FRANCE ŽELEZNIKAR IN PARIŠKA KOMUNA
JASNA FISCHER
V slovenskem zgodovinopisju se že od
vsega začetka pri raziskovalcih, ki so se
ukvarjali s problematiko začetkov delavskega
oziroma socialističnega gibanja na Sloven-
skem, pojavlja v zvezi z osebnostjo Franceta
Železnikarja trditev, da je, ali prisostvoval
velikim dogodkom v Parizu marca do maja
1871, ali pa celo v njih tudi sam aktivno
sodeloval. Prvi, ki je o tem začel dvomiti, je
bil Dušan Kermavner. Ne eni in ne drugi za
to niso imeli nobenih otipljivih dokazov. Vsi
so upali, da bo problem pojasnjen, ko bo
pregledano gradivo procesa v Celovcu iz de-
cembra leta 1884, ko so bili zaradi veleizdaje
postavljeni pred porotno sodišče vodilni člani
ljubljanskega delavskega izobraževalnega
društva. Med akti, ki jih je v preiskavi proti
obtožencem zbralo državno pravdništvo v
Ljubljani, sem res našla nekaj uradnih dopi-
sov, protokolov zaslišanj pri preiskovalnem
sodniku in Zeleznikarjeve rokopisne zapiske,
ki problem nekoliko bolj osvetljujejo.
Ivan Prijatelj se v svoji obširni Slovenski
kultumopolitični in slovstveni zgodovini
1848—1895 v poglavju Socialistično gibanje
med Slovenci ne ukvarja veliko s Francetom
Zeleznikarjem kot morebitnim udeležencem
pariške komune, ugotavlja le na podlagi
govoric, ki so zašle tudi med strani takratnih
slovenskih časnikov, da je Zeleznikar bil
navzoč pri »teh svetovno važnih dogodkih-«.
Ko Prijatelj piše o procesu v Celovcu, še
enkrat navaja, da je bil Zeleznikar za časa
komune v Parizu, da pa se ni udeležil bojev
na barikadah v Parizu in Lyonu. Prijatelj
je to svoje poročilo o poteku obravnave
skoraj v celoti prepisal iz Slovenskega na-
roda.* To poročilo pa je Slovenski narod
posnel po obsežnem članku v Klagenfurter
Zeitung, ki je izšel v petih nadaljevanjih de-
cembra 1884. Dopisnik Slovenskega naroda
namreč omenja stroge varnostne priprave
ob začetku obravnave in zaradi tega ni mogel
priti v sodno dvorano. To pa je očitno bilo
dovoljeno novinarju Klagenfurter Zeitung,
verjetno zato, ker je pač proces bil v Celovcu
in ne v Ljubljani, kot bi to bilo normalno.
Poročilo v Klagenfurter Zeitung v kratkem.
Zeleznikar j evem življenjepisu v uvodu članka
navaja le, da je bival v Franciji v času
francosko-pruske vojne in pariške komune.
Narodov podatek, da je Zeleznikar bil za časa
komune v Parizu, je torej le samovoljna pre-
interpretacija njegovega dopisnika. Dosti bolj
določen je Fran Erjavec s trditvijo, da se je
Zeleznikar »bojeval za časa pariške komune
na tamošnjih barikadah«^, medtem ko Anton
Kristan piše le, da je »oboževal na primer
pariško komuno in komunarde, revoluci-
onarje je ljubil z vso nežnostjo nepokvarjene
duše«.3 V letih 1952 in 1953 je Ferdo Gestrin
objavil dve krajši razpravi, v katerih je ob-
delal odmeve in vplive pariške komune na
Slovenskem. V sestavku, ki ga je objavil
v Delavski enotnosti, poudarja močan vtis
pariških dogodkov na Železnikarja, ko jim je
prisostvoval v času svojega bivanja v Parizu
in njihov vpliv na njegovo delovanje po vr-
nitvi v domovino ter ga je zato imenoval
slovenski komunard.* V drugem pregledu je
zapisal po podatkih, ki jih je dobil od
Rudija Kyovskega, da se je Zeleznikar »boril
na barikadah in je bil v boju ranjen v levo
ramo, s čimer se je ponašal pred svojimi
prijatelji, kar pa je seveda zanikal na procesu
proti sebi in tovarišem« ter da je Zeleznikar
bil »v pravem smislu besede učenec pariške
komune. Francija in pariška komuna sta mu
pomenili višek svobode. Povsod je hvalil pa-
riško komuno in rdeča zastava mu je bila
znak poguma«.^ Vrsto krajših prispevkov
za zgodovino začetkov delavskega gibanja je
napisal tudi Rudi Kyovsky, ki je najbolj
vnet in prepričan pristaš trditve, da je Ze-
leznikar aktivno deloval v borbah pariške
komune.*
Ko je Dušan Kermavner pripravljal ko-
mentirano izdajo Prijateljeve zgodovine, se
je moral poglobiti tudi v študij problematike
socialističnega gibanja v Ljubljani v sedem-
desetih in osemdesetih letih. Rezultat tega
študija je dodatek z naslovom Socialistično
gibanje med Slovenci (od začetkov do leta
1895) v opombah k Prijateljevi slovenski kul-
tumopolitični zgodovini V, ki jim je dal
skupen naslov Slovenska politika v letih 1879
do 1895." Tu je prvič odkrito podvomil v tr-
ditve dotedanjih raziskovalcev. Premišljati
mu je dalo dejstvo, da se je Zeleznikar vrnil
iz Francije leta 1875, kot aktivnega člana
ljubljanske obrtniško-demokratične skupine
in ljubljanskega delavskega izobraževalnega
društva pa ga lahko zasledimo šele v letih
1880—1881. Dejansko se Zeleznikar pet
let po vrnitvi iz Francije ni pozanimal za ob-
stoj in delovanje delavskega izobraževalnega
društva v Ljubljani. Nadalje Kermavner ugo-
tavlja, da »socialističnih nazorov pri Zelezni-
karju ni opaziti nobenih, iz Francije je pri-
nesel s seboj samo radikalni demokratizem in
v okviru tega je postal duša obrtniško demo-
kratične skupine v Ljubljani«.^ Nekoliko bolj
utemeljuje Kermavner to ugotovitev v pole-
mičnem zapisu k Goulouhovim spominskim
zapiskom, ko piše: »Navdušenje ga (Golouha)
je tako zaneslo v »Pripisu« (str. 406—407), da
158
je v prvi povečevalni vročici povzdignil Fran-
ceta Zeleznikarja . .., v ,člana mednarodnega
revolucionarnega proticarističnega komiteja'
in v jborca v vrstah pariških komunardov',
ki da ,je presadil na naša tla miselnost baku-
ninizma in blankizma, bojev na barikadah,
stalne revolte, vso ekstremistično vsebino pr-
vih začetkov mednarodnega socialističnega gi-
banja', in mu je pripisal avtorstvo Kebrovega
anarhističnega letaka iz leta 1883 s parolo:
.dinamit in petrolium'. Dejansko so se tak-
šna ,gesla' takrat sejala ,na naša tla' iz
radikalnosocialističnega gibanja v sosednjih
avstrijskih deželah in iz londonske Mostove
»Freiheit«, medtem ko nikakor ni videti, da
bi jih bil mogel prinesti iz Francije Zelezni-
kar, ki je bil tam pristopil k nekemu republi-
kanskemu (ne pa ,komunardskemu' aü celo
anarhističnemu) slovanskemu komiteju, a je
bil celo petletje po vrnitvi v Ljubljano v tem
pogledu docela brezbarven!«'
France Zeleznikar se je rodil 1. decembra
1843 v Ljubljani. Dve leti je obiskoval mest-
no ljudsko šolo. Po končani petletni učni dobi
pri krojaškem mojstru Agricolu je od leta
1860 do 1868 delal v Gradcu, v Ljubljani, na
Dunaju, v Mariboru in Trstu. Leta 1868 se je
vrnil v Ljubljano in bil zaradi udeležbe pri
pretepu z ljubljanskimi turnarji v Vevčah ob-
sojen na 6-tedensko zaporno kazen. Leta 1869
je spet odpoitoval v tujino, v Švico, v Ženevo
in nato v Francijo, kjer je delal v Montlugonu
Lyonu in Parizu. O njegovem bivanju v Pa-
rizu je znano le to, da je postal leta 1873 član
odbora republikanskega krožka v Parizu in je
podpisal letak skupno z Radochovim, Mak-
simoffom, Priczejem in Bouddo, naslovljen na
vse Slovane, v katerem jih pozivajo, naj ne
nasedejo »poskusom plačanih panslavistov, ki
se hočejo pod visokim vodstvom policije v
Petrogradu, Berlinu ali Dunaju polastiti jav-
nega mnenja v slovanskih deželah« in raz-
glašajo, da je bodočnost Slovanov v slovanski
federaciji, ustvarjeni s svobodno privolitvi-
jo svobodnih narodov.'" Na zaslišanju pri pre-
iskovalnem sodniku Rachbachu dan po svoji
aretaciji 22. aprila je Zeleznikar povedal, da
je v Parizu bival od leta 1869 do sredine leta
1870, v času nemškega obleganja Pariza, in
nato znova odšel v Lyon. Zeleznikarju se je
tu pripetila očitna spominska napaka. Pruske
čete so namreč začele oblegati Pariz šele ko-
nec oktobra 1870. Na ponovnem zaslišanju 6.
maja je še enkrat ponovil, da je bil v času
pariške komune v Lyonu. Ker je bila tudi v
Lyonu od 22. do 25. marca ustoličena komu-
na, je razumljivo, zakaj je Zeleznikar trdil,
da se ni udeležil bojev na barikadah v tem
mestu. Iz dopisa avstroogrskega generalnega
konzulata v Parizu z dne 8. avgusta 1884 je
razvidno, da se je v Pariz povrnil leta 1872
in ga zaradi pomanjkanja dela zapustil maja ,
1873. Generalni konzul pa ni mogel potrditi
Zeleznikar j eve navedbe, ki jo je dal preisko-
valnemu sodniku, prav tako ni mogel dati no-
benega drugega podatka o njegovem bivanju
v Franciji. Ko sem letos poskušala na podlagi
morebitnih ohranjenih policijskih prijavnic
ugotoviti datume njegovega gibanja v posa-
meznih krajih Francije, sem dobila iz Pariza,
Lyona in Montlugona odgovore, da v tamkaj-
šnjih arhivih niso našli nobenih podatkov o Ze-
leznikarju, ker prijavnice bivanja iz tega ob-
dobja niso več ohranjene. Ob tem naj opozorim
še na eno dejstvo. Zeleznikar je bil na procesu
sojen zaradi zločina veleizdaje, žaljenja ce-
sarja in kaljenja javnega reda in miru. Ob-
tožnica državnega pravdništva v Ljubljani
mu ne očita delovanja med njegovim biva-
njem v Franciji, ker za to ni bilo mogoče
zbrati trdnih dokazov, čeprav oba dopisa av-
stroogrskega generalnega konzulata iz Pariza
in dopis ljubljanskega župana Grassellija dr-
žavnemu pravdništvu v Ljubljani iz novem-
bra 1882, priložen zbranemu dokaznemu gra-
divu, v katerem Grasselli trdi, da ima Zelez-
nikar stike s Parizom in Londonom, od koder
tajno dobiva prepovedane letake, dokazujejo,
da se je namestnik državnega pravdnika Pajk
trudil, da bi preveril tudi obtožbe te vrste."
Gotovo bi mu dokazano dejstvo, da je bil Ze-
leznikar bivši komunard, olajšalo delo pri
prepričevanju porote, da je Zeleznikar v res-
nici nevaren anarhist.
Leta 1875 se je Zeleznikar vrnil v Ljublja-
no in odprl krojaško delavnico. Prvič zasle-
dimo njegovo delovanje, ko se pojavi med
sklicatelji ljudskega shoda 28. oktobra 1880
skupaj s Francem Potočnikom, Josipom Reg-
galijem, Jakobom Skerbincem in Janezom
Dolharjem, na katerem je nastopil tudi kot
govornik. V ljubljanskem delavskem izobra-
ževalnem društvu začne delovati, kot kažejo
spisi o društvu, šele sredi leta I88I.12 Konec
leta 1881 se je Zeleznikar zelo aktivno ude-
ležil priprav za ustanovitev obrtniškega dru-
štva za Kranjsko in je bil izvoljen tudi v za-
časni odbor, ki naj bi izdelal pravila. Na usta-
novnem zboru v začetku decembra pa je pri-
šlo do razkola, zmagala je struja, ki se je za-
vzemala za to, da bi bilo društvo nepolitično.
Zeleznikar si je prizadeval nato s svojimi so-
mišljeniki ustanoviti novo politično obrtniško
društvo, vendar deželna vlada pravil tega
društva ni potrdila. Kljub temu porazu se
obrtniškodemokratična skupina ni razbila in
v letih 1883—84 je glavno oporišče svojega
delovanja prenesla v ljubljansko delavsko
izobraževalno društvo. To vedno uspešnejše
sodelovanje je pretrgala aretacija Zeleznikar-
ja aprila 1884. Obenem z njim so zaprli še
čevljarskega mojstra Ferdinanda Tumo, med
preiskavo pa še vrsto osumljencev. Sredi sep-
tembra je bila le-ta končana in v zaporu so
159
ostali le Zeleznikar, Turna, krojaški mojster
France Sturm, knjigoveški pomočnik Edvard
Kriegl in čevljarski pomočnik France Dhü.
Proces proti njim se je začel v začetku de-
cembra 1884 pred porotnim sodiščem v Celov-
cu. Po 6-dnevni obravnavi je bila izrečena za
obtožene Tumo, Šturma, Kriegla in Dhü j a
oprostilna sodba, France Zeleznikar pa je bil
obsojen na 8-letno in pozneje po pritožbi na
10-letno težko ječo. Poslan je bil v kaznilnico
Suben v Gornji Avstriji in tam odsedel 8 let,
nato pa je bil na lastno prošnjo pomiloščen
in v Ljubljano se je vrnil januarja leta 1893.
Začel je delovati v socialnodemokratski stran-
ki, vendar brez vidnejšega uspeha. Februarja
1903 je napravil samomor.
Mislim, da gre pri obravnavi tega proble-
ma za dve stvari: eno je vprašanje Zelezni-
karjeve udeležbe v pariški komuni in drugo
vpliv njenih idej na njegovo delovanje v
Ljubljani od 1880 do 1884. Iz zbranega gradi-
va se da na podlagi Zeleznikar j evih izjav zak-
ljučiti, da ni mogel biti komunard, ker v ti-
stem času sploh ni bil v Parizu, temveč v
Lyonu. Pojavi pa se vprašanje, od kod je za-
šla v slovensko zgodovinopisje trditev, ki je
okoli Zeleznikarjeve osebnosti ustvarila le-
gendo o pariškem komunardu in borcu bari-
kad. V gradivu za proces sem našla v zapis-
niku zaslišanja čevljarskega mojstra Bartola
Žitnika iz Ljubljane z dne 5. maja 1884 nje-
govo izjavo, da mu je Zeleznikar sam v nje-
govi delavnici pripovedoval, da je bil v Parizu
in da je bil takrat ranjen v levo ramo.*' Na ob-
ravnavi v Celovcu pa je Žitnik še povedal, da
sta bila z Zeleznikarjem na svetovni razstavi
v Parizu leta 1878 in ob tej prliki naj bi mu
Zeleznikar pokazal ulico, »kjer so v pariški
vstaji padali mojstri«." Ko je bila prvi dan
obravnave prebrana obtožnica, je Zeleznikar
kot glavni obtoženec nastopil prvi. Takrat je
med drugim izjavil, da »ni sodeloval v bari-
kadnih bojih v Lyonu in Parizu in tudi ni
dobil nobene strelne rane; če je pa kdaj kaj
takšnega pripovedoval, je bilo to le v šali in
iz neumnosti«.*^ Tako je priznal, da je to res
razlagal, čeprav je pozneje zašel z zanikanjem
Zitnikovega pričevanja, ko je trdil, da tak-
šnih izjav nikoli ni dajal, v protislovje. Mi-
slim, da je treba v teh dveh izjavah — Žitni-
kov! in Zeleznikar j evi — iskati razlago za
dejstvo, da se je v zavesti kroga ljudi, v ka-
terem se je gibal Zeleznikar, ustvarila ta
predstava, se pojavlja ob prilikah političnih
spopadov v časopisju in se zasidrala v slo-
vensko zgodovinopisje. Nedvomno je res, da
je imel Zeleznikar v svojem značaju eno po-
tezo — bahavost, povezano z željo po druž-
beni uveljavitvi. Razumljiva je zato izjava
Matije Kunca na sodišču, ki je Železnikarja
dobro poznal, da ga ima »zaradi njegove pre-
napetosti in nedoslednosti za na pol norega.
ki bi bil iz .samoveličja pripravljen biti tako
predsednik republike kot katoliške družbe^<.
Zeleznikar se gotovo ni samo enkrat hvalil o
svoji preteklosti med bivanjem v Franciji
znancem in prijateljem, bodisi v ožjem krogu,
bodisi za širšim gostilniškim omizjem. Na dru-
gi strani pa je lahko kak napad po časnikih,
ki je samo namigoval na to, da bi bil komu-
nard, izzval pri njem ostro reakcijo. V Slo-
venskem narodu iz decembra 1881 najdemo
tri članke te vrste, ki sovpadajo s sporom ob
ustanavljanju obrtnega društva in s prizade-
vanji obrtniško-demokratične skupine po po-
razu na ustanovnem zboru tega društva v za-
četku decembra, da sama ustanovi svoje po-
litično društvo, ki naj bi se imenovalo »Prvo
kranjsko ljudsko društvo v Ljubljani«. Dne
18. decembra 1881 je v Slovenskem narodu
izšel uvodnik — avtor je po Kermavnerjevi
ugotovitvi dr. Ivan Tavčar —, v katerem je
ostro napadel člane obrtniško-demokratične
skupine in je po Kermavnerju pomenil »višek
Narodove (dr. Tavčarjeve) gonje zoper obrt-
niške demokrate«." V uvodniku med drugim
piše: »Brez šale, v središču Slovenske, v beli
Ljubljani hotela se je zadnje čase organizirati
socialnodemokratična stranka, in če smo do-
bro poučeni in poskušali bodo nekateri eksalti-
rani krojači in mizarji tudi v prihodnje, da
bi ideje, katere so rodile Komuno v Parizu ter
povzročile dozdaj toliko krvavih pretepov mej
delavci in policijo, zasejati tudi mej nas Slo-
vence ... Narodna stranka ne bode prav nikake
izgube trpela, če se za vedno otrese teh sloven-
skih komunardov, ki jih je nosua do zdaj s
sabo.« Med Zeleznikar j evimi rokopisi se je
ohranila »Izjava« z dne 22. decembra 1881, za
katero je Kermavner pravilno ugotovil, da je
to Zeleznikar j ev odgovor na napad Sloven-
skega naroda, ki pa je ta list ni hotel objavi-
ti." Zeleznikar je na zaslišanju pri preisko-
valnem sodniku Ecklu 5. septembra 1884 po-
jasnil, ko mu je predložil ta sestavek, da se ga
je »ob priliki ustanavljanja obrtnega društva
lotil Slovenski Narod, ne sicer poimensko,
vendar na dvoumen način« in ga »med dru-
gim označil kot socialnega demokrata in ko-
munarda«. Povedal je, da je zato dal sestavi-
ti Petru pl. Radicsu to pojasnilo, da bi ga javno
razglasil.*^ Iz uvoda razberemo, da sta ga v
tem napadu zbodli predvsem besedi social-
demokrat in komunard in piše nato dalje:
»Ker v tem natolcevanju omenjajo slovenski
listi neko prejšnje bivanje v Parizu in obisk
Dunajskega mesta, domneva se mi, kakor bi
vse to naravnost cikalo na-me, ne glede na to,
da je obče znano moje stališče kranjskega
obrtnijskega društva sedanjim voditeljem na-
sproti. Ker nadalje o v listih tiskanih besedah
socialdemokrat in komunard ne le jaz, tem-
več vsakdo, komur je natančneje znano, kako
se je snovalo kranjsko obrtni j sko društvo, so-
160
diti mora, da so neposredno napred merjena
na-me in jih tudi v istini na-me obračajo,
prisiljen sem tu izjaviti, da o d 1 o č n o zavra-
čam od svoje osebe imena socijaldemokrat ali
celo komunard, zavračati jih morem, ker jaz
nikdar socialdemokrat niti komunard b i 1 n i-
sem in nikdar ne bode m.« V oči pade
tu predvsem Zeleznikar jeva trditev, da je ne
le njemu ampak tudi drugim jasno, da sta
besedi socialdemokrat in komunard namenje-
ni prav njemu. To potrjuje domnevo, da se
je o tem po Ljubljani takrat dosti govorilo.
Nato Zeleznikar utemeljuje še razloge za svo-
je delovanje in »Izjavo« zaključuje: »Jaz kot
obrtnik ostanem kar sem: prijatelj delavcem
in ljudstvu; socijalista in komunarda pa vsi
listi tega sveta iz mene stvorih ne bodo.« Ze-
leznikar je ob tem nepomirljivem napadu, ki
ga je Tavčar prav krvoločno končal, da je tre-
ba »te pričetke socialnodemokratskih pričet-
kov mej Slovenci streti, kakor se s peto stare
strupena golazen sredi pota«, ugotovil, da je
s svojim hvalisanjem gotovo šel predaleč, pre-
strašil se je in zato hotel s tem odločnim za-
nikanjem in obrazložitvijo principov svojega
delovanja odvrniti od sebe takšne obtožbe kar
pa mu ni uspelo, ker pač Slovenski narod nje-
gove izjave ni hotel objaviti. Ostala dva član-
ka gotovo ne po naključju sovpadata z Naro-
dovo gonjo. V dopisu iz Ljubljane z naslovom
»Naši komunardi«'* je neznan pisec, ki se je
podpisal »ljubljanski narodni obrtnik«, na-
padel štiri člane obrtniško demokratične sku-
pine, ne da bi jih imenoval. Napadi so leteli,
kot je ugotovil Kermavner, na Josipa Rega-
lija, Franceta Zeleznikarja, Ferdinanda Tu-
mo in Franca Sturma.^" Posebej o Zeleznikar-
ju je pisec zapisal: »Kar se tiče drugih treh
oznanjevalcev nove vere (to je Zeleznikarja,
Tume in Šturma), sili se v prvo vrsto nek
krojaški obrtnik, kateri misli, da je zatega-
delj, ker ga je slučajno zanesla sapa v do-
movino res prave francoske svobode, uže po-
klican politično modrost učit ves slovenski
narod, posebno pa ljubljanske obrtnike.« Dva
dni kasneje je Slovenski narod objavil še
»Poslano«, odgovor ljubljanskih obrtnikov
Kunca, Žitnika in Sumija, ki jih je Zeleznikar
napadel v Slovencu nekaj dni prej, ki ga pod-
pisniki posmehljivo končujejo: »Furor Pari-
sien! Mast se topi!«-' Značilno je tudi, da se
je Zeleznikar konec leta 1883 spustil v tožbo
zaradi razžaljenja časti proti Mihi Končarju,
ker da ga je imenoval ob neki priliki komu-
nard. Zeleznikar je trdil, da so komunisti le
še v ječah, ker so nevarni, in po tej logiki naj
bi bil tudi on nevaren. Po prvem zaslišanju
pa je od obtožbe odstopil, po lastni izjavi pred
sodiščem, zato ker so ga opozorili, da beseda
komunist ni obrekljiva.^^
Med Zeleznikar j evimi rokopisnimi zapiski
vzbujajo med sicer zelo neurejenimi drobci iz-
piskov z vseh vetrov v francoskem, nemškem
in slovenskem jeziku, v katerih piše o delo-
vanju inkvizicije v Španiji, Italiji, na Nizo-
zemskem, o papeštvu, religiji, o ruskem ni-
hilizmu, o položajih malih obrtnikov, o tajno-
sti pisem itd. posebno pozornost trije: kratek
sestavek o Delescluzu, ki ga označuje za mu-
čenika pariške komune, ki je »vse svoje živ-
ljenje posvetil boju za zmago republike in re-
volucije, kraljestvo in cesarstvo sta büa zanj
permanenten umor«, v nemščini napisan Te-
stament pariške komune in revolucionarno
pesem, prav tako v nemščini, z naslovom
Allons enfants de la patrie in ta verz se po-
navlja ob koncu vsake kitice. Zeleznikar je na
zaslišanju zatrjeval, da so to prepisi in prevo-
di iz francoskih časopisov, ki jih je prebiral
v ljubljanskem Slonu, v glavnem iz časopisa
RepubUque frangaise, da bi se vadil v franco-
ščini. Na ugotovitev preiskovalnega sodnika,
da je bil Testament pariške komune objav-
ljen v 11. številki Mostove Freiheit leta 1882,
je Zeleznikar odgovoril, da je tudi ta zapis
sam prevedel iz nekega, ni se mogel spomni-
ti, katerega francoskega časopisa.''^ Ker so ti
rokopisi zelo neurejeni, se ne da ugotoviti,
kdaj so nastali, ne kakšen je bil pri tem Ze-
leznikarjev namen, vsekakor pa osvetljujejo,
kam sta bila obrnjena njegovo zanimanje in
njegova pozornost. Dokazujejo, da se je Ze-
leznikarju v kasnejšem času vsekakor zbudilo
zanimanje in navdušenje za pariško komuno.
OPOMBE
1. I. Prijatelj, Slovenska kulturno politična in
slovstvena zgodovina, V DZS, Ljubljana 1966, str.
384 in str. 426; Slovenski narod št. 283 z dne 9.
decembra 1884 in Klagenfurter Zeitung št 283 z
dne 7. decembra 1884. — 2. F. Erjavec, Pregled
slovenskega socialističnega gibanja med Sloven-
ci. Socialna misel V/VI, 1926/27, str. 138. — 3. A.
Kristan, O delavskem in socialističnem gibanju
na Slovenskem do ustanovitve JSDS (1848—1896),
Ljubljana 1927, str. 111. — 4. F. Gestrin, Pod
vplivom pariške komune je delavsko gibanje hi-
treje dobUo socialistično smer. Odmev pariške
komune na Slovenskem, Delavska enotnost XI,
št. 18-19 z dne 1. maj 1952. — 5. F. Gestrin, Pr-
vi koraki delavskega gibanja in odmevi Pariške
komune na Slovenskem, Socialistična misel I.
1952/53, str. 360. — 6. R. Kyovsky, Narodno vpra-
šanje ob prvih začetkih socialističnega gibanja
med slovenskim delavstvom, Socialistična misel
II, 1954, str. 13. — 7. D. Kermavner, Slovenska
politika v letih 1879 do 1895, DZS, Ljubljana 1966,
(dalje navajam Kermavner, Dodatek). — 8. Prav
tam, str. 643. — 9. Primerjaj R. Golouh, Pol sto-
letja spominov, IZGD, Ljubljana 1966 in D. Ker-
mavner, Ob spominskih zapiskih R. Golouha: o
tržaškem anarhizmu in o nekaterih črtah slo-
venske socialne demokracije, ZC XXII, 1968, zv.
1-2 str. 118/119. — 10. R. Kyovsky, navedeno
delo, str. 13—16. — 11. Dopisa avstroogrskega
161
generalnega konzulata v Parizu z dne 5. in 8.
avgusta 1888, št. 6822 in št. 6859, dopis župana
Grassellija državnemu pravdništvu v Ljubljani |
14. novembra 1882, št. 7912/A 1959, obtožnica dr-
žavnega pravdništva v Ljubljani z dne 30. sep-
tembra 1884 št. 5546/4 295 in protokol zaslišanj
Franceta Železnikarja št. 20. — 12. Podicij&ko
poročilo Vončine z dne 8. avgusta 1884 o meseč-
nem zborovanju društva, št. 11465/III. — 13. Pro-
tokol zaslišanja Bartola Žitnika št. 62. — 14. ]
Zapisnik sodne obravnave v Celovcu, št. 677/13994..
— 15. Prav tam. — 16. Slovenski narod št. 288
z dne 18. decembra 1881 in Kermavner, Dodatek,
str. 678. — 17. Kermavner, Dodatek, str. 687. —
18. Protokol zaslišanj Franca Železnikarja št. 20.
— 19. Slovenski narod št. 292 z dne 23. decembra
1881. — 20. Kermavner, Dodatek, str. 683—684. —
21. Slovenski narod št. 294 z dne 25. decembra
1881 in Slovenec št. 140 z dne 17. decembra 1881.
— 22. Ali je beseda »komunard« razžaljenje časti,
Slovenski narod št. 284 z dne 12. decembra 1883.
— 23. Protokol zaslišanj Fr. Železnikarja št 20.
162