati. Vsem tem zahtevam pa korenine le takrat zadostovati morejo, če se v zemlji, v katero bilo je sadno drevo stalno posajeno, tudi dovolj take hrane nahaja. Iz tega se lahko razvidi, da v pusti, ali pa po daljni rasti drevesa na stalnem mestu opešani zemlji korenine čudežev delati in glede drevesne hrane na splošno drevo blagodejno upljivati ne morejo. V takem slučaji mora jim umni sadjerejec s primernim gnojilom sam na pomoč prihiteti, ako hoče, da mu bode sadno drevo tudi materijalnega dobička in koristi za njegov trud dajati in povračevati moglo. Kakor drevesno deblo in deli njegove krone, obstoje tudi korenine njegove iz raznih, med seboj dobro ločljivih delov ali plasti. Središče ali osrednji del koreninski imenujemo stržen; okolo tega dalje na zunaj nahaja se pravi koreninsid les; potem sledi belina ali mehki les, dalje ličje in slednjič lubad ali koža (sko-rija), v katero so korenine pravim pomenom besede povite ali oblečene. Med belino ali mehkim lesom in med ličjem nahaja se tako imenovana sočna ali kambijeva plast, po kateri se ob in med časom rasti drevesni sok gor do skrajnih koncev vseh drugih delov celega sadnega drevesa pretaka; ta sok v drevesnem listji prebavljen ali purificiran povrne se zopet nazaj po vseh drevesnih delih dol do koncev skrajnih koreninic, ter nareja na mladikah, vejah, deblu in koreninah nov 98 mehek les, to je, drevo se na ta način na vseh svojih delih množi ali raste. — Vso to nezapopadljivo manipulacijo izvršujejo in pospešujejo pa one zelo mehke posodice v ličnati in lubadovi plasti ali masi, katere ;,celice" imenujemo. Tako prireja se drevesna belina od leta do leta , katera se pozneje in polagoma spreminja in zgoščuje v pravi trdi les ali v drevesno črnjavo. In, kolikor bolj ugodni so v tem obziru vsi zahtevani pogoji, toliko krepkeje, hitreje in čvrstejo drevo raste, ter se na vse strani veselo razvija. Glede na lego, obliko in dolgost razločujemo pri sadnem drevji srčne in stranske korenine z malimi koreninicami „sesalkami" vred. Srč^na korenina pri sadnem drevesu je ona srednja, katera iz drevesnega debla, oziroma iz koreniničnega vratu naravnost dol v zemljo raste in rije; ona je med vsemi drugimi koreninami najmočnejša, in jo z vso pravico deblovo podaljšanje v zemljo imenujemo. Prav krepko in močno srčno korenino nahajamo pri onih sadnih drevesnih plemenih , katera po svojih naravnih lastnostih razvijajo visoko in piramidalično vejno krono ali drevesni vrh; le-sem osobito visokodebelnato hruševo drevje spada. Nasprotno pa onih plemen sadna drevesa, katera narejajo le nizke in okrogle vejne vrhe, nastavljajo le bolj šibke in kratke srčne korenine, katere se pa pozneje navadno v stranske korenine razrastejo, ter se deloma ali pa tudi celo popolnoma zgube , da bi jih k temu o svojem času s pravilnim obrezovanjem in pri-krajševaujem (srčne korenine namreč) siliti morali. Vse to moremo na srčnih koreninah visokodebelnatega jabolčnega drevja natančneje opazovati. Zopet se pa pri nekaterih vrstah sadnega drevja vsaka sled o srčni korenini po naravi njihovi popolnem pogreša, na priliko pri češpljah. Vse korenine pri enem samem sadnem drevesu skupaj imenujemo z eno besedo: koreninsko krono (ali koreninični venec), katera je z ono (krono) drevesnega vrha vselej v lepem simetričnem razmerji, če ni v zemlji kakih posebnih in stalnih zadržkov pri njihovem razvoju bilo. In, kolikor bolj krepka je krona drevesnih korenin v zemlji, toliko bolj čilo, čvrsto in krepko razvijal bode se tudi drevesni vrh v vseh svojih posameznih delih z deblom vred. Pri nekaterih sadnih vrstah ali sortah, na priliko pri češplji in slivi, stranske korenine iz koreniničnega vratii navadno vodoravno v zemlji narazen rasto, na katerih se, ako so le plitvo pod zemeljnim površjem, radi razvijajo lesni popki, iz katerih (popkov) poženo potem tako imenovani koreninični poganjki ali splošnim imenom nazivano „koreniuično-sadno protje", kar naj se pa, ako se ne namerava za daljno pomnožitev sadnega drevja iste vrste porabljevati, brez odloga in skrbno ter vselej sproti odstranjuje. O tem morda pozneje na drugem mestu še kako rečem. Splošno le-sem opomniti mi je še, da umni sadje-rejec mora prec od začetka izgoje sadnega drevja na pravilni razvoj stranskih korenin, oziroma cele koreni-nične krone strogo paziti, ker od te ravno je odvisna dobra ali slaba, plodovita ali brezkoristna prihodnost njegova. Kolikor večo množino dobro razvitih in krepkih stranskih korenin kako sadno drevo ima, toliko več se tudi na njih nežnih koreninic „sesalk" nahaja, ter toliko uspešneje, lepše, bolje in čvrsteje raste , ker po njih zadostnega živeža dobiva in prejema, če se tak tudi v zemlji zadosti množno nahaja. Krona srčne in stranskih korenin je pri sadnih plemenih oni (kroni) drevesnega vrha popolno in semetrično enaka. Na okrog razvije se pod zemljo stranske korenine v ravno tisti dolgosti ali tistem kolobaru, kot se veje v vrhu drevesnem; a naravnost v zemljo zasegajo pa drevesne kore- niae ravno do dobre tretjine, v prav redkih slučajih tudi celo do polovice tiste mere, katero meri drevesni vrh na visokost. Pri nekaterih sadnih plemenih, na priliko pri orehih pa koreninična krona ono drevesnega vrha tudi še celo, in to daleč na okrog presega, kar je potreba sosebno ob času gnojitve takemu drevesu v poštev in pozor jemati. Ako nalete med rastjo korenine sadnega drevesa pod zemljo na masivno-kamenito plast ali na drugo ne-prodorljivo maso tako, da se daije na nobeno stran več naravno razvijati ne morejo , prestane njihova rast in daljni razvoj popolnem , čemur nasledek je neizogiben ta, da tudi ob enem rast poganjkov v njegovem vrhu totalno preneha; tako sadno drevo — sicer tudi na videz še krepko in mlado — se očividno stara in kmalu pogine. To nam je gotov in neovrgljiv dokaz, da so deli krono drevesnega vrha z onimi koreninske krone vedno v najoži in najtesnejši zvezi. Kolikor krepkejše in boljše razvita je pri kakem sadnem (tudi drugem) drevesu koreninična krona v zemlji, toliko čvrstejši so tudi njegovi zunanji deli: deblo, veje, vejice in mladike s popki vred. Na koncih srčne in stranskih ko-enin , kakor tudi na njihovih mlajših izrastkih nahajajo se jako fine in nježne koreninice, katere imenujemo „sesalke". Podoba ali oblika „sesalk" je fino-nitkasta. Na skrajnem koncu vsako take zdrave koreninice nahaja se mala bradavi-čica, obstoječa iz rahlih, gobicam podobnih celic ali srebalnih prostorčkov, kar imenujemo tudi koreninska usta. Nalog teh malenih bradavičic ali bunčic-srkainic je ta, da iz zemlje drevesni živež ali hrano srkajo, katera hrana mora biti pa raztopljena ali tekoča, sicer bi je ne mogel v-se sprejeti. Tako posrkano drevesno hrano oddajajo male sesalke najpreje večim in glavnim koreninam , te pa jo pošiljajo dalje drevesnemu deblu, vejam, vejicam, češuljam, mladikam, popkom, cvetju, listju in sadežu samemu. Kolikor več ima sadno drevo na svoji koreninični kroni ravno opisanih in krepkih sesalk, toliko bolje se sponaša in razvija, in kolikor ub.>ž-neje in siromašneje je ono na teh, toliko klavrnejša se vidi vsa njegova zunanja oblika. Te male koreriin-čice ,;Sesalke", katere se pri nekojih sadnih vrstah še le pozneje in ob viši starosti drevesa samega mnogobrojno razvijajo, vplivajo tudi prav močno na njegovo (drevesno) rodovitnost, ker mu po njih , ne le za njegovo rast, nego tudi za razvoj in dozoritev sadežev zadostnega in potrebnega živeža dohaja. Neovrgljiva posledica temu je, da, kolikor preje sadjerejcc za pravilni razvoj koreninske krone pri sadnem drevji skrbi, ter da z dobro in rodovitno zemljo, katera ima dovolj potrebne vlage v sebi, pomnožitev malih koreninčic „sesalk" pospešuje , toliko preje bode mu drevo tudi njegov trud in prizadevanje, koje ž njim ima, z obilnim sadjem po-plačevalo. (Dalje prih,) 106 Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Kakor domača živina, katera ima prebavljajoče organe svoje vse krepke, močne in zdrave, ter se ji poleg tega vselej in o pravem času dovolj tečne hrane polaga, čvrsta in čila ostane, ravno tako se tudi dobro vkoreničeuo sadno drevo poleg drugih zahtevanih pogojev krepko, lepo in normalno razvija, ter brez posebne nesreče sadjerejcu njegov trud, delo in skrb z obilno rodovitnostjo povrača in poplačuje. Trud, delo in opravilo, katerega pravilna izgoja sadnega drevja prec iz začetka in pozneje njegovo oskrbovanje sadjerejcu uapravlja, more se napram onim težavam, kakoržne ima poljedelec vsako leto z nekaterimi enoletnimi poljskimi sadeži, le prava in neznatna malenkost imenovati. — Ta mali trud se pa umnemu (ne pa nevednemu) sadjerejcu navadno vselej veliko bolje in gotoveje povračuje, nego se grenki pot in dostikrat tudi celo krvavi žulji za oskrbovanje enoletnih sadežev poljedelcu splačuje. — Zatorej nasadimo vsak pripravni in ugodni prostor s sadnim drevjem, oskrbujmo ga po pravilih umne sadjereje, da tako, čeravno ne uže sebi, pa vsaj svojim naslednikom boljšo in milejšo prihodnost v gmotnem obziru zagotovimo! Idimo za stopinjo dalje! 2. Deblo. Oni del sadnega (in tudi druzoga) drevja, kateri tikoma iznad zemlje kviško raste, imenujemo drevesno deblo. Mesto, kjer se pod zemljo vse korenine kakega drevesa skupaj stikajo, imenujemo koreninični ali koreninski vrat; koreninični vrat toraj nič druzega ni, nego podaljšanje združenih drevesnih korenin tikoma pod zemljo v drevesno deblo samo. Koreninični vrat moremo prav dobro ločiti in spoznavati po njegovi posebni in lastni barvi; ta barva lavira med ono lubada drevesnega debla in ono lubada drevesnih korenin. Prva je bolj temna, druga pa bolj svitla. In iz obeh teh dveh je pravilno sestavljena ona barva na koreniničnem vratu samem. Lubad ali skorja na drevesnih koreninah je navadno bolj redka, mehka in gladka; na koreniničnem vratu postaja, kolikor više, toliko bolj gosta, trša in rapava, ter prehaja polagoma v pravo skorjo ali lubad drevesnega debla. Tudi tu nam kaže narava brez-konečno modrost in previdnost stvarnikovo. Plemena in sorte sadnega drevja delimo po njihovi zunanji obliki v nizko, srednje-visoko in v visoko de-belnato drevje. Na tem mestu hočemo svoj pozor so-sebno visokodebelnatemu sadnemu drevju posvetiti. Dolgost drevesnega debla merimo od tam, kjer se ob zemlji skončuje koreninski vrat do tje, kjer se prične sadno drevo v posamezne vrhe ali v drevesno krono razraščati. Ta deblova dolgost pri sadnem drevji pa lavira med mero od 1% do 273 metra; sadna drevesa s Krajšim deblom so pritlikavci. Deblo poldebelna-tega sadnega drevja meri na visokost od IV3 do blizo 2 metrov. Drevje raznih sadnih plemen, katerega deblo meri na visokosti več nego 2 metra, imenujemo visoko-debelnato sadno drevje. Pri nekaterih vrstah visoko-debelnatega sadnega drevja doraste drevesno deblo do enega metra debelosti v premeru. V drevesnem deblu sadnega (in tudi druzega) drevja spojene so vse one in ravno tiste vrste snovi , katere se v njegovih koreninah samih nahajajo, to pa le s tem razločkom, da je v tem drevesnem delu ali deblu njegovem vse nekako bolj zgoščeno, trdo in masivno, nego je v koreninah samih, ter da se sosebno zunanja plast deblove skorje polagoma bolj zgosti, se razpoka in ra-pava postane, kar je drevesu na tem mestu kot neka gotova vrhovna ali zunanja obleka, katera ga pred hitrimi in hudimi vremenskimi spremembami, kakor mrazom, srežem, zmrzlinom, pa tudi pred prehudo vročino dobrodejno varuje, čuva in brani. Najbolj odurna, ra-pava in razpokana ta skorja, oziroma njena najzuna-njejša plast, s časom pri hruševem sadnem visoko-, srednje- in uizkodebelnatem drevji postane med tem, ko jo taka plast lubadova pri češujevem drevji, sosebno onem kislih vrst, še v precej visoki starosti vedno dobro gladka in nerazpokana. Poleg tega so pa tudi letnice na lesu drevesnega debla veliko bolj razločne in vidljive, nego so na lesu drevesnih korenin, Razun omenjenih razlik ima drevesno deblo tudi se to posebno lastnost, da je vselej, dokler je sveže, tudi zmožno nove popke nastavljati in razvijati, iz katerih rade lesne mladike (vodeni poganjki) poženo, ka-koršne moči pa sosebno ono bolj globoko v zemlji ležečo korenike nikdar nimajo. Kakor na krepki in čvrsti razvoj koreninične krone, mora umni in pametni sadjerejec tudi prec od začetka drevesne izgoje na pravilni razvoj drevesnega debla svoj pozor obračati. Zakaj to, bomo prec slišali. Ravno deblo je oni drevesni del, kateremu naravna naloga je, zadostne drevesne hrane iz korenin prejemati in zbirati, ter jo dalje onim ostalim delom cele drevesne krone ali vrhu oddajati. Dalje nositi mora pa tudi ves, dostikrat s sadjem dobro in prepolno obloženi drevesni vrh, ter z vso to težo, katera ravno dostikrat nepomen-Ijiva ni, mora se ob enem tudi viharjem, vetrovom in drugim uimam, kar čez-enj priti utegne, vstavljati se. Je li deblo sadnega drevesa pomanjkljivo razvito ali morda na eni ali drugi način celo poškodovano (bolno), vsemu povedanemu nikakor in na noben način zadostovati ne more; poleg takega nepravilno razvitega ali celo poškodovanega in bolnega debla trpe pa vsi drugi posamezni deli drevesnega vrha dostikrat očividno in preobčutno škodo. Ne vsakovrstni popki, ne novi enoletni poganjki, ne cvetje, ne listje in tudi sadje se pri ali ob pomanjkljivo razvitem drevesnem deblu pravilno in normalno razvijati ne morejo. Zavoljo tega je posebne in više važnosti, da se prec iz začetka sadnemu drevesu ravno in krepko deblo izgoji, ter se proti vsakemu poškodovanju , kateremu je tako zelo razpostavljeno, pravilno in dobro zavaruje. Le krepko, močno in ravno ter dobro izgojeno drevesno deblo more tudi vsem drugim zahtevam, katere mu je narava sama odločila, vspešno in dovoljno zadostovati, se viharjem vstavljati, težo drevesne vej ne krone prenašati in vse dele njene s potrebnim živežem preskrbovati. Sadni divjaki, ako jih kot take dorasti pustimo, nam kažejo neko posebno naravno moč, razviti in zagotoviti si pravilno, lepo, ravno, krepko in normalno deblo. To naravno lastnost in prikazen nam sosebno odraščena drevesa divjih češenj, kakoršnih se po nekaterih krajih mile domovine v gozdih in na pašnikih več ali manj nahaja, kažejo in svedočijo. Hitrejši ali počasnejši razvoj debla sadnega drevja odvisen je osobito od kreposti 107 in lastnosti lesa dotičnega sadnega plemena. Kolikor ima kako sadno pleme ali vrsta trši in gostejši les, toliko počasnejše razvija se tudi njegovo deblo, ter tudi toliko višo starost dočaka; in nasprotno: kolikor bolj mehkega in redkega lesa je kako sadno pleme, toliko hitreje tudi raste, se debeli in se tudi v vseh svojih posameznih delih tako rekoč očividno razvija, ob enem pa tudi toliko hitrejše opeša in zamre. Vzemimo, na pr.: Hruševo drevje med vsemi našimi domačimi sadnimi plemeni (izvzemši kostanj) nareja najgostejši, toraj tudi najtrši le^, zavoljo tega pa tudi vidimo, da se pri hruškah deblo na obsegu le počasi redi in razvija. Oreh in češnja imata pa med domačim visokodebelnatim sadnim drevjem najbolj redek, toraj tudi najmehkejši les; zategavoljo pa tudi drevje imenovanih dveh sadnih plemen hitro raste in se v vseh svojih posameznih delih bujno razvija ter ne v ravno preobilnem številu let do svoje normalne velikosti dospe, kar moremo tudi iz spredej navedene lestvice o starosti sadnega drevja v posameznih plemenih posneti. Vse to precej obširno povedano naj služi domačim sadjerejcem v glavno pravilo pri izgoji debla visokora-stečih sadnih plemen! (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) 3. Drevesna krona ali vrh, Pričetek drevesne kroue je tam, kjer se je začelo deblo na zgorenjem koncu v posamezne veje ali vrhe deliti in razraščati. Posamezni deli drevesne krone so: veje s starejšim lesom, tri- in dveletne vejice ali češulje, sadni šterži in pa enoletni poganjki ali mladike. Vejina krona ali vrh utegne po-gostoma sadnim vrstam in sortam pravo karakteristično znamenje biti. Na splošno bi pa znalo glede različnih oblik drevesne krone pri raznih sadnih plemenih in vrstah sledeče pravilo veljati: Hruševo drevje dorašča navadno v visoke piramidalne krone ali vrhe; jabla-novo drevje razrašča se v bolj nizko in okroglo vejno krono; orehi razvijajo se v zelo obsežno in tudi okroglo vrhovo krono; krona kostanjevega drevja razraščena je iz zelo tankih in visokorastečih vej ali posameznih vrhov. Češplje, češnje, slive, breskve in marelice razrastejo se pogosto v tako vejino krono, katera glede oblike nima nobenega posebnega značaja, je toraj popolno brezpravilna. Pri vsem tem se pa glede oblike vejine krone pri posameznih drevesnih vrstah nahajajo tako izredne izjeme, da se v tej zadevi nobeno stalno pravilo določevati ne more, po katerem bi bilo mogoče plemena raznih sadnih drevesnih vrst le na oko ali pogled iz vejine krone spoznavati. Razni pomologi skušali so sklepati iz oblike drevesnega listja in sadja enega drevesnega plemena tudi na obliko vejine krone ali vrha iste vrste sadnih dreves, to je, da se ta (krona) vpodobljuje po obliki svojega listja in po podobi njenega sadja. Ali pri tem le domišljeno najdena pravila so si navadno v takem nasprotji med seboj, da ne vodijo do nobenega pravega rezultata. Vsi zgoraj imenovani deli drevesne krone ali vrha sestavljeni so — glede na njihovo različno starost — iz enakih plasti, kot so sestavljeni deblo in korenine 5 le na bolj mladih in najmlajših delih — vejicah in mladikah —- se unanja trda in rapava lubadova plast ravno da zaznava, katera se pa navadno tuli celo popolnem pogreša. Poleg tega dobijo tudi enoletni poganjki, brž ko 80 se v jeseni dobro in pravilno vleseneli, svojo posebno mladično barvo natrošeno z malimi pikicami. Teh poganjkov skrajni konci so večkrat do nekega gotovega števila popkov od zgoraj dol z nekako volnato tvarino poraščeni (so nekako kosmati). Posebna barva, male pikice, kosmati skrajni konec in unanja oblika enoletnih poganjkov so dostikrat gotova znamenja, iz katerih moremo tudi sorto dotičnega sadnega plemena kar na prosto oko določiti in popolnoma spoznati. Ker sadno drevje le iz tega namena sadimo in kul-tiviramo, da bi nam popolno razvito, lepo in okusno sadje rodilo, kar more se pa le zgoditi pod zadostnim vpljivom zraka, svitlobe in solnčne gorkote, ne smemo drevesne vejne krone le sami sebi in naravi v razvoj prepuščati, nego moramo tem več s pravilnim obrezovanjem tega prevažnega drevesnega dela k pravi in pravilni obliki krone pri izgoji tudi sami pomagati. Naravna oblika drevesne krone razvija se iz naravne lege vrhovih vej. Je li ta naravna lega drevesnih vej bolj poševna ali morda celo vodoravna, razvije se iz njih pri takem sadnem drevesu široka in nizka krona. Ce pa stranske veje z glavno vejo voditeljico ali osrednjim vrhom, kateri je pravo podaljšanje drevesnega debla na vzgor, dobro vsporedno rasto ter ob svojem izrastku špičaste ali zelo ozke kote vpodobljujejo, zraste tako sadno drevo v piramidalno vejino krono. Glavne in stranske veje, češulje, vejice, mladike in enoletne poganjke same na sebi z vso pravico prava rebra drevesne krone imenovati moremo. Na mladikah, češuljah, vejicah in enoletnih poganjkih drevesne krone nahajajo se popki. Ti mali delci sadnega drevesa so neizrečene važnosti, zatoraj jim določim v tem dopisu poseben prostor. 4. Drevesno listje. Listje je poglavitni in glavni organ, s katerim sadno drevje diha in hrano prebavlja (purificira), da se zamore živeti, rasti in koristen sad roditi. Največa plan (površje ali prostor), na katero pri sadnem drevesu zrak dobrodejno uplivati more, je ona spodnja in zgornja na listji njegovem. Podoba ali oblika listja sadnega drevja je ali podolgasta, okroglasta ali pa sestavljena; podolgasto listje ima češpljevo, man- deljuovo, broakvino, čcSnjovo in kostanjevo sadno drevje, kakor tudi ono pri večini jabolčnih in hruševih raznih sortah ali vrstah; listje bolj okroglaste oblike raste na ------ 114____ slivah in marelicah; iz pot posameznih peres sestavljeno listje nahajamo pa na orehovem drevji. Obrobje pri listji sadnega drevja je jako in zelo različno. Rob kostanjevega listja nazobčan je v pravo žago med tem, ko je rob na orehovem listji skoraj popolnoma gladek. Ce primerjamo .-jiostaje u^an listja raznih sadnih plemen med seboj, nahajamo pri tem velik in očiten razloček med njim. Ta stran je pri hrušcvem, breskvinem, mareličnem, kostanjevem ter kislo-češnjevem listji gladka in svitla, a pri jabolčnem, češpljevim, sliviuem in sladko-češnjevem listji nekako rapava, ne gladka in kosmata. Tudi pri listji enega samega sadnega drevesa, ako se medsebojno primerja, najdemo glede njegove oblike oti-vidne razločKe; listje na rodnih šteržih — ob sadežih samih — je bolj okrogličaste podobe, nego je ono na lesnih poganjkih. Vsled tega moremo listje sadnega drevja le bolj kot pravo karakteristično znamenje sadnega plemena, ne pa kot zanesljivo znamenje sadne vrste ali sorte smatrati. — Drevesno listje ima dve strani: zgornjo in spodnjo; zgorenja je memo spodnje uže po tipu samem precej trša čutiti. Ako dva lista enoistega sadnega drevesa v roke vzamemo, ter pri enem zgornjo, pri drugem pa spodnjo stran njegovo h krati opazujemo in primerjamo , prepričamo se prec, da je zelena barva prve dosti bolj živa in temno-zelcna, nego ona druge (spodnje strani), katera je bolj medla in svitlejše-zelena. (Dalje prihodnjič.) 122 Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Listno banderce (lopatica) prepreženo je na vse strani z večimi in manjšimi ter finimi, na oko nitkam podobnimi žilicami ali mrežico. Priraščeno je listno banderce na svojem zdolenjem koncu ravno v osredji svojega obrobja na listni pecelj, v katerem so vse one fine nitkaste žilice lepo skupaj vsporedno združene in zra-ščjbne, zarad česar se ta pecelj prav dobro in lepo v male vitrice podolžno razkrojiti da. Med temi žilicami, katere so pravi prevodniki drevesne hrane po listnem bandercu, kjer se ta (hrana) purificira ali za drevesno rast naravno prebavlja, nahaja se prava listna tvarina. Ta tvarina je z listnim zelenilom ali klorofilom v podobi prav malenih krogljic bogato napolnjena, od kodar tudi prijetno-zelena listna barva izvira. Ta listna tvarina ima na svoji zgornji, a sosebno pa še na spodnji strani listnatega banderca brezbrojnih, usticam podobnih celic ali porov, katere z vso pravico prav po domače drevesna dihala imenovati moremo in smemo. Pecelj drevesnega lista je ob svojem zdolenjem koncu nekako izboknjeno proti drevesu nekoliko vpog-njen, je bolj širok in z vevničastim sedlicem na mladiko ali sadni šterž priraščen, ter je tako s celim drevesom v zvezi. Zunanja stran ali površje listja sadnega drevja prevlečena je z dvojno skupaj se držečo tvarino ali tenko plastjo, katera deli se v pravo listno kožo, kojo nčenjaki epidermo (Epidermis) imenujejo, in pa v naj-vrhnejšo kožico, kutikulo (Cuticula) nazivano, katera je na videz zelo fini voskasti mrenici podobna. Ta naj-vrhnejša voskasta kožica ali kutikula na drevesnem listji nastane po njegovem izpuhtevanji, ali kakor rečemo, dihanji. Pri delovanji listja kot prebavljajočem organu drevesne hrane, opravlja ta zgornja kožica (kutikula) z gori omenjenimi listnimi dihali ali pori vred preimenitno in veliko nalogo. Glede vplivanja zgorenje listne kože na purifikacijo drevesne hrane moremo to kožo z vso pravico primerjati z ono (kožo) pri živalih. Po preiskavah najnovejših fizijologov dokazalo se je, da ima kutikula ali najvrhnejša listna kožica popolno fizikalno moč, razne gaze, osobito ogljenčevo kislino, iz zraka na-se vleči in v zadostni meri v-se sprejemati. Kakor hitro se je to zgodilo, da se je namreč drevesno listje po tej poti ogljenčeve kisline zadosti navzelo in napolnilo, se ista ob dnevu po vpljivu solnčne svitlobe v njegovih celicah vsa predela in razkroji. Ogljenec sam na sebi ostane v listji in služi drevesu v hrano, kisleca pa ono (listje namreč) po svojih dihalih ali porih med dnevom zopet iz sebe odpravi in izdiše, kateri se nazaj z zrakom združi in spoji, ter zrak tako za živalsko življenje zdravejši in priležnejši postane. Ponoči se v drevesnem listji toliko ogljenčeve kisline nabere, da preobilo, ker se ob tem času pod vpljivom solnčne svitlobe v drevesno hrano predelati in pretvoriti ne more, zopet kot tako iz sebe izdiha. To je zadostni dokaz, da rastline podnevi kislico. ponoči pa ogljenčevo kislino iz sebe ločijo in po svojih dihalih izsopevajo. Pa tudi v tem oziru se je med učenjaki uže o nasprotjih čulo. Posledica temu neovrgljiva je ta, da kolikor več in pa zdravega listja kako sadno drevo ima, toliko bolje in gotoveje more se tudi hraniti, krepko rasti in se na vse strani tudi pravilno razvijati. Kakor pri zdravem človeku na licih zdravje, bere se tudi na lepem, zdravem in čvrstem listji krepkost, čilost in zdravje sadnega drevja. Sadno drevo s pomanjkljivim in poškodovanim listjem je pravi prototip človeka, kateremu je želodec svoje delovanje tako rekoč popolnem odpovedal. — Iz vsega tu povedanega moremo pa tudi brez težave presoditi in preračuniti, koliko škode nam nesrečne gosenice in požrešni kebri z objedanjem listja na sadnem drevji prouzročujejo in zadajajo! Oglejmo nekoliko pobližje sedaj še najmanjše dele sadnega drevja. Ti so: 5. Popki in cvetje. Na malih izbokih drevesnih mladik in enoletnih poganjkov nahajajo in razvijajo se za ramicami zdolnjega konca listnih pecljev drevesni popki, katerih nekoji se v prihodnji spomladi v nove lesne poganjke, listje in cvetje, drugi pa ob enem tudi v poganjke in cvetje razvijo. Po tem takem razločujemo ali nahajamo na sadnem drevji štiri vrste različnih popkov, to je: lesne, listne, sadne ali cvetne in mešane popke. Lesni popki so bolj podolgasti, precej debeli in na zgornjem koncu dobro ošpičeni; samo listni so nekoliko debelejši in manj ošpičeni, ter tudi krajši, oni sadni ali cvetni popki so pa bolj široke, okrogle in na svojih zunanjih koncih bolj jajčaste oblike ali podobe. Mešani popki so oni pri kutnah in nešpljah, kateri poženejo listja bogati poganjki, na koncu ali osi katerega razvije se tudi cvet. kakor hitro pri domačem sadnem drevji nastane tako imenovana počasnejša ali srednja rast, prično se na njem razni popki narejati in vpodobljevati. Dalje delimo drevesne popke tudi še v skrajne, konečne ali terminalne in pa v stranske. Terminalni popki nastajajo ob koncih češulj, sadnih šteržev in enoletnih poganjkov, stranski pa ob straneh navedenih delov. Dokler sadno drevo še krepko raste ter les, mladike, poganjke in listje razvija, so popki še zelo nepopolni in imenujemo jih tedaj „drevesna očesca". — Vsakovrstni dobro in popolno razviti drevesni popki toraj nič dražega niso, nego prav male rastlinice v počivajočem ali mirnem stanu, katere so pa s celim obširnim drevesom V najtesnejši zvezi. Osredje ali jedro drevesnih popkov imenujemo popkovo os; ta mala os je zelo šibka in je na okrog čez in čez prav dobro z malimi lušinicami v eni ali več vrstah obdana. Te male obkrajne lušinica branijo in varujejo to zelo nežno stvarico pred hudim vremenom in mrazom ter poginom do tje, ko se v prihodnji spomladi zopet novo vegetacijsko drevesno življenje prične. V popolno razvitih lesnih, listnih, cvetnih in mešanih drevesnih popkih pričeti in zaznati so v prav mali podobi uže vsi oni delci, katerim naloga je, po prestanem zimskem počitku v spomladi vso drevesno krono z novo krasno in veličastno naravno obleko preskrbeti in opraviti. (Dalje prihodnjič.) 132 Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Kakor hitro v pomladi primerno-ugodno vreme in topli dnevi nastanejo, napno se drevesni popki, začno po malem poganjati in njihova mala os ali omenjeni delci: poganjki, cvetje in listje prodere skoz luskinice, ter se oprosti svoje tesne pozimsUe ječe. Lesni, listni in cvetni popki imajo po naravi na sadnem drevesu svoja gotova mesta (ali prostore) odločena. Tudi hrana, katero ob času svojega razvoja prejemajo, na njihov prihodnji namen izredno in zelo upljiva; kolikor bolj polagoma in kolikor bolj gosta jim ta dohaja, toliko več bode med njimi cvetnih ali sadnih popkov, a kolikor hitreje jim redka, bolj vodena hrana doteka (kakor se to pri terminalnih popkih na enoletnih poganjkih godi), toliko manj se sadnih in toliko več pa lesnih in listnih popkov na sadnem drevji razvije. Oni drevesni popki, kateri premalo živeža ali hrane dobivajo, ostanejo nepopolno razviti, ne morejo vegetirati in pozneje sami ob sebi odpadejo. Sadno drevo, katero veliko in krepkih lesnih popkov nastavlja in razvija, je zdravo in čilo, ter ima obilo in zadosti moči za čvrsto rast v sebi. Nasproti pa tista sadna drevesa, katera so v prevagovalni in preobilni meri začela cvetne popke nastavljati in razvijati, uže močno pešajo in se svojemu bržemu poginu in koncu bližajo. Umni sadje-rejec mora vedno svoj posebni pozor na to obračati, da pri sadnem drevji pravo naravno razmerje med lesnimi in cvetnimi popki ohrani, aRo hoče, da mu bode to tudi rednega dobička donašalo in svojo normalno starost dočakalo. Lesni popki razvijajo se na enoletnih mladikah ob straneh in na vrhu. Listni popki, kateri navadno po pet listov razvijo, so tudi lesni popki; pod temi razvija se rodni les in prehaja v cvetne popke. Cvetni popki nahajajo se pri peškinastem sadnem drevji na dve- in večletnih stranskih mladikah (češuljah, sadnih šteržih) kot vrhovni ali terminalni popki; na koščičastem sadnem drevji razvijajo se cvetni popki pa edino le ia vselej na eno- in dveletnem lesu, na starejšem pa nikoli ne. Kaj so mešani popki in na katerem sadnem drevji se nahajajo, bilo je uže zgoraj povedano. Iz vsakega cvetnega popka razvije se brez posebnih zadržkov cvetje, a vsak cvet pa vendar-le ne obrodi sadu. — Koliko je sadnih dreves, katera skoraj vsako spomlad cveto, a v jeseni stoje pa pred nami brez vsakega sadeža. Sadnemu drevju vsako leto na milijone in milijone cvetov odpade, brez da bi nam koristnih sadežev obrodili. — Komu to znano ni ? In kaj je tema vzrok? — Edino le pomanjkanje potrebne hrane in drevesnega živeža, brez česar nikakoršnega sadu biti ne more. Tukaj v našem pohribji godi se taka z drevjem jabolk „čebularjev"; te vrste jabolk bilo je tod o svojem času veliko nacepljenih, rodila so veliko let sem prav dobro in bogato; rodovitnost pričela je pa zadnja leta vedno bolj pešati in sedaj je toliko kot skoraj popolnem prestala in prenehala. „Cebularji" cveto pa vse eno še vsako spomlad precej močno, a dozore tudi uže v cvetji, ker se to skoraj do zadnjega osuje. Temu se pa prav nič čuditi ni, ker se je od drevesa vedno le jemalo, a nikoli nič nazaj povračevalo! S pravilnim in koristnim gnojenjem more se ta nedostatnost z malim trudom prav kmalu in popolnem odstraniti. V pusti in izpiti zemlji se pa noben sadež in pridelek dobro spo-našati ne more, ker v tem obziru tudi narava sama čudežev delati zmožna ni. Še nekoliko besedic o sadnem cvetji. Najbolj občutljiva prikazen na sadnem drevji je cvetje, zato se pa tudi ob ugodnem vremenu tako hitro razvije, drevo okrasi in zopet zgine, ali kakor pravimo: drevo kmalu in hitro ocvete. Vsak sadni cvet obstoji iz cvetne kro-nice, katera je iz peterih cvetovih peresec sestavljena, iz cvetnega pisRrica, prašnikov in iz matičnika. Na prašnikih razvije se mnogo prav finega rumenega prahu ; ako ta prah pride z matičnikom, kateri je z neko kleb-Ijivo tvarino prevlečen, v dotiko, se cvet oplodi, ter se začne iz njega mali sadek razvijati, če tega sploh gori navedeni vzroki ne ovirajo in ne zadržujejo. Oplodbo sadnega cvetja pa prav zelo tudi čebele in čmrlji pospešujejo, ker na svojih rilčkih m glavicah tak prah do cvetnih matičnikov prenašajo. Ce se matičnik sadnega cveta s prahom prašnika druge drevesne sorte ali vrste prej kot s svojim lastnim oplodi, nastane iz takega cveta potem mešani sad ali bastard, kateri nima ne od enega in tudi ne od druzega prave oblike. Marelice, češnje, hruške, češplje, slive in mandeljni se svojim belim, a jabolka in marelice pa s svojim krasno-rudečkastim cvetjem le prav kratki čas naše oko in naše srce razveseljujejo med tem, ko se za zelene cvetne mačiće kostanjev in orehov še skoraj ne zmenimo in ne brigamo ne. — Sadno cvetje je napram vremenu zelo in močno občutljivo; mokro ali pa premrzlo vreme more v malo urah vse upanje na obilni sadni pridelek za eno celo leto sadjerejcu popolnem vničiti in pokončati. Povoljni nasledek dobre oploditve cvetja sadnega drevja odvisen je dostikrat od časa le nekaterih minut. Kdor zna vse te okoliščine dobro pre-vdarjati in ceniti, videl in znal bode gotovo tudi bogati sadni letni pridelek po vrednosti čislati, ter ga vsestransko v svojo korist s pridom obračati. Ker smo v predstoječem opisu poglavitne dele sadnega drevja in njihove funkcije nekoliko bolj obširno ogledali in natančneje premišljevali, upam in se zanašam, da ne bode odveč, ako vse to še enkrat v prihodnjem listu na kratko rekapituliram. (Dalje prihodnjič.) 133 138 Sadno drevo in normalna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Ko spomladi toplejši solnčni žarki v rastlinah zopet novo življenje obude, zapazimo to pri našem domačem sadnem drevji najpreje na njegovih sadnih ali cvetnih, potem pa na konečnih ali terminalnih popkih prejšnje-letnih mladik ali poganjkov. V teh drevesnih popkih zbero in nakopičijo se vse one redilne tvarine, katere so njegove (drevesne) korenine v pozni jeseni ali pa še celo ob zimskem času v-se posrkale tako, da te popke z vso pravico prave zaloge reservinega živeža drevesnega imenovati moremo. Ta živež ali reservina zaloga njegova čaka na teh mestih (v drevesnih popkih) le pravega časa za njegovo prihodnjo delovanje. 139 Kakor hitro pa v spomladi nastane primerno toplo nehavati začne. Zadnje v tem obziru je pa drevje ja- vreme, prične ta reservina zaloga drevesnega živeža bolčnih in breskvinih sort, katero svojo istoletno rast svoje naravno delo: popki se napno, se razpočijo in še le ob času nastopajočih po nočnih mrazov in slane njihove malene osi se brzo iz njih podaljšajo, to je, dokonča in vstavi. drevo prične rasti; iz sadnih popkov nastane cvetje, iz Ko je sadno drevje v jeseni svojo letno rast en- lesnih pa mali in nežni poganjki. krat dovršilo, prične njegovo listje polagoma rumeneti. Ko se je enkrat zemlja okolo sadnega drevesa za- Vzrok temu je, da se klorofil ali zdrnica listnega zele- dosti ogrela, prično iz nje drevesne korenike novega ži- nila zopet v tekočino razredijo in razpuste, to je: klo- veža dobivati in zbirati, kateri od teh naprej po deblu rofil prične se v redki in tekoči podobi iz listja nazaj vejah in vejicah gori do najskrajnejših koncev taistih v drevesne popke, poganjke, mladike, veje, deblo in ko- zleze, se v cvetji, mladih drevesnih poganjkih in v listji renine povračati, kjer se z istoletnim mehkim drevesnim Djegovem purificira ali v pravo redilno drevesno hrano lesom v podobi škrobnatih kristalnih zdrnic združi in pretvori, na kar povrne svoj naravni tok nazaj doli po spoji, ter tako mladi les strdi, zgosti in dobro vkrepi. vseh imenovanih drevesnih delih do koncev skrajnih ko- Drevesno listje, katero je po tej naravni poti ob renin samih. Ker je ta purificirani drevesni živež ali enega svojih glavnih delov — klorofil ali zelenilo — sok za drevesno hrano naravno prebavljen, nareja med prišlo, prične počasi veneti ter ob času slane polagoma svojim povratnim tokom na vejicah, večih vejah, deblu ob svojih pecljih raz drevesa odpada, samem in vseh drevesnih koreninah nove lesne celice Kakor hitro drevesno listje odpade in so se njegovi ali novo letno lesno plast, kar imenujemo pričetek naj- (drevesni) letni poganjki pravilno vleseneli, ter se nje- mlajše letnice drevesnega lesa, katera se še le v jeseni, gova lesna ali celična plast pod lubadom zadosti vtr- ko sadno drevo svojo istoletno rast dovrši, popolnem dila in na vseh delih zgostila, je sadno drevo popolnem dožene in dokonča. pripravljeno na daljšo perijodo počitka, ter sposobno Prvo drevesno sočenje (tok drevesnega soka) ime- brez posebnih slabih nasledkov vetrove in zimski mraz Dujemo pomladansko in traja skozi 2 do 3 mesece, v prenašati, a ob enem pa v prihodnji spomladi — spo- katerem času je v svojem delovanji pravim pomenom čito in na novo pokrepcano — zopet čvrsto poganjati besede bujno. Ta naravna sprememba na sadnem drevji in rasti. v povedanem času drevo iz zimskega počitka zopet pre- Ti svoječasni momenti počitka so sadnemu drevju budi, ter je v krasno obleko cvetja, listja in malih — prava naravna potreba, brez česar bi shajati, se pra- pričetih sadežkov iz nova obleče in zagrne. vilno razvijati in nam koristnega sadii nikakor donašati Posebnost v našem srednje-mrzlejšem podnebnem ne moglo, pasu je to, da v njem sosebno sadno drevje ob gotovem Če tudi sadno drevje v ugodnejših in milejših kli- času v svoji rasti nekoliko preneha, da se nam zdi, ka- matičnih razmerah (v toplejšem podnebji) spomladi preje kor da bi vtrujeno nekako počivalo in si za novo rast vegetirati in rasti prične, a v jeseni perijodo svoje letne in dalnji naravni razvoj svoj novih moči nabiralo. Ta rasti pozneje dokonča, kot je vse to v mrzlejših krajih, presledek v drevesni rasti in čas počitka nastaja v vendar tudi tu (v toplejšem podnebji) brez tega dobro- naših krajih navadno meseca junija, in to okolo kresa, dejnega — če tudi le kratkega — počitka in presledka Pomladanski drevesni poganjki nastavijo sedaj svoje v rasti svoji obstati ne more. terminalne ali konečne lesne popke ravno tako kot jih Ta svoječasni presledek v rasti sadnega drevja pa pozneje v jeseni, ko svojo letno rast dokončajo in se ni nobeno zimsko spanje, kakoršno pri nekaterih seme- za dolgi zimski počitek (oddih) pripravijo. Izvzemši hudo nih v popolnem pomenu besede nahajamo, nego je le sušo ali nevarno točo okolo kresa drugih vzrokov v pravi dobrodejni oddih in naravni odpočitek, ob katerem naših krajih ni, kateri bi sadno drevje h prestanku se drevesni poganjki in razni popki njegovi popolno (prenehanju) v rasti silili; toraj je to le sadnemu drevju utrdijo in dobro dozore, da tako za prihodnjo novo rast naravni počitek, v katerem si novih moči za prihodnjo in naravni namen svoj sposobni postanejo. Dobri in krepko rast pribere in namnoži. mili Bog, ter tudi narava sama sta uže za to skrbela, Konec junija ali pa še le v začetku julija meseca da se vsaka rastlina — tako tudi sadno drevje ~ o prične sadno drevje po dovršenem počitku svojem zopet svojem času pod ugodnimi pogoji krepko razvija, raste iz nova rasti in se dalje razvijati; to nam svedoči svit- in nam koristnega sadu donaša, a vtrujeno pa tudi o lejša barva listja ob koncih istoletnih poganjkov nji- svojem času za svoj prihodnji razvoj po naravnih last- hovih. Popolno razvito listje, katero nastalo je med nostih svojih dobrodejno počiva. pomladansko rastjo, tudi v tej perijodi sadno drevje v So na naši zemlji kraji, v katerih jabolčno in hru- rasti njegovi s tem krepko podpira, da drevesno hrano, gevo drevje na leto po dvakrat sadje obrodi. Tak kraj kakoršna mu iz in od korenin dohaja, purificira, pre- je, na priliko, otok Madeira v atlantovem morju, kateri bavlja ali za rast drevesa sposobno napravlja. Brez po- spada k afrikanskemu ozemlju, se nahaja v 33^ severne sebnih nesreč ali elementarnih uim ob tem času izredno širjave in pripada pod portugaljskega kraljestva vlado. dobro na krepko, lepo in čvrsto rast sadnega drevesa A tudi v tem zelo milem in ugodnem podnebji ima samega, kakor tudi na normalni razvoj sadežev, vpli- sadno drevje svoj naravni, sicer veliko krajši oddih in vajo dolgi dnevi in pa poletna toplota. počitek od svoje rasti, nego pri nas, ob katerem se s svo- Pri nekaterih sadnih vrstah opazujemo po nekod jim naravnim zakonom za svoj daljni razvoj pravilno in tudi v mesecu avgustu neko tako imenovano tretjo isto- potrebno pripraviti more. letno drevesno rast ali vegetacijo, ker pri njih ob tem Tudi sadno drevje nam kaže brezkonečno modrost času ravno tako, kot po prestanku spomladanske rasti, Stvarnikovo, veličastno uravnavo prirodnih zakonov ter prično iz nova istoletni poganjki krepko rasti in se prečudno vzajemnost naravnih organov in njenih moči. čvrsto razvijati. K sklepu za nameček le še to-le: Sadna drevesa onih plemen ali vrst, katera so spo- Kdor drevje ovocno v mladosti sadi, mladi prva vegetirati in poganjati začela, prično v me- je vzgoja pravilno, zanj lepo skrbi: secu avgustu svojo istoletno rast polagoma do vrše vati. Le temu se na stare dni Prvenstvo v tem pripada drevju češnjevih in mareličnih Dobro godi. vrst ali sort. Istoletna rast pri drevji drugih sadnih , M. Rant, ndrodni učitelj, plemen pravilno še le meseca septembra polagoma pre- -------------