año xxxvm (ss) Ster. (No.) 25 ESLOVENTA LIBRE BÜKNOS Anuas 28. Junija 1979 S SRCEM IN VOLJO MORAMO SLEDITI IDEALOM Govor GDČ. KATICE CUKJATI na proslavi Zveze slovenskih mater in žena v spomin junijskih žrtev. Govornica poučuje v argentinski šoli, v slovenskem šolskem tečaju Franceta Balantiča in v srednješolskem tečaju ravn. Marka Bajuka. Poleg tega je diplomirala lani na pravni fakulteti buenosaireške univerze. Una doloroso, prueba Día tras día las agencias informativas nos traen noticias acerca de la guerra en que está envuelta Nicaragua. Guerra entablada entre un régimen dictatorial, que por más de cuatro décadas sojuzgara al país, Por ese pueblo pidió el papa Juan Pablo II el pasado 17 de junio, cuando ante ochenta mil fieles, reunidos en la plaza de San (Pedro, expresó: “Ahora pienso con profunda tristeza en la dolorosa prueba a que está sometida desde hace tiempo la inerme población de Nicaragua: esta querida y atormentada tierra de la cual siguen llegando trágicas noticias, que testifican la prevalencia del odio sobre el amor, de la violencia sobr el espirita de concordia y de fraternidad. “A las oraciones de sufragio por las víctimas de tan cruel situación, unimos la férvida imploración a Dios, para que ilumine las mentes de aquello» sobre quienes más pesan las responsabilidades de tan atroz conflicto; infunda coraje a quienes, aún viviendo en el peligro y en las dificultades, tienen el deber de abrir el corazón de todos a la esperanza y dar a todo el pueblo de Nicaragua días mejores en la reencontrada paz y fraternidad”. Človek živi v svetu in v tem življenju se stalno borita dve misli: ljubezen in smrt. Smrt pa je samo neizogiben korak do večnosti, do končnih ciljev, do stalnega stika z Bogom in večno srečo. Vsak narod ima v božji previdnosti začrtano smer na svoji življenjski poti. Tako narodne skupine doživljajo dobe obetajočega pričakovanja, marljivega in stanovitnega dela, cvetoče in rodovitne rasti pa tudi žalostne trenutke nerazumljivega trpljenja, žrtev in odpovedi. Po izgubi slovenske državnosti v Karantaniji, sta se v stoletjih znova rodili želja in hotenje po osvoboditvi Slovenije, v kateri naj bi bilo Slovencem zagotovljeno svobodno in plodno življenje. Pot do uresničenja tega cilja je bila dolga in zahtevna. Ko se je uresničila jugoslovanska ideja, je v slovenskem narodu vzkipelo upanje na o-betajoče demokratično življenje, ki naj bi pospešilo kulturni in gmotni napre- dek. Toda kmalu so se pojavile razne okoliščine, ki so oteževale mirno skupno življenje: različnost narodov, ver, kultur, jezika, političnih programov. Že v prvi dobi se je pojavila tudi komunistična partija kot podtalen sovražnik in začela uporabljati najrazličnejša sredstva za dosego svojih ciljev. Ob izbruhu druge svetovne vojne so člani komunistične partije na raznih mestih namenoma onemogočali rešitev državnih problemov, da bi sredi političnega nereda izkoristili priložnost za dosego oblasti. Druga svetovna vojna z nemško in italijansko okupacijo slovenskega ozemlja je dala komunistom možnost izrabljati nastal položaj za širjenje svojih zmot z lažnjivo propagando in s terorjem. Koliko arhivov bi mogli sestaviti s podatki zgodovinskih dogodkov samo na slovenskem ozemlju med komunistično revolucijo. Trpljenje in smrt nista izbirala ljudi po letih, spolu, socialnem položaju ali izobrazbi. Krutost in sovraštvo komunistov nista poznala meja. Ko bi človek tega ne doživel ali pa ne bi imel pričevanj verodostojnih lju(li, ne bi mogel verjeti, da se je v čudoviti idilični lepoti slovenskih gozdov vršil večji del zločinov, ko je brat ubijal brata — Slovenca. Preskočimo naštevanje primerov in popisovanje bridkega trpljenja in smrti tisočerih Slovenk in Slovencev. Ustavimo se ob eni misli: Zgodovina je polna junaških zgledov iz različnih krajev in ob različnih časih. Toda žrtve komunističnega nasilja, v katerikoli državi, ki je prestala nesrečo, da je doživela tako strahotne dni, so vredne posebnega občudovanja in hvaležnosti. In v slovenskih vrstah je bilo pod domobranstvom združenih toliko idealov, kot nikdar prej v slovenski zgodovini: Borili so se borci za krščansko vero, ki je kot religiozni ideal najvišji. Umirali so, da bi ohranili slovenski narod kot socialno in politično enoto. Žrtvovali so življenje za nadaljevanje in krepitev človeških ustanov, obstoječih na naravnem zakonu ter za osnovne človekove pravice, katere je Bog podaril vsakemu kot del naše narave. Kot v mračnih apokaliptičnih časih je minila ta doba groze in tesnobe slovenskega naroda. Večina naroda je trpela in še trpi pod tiranijo, del slovenskega naroda pa je trpel v negoto-sti taboriščnega begunskega življenja in kasneje znova zaživel, sprva negotovo, na tujih tleh, v neznanem okolju, sredi drugačnega mišljenja in z lastno problematiko. In sedaj ? In sedaj čaka vse Slovence brez izjeme sončna bodočnost svobode in pravice! Kako lepo zveni ta obetajoči stavek! A to je le pogojni zaključek. Da se uresniči, moramo razumeti in slediti s srcem in voljo idealom, ki jih je kot biser prinesla s seboj slovenska emigracija, in katere hranijo v srcu še mnogi Slovenci v domovini, ki čakajo na tiste določene okolnosti, ko bo zablestelo sonce resnice in pravice nad komunistično nočjo. Zunanja zmaga, do katere se je dokopal komunizem v Sloveniji z množičnimi pokoli, genocidom in po zavezniški prevari, je navidezna. Revolucija uničuje samo sebe, dokler se vzdržuje na oblasti samo z grožnjami, nasiljem, zapostavljanjem v službah ih sumničenjem izdajstva. Bojimo se druge, globlje revolucije doma in med nami. Tiste, ki zaradi slepote, materializma in komod-nosti spreobrača misli in srca, da podzavestno . ali pa nepremišljeno prevzemamo takšno mišljenje kot so ga želeli in ga še vsiljujejo volkovi v ovčjih o-blačilih. Naš vpliv na sorodnike, rojake in prijatelje v Sloveniji je omejen že zaradi daljave same. Je pa vendar v nekaterih primerih osebni in pismeni stik zelo učinkovito sredstvo. Pogosto pa čas in razdalja nista ovira za zbli-žanje ljudi istih verskih in narodnih idealov. A tukaj, v Argentini, koliko lahko vplivate kot žene in matere na obogatitev našega življenja v slovenski skupnosti! Najprej se moramo seveda Bogu zahvaliti, da imamo to srečo, da moremo biti kot emigracijska skupina v Argentini bolj združeni in da imamo večje možnosti za delo kot marsikje drugje na svetu. „Žena drži tri ogle pri hiši“ — s tem slovenskim pregovorom moremo trditi, da slovenska mati in žena podpira tudi tri ogle v slovenski skupnosti s svojim vplivom na moža in otroke. Sedaj pa konkretno analizirajmo nekaj točk in premislimo, v kakšni meri se zavedamo dobrih posledic našega delovanja ali negativnih učinkov naše odsotnosti. Ali znamo prav vrednotiti kulturne dobrine, ki nam jih nudi tukajšnji slovenski svet? Katere so teme naših razgovorov: denar, počitnice, komod-nost, napredek, status ? Kako naj nas v takem primeru naša mladina razume, da smo se borili iz idealizma proti brezbožnemu materializmu ? Ali se ne obnašamo mnogokrat tako, kot da bi se vse na svetu lahko plačalo z denarjem in kot da ima vsaka oseba in usluga le neko materialno ceno ? Kako naj bi v tem primeru pričakovali požrtvovalno, delavno in u-služno mladino? Lahko bi tukaj deja-.li, kakor je rekel neki francoski filozof: „Osebe, ki niso pripravljene na žrtve, niso pozitivni člani človeške družbe..“ Dolžnost vsakega človeka je spoznati zgodovino svojega naroda, a dvakratna dolžnost je spoznati tisto zgodovino, ki je najtesneje povezana s sedanjostjo in katere bodočnost moramo mi graditi, kajti pred nami stoje še nerešeni problemi. Naša naloga je sodelovati pri pravilni rešitvi. Naša mladina v Argentini že leta in leta živi sredi podobnih problemov, kot so bili v Sloveniji in kateri na socialnem in političnem področju niso rešeni. Ali smo morda pozabili, da so bile v Argentini Frente de Liberación Nacional — v slovenskem prevodu: Fronta narodne osvoboditve? Osvoboditve pred kom? Pred sovražnikom? Pred okupatorjem? Ne, prav tako kot ni bil cilj Osvobodilne fronte v Sloveniji o-svoboditev, ampak le krinka za revo-, lucijo v letih 1941—45. Ta „osvoboditev“ je pomenila ločitev od Boga, religije, moralnih principov, patriotizma. In vendar so nekateri slovenski mladoletniki sledili tej politični struji. Ko govorimo o komunizmu, ne smemo govoriti samo anekdotično, družinsko. Je to sicer tudi potrebno, vendar moramo razumsko pokazati zmoto komunističnega nauka, ki je stoodstotna neresnica, in ki kot tak nujno uporablja nemoralne metode. Naš tisk ima v tem oziru bogato vsebino. Ga prebiramo po družinah ? Ali naša srednješolska in višješolska mladina pozna temeljito krščanski socialni nauk? Obzorje znanosti je danes odprto tudi ženskemu svetu na vseh področjih. 0-mogočimo primeren stik otroka s kulturo, s pisano slovensko besedo; poskrbimo za primerno branje v družini. Ne kritizirajmo komunizma s primerjavo na ekonomskem polju. Svoboda na vseh področjih je neprimerno več vredna kot veliki tehnični napredek. Zato pokažimo na jedro komunistične zmote in razložimo, da dejstvo, da je del družin v Sloveniji dosegel neko za Evropo nujno ekonomsko raven, ni režimu niti za pičico v opravičilo za krivično zmoto in nemoralno postopanje. Premislimo: Naše družinsko življenje in naše delo v skupnosti morata biti prepojena z isto miselnostjo, kot je bila v srcih zavednih Slovencih v letih 1941-45. Drugače je naša emigracija brez pomena. Nadaljevanje skupnega življenja po Domovih ne sme biti oprto le na folkloren sentimentalizem, ampak mora imeti globoke korenine filozofske podlage in zgodovinske kontinuitete. Ni dovolj, da slovenska mladina ve le to, da so star- „Kjer ni popolnega, svobodnega javnega mnenja in diskusije, tam je samo 'zakrknjen, dogmatičen marksizem, ki je marksizem samo po imenu.“ To je izjavil najpomembnejši jugoslovanski marksistični filozof, zagrebški profesor Predrag Vranicki v intervjuju 13. maja z beograjskim tednikom NIN. Že v prejšnjem intervjuju z beograjsko Politiko (7. aprila) je prof. Vranicki zahteval „prosto diskusijo“ o ideoloških zadevah kot edini način borbe proti stalinizmu in dogmatizmu. Prof. Vranicki je avtor Zgodovine marksizma, ki se smatra kot edina zgodovina marksizma na svetu. To delo je prvič izšlo v dveh delih pred 17 leti in je izzvalo močno grajo Moskve. Po mnenju prof. Vranickega „problem socializma“ še ni rešen. Jugoslovansko samoupravljanje in pa evroko-munizem sta ta problem prinesla v ospredje. V diskusiji o „raznih poteh v socializem“ je danes potrebno zastaviti vprašanje o „bistvu socializma“ Prof. Vranicki trdi, da se razmerja med raznimi komunističnimi strankami ne dajo rešiti na mednarodnih konferencah. Teorijo „omejene suverenosti“ so iznašli samo, da bi opravičili intervencijo nekaterih držav v drugih. „Sovjetsko-jugoslovanska nasprotstva so mnogo globlja, kot se domneva.“ Vodstva držav, kjer vlada birokratsko državni monopolistični socializem, se skušajo sama oklicati za razsodnike nad vsem, kar je v zvezi z marksizmom. Prof. Vranicki visoko ceni jugoslovanski doprinos k mednarodnemu delavskemu socialističnemu gibanju. Našteva štiri pomembne momente v zgodovini jugoslovanske partije: prvi, na-rodno-osvobodilna borba, ki jo smatra kot „važen doprinos k marksistični teoriji socialne revolucije“; drugi, odpor proti stalinizmu, ki predstavlja „odločilen trenutek v svetovnem razvoju so- ši Slovenci, da so slovenske pesmi lepe in da je zanimivo razumeti slovensko govorico. Slovenska mladina naj spozna zgodovinske dogodke ne samo kot grenak spomin na grenke dni, ampak kot bogat in pravi dokaz in nagib za razpravljanje o problemih, ki so za povprečnega Argentinca težko razumljivi. Bodimo tudi tolerantni do slovenske mladine, kadar se zanima za argentinsko okolje, v katerem živi, če si morda prisvoji te ali one navade, ki nam osebno niso najbolj pri srcu. Naj nas ne skrbi, da bi ne ostala podlaga stanovitna, če bo naša vzgoja zakoreninjena z besedo in zgledi v slovenskem duhu. Nova obzorja nas lahko obogate, če bomo imeli kot v severnico uprte misli, srce in voljo na Boga, bližnjega in slovenstvo. Prosimo Vsemogočnega, da bi mogli spolniti v polni meri svoje poslanstvo v zgodovini človeštva; Brezjanska Mati božja naj nam bo priprošnjica skupaj z našimi junaki in mučenci, katerih spomin obhajamo v tem mesecu in katerih zgledom bomo sledili kot jasnim kažipotom do dokončne zmage pravice, svobode in resnice. cializma“ in „začetek zatona stalinizma na svetovni pozornici“; tretji, teorija in praksa jugoslovanskega sistema samoupravljanja, ki je v direktnem nasprotju s starimi nemarksističnimi koncepti državnega socializma in političnega monopola; četrti, jugoslovanska zunanja politika, zlasti politika neopredeljenosti, ki da je mnogo pripomogla k obrambi „narodne suverenosti“ in k odporu proti vmešavanju v notranje zadeve katerikole države na svetu. Ti 'jugoslovanski uspehi, ki jih prof. Vranicki smatra za zelo pomembne, pa tudi vsebujejo „svoje šibkosti“. Zaradi teh šibkosti, pravi Vranicki, „nismo mogli doseči razvoja na bazi širokega političnega pluralizma, ki bi omogočil veliko večje svoboščine na raznih področjih kot so tisk, izraz javnega mnenja itd.“. Je mnenja, da se bo „problem javne diskusije zelo kmalu pojavil na programu našega socializma v vsej svoji resnosti, čim bolj naš samoupravni sistem preboleva svoje začetne, otroške bolezni, tem večja bo potreba razvitega javnega mnenja v socialistični in politični kulturi, ki bi slonela na kritičnosti in dialogu, v nasprotju s situacijo danes, ko se vsakršen nekoliko bolj radikalen predlog, ne glede na to, če je pravilen ali ne, vzame kot nekaj sumljivega in sovražnega.“ Na vprašanje o „znakih stalinizma“ v Jugoslaviji je prof. Vranicki izjavil, da „smo nekako z veseljem vzdrževali iluzijo, da smo dokončno pretrgali s stalinizmom, tako v teoriji, kot v praksi“. Toda to je samo „iluzija“, je rekel, in dodal, da „mi, nekateri teoretiki, smo se zapletli v manjše konflikte s politično sfero“ (t. j. s partijo), ker „smo izrazili prepričanje, da ta problem (problem stalinizma) še ni rešen.“ Zato se v Jugoslaviji „ponovno vračamo k temu problemu“, ki Partija straši pravoslavne s katolicizmom (Papež Janez Pavel II. tak kot je, vernost in odločnost poljskega naroda in tudi nekatere odločne poteze katoličanov v Jugoslaviji so pojavi, ki motijo 'jugoslovansko komunistično partijo in katerih se ta tudi boji. Zato reakcija ni izostala. Zopet se je poslužila laži. Po njenem nalogu je namreč beograjska revija NIN, ki ima izredno visoko naklado, pred kratkim v seriji člankov opozorila pravoslavne Srbe na veliko nevarnost. Posegla je 40 let nazaj v zgodovino, to je v leto 1937, ko je Jugoslavija sklenila konkordat s sv. Stolico po res dramatičnih dogodkih. Namen teh „dokumentarnih“ člankov v NIN-u je svariti Srbe pred nevarnostjo katolicizma. Ta naj bi že leta 1937 skušal uveljaviti svoj vpliv v vsej Jugoslaviji, tudi v Srbiji, in to z nasiljem, prelivanjem krvi. Stojadinovi-čeva vlada, katerega glavna opora je bil po mnenju NIN-a notranji minister slovenski duhovnik dr. Korošec, je sklenila konkordat, po katerem naj bi katoliška Cerkev kljub ogorčenju in nasprotovanju pravoslavne cerkvene hierarhije, imela privilegiran položaj v vsej Jugoslaviji. Zato je srbska Cerkev tedaj mobilizirala množice Srbov, tudi nevernih, da so demonstrirali proti vladi in konkordatu. Da bi bila propaganda v Ninu prav sedaj še bolj učinkovita, poudarja partija v teh člankih, da so Srbsko-pravoslavno Cerkev tedaj podpirali v boju proti konkordatu tudi komunisti. Med silovitimi spopadi med srbskimi demonstranti in policijo naj bi bil tedaj ubit srbski škof. Poleg tega naj bi bil nasprotnik konkordata patriarh Varnava zastrupljen od agentov Stojadinovič-Koroščeve vlade in naj bi na posledicah zastrupitve tudi umrl. Povzročitelj teh zločinov nad pravoslavnimi more biti, po teh „dokumentarnih“ člankih le katolicizem. Jugoslovanska komunistična partija se je zopet osramotila s takim načinom borbe. Po 40 letih pogreva že zdavnaj ovržene laži o izmišljenem uboju škofa in o zastrupitvi patriarha, ki je umrl naravne smrti.* Kaj zasleduje partija? Odgovor je na dlani: zopet enkrat naščuvati pravoslavne 'Srbe proti katoliškim Hrvatom in Slovencem. Doprinesla je nov dokaz, da je ona —■ partija — tista, ki umetno ustvarja nerazpoloženje med pravoslavnimi in katoličani in tudi med posameznimi narodi. Katoliška Cerkev pa dela ravno nasprotno: že dalj časa vodi ekumenski dialog in je ona pospeševalka resničnega bratstva, ne pa partija. * Opis dogodkov o sklepanju konkordata glej v Zborniku Svobodne Slovenije 1966, str. 181. je „protirevolucionarni pojav v sklopu mednarodnega delavskega in socialističnega gibanja.“ „Ne smemo pozabiti, da stalinizem pomeni konec socializma.“ Objavili smo te misli prof. Vranickega, ki kažejo na zanimiv premik v teoretskem razpravljanju o marksizmu. — Op. ur. JUGOSLOVANSKI MARKSIST SE ZAVZEMA ZA SVOBODNO JAVNO MNENJE PO ŠPORTNEM SVETU ¡EVROPSKO 21 KOŠARKARSKO prvenstvo je bilo končano že 20. junija, a ne moremo bralcem postreči s končno razvrstitvijo. V finalno tekmovanje, ki je bilo v Turinu, so se uvrstili Jugoslavija, Španija, Izrael, Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Italija. Tekmovanje je bilo polno presenečenj in pa splošnih kritik glede organizacije, in to ne samo s strani Jugoslavije. V finalno tekmovanje so prišle ekipe Izraela, ČSSR in Španije s po 2 točkama. Izrael je premagal v Gorici Jugoslavijo s 77:76, Španija Sovjetsko zvezo Naši naročniki, ki so tudi ČLANI KREDITNE ZADRUGE SLOGA, morejo plačati naročnino *naš list, oglase in prsipevke za tiskovni sklad tudi preko Zadruge. Plačilo . morejo izvesti z osebnim naročilom ri'«PiSAKNI ZADRUGE, pismeno ali jeliefonsjto. IJČRAVA; SVOBODNE ' SLOVENIJE 'Mi. ; s 101:90 in ČSSR v Benetkah Italijo s. 74:68. NA STADIONU v zagrebškem Maksimira se je 13. junija jugoslovanska nogometna ekipa pomerila že dvanajstič z Italijo. Tokrat je zmagala s 4:1, in sicer tretjič, Jugoslavija. V dosedanjih srečanjih so zmagali šestkrat Italijani, tri tekme pa so se končale neodločeno. NA TEKMOVANJU v Subotici je atlet Vladimir Milič, član Grvene zvezde iz Beograda postavil nov jugoslovanski rekord v krogli s 20.39. Med Slovenci se je najbolj odrezal Goričan Piculin v skoku v daljavo s prvim mestom in 747 cm; pri damah sta zasedli prvo mesto Mariborčanki Pergar in Lorenzi. Prva v teku na 1500 m s 4: 18, 2, druga pa v teku 100 m ovire s 14,3. SOVJETSKA ATLETINJA Faina Melnikova je na tekmovanju v Bratislavi 10. junija proslavila svoj 34. rojstni dan ■> S3 N E a ■J ; i vabita na XI. MLADINSKI DAN v NEDELJO, 15. JULIJA v SLOVENSKEM DOMU ob 9.00 tekme v odbojki ob 11.30 sv. maša, nato skupno kosilo. Po kosilu nadaljevanje tekem ob 17.00 kulturni program Po kulturnem programu prosta zabava. Sodeluje: SLOVENSKI INŠTRUMENTALNI ANSAMBEL KDO KDAJ KJE ZAKAJ KAKO Vsi podjetniki OBRTNIKI TRGOVCI PROFESIONALCI SLOVENSKEGA RODU SVOBODNJAKOV OD DEVETEGA DO OSEMNAJSTEGA novembra 1979 V PROSTORIH SLOVENSKE HIŠE na Ramón Falcón BUENOS AIRES da pokažemo SVETU IN SEBI kaj zmoremo KADAR HOČEMO IN DA SE S TEM ZAHVALIMO ARGENTINI ZA IZKAZANO ZAUPANJE TAKO, DA SE C I M P R E J VSAKDO PRIJAVI V SLOGINIH PISARNAH NA BARTOLOM® MITRE 97 RAMOS MEJIA — TELEFON: 658-6574 KAJTI V slogi je moč! DRUGA RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI DRUGA RAZSTAVA OBVESTILA NEDELJA, 8. julija: Na Pristavi „koroški večer“ ob 20. Predvajal se bo tudi film „Koroška svatba“, posnet na lanskem Slovenskem dnevu. ČETRTEK, 12. julija: Na Pristavi mesečni sestanek Ženskega krožka s predavanjem gdč. Katice Cukjati: „Opomin slovenski materi in ženi.“ SOBOTA, 14. julija: Brucovanje in sprejem novih članov v SKAD v Slomškovem domu. Družabni večer ob 20 v Slomškovem domu v pripravi petošolcev Srednješolskega tečaja. V Slovenskem domu v San Martinu oh 20 večerja s kolinami. OBJAVA Odbor „Počitniškega doma dr. R. Hahželiča“ sporoča, da sprejema Počitniški dom v Doloresu Slovence tudi izven redne sezone (tudi v zimski dobi). Hrane izven sezone Počitniški dom ne more nuditi. Pač pa je gostom na razpolago kuhinja v hiši, ki bo na razpolago gostom izven redne sezone (t. .j nova hiša na levi strani glavnega vhoda). Slovenci, ki bi želeli izkoristiti to priložnost, naj to sporoče odboru Počitniškega doma (Ramón L. Falcón 4158, 1407 Buenos Aires) ali v nujnih primerih oskrbniku Lojzetu Pircu, kateremu se tudi plača oskrbnina. NEDELJA, 15. julija: V slov. cerkvi Marije Pomagaj ob 9.80 zahvalna maša ob tridesetletnici „Oznanila“. Po maši v dvorani srečanje 5 poverjeniki. V Slovenskem domu v San Martinu .XI. mladinski dan. Občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapaehayu. SOBOTA, 28. julija: V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. NEDELJA, 29. julija: V Slovenski vasi obletnica blagoslovitve Hladnikovega doma. ■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H IZZA ŽELEZNE ZAVESE „Mnogi molijo zdaj v cerkvi za tovariša Kosigina in Brežneva. Prej so isti molili za tovariša Stalina. To je dokaz, da je molitev povsem nesmiselna.“ „Se motiš! Mar ni Stalin umrl ?!“ Slovenski dom v San Martinu V SOBOTO, 14. JULIJA OB 20. URI večerja s kolinami Vsi lepo vabljeni! RAST VIII vabi na DRUŽABNI VEČER ki bo v soboto 14. julija od 20. ure pa do prve ure naslednjega dne v prostorih SLOMŠKOVEGA DOMA v RAM OS MEJIA. Na sporedu je predvajanje fotografij vseh prejšnjih Rasti! Prvič v naši javnosti in brez cenzure! Za srbenje podplatov bo poskrbel ansambel TRIGLAV. Vstopnina: z vključeno domačo večerjo: $ 4.000.—; z vključeno strogo dijeto: $ 2.500.—. Priporočamo se za nadštevilno udeležbo, kajti dobiček nameravamo porabiti za letošnje taborjenje v Pampi Lindi blizu Bariloč! ESL0VENIA LIBRE Fditor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina » T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Nç 1.419.886 ■■ Naročnina Svob. Slovenije za L 1979: za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. KREDITNA ZADRUGA "SLOGA" z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T, E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! Gospodinjski aparati — lasten uvoz, zvočne naprave, pohištvo, dekoracije. • Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-2291/3058 • Laprida 398, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-6060 • Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295-1197 • Avda. 25 de Mayo 136, C. SPEGAZZINI Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji. LOMAS DE ZAMORA Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433 EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje Ezeiza) AUTONAUTICA Kredit na 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB, JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aire* Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 Prof. dr. JUAN JESUS BEASNIK i [ i specialist za ortopedijo in travmatologijo E : E Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje 5 E Capital Federal Tel. 393-3536 5 ■ 2 ■ S Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ l od 17. do 20. Zahtevati določitev ■ | ure na privatni telefon 666-4366. g S 5 t Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 19. junija odšla1 v večnost naša dobra žena, mama, stara mama, prastara mama, gospa Cecilija Smerajc Ohranimo jo v blagem spominu in molimo zanjo. Zahvaljujemo se vsem rojakom, ki so jo v tako lepem številu prišli kropit in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala č. g. Matiju Borštnarju za opravljeno sv. mašo in za spremstvo pri pogrebu. Žalujoči: mož: Anton, hči: Darinka por. Dragan, zet: Alojzij vnukinji: Darinka vd. Bartosch in Kristina, pravnukinja: Aleksandra. Boulogne, Krtina ..........p .upi -M' 11 .■■■mn"... i 1 1 <^Wk(H«w8c« i» gg|<&%^er>Sž«8 SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Poroka; 9. junija sta v cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov v Don Bosco sklenila zakonsko zvezo lic. Zofija Pograjc in arh. Ivan Kogovšek. Poročni obred je opravil p. Alojzij Kukoviča. Za priči sta ’ila Vida ih Marijan Pograjc ter Marija in Franc Kogovšek. Obema želimo veliko sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti! Smrt: Umrla je v nedeljo 24. junija v bolnišnici v San Isidro (Bs. As.) ga, Angela Makovec v 69. letu starosti, ..Pokopali so jo naslednji dan 25.. junija na pokopališče Boulogne. Pogrebne obrede s sv. mašo je opravil delegat msgr. Anton Orehar. BUENOS AIRES Evharistično slavje z mašo in procesijo, svetega Rešnjega telesa V nedeljo 24. junija se je veliko rojakov iz vseh okrajev Vel. Buenos Airesa zbralo v Don Boscovem zavodu v Ramo Mejiji k tradicionalni procesiji sv. Rešnjega telesa. Ob 10 dopoldne je bila sv. maša za rajne in žive slovenske duhovnike v Argentini. Daroval jo je delegat msgr, Anton Orehar. V cerkvenem govoru je dejal med drugim: ,;Gorje, če ne bi bilo v današnjem krutem času brezboštva evharistične daritve... Sv. maša je središče življenja vse Cerkve; iz naših oltarjev tečejo milosti v duše kristjanov, nekaterih že povsem na robu Cerkve in na robu pogubljenja. Kako nekaj važnega je za naše osebno življenje sv. maša ?... Kako grozen občutek imamo: brezboštvo uradno vlada v Sloveniji že nad 34 let. Ne uničuje le posestva, ampak tudi družine. Ne mori starih, ki čakajo smrti, pač pa zastruplja mlade. Stopimo k Jezusu med mašo s prošnjo: varuj jih, Ti edini si močan, da lahko streš vezi suženjstva... Strah je človeka, če pomisli, da nekaj naših rodnih bratov iz principa več e moli, taji Boga, ga kolne. Zadoščujmo Bogu za vse te žalitve. Pri maši, tudi med tednom, kadar le moremo, prosimo zase, za naše družine, našo skupnost in za rešitev naše domovine, nad katero leži krivda tisočev nedolžno u-morjenih.“ Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je s harmonijem spremljal Štefan Drenšek. Mašo je napovedoval Janez Jereb, berili pa sta brala ga. Alenka Poznič in Janez Žnidar. iPo sv. maši, med katero je spove- rec, Sevnica; Stane Volk, up. š. ravnatelj, Vrhnika; Anton Marolt, Velike Lašče; Avgust Anžlovar, Mleščevo; Lovro Koršič, up., Kranj; Slavko Kovič, sodar, Tacen; Frančiška Škrjanc, Bizovik; Mirko Pirc, Zverinov, Žimarice; Rudi Keršan, Vižmarje; Anton Zavir-šek, Krška vas; Tilka Oven, Rob; Terezija Kavšek, Šentvid pri Stični; Jože Mikuž, Borovnica; Franc Doles, Gornji Ig; dr. Leo Mejač, Vel. Lašče; Alojzij Zorman, up., Kleče; Antonija Koščak r. Cvetko, Rakek; Ciril Plevel, Kokrica; Vida Krisper r. Homan, Radeče; Jože Čibej, čebelar, up., Trbovlje. dovalo šest slovenskih duhovnikov, je bila procesija po zavodskem vrtu. Za križem je šla dolga vrsta mož in fantov, nato narodne noše, ministranti, duhovniki z Najsvetejšim, zastopniki organizacij, ustanov in Domov, dekleta in' žene. Oltarje, pri katerih se je procesija ustavda, so postavile naše „farne** skupnosti, tako iz San Justa, Castelarja, San MartinajCarapachaya in Ramos Me-jije. Pri njih so peli evangelije naši dušni pastirji, tako dr. Alojzij Starc, g. Matija Lamovšek, g. France Bergant in g. Jože škerbec. Nebo nad Najsvetejšim so nosili Stane Mustar, Polde Golob, Janko Filipič in Tone Kastelic. Petje je vodila skupina pevcev. Molitev rožnega venca pa France Zure. Po procesiji se je velika cerkev Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu zopet napolnila s Slovenci. Po blagoslovu in pesmi je tako minilo lepo Evharistično slavje. Zveza žena in mater je počastila spomin junijskih žrtev Na prvo sredo v juniju smo se popoldne zbrale v mali dvorani Slovenske hiše žene in matere in dale skupno zunanji izraz svojemu neizbrisnemu spominu in bolečini na- mrtve junake. Na okrašenem odru je bila na desni strani narisana podoba domobranca, na levi pa napis: Bog, dom, narod. Na pogrnjeni mizi je bil križ, ovit s slovensko zastavo. Po otvoritvenem pozdravu ge. Ruže Šuceve je napovedala program gdč. Katica Cukjati, katera je skupno z gdč. Kristino Jerebovo pripravila proslavo. To je bilo za vse udeleženke pravo presenečenje, saj sta obe izobraženki rojeni tukaj. Vpliv v domači družini in slovenski skupnosti*je na obeh tolikšen, da poznata dobro slovensko zgodovino in pravtako vse postaje našega križevega pota. Govor gdč. Katice Cukjati. je objavljen na prvi strani. Po govbru smo poslušale nekaj narodnih in domobranskih pesmi. "Nato se' je začel drugi del programa. Gdč; Krb, stina Jerebova je recitirala sledeče pesmi: Marjana Jakopiča „Majnik 45“, Balantičevo „Zasuta usta“, „Ben o vrnitvi“, „Za teboj“, „Goreti hočem sebi“ ter Mauserjevo „Vračanje* in nazadnje „Molitev“:Jožefa l.obodovskega. Pesmi so bile recitirane z globokim; občutkom in tako dovršeno, da so u-metniški verzi privabili solze ; po obrazih udeleženk, katere so potem skupno zapele domobransko himno: „Oče, mati, bratje in sestre...“ Predsednica ga. Pavlina Dobovško-va se je dekletoma prisrčno zahvalila za nepozabne trenutke, ki sta nam jih nudili in za razumevanje do nas starejših zdomcev. Vse navzoče je nato povabila, da bi se pred spomenikom poklonile našim junakom in molile za njihov večni mir in pokoj. Molitve je vodil g. Jože Cukjati. Obenem smo se Bogu zahvalile, da junijske žrtve niso zaman, saj bodo njihove ideale nadaljevali naši mladi. Ta prireditev bi morala nositi naslov: „V križa senci pleto se zmage venci.“ PO ŠPORTNEM SVETU NA TEKMOVANJU mladinskih nogometnih reprezentanc v Toulonu v Franciji Argentini ni uspelo uvrstiti se v finale. Po porazu z Madžarsko: 0:1 in po zmagi nad Holandsko 3:1 so v odločilni tekmi za uvrstitev Sovjeti premagali argentinsko ekipo z 1:0. še slabše se je godilo jugoslovanski ekipi, ki je v predtekmovanju igrala neodločeno le s Kitajsko in se je morala za predzadnje mesto pomeriti z Irsko, ki jo je remagala z 2:1. LJUBLJANSKA OLIMPIJA se je v predzadnjem kolu le rešila izpada iz lige z zmago nad Sarajevom (3:1). Po tem kolu je bila Olimpija na trinajstem mestu z 29 točkami. V drugi zvezni nogometni ligi si je Maribor s porazom v Vinkovcih nekaj kol pred koncem zapravil vse možnosti za uvrstitev v prvo ligo; dosegel je le drugo mesto s šest točkami zaostanka za zeniškim Čelikom (40 točk). Velenjski Rudar je obstal na 12. mestu z 28 točkami, ljubljanski Mercator z Viča se je pa poslovil od druge lige. V 30 tekmah je zbral le 17 točk. V PRVI ROKOMETNI LIGI je prvak Jugoslavije postal Partizan iz Bjelovarja. Ljubljanski Slovan-Kolinska je zasedel četrto mesto, iz lige je izpadel drugi slovenski predstavnik Aero-Celje. V LJUBLJANI je 189 športnih organizacij, ki goje 49 športnih panog. Enajst panog pa je po številu športnikov prednostnih. To so atletika, ko- šarka, gimnastika, namizni tenis, plavanje, alpsko smučanje, smuški skoki, smuški teki, hokej na ledu, nogomet in rokomet., športnih objektov je bilo v letu 1978 (pokritih in nepokritih^ na 365.614 kvadratnih metrih površin, Ljubljana pa je imela tega leta 296.000 prebivalcev. SLOVENEC SREČKO MASLE, član jugoslovanske kanuistične reprezentance, je na tekmovanjih v Meranu in v Švici na reki Muoti s prvim mestom dokazal, da sodi v vrh evropskih ka-nuistov.^ Iz išvice je Masle skupaj s Kauzarjem in Poberajem Odpotoval v Kanado, kjer bodo nastopili na svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih rekah na Jonquieri pri Que-becu. prve dni julija. NA EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU je Jugoslavija, ki drži naslov svetovnega prvaka, zasedla ,samo“ tretje mesto. Tekmovanje je bilo v Italiji in jugoslovanski listi pišejo, da so italijanski časopisi vodili pravcato psihološko vojno proti jugoslovanskim igralcem. Podrobnih novic o tem prvenstvu še nimamo. V BUENOS AIRESU je te dni bilo mednarodno tekmovanje v košarki, na katerem je nastopil tudi jugoslovanski prvak Partizan, ki je izgubil z argentinsko reprezentanco s 78:88, pred tem pa še ekipo Portorika z 111:116. Argentina je v nstopni igri premagala tudi ZDA z 110:85. LJUBLJANA — Na območju vseh petih ljubljanskih občin je 176 „gostinskih obratov v družbenem sektorju”, 51 bifejev v samopostrežnih trgovinah, 168 zasebnih gostiln in 189 obratov „družbene prehrane“. V Sloveniji menda dobiva redno prehrano med delom 80 odstotkov zaposlenih. Pa tega na mednarodnem posvetovanju o vzgoji v prehrani, ki je bilo lansko jesen v Lizboni, niso vsi verjeli. MIRNA NA DOLENJSKEM' — V tamkajšnji Krajevni skupnosti je 1537 občanov odločalo na volitvah o Uvedbi 'krajevnega samoprispevka za ceste; javno razsvetljavo,, zelenice in otroško igrišče. Udeležba na volitvah je bila stoodstotna, za prispevek je glasovalo 89 odstotkov. LJUBLJANA -TT- Društvo za antične in humanistične študije je naprosilo ravnatelja Narodnega muzeja dr. Petra Petruja za predavanje o antičnih literarnih predlogah na arheoloških spomenikih v Sloveniji. LJUBLJANA — Na Viču je na železniški progi proti Postojni iztiril 27. maja devetindvajseti vagon tovornega vlaka. Lokomotiva je vlekla vagone še 1590 metrov, predno so opazili, da je nekaj narobe. Iztirjeni vagon je močno poškodoval progo v dolžini 700 metrov. Vzroke nezgode so proučevali, zanimalo pa jih je dejstvo, da so na istem mestu bile v enem mesecu kar tri nesreče. SLOVENJ ORADJEC — Sredi maja so v Slovenj ¡Gradcu na novo asfaltirali del Cankarjeve ulice. Toda deset dni za tem — konec maja so mestni delavci že vrtali v novi asfalt jame. Pravijo, oziroma šušljajo, da so komunalni delavci globoko pod zemljo našli navodila starih Rimljanov iz bližnjega Co-latia (Starega trga), kako je potrebno uskladiti dela gradnincev in komunal-cev... BLED — O sanaciji Blejskega jezera se govori že od leta 1954. Sedaj bodo menda najeli tuje strokovnjake, da bi pripravili načrte za ozdravitev jezera. Pri tem pa je značilno poročilo hidrološke službe vodnih skupnosti Slovenije, ki pravi: „Z ozirom na slabo stanje Blejskega jezera in zahteve, da se povabi k sodelovanju tudi tuje strokovnjake, se moramo zresniti ob dejstvu, da jim ne moremo nuditi najosnovnejših podatkov o jezeru in zaledju. Doslej Žalostna usoda frančiškanske knjižnice v Kamniku Letošnje leto preživljajo Kamničani v znamenju 750-letnice svojega mesta. Zgodovinski viri prvič omenjajo Kamnik kot mesto leta 1229. Ob visokem jubileju je odbor- za proslavo pri skupščini občine Kamnik pripravil vrsto prireditev in srečanj: od umetniških razstav, koncertov, do športnih in drugih tekmovanj. Pospešeno naj bi dogradili nekatere nove gospodarske, kulturne, športne in druge zgradbe ter naprave. V božični številki lanskega leta je uredništvo ljubljanskega verskega tednika Družina obljubilo, da bo list „kmalu obširneje“ spregovoril o usodi skoro 500 let stare frančiškanske knjižnice v Kamniku. Uredništvo pa te obljube žal ni moglo izpolniti. Ko je poročevalec Družine obiskal nedavno p. Mateja Papeža predstojnika frančiškanskega samostana v Kamniku, je ta na vprašanje, kako napreduje rešitev problema znamenite frančiškanske knjižnice, odgovoril: „Veliko obljub je, da bodo rešili vprašanje naše knjižnice, a ni skoro nobena izpolnjena. V časopisih so objavili sporede različnih prireditev ob 750-letnici Kamnika, o knjižnici ni nikjer ničesar omenjenega. Kot da je ni.“ Verski tednik Družina z dne 20. a-prila podaja nato tale zanimiv opis navedene knjižnice. Frančiškanska knjižnica p. Donata Valvasorja (Valvasorjevega, sina, ki je še nihče ni opravil kompletne j ših raziskav, čeprav akcija za sanacijo traja že leta.“ Turistični delavci na Bledu pa so prosili časnikarje, naj preveč ne o-bešajo bolezni Bleda na veliki zvon, zaradi turistov namreč... SEVNICA — Sevniški prostovoljni gasilci so od 10. do 17. junija proslavljali stoletnicd ustanovitve gasil-, skega društva. Pri proslavi, so nastopili razni .pevski zbori pa tudi solisti ljubljanske opere. LJUBLJANA — Pri svetu zg kultura pri SZDL so ponovno, premlevali potrebo po novi slovenski himni. Predlog, naj bi Jenkova „Naprej zastava Slave“, ostala še naprej vsaj „začasna“ himna, ni v svetu našla „razumevanja“. Vendar pa bo še vedno začasna rešitev, ker. nameravajo na novo preizkusiti „ustvarjalne sposobnosti umetnikov, da bi prišli do himne za novi čas in rabo“. To iskanje umetnikov in njihove ustvarjalosti more trajati nedoločen čas. MIRNA NA DOLENJSKEM — Tovarna sokov in alkoholnih pijač „Dana“ bi mogla predelati vse surovine, ki bi jih pridelali dolenjski kmetje. Toda sadja je malo, zato vozijo v „Dano“ sadje iz štajerske in Pomurja, pa še bolj na jugu ga kupujejo. Ker transportni stroški neugodno vplivajo na ceno, skuša „Dana“ vplivati na povečanje sodelovanja dolenjskih kmetov pri dobavi sadja in grozdja. Umrli so od 27. maja do 5. junija 1979: ¡LJUBLJANA i—- Marica Kranjec, 54, knjigovodja; Marija Sešek r. Kregar, Alojzija Kravcar r. Gregorčič; Primož škriba, up.; Ivo Tomc, inž. mont., 74; Milena Rehberger r. Bidovec, 53, prof. angl.; Marija Vrečar r. Virant, 81; Deziderij Mizerit, up. računovodja, 80; Antonija Volk r. Turšič, 80; France Vodnik, up. prof.; Julijana Vozelj r. Sadar; Andrej Pečar, up. žel.; Marjana Marinšek r. Jeglič; Oskar Hu-darin; Štefan Glavač; Marija Bonča r. Bučar, up.; Franc Smole, žel. up., 86; Ivan Petkovšek, up. žel.; Terezija Smrekar r. Korun. RAZNI KRAJI — Jožica Klemenčič, Doljne Kamence; Karel Skubic, žel. usl., Škofljica; Frančiška Jančar r. Kastelic, 71, Mali Lipoglav; Anton Koncilja, Zagradec; Konrad Ažman, up., 91, Jesenice; Marija Volčanšek r. Baum-gartner, 83, Zg. Kašelj; Marija Centa r. Jaklič, Radoviča; Ivan Sirnik, up. učitelj, Podnart; Barbara Deržič r. U-mek, Zakot; Marija Žun, up., Mengeš; Marija Mlinar, šivilja, 83, Dolenja vas; Karel Lesjak, zlatomašnik, Sv. Jurij ob Taboru; Matiju Irgolič, Maistrov bo- bil v Kamniku gvardijan), tak» se knjižnica uradno imenuje, je bila ustanovljena okrog leta 1490. Knjižnica je bila v večji sobi v prvem nadstropju vsaj do leta 1705, ko so samostan s pomočjo Jakoba šelenburga vnovič pozidali. Lektorji domačega bogoslovja in poznejše višje gimnazije so imeli svojo strokovno knjižnico v drugem nadstropju. Obe knjižnici skupaj štejeta okrog 10.000 knjig in brošur. Med njimi premore knjižnica inkunabule. Dalmatinov Pantatevh iz leta 1578, Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, celotno prvo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter Sehonlebnovo delo Carnio-lia. V posebni zbirki je nekaj slavitič-nih in lektorskih knjig jezikoslovca p. Stanilsava Bkrabca. V knjižnici je tudi rokopis koralne melodije, ki sega po mnenju glasbenika p. Franceta Ačka v začetek 13. stoletja, če ne celo v 11. ali 12. stoletje. Nekdaj je bila knjižnica v druga največja frančiškanska knjižnica v Sloveniji, takoj za ljubljansko. Nemški okupator je med zadnjo vojno knjižnico barbarsko razdejal in izropal. Knjige, listi in drugi dragoceni papirji, kolikor jih je ostalo, šo bili razmetani po zgornjem cerkvenem hodniku. Lovre Belec je leta 1949 pred p. Salezijem Glavnikom izjavil, da je poleti 1942 ali 1943 videl moža, ki je zbiral knjige v obeh samostanskih knjižnicah. Vrednejšo je dal v zaboj, druge je zmetal po tleh. Naropal je tri ali štiri precej velike zaboje, kakršne so Nemci rabili za mauufaktumo blago. Mož, ki je oropal knjižnico, je bil baron Zois, daljni potomec Žige Zoisa.., Nekateri zavedni Kamničani so med voj» no storili vse, da bi knjižnico rešili pred popolnim uničenjem. V začetku septembra 1945 je okrajna komisija za vojno škodo v Kamniku ocenila, da je frančiškanska knjižnica utrpela za pet milijonov in trideset tisoč dinarjev škode. Nova oblast je velik del samostana nacionalizirala. Za knjižnico ni bilo več primernega pro,-. štora. Kamničani so ogorčeni nad tako brezbrižnostjo do naše kulturne dediščine. Obljube, obljube in zopet obljube Na tem mestu ni. mogoče natančneje prikazati žalostne povojne usode, ki ji je na milost in nemilost izročena frančiškanska knjižnica v Kamniku. Dotaknemo se lahko le nekaterih brezuspešnih prizadevanj frančiškanskega samostana, da bi knjižnico rešili in ohranili. P. Alojzij Glavnik je v pismu referentu pri ministrstvu za znanost in kulturo v Ljubljani dr. Bašu 19. avgusta 1950 zapisal: „Ravno že drugo leto teče, ko spravljamo v red barbarsko razdejano knjižnico in rešujemo, kar je še ostalo. Eden izmed naših teologov je bil celo nekaj časa na praksi v univerzitetni knjižnici v Ljubljani, da bi tako strokovno vzpostavili našo knjižnico v prejšnje stanje, kolikor se pač da. Rabimo seveda tudi prostore. Začasno smo knjige namestili tudi na hodniku. Ne vem, kako se bodo tam obnesle pozimi. Tukajšnja stanovanjska komisija Zavodu na dve vlogi, od- poslani že januarja, ni odgovorila, zato so mene po prof. Gspanu naprosili, da osebno kaj dosežem. Poslal sem zadevno vlogo na Prosvetno poverjeništvo tukaj, a še ni odgovora... Prosim, da nam pomagate in nas podpirate.“ Vendar pomoči ni bilo P. Salezij Glavnik je v pismu mestnemu ljudskemu odboru v Kamniku 26. aprila 1952 zapisal: „Pri otvoritvi naše zaščitene samostanske knjižnice, dne 13. oktobra 1951, so naj višji predstavniki oblasti... obljubili, da bomo najpozneje letos spomladi dobili še ostale potrebne prostore za knjige. Lani smo manjšo polovico knjig namestili v svetlejših in zračnih prostorih; večja polovica knjig je še ostala na vlažnem hodniku. Zaradi izselitve OZKZ je dana prilika, da dobi knjižnica primerne prostore. Mestni ljudski odbor prav lepo prosim, da se zavzame za to zadevo, kakor ji to nalaga zaščitveni dekret z dne 31. januarja 1951... Smrt fašizmu — svoboda narodu!“ V pismu Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov, pa je 5. maja 1952 isti pater Salezij moral z grenkobo priznati: „Eno leto in pol sem se z Vašo pomočjo boril za dve sobi, ki smo jih končno dobili; sedaj pa je zopet treba nastopiti boj za ostale prostore. Lani ob otvoritvi knjižnice so najvišji funkcionarji slovesno obljubili tako meni •kot ljubljanskim zastopnikom, da bodo letos spomladi dodeljeni še ostali prostori. Sedaj pa, ko je šel okraj in mi je tako predsednik OLO kakor šef notranjega poverjeništva ukinjenega okra- ja zatrdil, da sedaj Vendar ne bo stiske za prostore, so mi na ustmeno prošnjo dali negativen odgovor. Vložil sem pismeno prošnjo, da se bom lahko v primeru negativne rešitve pritožil na okraj Ljubljana-okolica... Do skrajnosti sem užaljen nad tako ozkosrčnostjo, da ne rečem abderitstvom, nekaterih faktorjev, če je tukaj kdo, da si z vso vnemo prizadeva za vzpostavitev knjižnice v stanje, ki bo zanjo primerno, ter žrtvuje i gmotna sredstva i čas, pa dobi namesto podpore le polena pod noge, je to ne samo obsodbe, ampak kazni vredno!“ Leta 1971 je kazalo, da se bo le nekaj premaknilo. V zapisniku z 20. seje sveta za družbeni načrt in finance skupščine občine Kamnik, ki je bila 21. septembra 1971, stoji, da je svet mnenja, „da se po izpraznitvi prostorov samostana (skladišče .Kočne* Kamnik) daje le-te v brezplačni najem s posebno pogodbo, ki naj bi se podpisala za dobo 5 let in se vsakih 5 let obnavljala,“ za potrebe frančiškanske knjižnice. Čez deset let le še kup razvalin? Pa se po tem „mnenju“ zopet ni nič premaknilo. Novi predstojnik samostana p. Matej Papež je v prošnji za vrnitev frančiškanske jedilnice, ki jo je 10. januarja 1978 poslal krajevni skupnosti Kamnik, zapisal: „Gotovo vam je znano, koliko si naš samostan V Kamniku... prizadeva, da bi mu vrnili odvzete samostanske prostore. Samostan je kulturni spomenik 1. razreda. Je zaščiten. 'Prav tako je zaščitena samostanska knjižnica. Samostan Sam (Nad. na 4. str.) 750-letnica mesta Kamnik OD VSEPOVSOD KOVANCE S PODOBO papeža Janeza Pavla II. je izdala poljska vlada v zdomstvu v upravi Državnega zaklada (zdomskega). Na eni strani je papežev portret z napisom JOANNES PAU-LUS II. Pont. Max. A. D. MCMLXXVIII Na drugi strani pa je papežev grb in napis ANUNTIO VOBIS GAUDIUM MAGNUM. Izdani so v zlatu, srebru in bronu in so izšli za papežev obisk na Poljskem. NOVI PREDSEDNIK POLJSKE REr PUBLIKE V ZDOMSTVU — Ker je potekla sedemletna predsedniška doba dosedanjega predsednika poljske ^republike v zdomstvu prof. dr. Stanislava Ostrowskega je odstopivši ^predsednik imenoval naslednika v osebi Edwarda Raczynskega. Novi predsednik je poklicni diplomat. Leta 1939 je bil ^veleposlanik v Londonu in je po nacističnem vdoru na Poljsko ustvaril angleško-poljsko zvezo. V Londonu je potem bra- PROŠNJA NAROČNIKOM UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE dobiva prošnje za kompletne letnike lista, tako od posameznikov kakor od knjižnic. Ne more pa ustreči, ker ji manjkajo v arhivu nekatere številke. V naslednjem navajamo letnico in tekoče ištevilke manjkajočih nam izvodov: 1948: vse številke. 1949: 12. 1950: od 1 do 20 in štev. 30. 1951: 37. 1952: 5, od 11 do 24 ter 39, 50, 51 in 52. 1953: 6, 22, 37. 1954: 36, 39, 41, 43, 45, 46 in od 48 do 52. 1955: 9, 2'4, 40, 42, 51, 52. 1956: od 8 do 12, od 35 do 42 in 49 do 52-. 1957: od 34 do 47 ter 51 in 52. 1958: 11, 18, in od 41 do 52. 1959: 1, od 10 do 14 ter od- 41 do 52. 1960: 31, 37, 38, 39, 47, 52. 1961: 2, 4, 9, od 14 do 18 ter 42. 1962: od 11 do 19 ter št. 24, 38, 39, 40 in 52. 1964: 5, in št. od 21 do SO. 1965: od 1 do 20 ter 27, 40 in 41. 1966: 21, 22, 23, 24, 30, 51. 1967: 23, 28, 41, 42. Kdor od naših naročnikov ima katerokoli številko od zgoraj nave-nih in jih ne misli hraniti, prosi-simo, da jih pošlje naši upravi. Tako bomo mogli ustreči vsaj nekaterim prošnjam za kompletne letnike. Uprava Svobodne Slovenije mil poljske pravice ter je ob angleški prekinitvi stikov s predstavništvom poljske demokratične republike vložil sjlen protest pri Angležih proti nasilju in brezpravju. Njegovo delo je bilo potem usmerjeno v razne naloge zdomstva (pri zbiranju darov za žrtve upornikov na Poljskem), predvsem se je boril za pravice demokratičnih Poljakov. V novem predsedniku Poljske republike v zdomstvu gledajo protisovjetsko usmerjeni Poljaki predvsem najvišji simbol svobode in neodvisnosti Poljske. PO SMRTI GENERALA W. JACZY-NA, ki je bil minister in predstavnik poljske zdomske vlade za Južno Ameriko, je bil za novega predstavnika londonske poljske vlade v zdomstvu imenovan Jan Zoltowski, sin umrlega ministra in predstavnika te vlade Zbigne-wa/ ki je bil na tem mestu pred umrlim generalom Jaczyno. OPERA SKLADATELJA K. PENDERECKEGA V VATIKANU — Poljski glasbenik svetovnega slovesa Krištof Penderecki je napisal novo opero na tekst religioznega epa angleškega pesnika Johna Miltona (1608-1674). Premiera je bila v Chicago, nato pa so jo ponovili pred kratkim v milanski Scali. Za ponovitev je skladatelj pripeljal ves chikaški zbor, kar se je zgodilo prvič v zgodovini Scale. Na papeževo željo — avtor je osebni papežev prijatelj — so opero uprizorili tudi v Vatikanu v dvorani Nervi. OBVESTILA DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja šolskega odseka ZS bo v ponedeljek 25. junija ob 20. uri v društvenih prostorih. Opozarjamo na predavanje rektorja univerze v Lomas de Zamora dr. Carlos Stornia o „Začetku in razvoju pravne ureditve v Argentini“. Predavanje bo v mali dvorani Slovenske hiše. Datum bomo praw*xasno objavili. Šolski odsek Zed. Slov. lepo vabi šolsko mladino, starše in prijatelje mladine NA PROSLAVO V ČAST MLADINSKEMU ZAVETNIKU SV. ALOJZIJU, ki bo V NEDELJO, 1. JULIJA, OB 16 V SLOVENSKI HIŠI Na sporedu: O sv. maša O otroška igra v treh dejanjih: Ukaz sinjega zmaja Igrali bodo otroci Prešernove šole iz Castelarja. Režija in scenerija Miha Gaser. Vstopnina: za otroke $ 700.— za odrasle pa $ 1.500.— Že sedaj vas vabimo na okusne, tradicionalne KOLINE v nedeljo, 1. julija popoldne, od 17. do 23. ure dvorani Hladnikovega doma v SLOVENSKI VASI Prosta zabava ob zvokih priznanega orkestra. Orkester “ZLATA ZVEZDA” (bivša “Planika”) VSAK PETEK OD ŠESTIH POPOLDAN DO OSMIH ZVEČER SO V SLOGI V RAMOS M E JI A ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA NA RAZPOLAGO ZA PRIJAVE. IN POJASNILA ZA EXPOSLOV 79 SOBOTA, 23. junija: Očetovska proslava v Slomškovem domu ob 18. uri. V Slovenski hiši ob 19.45 predavanje: Doživetja argentinske časnikarke na škofovski konferenci v “La Puebla”. NEDELJA, 24. junija: Proc .sija Sv. Rešnjega telesa v Don Bosco — Ramos Mejia ob 10. uri. V Hladnikovem domu, takoj po drugi slov. maši, to je ob 10.30, pred spominsko ploščo spominska proslava. Qovoril bo g. Jože Markež. V Našem domu v San Justu po procesiji na voljo skupno kosilo. Družinsko kosilo- v priredbi ženskega krožka iz Pristave. Popoldne temo-vanje v šahu, ping-pongu, taroku in podobno. Na voljo narodne vezenine s križci. V Slomškovem domu po procesiji v Don Bosco na razpolago domače kosilo. PONEDELJEK, 25. junija: Na Pristavi ob 16. uri tečaj za gospe in dekleta o praktični kuhinji. Vodi ga. Mira Ecker. Prijave: 629-7589 in 628-1141. SOBOTA, 30. junija: Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. Spominska proslava pod geslom: Narod slovenski živi naj, živi! v Slomškovem domu ob 19. uri. Sodelujejo: Slomškova šola, ramoški cerkveni zbor in SDO-SFZ. NEDELJA, 1. julija: Slovenska vas. V Hladnikovem domu ob 12 domače koline. Popoldne ob 17 družabna prireditev. Igra Zlata zvezda. V Slovenskem domu v San Martinu ob 10 spominska proslava za padle junake. V Slovenski hiši ob 9.30 mladinska maša, nato sestanek SDO in SFZ. Proslava šolskih otrok na čast mlad. zavetniku sv. Alojziju ob 16 v Slovenski hiši. SREDA, 4. julija: Sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 17 s predavanjem ge. M. Eckerjeve. NEDELJA, 29. julija: V Slovenski vasi obletnica blagoslovitve Hladnikovega doma. V SLOVENSKEM DOMU v Carapaeliayu bo v nedeljo, 1. julija SV. MAŠA ob 11. uri; nato bo PROSLAVA V SPOMIN POBITIM JUNAKOM. Po proslavi bo v Domu skupno kosilo - domače koline. Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA 4 v. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in S&enz) Vse za dom Pohištvo PODRUŽNICE: EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZLNI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 (eno kvadro od občino) LOMAS DE ZAMORA Hipólito Yrigoyen in Laprida Dekoracije „čas teče. Nihče ga ne ustavi. Tisti, ki so ubijali, bi danes radi vdeli, da bi se to ne zgodilo. Kri se namreč ne da izprati. Kri, četudi je sprhnela pod zemljo, postavlja mejo do neba. In dokler bodo postavljali take meje, dotlej življenje ni mogoče. ‘Mane, tekel, fares’ se piše za mnoge. In Tisti, ki te besede piše čez ves svet, je doma tudi v vetrinjski cerkvi. In TA bo, ki bo zahteval visoko ceno za vsako kapljo po nedolžnem prelite krvi." Karel Mauser \ soboto 30. junija ob 20 v SLOMŠKOVEM DOMU Spominska proslava Sodelujejo: ramoški cerkveni zbor, mladinske organizacije in Slomškova šola. Govori: g. Janez Brula. Po sporedu v dvorani bo sprevod s svečkami po vrtu Slomškovega doma k slovenskemu znamenju. Narod slovenski živi naj, živi! ESLOVENIA LIBRE Editor y director: Miloš Star« Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aire« Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. Slovenski dom Berazategui Sobota, 23. t. m. ob 17 Občni zbor društva Sv. maša Spominska proslava Rojaki in prijatelji Doma, lepo vabljeni! ♦ ♦ * H KREDITNA ZADRUGA t "SLOGA” z o. z. i BME. MITRE 97 »-gRAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. Zahva1 a Vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani ob težkem udarcu, ki me je zadel v sredo 6. junija 1979, ko se je Vsemogočni usmilil moje žene Anke Volčič in jo rešil 16 mesečnega telesnega in duševnega trpljenja ter jo poklical k sebi, iskrena hvala. Prav prisrčna zahvala vsem rojakom, kakor tudi Argentincem, ki ki so naju med boleznijo podpirali z zdravili, hrano, nočnim čuvanjem in z obiski. Istočasno se zahvaljujem tudi slovenskim in argentinskim duhovnikom, ki so ji nudili olajšanje, kakor tudi č. g. Pintariču, ki je opravil pogrebne molitve. Ravno tako tudi vsem, ki so molili ob slovesu za mojo ženo in jo spremili na božjo njivo. mož Leopold Jurše Hurlingham. Dobrova. Po težki in mučni zolezni nas je zapustil naš nadvse zvesti in požrtvovalni član, gospod Jože Cestnik Po pogrebni sv. maši v Slomškovem domu v nedeljo 10. junija je bilo prepeljano njegovo truplo na pokopališče Villegas, kjer čaka večnega vstajenja. Ohranimo ga v lepem spominu in molimo za pokoj njegove duše. Slomškov dom Ramos Mejia, 10. junija 1979. V globoki žalosti sporočamo, da nas je 9. junija v 55. letu starosti zapustil in odšel po plačilo k Stvarniku naš dobri mož, ata, stari ata, tast in svak, gospod Jože Cestnik ¡Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnega obiskovali v njegovi bolezni, ga prišli kropit in spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Jožetu škerbcu za duhovno skrb v njegovi bolezni. Hvala g. dr. Starcu za podeljene zakramente, opravljeno sv. mašo in vodstvo pogreba. Zahvala Slomškovem domu in K. Z. Sloga za izplačilo posmrtnine. Žalujoči: žena Cilka roj. Fajfar, hčerki Mirjam in Cilka por. Grum z družino, sinova Marjan in Jože z družino, sestra Milica por. Boh z družino in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Miramar