-----    308    ____
Gospodarske novice.
Lastnikom vinogradov črnomaljskega okraja
oznanja c. k. okrajno glavarstvo prepoved, da ne smejo trgatve pred tistim dnevom pričeti, ki ga je občinski odbor za to odločil. Kdor proti tej prepovedi ravna, se ostro k»znuje in sicer do 80 gold. globe ali 16 dni zapora. Zupani imajo dolžnost, prestopnike okrajnemu glavarstvu naznaniti.
V Ljutomeru na Stajarskem
so bili 8., 9. in 10. dan septembra važoi pa častni dnevi za živinorejo ljutomerskega okraja. 8. dae sept. je bila konjska dirka, pri kateri ae je vdeležilo 22 dir-karjev. Najbolja kobila je v 10 minutah in 12 sekundah obdirjala pot 2080 sežojev. Premije je dobilo 10 gospodarjev. — 9. dne septembra je bila razstava in premiranje konj, ki je bila jako pohvaljena. Prt tej priliki je govoril vitez Wachtler o izr» ji ž bet in po-vdarjal, da debel konj se ni dober konj, ampak tak konj je dober, ki ima močne noge in trdaa kopita, zato ne sme zebe zmirom zaprto in privezano stati v hlevu, ampak mora se pustiti vsak dan eoo ali dve uri na prosti zrak, da se sprehaja in izleta. — 10. dne sept. je bila razstava in premiranje goveje živine ljutomerskega okraja, h kateremu se je pripeljalo 163 ži-vinčet in se je pokazal velik napredek pri mladi živini. Za krave je dobilo 9 gospodarjev, — za dveletne breje telice 17, za enoletne telice pa 8 gospo darjev premije. — Razen tega je bilo odlikovanih 5 hlap cev in dekel za posebno pridno oskrbovanje goveje živine. Pri tej priliki je govoril dr. Klingan o izreji goveje živine in priporočal gospodarjem, naj sejejo vee živinske klaje zato, ker živinoreja dandanes več dobička donaša, kakor pa pridelovanje žita. — Skoda, da vsi ti lepi govori so bili menda v nemškem jeziku in da so zato bili izgubljeni za slovenske gospodarje, katerih ljutomerski okraj gotovo več šteje, kakor pa nemških!
Delitev sadnih drevesc birmancem.
Vrtnarska družba v Gninebergu na Slezkem po poročilu časnika „Hamb. Garten-Zeitung" razdeljuje že nekoliko let otrokom, ki k sv. birmi pridejo, sadna drevesca in nadzoruje, da se prav sadijo in dobro oskrbujejo. Letos se je 80 birmancev oglasilo za sprejem enega drevesca. To je znamenje, da se je ta lepa navada v tamošnjem ljudstvu že močno ukoreninila. — Tudi mi bi tako delitev priporočali — piše časnik „Di-r Obstgarten" — našim kmetijskim družbam, katere bi s tem sadjereji veliko koristile, kajti ne le, da bi po tej poti v kratkem času mnogo sadnega drevja prišlo v deželo, temuč tudi v srcu mladine bi se oživela ljubezen do sadnih drevesc in še drug dober nasledek tacega ravnanja bil bi ta, da bi bila drevesa ob potih nasajena varnejša hudobnega poškodovanja.
Najveci Čebelar celega sveta
je v Kanadi v vasi Beeton. On ima 620 panjev, katerih vsak ima po 30.000 čebel. Koncem meseca julija je pridobil uže 50.000 funtov medli, pa je upal pridobiti ga še 20.000 funtov. Čisti dohodek te čebeloreje računa on na 7 — lQf tisoč dolarjev, brez vštetega dobička, ki ga je dobil za posamne roje z kraljicami.
Kmetovalcem na znanje, ki hočejo v Bosno iti.
Iz poročila deželne  vlade  v Sarajevu  c. kr. skupnemu   ministerstvu   o  gospodarskih   razmerah   v  Bosni
izvemo sledeče: Kmetijski delavci v zasedenih deželah zdaj le še malo dela dobijo, kajti potreba mirnih poljedelcev 8e bode tam , kjer je dosibmal kmetijstvo prav na nizki stopinji, še le tadaj pokazala, kedar se bode poljedelstvo povzdignilo in bolje razvilo. Tudi veče naselbine na državnih zemljiščih se o sedanjih tamošnjih razmerah ne dado še ustanoviti. Bolje obdelana zemljišča posameznih posestnikov so dandanes še precej draga in ker ondašnje kmetijske razmere niso še vred jene, ne more se misliti na svobodno gospodarstvo brez ovir in sitnosti.
—      309