Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 8. januarja 1936 Štev. 5. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3M0,.uprave 249S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din v Oglasi po oenUru / Ogtase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun št, 11.40B JUTRA n Nova akcija za sporazum iniciativa je baje izšla od Mussolinija samega preko belgijskega kraija, odnosno Vatikana Mussolini je postal popustljiv - Pot do likvidacije vojne pa vodi le skozi Ženevo ŽENEVA, 8. januarja. Polagoma se odkriva izza diplomatskih kulis nova ak-| cija za sporazumno likvidacijo vojne v S vzhodni Afriki. Kakor Je znano, je bi! te Sni italijanski pariški poslanik Ceruttl pri Lavalu, od katerega je dobil naročilo za j Mussolinija, naj sam stavi ponudbo za I likvidacijo vojne z minimalnimi zahteva-j mi, ki jo bodo mogle odobriti vlade ve-l lesil in jo bo sprejelo tudi Društvo naro-’ dov. Cerutti se je takoj nato odpeljal v | Rim, kjer je o tem referlral Mussoliniju. | V Rim je prispel pa tudi bruseljski italijanski poslanik Vanutteli, dočim je londonski poslanik Grandi obiskal včera* Edena in bo najbrže tudi odpotoval v Rim. Vse te konference so očito v zvezi z novo posredovalno akcijo, o kateri pa še ni znano čisto natanko, kdo je za njo da! , iniciativo. Nekateri trdijo, da je iniciator belgijski kralj, drugi pa, da je Vatikan. Verjetno je, da je obenem več iniciator-jev in nekateri listi zatrjujejo celo, da stoji za papeževo iniciativo sam Mussolini, ki je baje pričel uvidevati, da s silo ne more ničesar doseči in se mora, ako ho trdovratno vztraja! na svojem dosedanjem stališču, vsa stvar končati z neizogibnim polomom. Gotovo se tudi Mussolini dobro zaveda, da so grožnje z vo-Jarkim odporom proti evcntjelni poostritvi sankcij neuresničljive, zlasti sedaj, ko sta se Anglija In Francija do vseh podrobnosti sporazumeli glede skup nega vojaškega nastopa na Sredozemskem morju v primeru neizzvanega konflikta z Italijo. Seči po takih sredstvih bi »omenilo za Italijo izvršiti samomor. Zaradi vsega tega, posledic dosedanjih sankcij, praznečih se državnih bla-gajen, vedno večje gospodarske in socialne bede, neuspehov na bojiščih in vedno večjega nezadovoljstva v Italiji sami, se zdi da pričenja Mussolini popuščati in išče mrzlično izhoda iz sedanjega položaja, da bi ohranil vsaj to, kar ima. Baje je Mussolini že izdelal predlog svojih minimalnih zahtev, ki nikakor niso tako velike, kakor so bile prejšnje. Kakšne so te zahteve, javnost seveda ne ve in bodo najprej predložene Parizu in Londonu ter nato Ženevi, ker vztrajajo tako v Londonu kakor v Parizu na tem, da vodi pot do sporazuma samo skozi Društvo narodov. V evropskem tisku se pojavljajo v zvezi s temi novimi akcijami za mir najrazličnejše kombinacije, ki jih je seveda težko kontrolirati glede njihove resničnosti. Tako se zatrjuje, da obstoja predlog. naj bi se Italiji dala eksploatacljska in kolonazacijska ozenjlja v obliki mandatne dodelitve bivših nemških prekomorskih kolonij, ki so sedaj v upravi Anglije, odnosno Francije. Nobenega dvoma pa ni, da bi se proti temu z vso silo dvignila Nemčija, ker je znano, da smatra te kolonije še vedno za svojo last in so v Berlinu tudi nedavno izjavili, da bodo vprašanje vrnitve kolonij sprožili pred mednarodnim forumom takoj, čim se bo resno pričela likvidacija sedanje vzhodnoafriške vojne. Glede sporazuma 7. Abesinijo, ki naj bi bil vsebovan v novih prizadevanjih za mir. giaša, da bi bil za Abesinijo mnogo ugodnejši, kakor je bil predlog Lavala in lioareja. Italija dejansko skoraj ničesar ne bo dobila in bi se morala zadovoljiti večinoma z raznimi gospodarskimi koncesijami. Na vsak način pa je zaenkrat še prezgodaj razpravljati podrobno o novih akcijah, ker še niso tako daleč napredovale in javnosti še niso znane. Zaenkrat obstoja samo položaj, kakor ga je ustvaril dosedanji razvoj dogodkov. V Ženevi stoje na stališču dosedanjih skle- KONZUM ROTACIJSKEGA PAPIRJA. PARIZ, 8. januarja. Uporaba rotacijskega papirja, ki se porablja večinoma za dnevnike, se vsako leto veča. Leta 1934. je znašala uporaba 7,342.000 ton. a leta 1935. že 7,700.000 ton. tki ffftffffff (l&ftftff Iz govorov ministra dr. Mihe Kreka V ponedeljek 6. t. m. je imel minister brez portfelja dr. Miha Krek zborovanja JRZ na Dolenjskem v Dobropoljah, Se-Društva narodov sklenil 20. t. m. poo-1 miču in Metliki. V svojih govorili je po-stritev, bi se pričele izvajati najbrže že j vedal g. minister marsikaj zanimivega pov in proučujejo nadaljnje možnosti dela za likvidacijo vojne. Priprave za poostritev sankcij so dejansko že dovršene in je sedaj odvisno le še od nadaljnjega razvoja, ali se sankcije poostrijo in kdaj se poostrijo. Ako bi svet 1. februarja. Naj se to že zgodi ali ne, gotovo je eno, da se brez Društva narodov ne bo vojna v vzhodni Afriki mogla likvidirati in bo Italija prej ali slej prisiljena stopiti pred ženevski forum. Skupna fronta proti Italiji Sporazum med francoskim in angleškim generalnim štabom PARIZ, 8. januarja. Pogajanja med zastopniki angleškega in francoskega generalnega štaba glede skupnega nastopa Anglije in Francije v primeru neizzvanega spopada z Italijo, so se zaključila in so zastopniki angleškega generalnega štaba včeraj že odpotovali iz Pariza v London. Kakor poročajo tukajšnji listi, je bilo sklenjeno, da se pripravi skupna obramba angleških sredozemskih postojank. Ako bo potrebno, bo dala Francija tudi za ljudi, ki niso pristaši JRZ. Tako so bile v Semiču zanimiva njegova izvajanja o bodočih novih skupščinskih volitvah. Dejal je namreč med drugim: »Sedanja vlada hoče, da ob popolnoma svobodnih, tajnih, splošnih volitvah dobi izpričevalo za svoje sedanje delo in pooblastilo za bodočnost. Pri tistih volitvah bo narod zopet dobil priliko, kakršne že izlepa ni imel, da na ves glas pove, ali nas mara, ali ne mara. Ker se- Angliji na razpolago vse svoje pomorske c^a’1^ 'dad' ,n' z‘lt0, da ZITiaga’ ampa^ in letalske sile, Anglija pa bo priskočila zato’ da I]udstv0 svooodno izpregovori, Franciji na pomoč z motoriziranimi od- delki na kopnem za obrambo Francije, zlasti tudi meje napram Nemčiji, ako bi to bilo potrebno. Tako je Anglija prevzela obvezo braniti tudi francosko severno in vzhodno mejo. Franclja bo v znak tega sporazuma poslala še ta mesec svoje brodovje v Gibraltar. Uspeh, ki je skopneS v nič Na severnem bojišču nobenih bojev, na južnem le priprave za spopade osvojili nekaj položajev. Italijani poročajo sicer o veliki in pomembni zmagi, dopisniki londonskih listov so se pa prepričali, da se je vršil spopad ob omenjeni reki le s 500 Abesinci in torej bitka ni bila posebnega pomena. Po najnovejših vesteh so pa Abesinci s protinapa. LONDON, 8. januarja. Na abesinskem severnem bojišču zaradi deževja in božičnih praznikov koptske krščanske cerkve ni zadnje dni nobenih večjih dogodkov. Abesinci praznujejo svoje praznike in so ustavili nadaljnje napade, Italijani se pa omejujejo na izvidniške polete svojega letalstva. Na južnem bojišču se vrši dalje razporejanje čet rasa Deste in priprav za italijansko ofenzivo z izhodiščem pri Dolu. Italijani so zadnje dni izvršili nekaj napadov ob reki Ganale Doriji ter zato hoče najtrdnejšo konsolidacijo političnega valovanja, da se vsi državljani zopet navadijo demokratičnega razpravljanja o političnih vprašanjih.« Zelo zanimiv je pa bil govor g. ministra tudi ko je govoril v Metliki o Hrvatih in hrvatskem vprašanju. Poudarjal je uvodoma, zakaj je bivša SLS zapustila združeno opozicijo in dr. Mačka ter rekel nato: »Slovenski narod živi v že toliko drugačnih razmerah, kakor lir-vatski, da je zanj že treba drugače skrbeti. Zato najodločneje odklanjamo vsako vmešavanje, naj pride od katerekoli strani. Hrvatski narod ima svoje potrebe, in ako je discipliniran in organiziran, tudi svojega voditelja, slovenski narod pa tudi svoje potrebe in svojega voditelja. zato bomo. kakor doslej, tudi za naprej ostali vsak na svojem polju. Dokler hodijo Hrvatje k nam kot bratje po krvi, so nam dobrodošli, ako pa se ho-- čejo k nam. vsiliti z namenom, da naše dom vrgli Italijane tudi že iz teh polo- vrste razdirajo in našo odpornost slabe, žajev. Splošno se pa pričakuje, da se bodo v kratkem pričeli na južnem bojišču veliki boji. Albanski petrolej RIM, 8. januarja. Te dni je bila dovršena in izročena svojemu namenu cev- ANGLEŠKE PRIPRAVE. RIM, 8. januarja. Po vesteh iz Londona trdijo tukajšnji listi, da sta pretekli JVHU ikiuvviiu erujvuiu imaiviui vvi j i . na naprava za petrolej, ki vodi iz alban-, e ženili iz Southamptona 2 ogrom-skega kraja Kudžove v Valonu. Vsa dela 111 ratlspoi'tni ladii z antrleskimi i-otami je izvršila neka italijanska družba. Italijani se sedaj trudijo na vse načine, da bi v Albaniji povečali pridobivanje petroleja, da bi se tako zavarovali pred posledicami poostritve sankcij s prepovedjo dobave petroleja drugod. Ker Albanija ne Izvršuje sankcij, poostritev glede albanskega petroleja torej ne bi prišla v poštev. Italijani so dobili že leta 1925. v Albaniji koncesijo za iskanje in izkoriščanje petrolejskih vrelcev v okolici Berata, Tirane, Valone in Cenkova. Polijg Italijanov imajo podobne koncesije v Albaniji tudi Angleži, Francozi in Američani. VOJNI MINISTER V LJUBLJANI. LJUBLJANA, 8. januarja. V Ljubljani se mudi vojni minister gen. Peter Živ-kovid, da uredi priprave za smuško tekmo male antante na Pokljuki. Jugoslo-se pa na-1 vansko moštvo že trenira. transportni ladji z angleškimi četami in tanki na krovu. Istočasno so prispele v angleško Kenyo in Somalijo kolonialne čete iz Južne Afrike. Pristanišče Mombaso naglo utrjujejo in so po okoliških hribih postavili topove. JAPONCI ZASEDAJO. PEPING, 8. januarja. Po vesteh iz kitajskega vira je japonska vojska zasedla pristanišča mest Tiena, Tsina in Tur.g-kua. NOVE VOLITVE V ŠPANIJI. MADRID, 8. januarja. Predsednik španske republike je podpisal dekret o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo 16. februarja, naknadne pa 1. marca. Novi parlament se bo sešel 16. marca. FRANCOSKO POSOJILO RUSIJI. PARIZ, 8. januarja. Ob priliki pogajanj o rusko-francoskem trgovinskem sporazumu se je razpravljalo tudi o posojilu 800 milijonov frankov Francije sovjetski Rusiji jim moramo’pa povedati, da se bomo mi takim poskusom uprli tako, kakor smo se uprli poskusom Dunaja in hegemoni-stičuega Beograda; ako se Zagreb postavi z njimi v eno vrsto, ga bomo tud' mi enako sodili.« Na tem zborovanju je pa bi!), v.,kor poroča »Slovenec«, tudi nekaj bratov Hrvatov, ki so hoteli zborovanje motiti. »Slovenec« pravi, »da so Hrvatje čutili razliko med zborovanji v dobi, ko je notranji minister »ovaj prekleti Kranjac« po psovki in med zborovanji v dobi, ko je to mesto zasedeno po kakem drugern »patriotu«. Hrvati so potem tudi peli, a »Slovenec« dodaje, da so se mogli prepričati, da se niti vsebina uiti melodija njihovih pesmi ne more meriti s pesmijo naših fantov. — Torej zopet veselo zborovanje veselega naroda. »Vreme« glavno glasilo JRZ. Beograjsko »Vreme«, znano po svoji nenavadni gibčnosti pri menjanju svoje politične smeri, je postalo sedaj glavno glasilo JRZ. Izvoljen je bil v ta namen v podjetju nov upravni odbor in s to izvolitvijo so sedaj nastopile spremembe tudi v vodstvu dnevnika »Vreme«. Namesto dosedanjega glavnega urednika Stanislava Krakova je postavljen za glavnega urednika »Vremena« Ljubomir Popovič. Krakov je svojemu nasledniku že izročil posle ter se v listu poslovil od čitateljev, Problem mariborske splošne bolnišnice Bolnišnica in novi regulacijski načrt Maribora - Seda' nja lega bolnišnice je najprimernejša In ne kaže ustvar jati novih načrtov — Nujno potrebna je le gradnja novega modernega paviljona in stanovanjske hiše za sestre in služitelje Z novim regulacijskim načrtom našega ,,omejnega Maribora je bil načet tudi problem mariborske splošne bolnišnice, ker prevladuje mnenje, da bolnišnica že danes ne ustreza potrebam našega mesta in njegovega zaledja, in da je za bodoči Maribor na sedanjem prostoru sploh nemogoča. Kdor pozna dobro današnje razmere v mariborski splošni bolnišnici in kdor pozna njen razvoj, temu se dozdeva, da so vsi načrti, pa naj bodo še tako idealno rešeni, preurar.jeni. Kakor v drugih mestih in krajih, je tudi mariborska bolnišnica poglavje zase. Tekom let se je razvijala v okviru finančnih možnosti in po nujni potrebi. S pred leti zgrajenim infekcijskim paviljonom obsega danes vse najpotrebnejše oddelke, ki jih zahteva sodobna medicina. Zaradi tesnosti prostora primanjkuje včasih res bolniških postelj zlasti na kirurgičnem in medicinskem oddelku, ki sta morala zaradi drugih oddelkov skrčiti obseg svojih prostorov, vendar bo z nameravano dograditvijo novega modernega paviljona to pereče vprašanje rešeno. Rešeno pa bi bilo za najmanj 50 do 80 let, ker bi se v novi paviljon, ki bi bil priključen sedanjim, preselil dermatološki oddelek z modernim ambulatorijem za venerične bolezni, nadalje oddelek za očesne, ušesne in nosne bolezni, na novo pa bi se uredila v novem paviljonu tudi tako potrebna opazovalnica za umobolne. Ko se bo s časom preselila na Tržaško cesto še po-rodišnica in ko se bodo na vseh oddelkih uredile tudi otroške bolniške sobe, bo mariborska bolnišnica služila v popolno zadovoljstvo vsem zahtevam in potrebam Maribora in njegove okolice za dolgo dobo let. Regulacijski načrt mestne četrti pod Kalvarijo, ki smo ga tudi v našem listu objavili preteklo soboto, predvideva mpžr nost preureditve sedanje banovinske vinarske in sadjarske šole v otroško bol- nišnico. Želja po otroški bolnišnici je zelo simpatična in je bila nekajkrat tudi že javno izražena v zvezi s postavitvijo spomenika našemu blagopokojr.emu kralju, vendar pa je tak načrt za naše prilike preuranjen, ker so drugi problemi bolj pereči. Otroške bolnišnice so zve zane z ogromnimi upravnimi in medicin skimi stroški, ki jih zmorejo le velika mesta, kjer je tudi potreba po taki bolnišnici večja. Veliko bolj potrebna bi bila Mariboru mestna bolnišnica za kronično bolne, ki bi bila nekakšna ustanova med bolnišnico in mestr.o hiralnico. Bolniki, ki bolujejo za kroničnimi boleznimi in ki so po večini stari in onemogli meščani, bi naj našli prostor v taki mestni bolnišnici. S tem bi bila zelo razbremenjena tudi splošna bolnišnica. Mimo novega paviljona pa bi mariborska bolnišnica prav tako nujno potrebovala stanovanjsko hišo za bolniške sestre in služitelje. Upravno poslopje je že staro, vendar še kaj lahko služi dolgo vrsto let svojemu namenu, ker so pač bolniki in njih nega na prvem mestu. Sedanja lega bolnišnice je zelo primerna in ne kaže ustvarjati novih načrtov. Mariborska bolnišnica leži takorekoč v sredini mesta, izolirana popolnoma od mestnega trušča in ropota. Blizu je najboljši filter Drava, na vzhodu meji na moško kaznilnico z velikimi nasadi, kjer vlada popoln mir, po realizaciji načrta za nov pobreški most, pa bo popolnoma odrezana tudi od javnega prometa. Načrte za nov paviljon je banska uprava že odobrila. Njih realizacija pa je odvisna od finančnih sredstev, ki jih za take ustanove ne bi smelo primanjkovati. Sedanji objekti pa so zgrajeni tako solidno, da prenesejo marsikatero preureditev in modernizacijo. Svet, na katerem so zgrajeni, pa je prostoren in je mesta za razne dozidave dovelj, kakor tudi za potrebno gospodarstvo. Skrbinškovo slovo od Maribora K predstavi v četrtek v V četrtek 9. t. m. se g. Vladimir Skrbinšek, sedaj član in režiser gledališča v Skoplju, poslovi od Maribora v Šorli-jevih »Blodnjih ognjih«. Da dokažemo, Narodnem gledaliiču kako cenijo njegovo delo v Skoplju, objavljamo tu nekaj izvlečkov iz kritik. »Skopski glasnik«: ...Predstava »Pig-maliona« dela čast skopskemu odru za- radi inteligentne režije g. Skrbinška... S prikazovanjem »Pigmaliona« je v Skopskem teatru otvorjena velika serija novih dobrih predstav. Ali šele v režiji g. Skrbinška je predstava »Pigmaliona« pridobila ono, kar ji je potrebno, da je sugestivna. »Južni pregled«: ... Premišljeno in pronicavo izvršena zasedba vlog in preštudirana režija g. Vladimirja Skrbinška je napravila predstavo »Pigmaliona« za predstavo višje kvalitete... »Senzacionalni proces«. »Južni pregled«: ...Z nadvse inteligentno zasedbo igralskega izražajnega materiala je režija dala popolnoma čisto in impresivno predstavo z dobro obdelanimi fizionomi-jami, točno psihologijo, pravilnim tempom dogajanja, dinamično, reliefno in prirod-no ... G. Vladimir Skrbinšek je ustvaril prvovrstno kreacijo svoje vloge... Pozornost je zbujala skladna uvežbanost predstave, v kateri je ves ansambl bil harmonična celota. Beograjska »Pravda«: ... »Senzacionalni proces«. Ta zanimiva drama, polna psiholoških dogajanj in dinamike, je bila podana na skopski sceni v režiji g. V. Skrbinška. Režiser se je poglobil v bistvo stvari in jo je postavil s popolno adekvatnostjo... Po njegovi zaslugi je bila predstava izvrstna. G. Vladimir Skrbinšek je imel v vlogi zastopnika tožbe odličen uspeh, kakor tudi v režiji. »Skopski Glasnik«: »Nepogoda« (Strind berg). Prikazovanje »Nepogode« na skopskem odru je bilo v resnici umetniški dogodek. Ne. pomnimo, da bi bilo kdaj na skopskem cdru ustvarjeno tako fino niansirano, tako impresivno, kakor to bolno razpoloženje globokega jesenskega miru nesrečnega človeškega življenja. Če je kdaj kulturni in nadarjeni g. Skrbinšek s svojo režijo dokazal svojo tankočutno čustvenost, je to gotovo z ustvaritvijo te sugestivne predstave. To je tisto fino občutje za intonacijo, za ritem in tisto zadržano talentmo dinamiko, katera je tu, samo kot pritajen vzpon brez možnosti eksplozije in velikih tragičnih krikov. G. Skrbinšek je v vlogi »Gospoda«, po izvrstnem Panu Staršenskem v »Elgi« in advokatu v »Senzacionalnem procesu«, dal svojo tretjo kreacijo, ki se mora uvrstiti med pomembne umetniške rezultate te gledališke sezone. Vedno je v občutju, v psihologiji osebnosti, katero igra, vedno v pravem tonu, vedno karakterno izdelan, prepričevalen in realen. »Južni pregled«: »Nepogoda« je izvedena kot intimna drama diskretnih doživetij. Intimno razpoloženje jesenskih vizij in bližnje starosti po burjah razburkanih strasti, ki rušijo, je velo skozi vso predstavo. G. Skrbinšek je kot igralec in režiser nadvse uspel in podal predstavo, ki bo vsekakor ostala delo boljšega stila za publiko finega gledališkega okusa. »Lukrecia Borgia«. »Vardar«: Obnovljena na skopskem odru je imela »Lu-krecija Borgia« izreden uspeh predvsem zaradi popolnoma novega in poletnega režijskega tolmačenja. G. Vladimir Skrbinšek se je kot režiser izredno spretno znašel v realiziranju romantičnih hotenj na modernem odru. Izkoriščal, je studii notranjih bistvenih doživljajev kakor tudi poznavanje in pravilno uporabo zunanjih tehničnih sredstev. Njegova režija »Lukrecije Borgia« je lep uspeh in ni pretirano, če rečemo, da je to ena umetniško najuspelejših predstav v tej sezoni. G. Vladimir Skrbinšek je vlogo. Alfonza d’ Este, Lukrecijinega moža, odigral s pravim romantičnim zanosom, in v tem je velik uspeh kreacije karakterja tega človeka... Popolnoma uspela režija g. Skrbinška in igra vseh dobrih moči našega gledališča sta napravili, da moramo predstavo igre »Lukrecija Borgia« označiti kot datum v umetniškem življenju Skoplja. — Prepričani smo, da se bo tudi Maribor dostojno oddolžil g. V. Skrbinšku za delo, ki ga je v 10 letih opravil pri nas. Mariborski kriminal... Tudi lani je bilo v Mariboru precej kriminala. To izpričuje nekaj številk, ki smo jih dobili na upogled. Število novih listkov v kriminalni kartoteki se je v preteklem letu povišalo na 14.000. Šte-vio predkaznovanih se je povečalo za 4264, potom kriminalne razvidnice je bilo v pretekem letu 1.503, odgnanih in izgnanih je bilo 1.462. Fotografij kriminalnih in političnih zločincev ter sumljivih oseb ter prstnih odtisov je bilo iz-vrešnih 380. Daktiloskoptiranih je bilo 371 oseb. S policijskim psom je bilo izsledenih 11 zločincev. S pomočjo prstnih odtisov ir. slik je bilo identificiranih 19 oseb. I. K. Po bolgarskih gorah (Dalje.) Enako bi storil tudi moj tovariš na bojnem polju, dr. Š—e s svojim korinastim stativom. Nalahko, prav nalahko, nekako po prstih sva se oddaljevala od bojnega polja, potem vedno bolj in bolj skozi goščavo navzdol, kot sv. Elija, da se je kar kadilo za nama. Kakor že omenjeno, me je zaradi slabega stopa prej noga pošteno bolela. a ko smo se tako-le gledali iz oči v oči ob času bitke, potem ob najinem triumfalnem begu, je vse nehalo, menda tudi bosa bi tekla. Srečno sva pridirjala na pot precej nižje pod kočo, potem pa v lahnem koraku zmagoslavno korakala prot »hiži« Damjenici (1775 m), kamor sva dospela do koče premočena ob 13. uri. Tam so že bili zbrani prvaki, a neka skupina, ki je z vodnikom vred zašla, je prišla šele eno uro za nami. V koči je bilo izredno dosti plaaiincev, domačinov. Ko so videli, da kar teče od naju, in da ne bo prostora za vse, se je neka skupina odločila, da kljub dežju odide in s tem napravi nam prostor, za kar smo jim bili zelo hvaležni. Popoldne smo se sušili, kakor smo vedeli in znali. Zvečer smo kupili od nekih ribičev za mal denar postrvi, ki so še tnalo prej švigale po visokogorskih vodah. Naša o-skrbnica nam jih jc pripravila, in vsi sa trd li, da še nikdar r.iso tako dobrih jedli, še celo tisti, ki se je specializiral izključno na hrbtenice in glave teh postrvi, je bil še najbolj glasen s pohvalo. »Hiža« Dantjenica (1775 m) je precej stisnjena med hribe ob sovodju dveh potokov, naokoli so krasni eksemplarji črnega bora, da kar prijetno diši po smoli. Koča je enonadstropna, z velikim balkonom, odprto verando, veliko jedilnico, ima dve posebni sobi in dve skupni ležišči: s slamnjačami zmehčane prične so nam izborno služile za odpočitek. Drugi dan, dne 24. 7. smo napravili še turo k največjemu jezeru, Pagazgiolu (Popovo jezero. Nekateri so zaradi nesi-gurnega vremena ostali doma, a nam ni bilo žal, da smo šli. Odšli smo ob 8. uri ob potoku v južno-vzhodni smeri, mimo kakih osem manjših in večjih jezer, izredno razmetanih skal in moren, preko sedla Porte (vrata) z 510 m ter balansirali zopet po skalah malo navzdol k jezeru Popargiolu. Dva naša sta se še povzpela na neki vrh ter z druge strani prišla k jezeru, kjer smo počivali in ogenj kurili. Za zabavo je skrbel med drugim neki pastir, katerega še ni civilizacija pokvarila; nič ni vedel še o Kalo in Klorodontu, a kljub temu je imel zobe, da jih je bilo veselje gledati. Izredno vesel je bil, ko smo se slikali, imel pa je to posebnost, da je vsakokrat stal na eni nogi. Sviral je brez not na svoje lesene piščalke, smejal se in kazal svoje lepe zobe. Precej smo pihali, ko smo šli po tistih razmotanih skalah zopet nazaj proti sedlu Porte, tam smo se malo oddahnili in haj-di na desr.o po grebenih in morenah k najvišje ležečemu jezeru v Prčinskem pogorju. Preko nekih prepadov smo videli skupino 8 gamsov, edine, ki smo jih videli na vsej svoji poti. Ob 18. uri smo bili zopet v koči, kjer so stopili v akcijo dvorni oziroma osebni brivci in lepoti-čarji. Zvečer smo se zopet mastili s postrvmi, a nekaj gramov dobrega vina, seveda v stotinah računano, je tudi pripomoglo k veselemu razpoloženju za likof naše ture po bolgarskih gorah. Drugo jutro ob 6. uri smo odšli z našimi konjički in oslički ob bobnečem potoku v Bansko, od koder smo se le r.apol civilizirani ob 11. uri odpeljali z velikim, a ne preveč modernim avtobusom proti železnici. Najprvo po ravnini, a potem višje in višje v vijugah čez prelaz Jundolo (1530 m) do železniške postaje Belovo, odkoder nam je vlak za Plovdiv tik pred nosom odšel. Namesto ob 19. uri, smo prišli ob 22. v Plovdiv, kjer so nas čakali domači planinci in pa spremljevalec naših kovčegov, g. prof. D., kateremu se tem potom še enkrat zahvalim. Prenočili smo v enem najlepših, novo zgrajenem hotelu »Parisu«. Kar čudno se nam je zdelo po tolikem času spati v poštni postelji. Ko smo že spali, nas zbudi krepko streljanje doli na ulici, drugi dan so nam pravili, da Lunin mrk Mariborčani se zanimajo za lunin mrk ter si bodo gotovo drevi skušali pred-očiti zanimivost pojava, ko križata zemlja in mesec svojo vsemirsko pot in nastane radi tega popoln lunin mrk. ki se pojavlja vsakih 18 let. Kmalu po 16. uri se začne faza pomrčine. Ob 17.28 s^oni luna v polsenco zemlje. Popolnoma stopi mesec v zemeljsko senco ob 18.57. Ko senca zadene na levi rob lune. se lahko s prostim očesom razbirajo zanimivosti puščobnega površja. Mrk bo trajal približno 300 minut. Višek mrka bo ob 19.21. Ob 20.50 bo mesec popolnoma območja zemljine polsence. jpominiaite se CfMP mm in—imiii—iiiUTiPiwinTirrnrr"if-v i • ~ ~ ssjf je še vedno nekoliko obračunjevanja med makedonstvujočimi. Plovdiv, drugo največje bolgarsko mesto, ima preko 100.000 prebivalcev, leži skoro ves v ravnini, je pa obdan okoli s petimi skalnatimi griči, s katerih je krasen razgled po mestu, rodovitni okolici z reko Marico, a proti severu se vidi verige Balkana. Naše oči so pa le silile proti jugozahodu, spominjajoč se na pravkar dovršene ture po Rili in Pirinu. Plovdiv si je zelo hitro opomogel po pred nekaj leti prestanem porresu, ki mu je skoro več koristil, kakor škodoval. Po kosilu smo se odpeljali v severovzhodni smeri, po izredno rodovitni ravnini proti vznožju Balkana. Tu je nekak center za pridelovanje rožnega o'ja. Iz Dabova se železnica vzpenja v dolgih vijugah vedno višje r. višje, ter v podobi velike osmice premaga vzpon preko Balkana. Na ta del železnice so Bolgari zelo ponosni, je pa res zelo zanimiva. V Tirnovo smo prišli že ob mraku, kjer so nas zopet sprejeli planinci in nas spremljali z glavne postaje skozi vse mesto (precej dolga pot) v naše prenočišče hotel »Turist«, last tamkajšnje podružnice B. T. S. V tem hotelu je preskrbljeno za vse. za tiste, ki imajo velik, sreden uh pa majhen planinski mošnjiček. Nekako pred 8 dnevi je v tem hotelu prenočeval'’ sokolska skupina z Maribora. '•>'i nadaljevalo.) »Večernlk« Juta TnTssaasmm MmMmke in Mtdiške Movke r — :4»i MjauHronra. m mi i um XV. reprezentančni akademski ples v Mariboru Še vsak akademski ples je bil poseben dogodek mariborskega družabnega življenja in tako tudi 15. reprezentančni ples, ki ga je priredilo Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru preteklo soboto v vseh prostorih Uniona pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze prof. dr. M. Sanica in s sodelovanjem častnega damskega komiteja. Požrtvovalni mariborski akademiki niso štedili s trudom pri pripravah in so lahko ponosni na svoj uspeh, ker so danes zelo redke večje družabne prireditve* ki bi potekle tako sijajno in v tako popolno zadovoljstvo vseli povabljenih, k: so se je udeležili. Vabilu naših akademikov so se v častnem številu odzvali mimo starešin akademskih društev in mnogoštevilnih povabljenih gostov tudi predstavniki vsega mariborskega javnega življenja. Skromno, toda okusno je bila dekori-rana velika plesna dvorana. Na modrem pregrinjalu v ospredju je blestela mogočna srebrna rimska številka »XV.«; srebrna dvorana pa je bila spremenjena v pravcati bar, kjer se je v jutranjih urah izlivalo iskreno navdušenje najboljšega družabnega razpoloženja, kakršnega vedo vžgati le naši mladi akademiki. Za odličen poČutek in zabavo na plesu je do ranih ur skrbel sloviti plesni orkester Ronny iz Ljubljane. Ples sta otvorila predsednik mariborskega Društva jugoslovanskih akademikov g. Stanko P e t e r i n z gospo županjo dr. Juvanovo in podpredsednica stud. med. gdč. Zdenka Lušino-v a z županom g. dr. Juvanom. Plesni red je bil bogat in skrbno izbran, da so prišli na svoj račun vsi ljubitelji plesa. Pred odmorom se je elitni družbi tudi predstavil mladi ljubljanski talentiran’ kor.servatorist g. Uroš P r e v o r š e k, ki je z mojstrsko tehr.iko zaigral na vijo-lini nekaj ciganskih melodij. Na klavirju je mnogoobetajočega mladega umetnika spremljal absolvent mojstrske glasbene šole v Monakovem g. R. G a 1 a 11 i a. Oba je za njuna predvajanja nagradila hvaležna družba z najtoplejšimi simpatijami in priznanjem. Naj še omenimo, da je bil sobotni reprezentančni pies mariborskih akademikov prava revija plesnih toalet, ki so zelo povzdignile sijaj prireditve, za kur moramo tudi javno izreči mariborskim damam vse priznanje. Javno pohvalo pa zasluži v prvi vrsti Društvo jugoslovanskih akademikov, ki je organiziralo vso prireditev na taki višini, da bo za zgled vsemu letošnjemu mariborskemu družabnemu življenju. Maša na rojstni dan N j. Vel. kraljice Marije. Dne 9. januarja 1936. na rojstni dan Ni. Vel. kraljice Marije, bo v stolni in mestno-župnijski cerkvi ob 9. uri slovesna pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in z molitvami za kralja. Vsi gg. šefi in predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov in društev so vabljeni, da bogoslužju prisostvujejo. Rotovške novice. S 1. januarjem t. 1. je nastavljen pri mestnem gradbenem uradu inž. B. Lah. Himen. Poročili so se te dni v Mariboru: Franc Sebok, mizar, in Lucija Košiča. bolničarka. — Ivan Lamut, vrtnar, in Josipina Nežič, kuharica. — Franc Zmagaj, rudar, in Marija Tomič, zasebnica. — Jakob Rojko, posestnik, in Frančiška Unger, zasebnica. — Andrej Kod-ler, predilec, in Leopoidina Brecelj, pre-dica. — Ivan Kapun, predilec, in Ana Žejn, predilka. — Viktor Flis, zasebnik, in Hilda Klebhofer, tkalka, — Jakob Pristovnik, pekovski pomočnik, in Marija Slomšek, prodajalka. Bog daj srečo! Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Alfonz Kopriva iz Dobrniča na vadnico drž. učiteljske šole v Mariboru, Marija Bauer iz Mirne peči k Sv. Ani'v Slov. gor., Marija Sila iz Mirne peči k Sv. Ani v Slov. gor., Milan Sila iz Škocjana v Prevalje, Fvald Rak iz Limbuša pri Mariboru v Adlešiče, Štefanija Zunič iz Tr-bonj v Limbuš, Borislav Šijanec iz Strojne pri Dravogradu v Dornavo, Josipina Švali iz Pečice v Majšperk, Zomer-Kavs Frida iz Majšperka v Pragersko, Roman Košutnik iz Majšperka Zg. Sv. Kungoti, Ana Blažej iz Prevalj v Celju, Smodej-Črtanec Ana od Sv. Duha na Ojstrem vrhu v Škocjan, Jožica Dobaj iz Vučje vasi pri^ Ljutomeru v Stogovce, Ida Šu-mer iz Št. lija pod Turjakom v Radence, Nada Cejan iz Stogovcev v Vučjo vas pri Ljutomeru, Milovanovič-Sabljič Nada iz Razboja v Zg. Polskavo, Angela Ingolič iz Dornave na Hajdino, Stanislav Stanič od Sv. Bolfenka na Kogu k Sv. Marjeti nižje Ptuja, Stanič-Dugar Leopoidina iz Videne k Sv. Marjeti nižje Ptuja, Franja Kos iz Markovcev v Po-lenšak pri Ptuju, Terezija Mohorko iz Zrevorja k Sv. Urbanu pri Ptuju, Julija Mozer iz Negove v Buče. Anica Leskovar od Sv. Marjete ob Pesnici v Kamnico pri Mariboru, Franjo Ložar iz Nakla v Makole, Valerija Urban od Sv. Jurija ob Taboru k Sv. Lenartu v Slov. gor., Marjan Železnik iz Sevnice na Železno goro (Ljutomer). Viktor Bajde iz Št. Vida v Radence. Ema Robnik iz Št. lija v Slov. gor. v Nedljico (Dolnja Lendava), Jasna Šetinc iz Maribora v Krčevino pri Mariboru. Zora Stariha iz Kočevske Reke v Gederovce (Murska Sobota), Tere- zija Frangež iz Tišine v Bertoče (Murska Sobota). Olga Modic iz Murske Sobote v Puconce, Franjo Šebar iz Ma-renberga v Mežico, Justina Podržaj iz Gornje Polskave v Studence pri Mariboru, Milan Tušak iz Pobrežja k Sv Marjeti na Dravskem polju, Ivan Šajna iz Kamnice k Sv. Marjeti ob Pesnici, Anton Podvršnik od Sv. Martina na Pohorju v Skomarje (Konjice), Franc Mlekuž iz Svetinje (Ptuj) v Radmožance (Dolnja Lendava), Rudolf Fajon iz Sv. Barbare v Halozah v Predosle, Marija Gruden od Sv. Barbare v Halozah v Mavčiče, Franjo Mlaker iz Tržiča (Dolnja Lendava) k Sv. Barbari v Hujoza|1. Studenške novice. Med Studenčani se je pričela živahna akcija, da se izvede med občani plebiscit glede ustanovitve samostojne župnije. — Obč na razglaša, da je letos taksa na kolesa ukinjena. Bolnišniške novice. Z nastopom pomladi se bo tukajšnja splošna bo!n'.