ETNOLOŠKA DEDIŠČINA IN FILATELIJA /
DEDIŠČINA PUSTNIH MASK IN ŠEMLJENJA
V IZDAJAH POŠTE SLOVENIJA
IN FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ
Aleš Gačnik
IZVLEČEK
Etnološka dediščina in filatelija je polje, j
znotraj katerega si avtor äanka definira okvir ;
za razpravljanje o uporabi motivov iz etno-,
loške dediščine na slovenskih znamkah. Pri I
tem se omeji na dve "etnološki" seriji Pošte '
Slovenija: Slovenija - Evropa v malem in [
Folklora. Glavnino razprave predstavlja ana-
liza dediščine pustnih mask in šemljenja skozi
najnovejše izdaje Pošte Slovenija in večdeset-
letne izdaje Filatelističnega društva Ptuj.
Avtor nas osvešča o potrebi po vzpostavitvi
etnološkega odnosa do filatelije.
ABSTRACT
Ethnological heritage and philately are
the field within which the author of the article
defines his fi-amework for discussing the use
of motifs from the cultural heritage on Slo-
vene stamps. The analysis is limited to two
"ethnological" series issued by the National
Post Office: Europe in miniature and Folklore.
The greater part of the article is dedicated to
an analysis of the Shrovetide mask and mas-
querading heritage, focusing on the latest
issues of the National Post Office and issues
of the Ptuj Philatelic Society covering several
decades. The author suggests that philately
deserves serious ethnological interest.
Znamke nas povezujejo in nagovarjajo, obveščajo in učijo, opominjajo in spominjajo.
Znamke niso zgolj podoba pošte in države, ampak tudi podoba nas samih, podoba
našega odnosa do sveta, do lepega in enkratnega, pomembnega in zanimivega. Niso le
ekonomska kategorija, filatelistična strast ipd., temveč tudi medij za komimikacijo med
različnimi ljudmi v različnih delih sveta. So odličen medij za promocijo naše naravne in
kulturne dediščine, tudi etnološke, bodisi znotraj ali zunaj meja naše države.
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA NA ZNAMKAH POSTE SLOVENIJA
Če sprejmemo domnevo, da je vsaka poštna znamka tudi etnološko povedna
(informacija), se ponovno znajdemo že pred tolikokrat zastavljenim vprašanjem: kaj je
in kaj ni etnološko? Ker pa pričujoča dilema ni predmet tega prispevka, je bolje, da
pojem etnološke teme in motiva v slovenski filateliji zožimo na tista področja, ki jih tudi
351
Aleš Gačnik
352
pri Pošti Slovenija prepoznavajo kot "etnološka" bodisi pod sloganom serije "Slovenija
- Evropa v malem" bodisi pod terminom serije Folklora.
1. SERIJA ZNAMK "SLOVENIJA - EVROPA V MALEM"
Iz zakladnice slovenske ljudske kulture je po izboru motivov etnologa dr. Janeza
Bogataja, risb Zagorke Sinuc in oblikovalca Miljenka Licula pričela v letu 1993 izhajati
izredno pomembna, povedna in prepoznavna serija znamk z motivi iz vsakdanjega načina
življenja Slovencev. Do konca leta 1995 jih je v seriji "Slovenija - Evropa v malem" izšlo
že 17 in sicer z naslednjinu motivi in nominalnimi vrednostmi:
1993
- škofjeloški kruhek (1,00 SIT),
- bajta na Veliki planini (6,00 SIT),
- citre (7,00 SIT),
- kraška hiša (44,00 SIT),
- trstenke (2,00 SIT),
- kozolec (5,00 SIT),
- lončeni bas (10,00 SIT),
- hiša v Prekmurju (20,00 SIT),
- črpalka iz sečoveljskih solin (50,00 SIT),
- potica (100,00 SIT),
- mlin na Muri (8,00 SIT),
- samotežne sani (9,00),
1994
- kraški koš (11,00 SIT),
- ribniški konjiček (12,00 SIT),
- vinska preša (400,00 SIT),
- slanmati dožnjek (lujster) (300,00 SIT),
1995
- bloški smučar (70,00 SIT).
Znamke Pošte Slovenija s t.i. etnološko motiviko, ki so izšle med leti 1993 in 1995,
so bile v pretežru meri povezane z materialno ljudsko kulturo Slovencev. V začetku leta
1996 je Pošta Slovenije ob sodelovanju s Filatelističnim društvom Ptuj in nekaterimi
zunanjimi sodelavci izdala dve poštni znamki z motivom koranta in to v novi seriji
Folklora. Z izdajo omenjenih znamk se odpira novo poglavje v promociji duhovne ljudske
kulture na Slovenskem, povezane predvsem z dediščino šemljenja in maskiranja.
Etnološka dediščina in filateUja
MOTIV TRADICIONALNE PUSTNE MASKE KORANTA NA
PRILOŽNOSTNIH POŠTNIH ZNAMKAH, ŽIGU IN KUVERTI
PRVEGA DNE POŠTE SLOVENIJA
Slovenija, dežela na stičišču alpske, panonske in mediteranske kulture se od drugih
evropskih držav in, kultur razlikuje tudi po svojevrstiuh oblikah šemljenja. Dediščina
šemljenja kot sestavina vsakdanjega načina življenja nam izpričuje izredno bogastvo
naše kulturne dediščine. Govoriti o tradicionalnih in sodobnih maskah in šemljenju
pomeni govoriti o Slovencih in njihovem odnosu do sveta, do živih bitij in narave, do
magičnega in nadnaravnega, do veselja in strahu, radosti in zabave.'
Akademik dr. Nüco Kuret je pred dobrim desetletjem zapisal že tolikokrat citirano
misel: Kakšno mesto zavzemajo sloveriske maske v evropskem merilu? Odgovor je lahek
in kratek: Slovenija je Evropa v malem.^
Če poskušamo misel cenjenega akademika razumeti znotraj slovenskih meja, lahko
uvrstimo področje Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz med tista območja, kjer se je
vse do danes ohrarülo največ tradicionalnih pustnih mask, šeg in navad. Zasluge za to
lahko pripišemo folklorističnim prizadevanjem pred drugo svetovno vojno, še zlasti pa
Kurentovanju na Ptuju, ki kontinuirano poteka od leta 1960 naprej. Med tradicionalnimi
pustnimi Hki, ki so se v modificirani obliki ohraruli vse do danes, iztopa pustni kralj -
korant, katerega izvor vse do danes še ni pojasnjen. Postaja simbol Ptuja in ptujske regije
ter eden najprepoznavnejših stebrov slovenske kulturne dediščine v mednarodiiih okvirih.
1. PRILOŽNOSTNI POŠTNI ZNAMKI Z MOTIVOM PERNATEGA
IN ROGATEGA KORANTA
V seriji FoUdora sta 3L januarja 1996^* izšli znamki z motivom pernatega koranta
s Ptujskega polja z nominalno vrednostjo 13 SIT ter rogatega koranta z Dravskega polja
in Haloz z nominalno vrednostjo 70 SIT. Med osnovnimi "tehničnimi" podatki o znamkah
velja omeniti njuno velikost, saj sta to do sedaj največji znamki, ki jih je izdala Pošta
Slovenije. Njuna velikost v mm je: 36,25 x 50,75.^ Grafična obdelava fotografij in
oblikovanje znamk je delo Milene Gregorčič.
Osnovo za obe znamki predstavljata fotografiji Stojana Kerblerja, ki prikazujeta
zgornji del korantove oprave, saj se koranti med seboj razlikujejo predvsem po naglavrüh
maskah.
Pri izbiri motiva smo se odločili, da predstavimo današnjo podobo koranta, katerega
dediščina se je v modificirani obliki ohranila vse do danes. Ker se koranti "selijo" iz vasi
v mesta, iz tradicionalnih šemskih prostorov v nova okolja, smo presodili, da je primerneje,
1 Gačnik, Aleš, Pustni kralj Korant, Pošta Slovenije, Bilten, 6,1996
2 Kuret, Niko, Maske slovei\skih pokrajin, Ljubljana, 1984, str. 483
3 31. januarja 1996 je bila v romanskem palaciju ptujskega gradu predstavitev nove serije priložnostnih
znamk Pošte Slovenija: znaka ljubezni ("Ko se ptički ženijo"), WWF (evropska močvirska skledrüca), železnica
(lokomotiva Aussee) in folklora (pernati in rogati korant).
4 Na slovestnosti ob izdaji nove serije priložnostnih znamk Pošte Slovenije, je bUa na ogled tudi
informativna razstava z delovnim naslovom "Od ideje do znamke" (koranta), kije obiskovalcem nudila vpogled
v vsebinsko, oblikovalsko in tehnološko "zakuUsje" projekta "korant" (znamka, žig).
5 Vse priložnostne, grbenasto zobčene znamke je latisnilo podjetje DELO - Tiskarna, Ljubljana.
Aleš Gačmk
Znamka pernatega koranta s Ptujskega polja.
¦ Stamp showing a feathered korant from the
Ptuj Plain. ¦ Timbre du korant emplumé de
Ptujsko polje.
Znamka rogatega koranta z Dravskega polja
in Haloz. ¦ Stamp showing a homed korant
from the Drava Plain and Haloze. ¦ Timbre de
korant comu de Dravsko polje et Haloze.
Če je korant na znamki očiščen vsakršnega realnega prostorskega konteksta. S tem smo
se želeli izogniti vsem tistim dilemam, ki odpirajo aktualna strokovna vprašanja o
dandanašnji prostorski "okupaciji" slovenskega in mednarodnega teritorija s koranti.
Zato postavljamo prostorsko relativiziranega koranta v povsem nov nedefiniran in
univerzalni prostor. Na znamki je ob motivu koranta navedeno še ime maske (korant) in
njegova provienca (Ptujsko in Dravsko polje ter Haloze).
2. PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIG Z MOTR^OM STILIZIRANEGA KORANTA
S podobama mask na znamkah smo zabeležili utrinek iz "etnografskega sedanjika"
v slovenski pustni praksi. Zazrtost v preteklost na eni in zazrtost v prihodnost na drugi
strani je narekovala izbiro podobe za priložnostni poštni žig*, ki ga je oblikoval Darko
Ferlinc. Le-ta izhaja iz tradicionalne ikonografije maske (koranta), vendar novonastalo
podobo postavlja v nedefiniran prostor in čas. V stilizirani korantovi maski lahko zaznamo
podobi dveh ptičev, kar nakazuje na eno od možnih kategorizacij korantove maske v
skupino omitomorfnih mask.
6 Ker je bila predstavitev priložnostnih znamk Pošte Slovenije na Ptuju, je prišlo do izdaje dveh žigov
prvega dne tako v Ljubljani kot na Ptuju. Kljub temu pa ostaja podoba stiliziranega koranta na obeh žigih
enaka.
Etnološka dediščina in filateUja
Kuverta prvega dne z motivom pernatega in rogatega koranta, znakom EECC, priložnostnim
poštnim žigom ter znamkama s podobo koranta. ¦ First-day cover with the motif of a feathered
and a homed korant, the FECC sign, special postmark and two stamps showing a korant. ¦
Enveloppe du premier jour, avec le motif du korant emplumé et korant comu, le signe de FECC,
cachet postal de circonstance et les timbres avec le motif de korant.
Stilizirana podoba koranta na priložnostnem
poštnem žigu (osnutek). ¦ Stylised image of a
korant on a special postmark (design). ¦ Image
stylisée du korant sur le cachet crée a l'occasion
(ébauche).
3. PRILOŽNOSTNA KUVERTA PRVEGA DNE
Na kuverti prvega dne (FDC) sta ob znamki pernatega in rogatega koranta ter
stilizirani podobi koranta na priložnostnem poštnem žigu (Ptuj ali Ljubljana) tudi "čisti",
grafično nepredelani fotografiji dveh naglavnih korantovih mask. Ker smo želeli, da se
pomeni korantov v informacijskem pogledu ne podvajajo, prikazujeta fotografiji Stojana
Kerblerja, upodobljeni na kuverti, podobi dveh statičnih mask. Ena je podoba pernatega
Aleš Gačnik
356
Utrinek z otvoritvene slovestnosti ob izdaji priložnostnih znamk Pošte Slovenija v romanskem
palaciju na ptujskem gradu. Od leve proti desni stojijo: Aleš Gačnik (strokovni sodelavec),
Milena Gregorčič (oblikovalka znamk koranti), mag.AUonz Podgorelec (direktor Pošte Slovenija),
Anton Krauthaker (namestnik direkorja sektorja za PS), Mira Podgorelec (PS), Franc Golob (član
FD Ptuj), dr.Božidar Koželj (predsednik FD Ptuj), dr.Miroslav Luci (župan Mestne občine Ptuj). /
foto Stojan Kerbler ¦ A moment from the operung ceremony on the occasion of the issue of
special stamps by the National Post Office in the Romanesque living quarters of Ptuj Castle.
From left to right: Aleš Gačnik (specialist adviser), Milena Gregorčič (designer of the Korant
stamps), Alfonz Podgorelec (director of the National Post Office), Anton Krauthaker (vice-
manager of the National Post Office's Public Relations Sector), Mira Podgorelec (NPO), Franc
Golob (Ptuj Philatelic Society), Dr. Božidar Koželj (president of Ptuj Philatelic Society) Dr.
Miroslav Luci (mayor of the Municipality of Ptuj) (Photo: Stojan Kerbler). ¦ Detail de la fete a
l'occasion de la publication des timbres de circonstance de la Poste Slovene dans le palatium
roman du château de Ptuj. De gauche a droite: Aleš Gačnik, coUabotareur spécialisé), Milena
Gregorčič (auteur des timbres des korants), mag. Alojz Podgorelec (directeur de la Poste Slovene),
Anton Krauthaker (directeur adjoint du secteur de PS), Mira Podgorelec (PS) Franc Golob
(membre de AF Ptuj), dr. Božidar Koželj (président du AF Ptuj), dr. Miroslav Luci (maire de la
ville de Ptuj), photo: Stojan Kerbler.
in druga podoba rogatega koranta iz že omenjenih območij. Na kuverti zasledimo tudi
moder znak FECC, znak XVI. konevencije Združenja evropskih karnevalskih mest, ki je
potekala od 11. do 18. maja 1996 na Ptuju in v Mariboru.
4. ZNAMKA KOT MEDIJ NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
Veseli me, da smo se s predstavniki Pošte Slovenija ter Ministrstva za promet in
zveze uspeli dogovoriti, da smo na znamki ob podobi maske in njenem imenu lahko
definirali tudi področje, na katerem je ta dediščina prisotna že od nekdaj. Vsi ti elementi
na simbolni ravni dvigujejo nekakšno lokalno-regionalno samozavest in izgrajujejo
nacionalni ponos. Takšne znamke imajo ob svoji povsem vsakodnevni "posvetni" vlogi
tudi neformalni vzgojno-izobraževalni pomen, ki pomaga Slovencem spoznavati Slovence
in bogastvo njihove dediščine. Na področju mednarodne korespondence pa lahko odlične
pomnike slovenske kulture predstavljamo in primerjamo s kulturami v drugih predelih
sveta.
Etnološka dediščina in filatelija
357
PROJEKTI FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ PRI PROMOCIJI
LOKALNO-REGIONALNE DEDIŠČINE PUSTA
1. KURENTOVANJE IN KARNEVAL V PTUJU
Fuatelistično društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1949. Vse do danes je izdalo že
precejšnje število priložnostnih kuvert in žigov. Veliko med njimi se jih nanaša na
Kurentovanje, največjo organizirano pustno prireditev v Sloveniji, ki kontinuirano poteka
od leta 1960 naprej.
Priložnostne kuverte in žigi z imenom "Kurentovanje in karneval v Ptuju" so z
največjo dinanüko izhajali predvsem v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let (1962,
1963, 1965,1966,1967,1968,1969,1971 in 1973).
Na priložnostnih kuvertah, izdanih ob kurentovanjih, so upodobitve različnih
motivov, od klasične vedute Ptuja, do najrazličnejših tako tradicionalnih kot novodobnih
mask. Med tradicionalnimi šemskimi liki so najpogosteje upodobljeni koranti, med
Pustni orači iz Markovec pri Ptuju (janež Mežan) na priložnostni kuverti ob V. Kurentovanju in
karnevalu v Ptuju leta 1965. ¦ Shrovetide ploughmen from Markovce near Ptuj 0anez Mežan)
on a special cover, issued on the occasion of the 5th Kurentovanje and Carnival in Ptuj, 1965. ¦
Les « laboureurs » du carnaval de Markovec, pres de Ptuj, Qanez Mežan) sur l'enveloppe créée a
l'occasion du 5e Kurentovanje et le carnaval de Ptuj en 1965.
katerimi lahko prepoznamo tudi lik Miheličevega kurenta^ ki je bil dolga leta zaščitni
znak ptujskega kurentovanja. Na priložnostni kuverti iz leta 1965 zasledimo upodobljeno
skupino pustnih oračev, sestavljeno iz "pokača", šestih "kojičev", ki vlečejo plug, s katerim
France Mihelič, Ples kurentov, 1953, lesorez, izrez.
Aleš Gačnik
358
Motiv koranta na priložnostni kuverti ob IV. Kurentovanju in karnevalu v Ptuju leta
1963. ¦ Motif of a Korant on a special cover, issued on the occasion of the 4th Kurentovanje
and Carnival in Ptuj, 1963. ¦ Motif du korant sur l'enveloppe du 4e Kurentovanje et le carnaval
de Ptuj en 1963.
orje "plužar" / korant. Za njimi se v daljavi razprostira veduta ptujskega gradu. Sliko je
po naročilu Fuatelističnega društva Ptuj izdelal posebej za to priložnost akademski slikar
Janez Mežan (1897 - 1972). Med upodobitvami tradicionalnih šemskih likov zasledimo
tudi podobi dveh likov: baba nosi v košu deda in obratno. Upodobitev je delo
akademskega slikarja Franceta Miheliča (1907)'. Med novodobnimi maskami je upodobljen
leta 1971 klovn, ki poudarja t.i. karnevalski del kurentovanja.
Ob priložnostnih kuvertah so bili izdani tudi priložnostni poštni žigi najrazličnejših
oblik. Motivi so bili različni, od srednjeveškega mestnega grba, do najrazličnejših mask,
med katerimi prevladuje korantova naglavna maska. Na žigih prepoznamo tudi klovna,
dvornega norčka, pomensko nedefinirana obrazna naličja ter podobo brkate maske.
2. LETO 1996
Po nekajdesetletnem zatišju je v letu 1996 prišlo do ponovne izdaje priložnostnih
kuvert in žigov Fuatelističnega društva Ptuj. Izdaja le - teh sovpada z izdajo priložnostnih
znamk Pošte Slovenije (Ptuj, 31. januarja 1996).
2.1. MAKSIMUM KARTI S PODOBAMA KORANTOV
Ob omenjeni priložnosti sta izšU v založbi Fuatelističnega društva Ptuj dve
maksimum karti s podobama dveh korantov, pernatega s Ptujskega polja ter rogatega z
8 France Mihelič, Pust, 1953, linorez, izrez.
Etnološka dediščina in filatelija
Maksimum karta s podobo pernatega koranta
s Ptujskega polja, opremljena s priložnostnim
žigom in znarriko Pošte Slovenija. ¦        i
Maximum-sized cards with image of feathered
korant from the Ptuj Plain, furnished with
special postmark and stamp of the National  ,
Post Office. ¦ Carte au format maximal
représentant l'image du korant emplumé de   j
Ptujsko polje, avec le cachet et le timbre     :
occasionnels de la Poste slovene. ]
Maksimum karta s podobo rogatega koranta z
Dravskega polja in Haloz, opremljena s
priložnostnim žigom in znamko Pošte
Slovenija. ¦ Maximum-sized card with image
of homed korant from the Ptuj Plain and
Haloze, furnished with special postmark and
stamp of the National Post Office. ¦ Carte au
format maximal représentant l'image du korant
cornu de Dravsko polje et Haloze, avec le
cachet et le timbre de la Poste slovene crées a
cette occasion.
Dravskega polja in Haloz. Osnovo za maksimum karti predstavlja fotografija M. Pijana,
ki prikazuje novodobnega koranta v realnem prostorskem kontekstu (na zasneženem
travniku ob robu gozda).' "Celostno podobo" omenjenih maksimum kart zaokrožujeta
priložnostni znamki in žig prvega dne Pošte Slovenija, prav tako z motivom koranta.
2.2. PRILOŽNOSTNE KUVERTE IN ŽIG OB 36. KURENTOVANJU
Ob priložnosti 36. Kurentovanja na Ptuju leta 1996 so člani Filatelističnega društva
Ptuj izdali tri tipe priložnostnih kuvert s pustno motiviko. Motiv predstavlja izrez slike
Koranti, ki jo je v letu 1988 naslikal tmietnik avtodidakt Boris Žohar s Ptuja, član DLUS.
Samosvoja in prepoznavna Žoharjeva koranta tečeta skozi namišljeno, idiHčno in
zasneženo pokrajino. Rogovi na korantovih naglavnih maskah se izpeljejo v cvetove kot
vidne atribute prihajajoče pomladi. Izrez slike se prelije v Hčno oblikovan barvni napis
Kurentovanje '96. Priložnostne kuverte je oblikoval Darko FerHnc.
Maksimum karti so oblikovali in natisnili v Ptujski tiskarni.
Aleš Gačnik
Priložnostni žig Fuatelističnega društva Ptuj ob
odprtju 36. Kurentovanja na Ptuju. ¦ Special
postmark of the Ptuj Philatelic Society on the
occasion of the opening of the 3rd Kurentovanje
in Ptuj. ¦ Cachet de l'Association philatélique
de Ptuj crée a l'occasion du 36e Kurentovanje a
Ptuj.
Žoharjevi koranti se selijo iz slikarskih platen tudi na tri priložnostne kuverte FilateHstičnega
društva Ptuj. ¦ Zohar's korants have found their way from the painter's canvass to three special
covers of the Ptuj Philatelic Society. ¦ Les korants des toiles de Zohar apparaissent aussi sur les
trois enveloppes occasionelles de l'Association philatéhque de Ptuj.
Ob otvoritveni slovestnosti 36. Kurentovanja je Fuatelistično društvo Ptuj izdalo
tudi priložnostni poštni žig z motivom korantove ježevke. Odlično idejo je prav tako
vizualiziral Darko Ferlinc. Ob podobi ježevke so na žigu še naslednje informacije:
Kurentovanje'96, 10.2.1996,62250 Ptuj.
Etnološka dediščina in filatelija
361
2.3. PRILOŽNOSTNA KUVERTA IN ŽIG OB 16. KONVENCIJI ZDRUŽENJA
EVROPSKIH KARNEVALSKIH MEST
Projekti Filatelističnega društva Ptuj'" so izredno odmevni tako na regionalni, kot na
nadonalni ravni. K zelo uspešni mednarodni promociji društva in njihove produkcije mo-
ramo uvrstiti tudi njihov zadnji filatelistični projekt, povezan s prireditvami, ki so med 11. in
18. majem 1996 potekale na Ptuju in v Mariboru ob 16. konvenciji Združenja evropskih
karnevalskih mest (FECC). Društvo je izdalo priložnostno kuverto z motivi iz lokalno regio-
i\alne pustne dediščine ter priložnostni žig z znakom FECC. Oblikoval ju je Darko Ferlinc.
Na priložnostni kuverti je upodobljenih pet tradicionalnih pustnih likov s Ptujskega
in Dravskega polja ter Haloz. Fotografije, ki so bile posnete med leti 1993 in 1996, so delo
avtorja tega prispevka, na njih pa zasledimo podobe naslednjih tradicionalnih mask:
1. "kojič" (konj) iz skupine oračev iz Haloz (Okič),
2. naglavna maska "malega" koranta iz Haloz (Podlehnik),
3. bogato okrašeno pokrivalo "kojiča" (konja) iz skupine oračev z Dravskega polja
in Haloz (Lancova vas).
Tradicionalne pustne maske na priložnostni kuverti, izdarü ob 16. konvenciji Združenja
evropskih karnevalskih mest (FECC). Na kuverti je tudi priložnostni poštni žig FECC
FilateHstičnega društva Ptuj ter znamka z motivom pernatega koranta. ¦ Traditional Shrovetide
masks on a special cover, issued on the occasion of the 16th. Convention of the Association of
European Carnival Cities. The cover also features the special FECC postmark of the Ptuj
Philatelic Society and a stamp with the motif of a feathered korant. ¦ Masques traditiormels sur
l'enveloppe publiée a l'occasion de la 16e convention de l'Association des villes de carnaval
européennes (FECC). Sur l'enveloppe apparaît aussi le cachet FECC de TAF Ptuj et les timbres
avec le motif du korant emplumé.
10 Od leta 1994 naprej predseduje FUatelističnemu društvu Ptuj dr. Božidar Koželj.
Aleš Gačnik
362
4. slamnato obrazno naličje otroka iz Haloz (Cirkulane),
5. glava ruse (konja ali kobile) s Ptujskega polja.
Kljub temu, da je Filatelistično društvo Ptuj volonterska orgarüzacija, pa njihove
projekte odlikuje visoka strokovna in profesionalna raven. Ob množico pozitivnih
odmevov na dosedanje projekte društva moramo uvrstiti tudi odmeve s 16. konvencije
Združenja evropskih karnevalskih mest. Predsednik tega uglednega in vplivnega
mednarodnega združenja, gospod Henk Ferdinand M. van der Kroon, je večkrat s
posebnim zadovoljstvom izpostavil prizadevanja FD Ptuj pri obeležitvi 16. konvencije
FECC. V zgodovini te mednarodne orgaiüzacije se je prvič zgodilo, da je ob konvenciji
FECC državna pošta natisnila kuverto z znakom FECC in da je lokalno filatelistično
društvo (v samozaložbi) izdalo priložnostno kuverto in žig.
EPILOG
Dediščina šemljenja in maskiranja si utira pot v slovensko filatelijo skozi programe
Pošte Slovenija in skozi različna filatelistična društva. Ob mnoštvu najrazličnejših pogledov
na filatelijo moramo tudi etnologi definirati svoj pogled, ki naj se odraža tako na polju
raziskovalnega dela in interpretacije gradiva kot pri usmerjanju nove filatelistične produkdje.^^
V komunikacijskem in informacijskem pogledu je filatelija vse premalo koriščen in
izkoriščen medij pri promociji naše naravne in ktiltume dediščine, tudi etnološke. Filatelija
nam ponuja številne možnosti, da spoznanja in podobe o odličnih pomnikih kulturne
dediščine primerjamo in predstavljamo tako znotraj kot zimaj meja naše države.
BESEDA O AVTORJU
Aleš Gačnik. diplomirani etnolog in
sociolog kulture, vodja Oddelka za etnologijo
v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Po končanem
podiplomskem študiju muzeologije na Češkem
pripravlja doktorsko disertacijo iz etnološke
muzeologije na Oddelku za etnologijo in
kulturno antropologijo Filozofske fakultete v
Ljubljani. Ukvarja se z metodologijo razi-
skovanja vina, s fenomenom zbirateljstva in
privatnimi zbiralci, maskami, projektiranjem
razstav, muzejev in prireditev, povezanih s
kulturno dediščino. Posebno pozornost posveča
študiju metodologije varovanja, raziskovanja in
prezentacije dediščine, študiju muzeologije in
muzejski kritiki. O tej tematiki je objavil okoli
80 člankov v domačih in tujih revijah.
ABOUT THE AUTHOR
Aleš Gačnik has a degree in ethnology
and the sociology of culture. He heads the
Department of Ethnology at the Provincial
Museum of Ptuj. After postgraduate studies in
museology in the Czech Republic, he is now
preparing his doctoral dissertation on ethno-
logical museology at the Department of
Ethnology and Cultural Anthropology of the
Faculty of Arts in Ljubljana. Gacnik's main
interests are the methodology of researching
wine, the phenomenon of collecting and private
collections, masks, designing exhibitions,
museums and events related to the cultural
heritage. He devotes special attention to the
study of the methodology of the conservation,
research and presentation of heritage, museolo-
gical studies and museum critiques. He has
published over 80 articles on these subjects in
domestic and foreign periodicals.
11 Kljub metodološki barvitosti in širiiu etnologije se moramo zavedati potrebe po holističnem in
interdisciplinarnem pristopu pri projektiranju in izdajanju poštnih znamk. Takšen pristop mora postati prej
pravilo kot izjema. K temu nas navsezadnje zavezuje "slogan" Pošte Slovenija: "Spoznajmo Slovenijo skozi
znamke! Njeno zgodovino, kulturo, naravo, šport, kraje in ljudi."
Etnološka dediščina in filatelija
SUMMARY
ETHNOLOGICAL HERTTAGE AND PHILATELY / SHROVETIDE MASKS
AND MASQUERADING HERITAGE IN THE ISSUES OF THE NATIONAL
POST OFFICE AND THE PTUJ PHILATELIC SOCIETY
Stamps establish links between us, address us, inform and teach us, warn and
remember us. Stamps are not just images of a country and its national post office, but
also of ourselves, the image of our attihide to the world, to everything beautiful and
unique, important and interesting. Stamps are not merely an economic category, a
philatelic passion or the like, but also a medium for conummication between people in
different parts of the world and an excellent medium for promoting the natural and
cultural heritage, including the ethnological one, at home and across the borders of our
coimtry.
On stamps issued by the National Post Office the ethnological heritage primarily
features in two series: "Sloverüa-Europe in miniature" and "Folklore". The first series
was started in 1993 and by 199617 stamps had been issued that were largely coimected
with so-called material folk culture in Sloverüa (the motifs were selected by Di. J. Bogataj,
designed by M. Licul and drawn by Z. Sinuc).
By presenting the heritage connected with masquerading and Shrovetide customs
the Folklore series also provided opportunities to refer to Slovenia's spiritual culture.
The first such opportunity was offered by the traditional Shrovetide masks of tiie Korant
- the "Shrovetide King". Two stamps with presentations of a Korant, taken from "everyday
etimographic reality" and without any spatial context, were issued, (photographs by S.
Kerbler, design by M. Gregorčič). The links between tradition and the future were referred
to by means of the stylised figure of a Korant on a special postmark, presenting a Korant
in a indefirüte space and time (designed by D. Ferlinc). This set of tiie National Post
Office's issues was completed by a First Day Cover (FDC) on which two "static" Korant
head masks feature (photographs by S. Kerbler) and by the FECC's blue sign, referring
to 16* Convention of the Association of European Carnival Cities.
The issues of the Ptuj Philatelic Society are intimately cormected with the local
Shrovetide heritage. Founded in 1949 the Society has issued a considerable number of
special covers and stamps. Most of them refer to Kurentovanje, the biggest Carnival
festival in Slovenian which has been orgaiused armually since 1960. The majority of the
covers and stamps issued by the Society date from the 60s and 70s.
After almost twenty years of relative inactivity the Society revived its philatelic
activities in 1996 by issuing:
- two maximimi-size cards featuring Korants: a feathered one from the Ptuj Plain
and a homed one for the Drava Plain and Haloze (photographs by M. Fijan);
-three types of special covers, issued on the occasion of Uie 36* Kurentovanje Festival
with motifs of Korants from the hand of the Ptuj painter Boris Žohar;
- a superbly designed special postmark with the motif of a Korant (designed by D.
Ferlinc);
- a special cover featuring five traditional Shrovetide masks an dedicated, to the
16* Convention of the Association of European Carnival Cities, staged in Ptuj and Maribor
Aleš Gačnik
(photograph by A. Gačnik, design by D. Ferlinc);
- a special postmark with the FECC sign (design by D. Ferlinc)
Slovene philately is enriched by our heritage of masks and masquerading through
the National Post Office's issues and through the activities of several philatelic societies.
Opinions on philately differ widely and it is time for ethnologists to define their own
view and to implement it in the field of research and interpretation of material as well
as in the field of new philatelic production.
As a means of communication and information philately is a vehicle that deserves
better use in promoting our natural and cultural heritage, including the ethnological
one. Philately offers numerous opportunities for comparing findings and images related
to choice monuments of our cultural heritage and for presenting them at home as well
as abroad.
RESUME
L'HÉRITAGE ETHNOLOGIQUE ET LA PHILATÉLIE / L'HÉRITAGE DES
MASQUES DE CARNAVAL ET DES DÉGUISEMENTS DANS LES ÉDITIONS
DE LA POSTE DE SLOVÉNIE ET DE L'ASSOCIATION PHILATÉLIQUE DE
PTUJ
Les timbres nous réunissent et nous parlent, nous informent et nous enseignent,
nous avertissent et nous font souvenir. Ils ne représentent pas seulement l'image de la
Poste ou du pays, mais aussi l'image de nous memes, de notre approche du monde, du
beau et unique, de l'important et de l'intéressant. Les timbres ne sont pas seulement une
catégorie commerciale, une passion des philatélistes etc. mais aussi un moyen de
communication entre les différents peuples des différentes parties du monde. Ils sont xm
moyen excellent pour la promotion de notre héritage naturel et culturel, y compris
ethnologique, soit a l'intérieur soit a l'extérieur des frontieres de notre pays.
La présence de l'héritage ethnologique sur les timbres de la Poste slovene est
évidente dans deux séries: La Slovénie - l'Europe en petit et Folklore. La publication de la
premiere série a commencé en 1993. Jusqu'en 1996 on a publié 17 timbres, liés surtout a
ladite culture matérielle populaire en Slovénie (choix des motifs: dr. J. Bogataj, dessin: Z.
Simič, design: M. Licul).
La série Folklore ouvre, a travers l'héritage des déguisements et des masques, la
possibilité de présenter ladite culture spirituelle en Slovénie. La primeur a été donnée a
un masque traditionnel du carnaval, c'est le korant, le roi du carnaval.
On a pris son image du « présent ethnographique » pour publier deux timbres, sur
lesquels apparaît le korant, dépourvu de tout contexte de lieu (photo: S. Kerbler, design
M. Gregorčič). Nous avons voulu souligner le lien entre la tradition et l'avenir, grâce a
limage sur le cachet postal crée a l'occasion - c'est l'image stylisée du korant dans des lieu
et temps indéfinis (design: D. Ferlinc). L'unité de cette publication de la Poste slovene est
complétée d'une enveloppe du premier jour (FDC), avec les images « statiques » de deux
masques représentant la tete du korant (photo: S. Kerbler) et le signe bleu de FECC, signe
Etnološka dediščina in filatelija
de la 16e convention de l'Association des villes de carnaval européennes.
La production de l'Association philatélique de Ptuj est étroitement liée a l'héritage
du Carnaval. Cette association existe depuis 1949 et a publié jusqu'a nos jours un nombre
assez in\portant d'enveloppes et de cachets crées a l'occasion. Beaucoup d'entre eux se
rapportent a Kurentovanje, la plus grande manifestation du Carnaval en Slovénie qui a
continuellement eu lieu depuis 1960. On aperçoit un plus grand dynamisme dans la
publication dans les années soixante et au début des années soixante-dix surtout.
Apres un temps mort qui dura quelques décennies, en 1996, l'activité philatélique
de l'association s'est épanouie. Ils publient alors:
- Deux cartes au format maximal avec les images des deux korants; sur la premiere
figure le korant emplumé de Ptujsko polje (Vallée de Ptuj) et sur la deuxieme, korant
cornu de Dravsko polje (Vallée de Drava) et Haloze, (photo: M. Fijan),
- Trois types d'enveloppes créées a l'occasion du 36e Kurentovanje. Les motifs des
korants sont réalisés par le peintre Boris Zohar de Ptuj),
- Le cachet de la poste, d'un design excellent, représente le motif de « ježevka »
(massue) de korant.
- L'enveloppe représentant les images de cinq masques traditiormels du carnaval
est consacrée a la 16e convention de l'Association des villes de carnaval européennes
(FECC), qui avait lieu a Ptuj et a Maribor (photo: A. Gačnik, design: D. Ferlinc).
- Le cachet do poste crée a l'occasion représente le signe de FECC (design D. Ferlinc).
L'héritage du déguisement et des masques consolide sa place dans la philatélie
slovene grâce aux programmes de la Poste slovene et des associations philatéliques. Parmis
les miltiples visions de la philatélie, les ethnologues doivent aussi définir leur approche
dans le domaine de la recherche, de l'interprétation des matériaux et du choix de
l'orientation de la nouvelle production philatélique.
Sur le plan de la communication et de l'information la philatélie est un moyen tres
peu utilisé et exploité pour la promotion de notre héritage naturel et culturel, ainsi
qu'ethnologique. La philatélie nous offre de nombreuses possibilités pour solliciter et
comparer les connaissances et les images sur les remarquables témoignages de l'héritage
culturel, aussi bien chez nous qu'a l'étranger.