P®eoBnnnnEuiminHiinraiininmmnimaiiiiiiiiniinmnniuni^-ADVERTISE Ш j THE BEST	i
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
^ tr

Niiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiijiimiiiii^
1 ® « A t ! f *
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE f AMERIKI
^iHiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiamiiimiiicimimiiiiiuiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiniiiDiimmmii}^
I	OGLAŠAJTE V	|
I	NAJBOLJŠEM	i
i	SLOVENSKEM	|
i	ČASOPISU	i
i ^ i H	v	S
I Izvršujemo vsakovrstne | I	tiskovine	|
ri]iiiimiiiiiaiuiiiMiinniiimiiimumiimiiii[]iiniiiiiiii[:iiiimiMii[]iiiiiiniii^
XXXVIII.—LETO XXXVIII.
Vod ftobciPi
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 12, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 71
''OHN SAMANICH
Nagloma je preminil včeraj 4utraj, zadet od srčne kapi, poz-"ani John Samanich. Star je bil let ter je stanoval na 3685 W. Doma je bil iz Dolinja Ga-otoku Krku, Hrvatsko riitiorje, odkoder je prišel v ^eriko pred 50 leti. Bil je član rustva Brooklyn št. 135 S.N.P.X 2lic svojem letom je rad zaha-na društvene in kulturne pri-je največkrat šel , svojega sina Carl, ki je iven društvenik in član glav-odbora S.N.P.J. kot četrti •striktni zastopnik. Smrt ga je itela ko je delal na vrtu, ka-je zelo rad urejeval.
Tukaj zapušča pokojnik so-Mary, rojena Meršnik, s a ero sta lansko leto obhajala j. ^ ° poroko, sinova Carl in Vic-hčer Mrs. Anna Braund in 2' ^	se vrši V četrtek
Schuster po-Ду nega zavoda, 5300 Denison pod vodstvom pogrebnika ouis Ferfolia v cerkev sv. Bo-ace ob 9.30 uri in nato na po-'^^PaJišče Calvary.
' BL ASKOVICH
^^^'ghland View bolnišnici je 63 [ ^athew Blaskovich, star J, ^^"^ski, stanujoč na 1342 ko •'	je bil iz sela Blas-
ril^'*-'- Vojnič, občina Ba-
Hrvatskem. Vršil je ka'^ ^^^^®®valca klavirjev. Tu-zapušča sorodnikov. Po-ob^l	v sredo popoldne
J • Uri iz pogrebnega zavoda žele in sinovi, 6502 St.
' Hillcrest pokopa-
VOJNO OZRAČJE NE TLAČI VEČ PRESTOLKE WASHINGTON
WASHINGTON, 11. aprila—Ni verjetnosti, da bi prišlo med Kitajsko in Formozo do odkritih sovražnosti. Ne v državnem tajništvu, ne v vojaškem poveljstvu, ne v Beli hiši hi opaziti "vojnega ozračja." V prestolici je mirno razpoloženje, kakor da vsi znaki kažejo na to, da ne bo vojne, v katero bi morali poseči tudi Amerikanci. Amerikanci bodo na 'Daljnem vzhodu pripravljeni, ne bodo pa provo-cirali nobenega napada, se ne bodo udeležili nobenih spopadov med komunisti in nacionajisti, razen, če ne bodo napadeni sami.
Danes se je v Washingtonu raz-*
^ stavkovnem valu
3® poskusil s posredova-Jqstavkujočimi in tele-gov^Vi^ ^''^'žbo ki deluje na ju-ђје ^ Amerike, s posredova-g^J^^^^topnik federalne vlade.
gibanje se ne samo obs'	zavzema vedno večji
gre za nasilja. Doga-jei° slučaji, da se prepovedu-^fet' sestanki, da oblast kui ^6dno večje število stav-stavkovno gibanje sa-si g označuje kot vfeil, ki no-sjio vedno več eksplozivnih hišah tistih, ki se po javr"^ ° "pravici do dela" pri-delo, se naenkrat po-'^^P^si, da bo šla hiša v Iji v zrak. Telefonski kab-P^Gtrgani, telefonski pro-Posl^- P^ya^iziran. Stavkujoči se јз^јс, gnilih jabolk, pa §g ' ^nja, da obmetavajo hi-delavoljni, ali pa
®l^odb	organom. Po-
lilo f javnih napravah va-tg ^^^ujoči na tuje elemen-
KftV
bejiih	položaj danes, ni no-
ie	da bi stavka, ki so
tem t	14. marca, bila v krat-
Grevh	pri družbi
držav	vozi po desetih
in Л	^naeriškeiga jugovzhoda ^istvfi'^-u" stavki vozniki, ni
sprememb.
širila vest, da gredo n^ Formozo in v njeno okolico elitne ameriške čete, ameriški marini. To pa ne v namenu, da bi provocirali kake sovražnosti od strani kitajskih komunistov, marveč le kot javno svarilo Kitajski, da je tudi Amerika s svojimi najboljšimi četami pripravljena.
Gre za velike spremembe
Kakor smo že kratko javili, je trenotna politika Bele hiše do Kitajske in do Formoze ta, da naj obe stranki odprte račune, v kolikor jih imata, poračunata sami med seboj. Amerika je oborožila in moderno opremila vojsko Čiang Kajšeka. Če bo napadena posest Čiang Kajšeka, ima čiang Kajšek na razpolago svojo oboroženo silo in naj pokaže, kaj da zna_.
Predsednik Eisenhower je kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil prepovedal ameri-šVim vojakom na Daljnem vzhodu, tudi njihovim poveljnikom vsako akcijo, ki bi bila izzivalna, vsako soudeležbo v morebitnih bojih med Čiang Kajšekom in kitajskimi komunisti, dokler bn sam ne bi dal povelja, da naj posežejo vmes z ameriškim orožjem.
Ozadje najnovejšega sklepa predsednika Eisenhowerja je to, da, če bodo Kitajci napadli kateregakoli od otokov, bo Eisenhower sledil odmevu v svetu, kakor ga bo ta' kitajski korak imel, in bo preštudiral vsak položaj posebej, ki bi nastal s takimi morebitnimi kitajskimi vojnimi operacijami. Glavno pa ostane, da naj se Čiang Kajšek v prvi vrsti brani sam.
Ni računati z vojno!
Sicer poročajo, da so nacionalistična letala bombardirala komunistične Kitajce,' ko so ti zbirali v ožinah med Formozo in celinsko Kitajsko svoje "vojno bro-dovje." (V pravem pomenu te besede o kitajskem vojnem bro-dovju sploh ni govora.) Nacionalistična letala, da so poškodovala, oziroma potopila nekaj teh ladij.
Komunistični Kitajci se pripravljajo na dvoje važnih konferenc. Na ono, ki se začne dne 17. aprila na Javi in je namenjena Azijcem in Afrikancem; na drugo, katero organizira Moskva, morda zopet na Švedskem, in sicer pod okriljem parole "Za svetovni mir," kjer se bo obsodila raba atomskega orožja v vojne namene. Kitajci trdijo, da so zbrali 4,550,969 podpisov za konferenco, ki naj obsodi atomsko orožje v vojni.
Gre torej za politične diplomatske akcije kitajskih komuni stov, ki narekujejo Kitajski, da Sc v času teh konferenc izogne vojni in čaka na izide glasovanj.
Ameriški tajnik za kopno vojsko Stevens, ki se je vrnil s potovanja po Daljnem vzhodu, in jc bil tudi na Formozi, je trdil:
stični Kitajci začeli s kako vojno. Vojska Čiang Kajšeka je dovolj močna in oborožena, da jih sama brez ameriške pomoči odbije. Ta vojska kaže precej napredka v primeri z lanskim letom. Tudi gospodarski položaj na Formozi se je zboljša' "
Še ena sprer »iba v Washingtonu
V začetek Eisenhowerjeve administracije, ko je šlo za države, ki so pod komunističnimi režimi, se je trdilo, da uo Washington v teh državah vodil politiko, da se prebivalci zoper obstoječi režim upre jo sami, Amerika pa bo po svoje pomagala. Na te notranje upore v komunističnih državah je Washington veliko računal. To ameriško zunanjo pohtiko sta povdarjala tako Eisenhower, kakor njegov državni tajnik John Foster Dulles. Še nedavno tega je podtajnik Walter Robertson, ki velja v državnem tajništvu za strokovnjaka za Daljni vzhod, o Kitajski dejal, da polaga največjo važnost na notranje nemire v tej republiki. Antikomuni-sti da bodo vrgli sedanji režim, zato ni ne računati, ne pričakovati, da bi bila tam potrebna ameriška oborožena sila. Kitajci da bodo obračunali sami med seboj.
Vodstvo komunistične stranke na Kitajskem je odstavilo dva veljaka, prvega v Mandžuriji, drugega, ki je deloval kot glavni tajnik za kitajski vzhod. Prvi v Mandžuriji, tako Kitajci priznavajo, je izvršil samomor, drugi v Vzhodni Kitajski je bil aretiran, čaka ga proces in skoraj gotova smrt. Glavno glasilo kitajske komunistične stranke očita obema, da sta bila v službi ameriškega imperializma.
In Washington ? Ko je bila na Kitajskem izvršena omenjena čistka, je dal Washington le ta komentar, da na to čistko ne polaga nobene važnosti, ker gre pač za običajne obračune med komunisti, dočim režim kot tak ostane.
(Na Kitajskem imajo svojevrstne načine, kako obračunati s političnim nasprotnikom. Sedanji kitajski diktator Mao je dal po stranki organizirati množične procese zoper antikomuniste, jih je dal množično, tudi po tisočih obsoditi in usmrtiti, vse pa je storil javno in na pozorišče nagnal na tisoče in tisoče gledalcev. Ta poskus se je obnesel in na Kitajskem ni bilo protirevo-lucije.)
Stevenson o Formozi
Snoči je v Chicagu govoril Stevenson in pojasnil svoje stališče do Formoze. Stevenson je očital uradni ameriški politiki, da preveč rožljajo s sabljo. To nas lahko dovede v dva mučna položaja. Eden bi bil ta, da se znajdemo v vojni, katere nočemo. Drugi, da dobimo zopet po
j DESETI BRAT—TUDI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
V Ameriki imajo na listi 228 tujcev, ki nimajo stalnega bivališča in se potikajo po Ameriki kot deseti bratje. Ti ljudje ne morejo dobiti ameriškega državljanstva, pa tudi nobena druga država jim ne da potnega lista, da bi jih tja deportira-li.
Ameriškim oblastem ni preostajalo drugega, kakor da so jim naložile posebne dolžnosti, da se v gotovili časovnih presledkih javljajo in dokažejo, da so še živi.
Gre pa za vse vrste narodnosti. Med temi "desetimi brati" je največ Rusov. Teh je 134; za njimi pride 27 Poljakov, 15 Litvancev, sedem Avstrijcev, sedem Madžarov, po šest pa jih odpade na Romune, Grke, pa tudi na —Jugoslovane. Tudi Kanada ima pet svojih sonarod-njakov med temi ljudmi, ki
so brez domovine.
*
Podpredsednik Richard Nixon ni v skrbeh, kdo ga obišče, bodisi državljan ali nedržavljan, sumljiv tip ali pošten človek. Med ameriškimi politiki je udomačena navada stiskanja rok. Za svoj ugled in popularnost je Nixon to navado spi-ejel kot osnovo svoje politične strategije. Določil je posebne dni, ko v njegov urad lahko pride kdorkoli. Nixon pa jim stiska roko. Na te dneve Nixon stisne roko tisočim, da celo 1,400 obiskovalcem. Nixon pravi, da če bi gledal, kdo je prišel in obračal glavo za njim, bi se mu v glavi za\Ttelo. Le da pogleda obiskovalcu v obraz in mu stisne roko, to je vse.
Pa če je med obiskovalci tudi kak slepec? Tudi to se zgodi, kajti Washington je v sezoni turistov. K Nixonu je prišla slepa deklica, katero je vodil pes. Iznajdljivi, Nixon je pograbil za taco psa in jo—stisnil.
POLOVICA AMERIŠKE MLADINE CEPLJENA ZOPER POLIO TO LETO; OSTALI V LETU 1956
v KATERI DOBI SMO NAJBOU PODVRŽENI РОШ
Zadnje vesti
70 stopinj najvišje temperature, 55 stopinj najnižje je napovedano za danes. Sem in tja« oblačno, proti večeru lahko dež.
Ves ameriški severozapad ima približno isto vreme. Državi Kansas in Wyoming pa sta v snegu. V Wyomingu iščejo šolski avtobus, ki mora biti nekje zasnežen in ne more naprej.
"Ne verjamem, da bi komuni- nižanje ko moramo popustiti.
Varnostni odbor 23. varde
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Prometnega varnostnega odbora 23. varde v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Odkar se je ta odbor zavzel za varnost na ulicah v 23. vardi so se prometne nesrečne znatno znižale. Kdor se zanima, se lahko udeleži seje. Na teh sejah je navzoč tudi councilman 23. varde Mr. John Kovačič, ki je član mestnega varnostnega odbora, s katerim sodelovanjem se skuša popraviti razne nedo-statke z ozirom na promet v naselbini.
Seja
Jutri, v sredo zvečer se vrši seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v navadnih prostorih. Pričetek ob 7.30 uri. Po seji bo prosta zabava. Članice so vabljene, da pridejo.
®
Jutri zvečer, v sredo, se vrši redna seja društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Članice se prijazno vabi na udeležbo.
Stevenson zagovarja več zvez z zavezniki.
Izvajanjem Stevensona je pri trdil tudi senator George, ki je načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve.
Danes se otvori nogometna sezona in igrajo na stadionu cleve-landski Indifins proti Chicago White Sox. Pričakujejo obiska 50,000. Igra se začne ob 2.30 uri. Častna gosta bosta governer Lausche in župan Celebrezze.
Danes zaznamujemo lO-letnico smrti Franklina Delana Roose-velta. Za to desetletnico je bilo objavljeno stanje polija in uspehi v borbi zoper poli jo.
Danes je iz Londona odletel na Sicilijo v Italiji, bivši predsednik vlade Winston Churchill. Gre na počitnice.	I
Danes se začnejo v Moskvi | razgovori med sovjetsko vlado! in avstrijskim predsednikom via-1 de Juliusom Raabom. Gre za mi-i rovno pogodbo z Avstrijo. 1
Danes je na otoku Quemoyj general Čiang Kajšek. Čiang Kajšek je prispel na otok prvič | po letu 1949 po zmagi komuni-i stov na Kitajskem.
V	Clevelandu je policija prijela Theodorja Marsha, ki je surovo ra\Tial s svojo tri mesece staro hčerko. Hčerka se nahaja v bolnici in je njeno zdrav-1 stveno stanje danes zjutraj po-1 voljno. Oče Theodore jo je pre-j tepaval, ker je deklica jokala, otrok pa je bil v njegovem v%r-st\'u. Mati se je nahajala na kupovanju.
V	New Yorku je policija končno ustavila aA'tomobil, katerega je šofiral osemletni voznik. Ime, ker gre za mladostno osebo, ni bilo javljeno. Osemletni deček je šel z avtomobilom, last očeta, na obisk k stari materi, pa je vozil s hitrostjo tudi 60 milj na uro. Ker je bil voznik ^ volanom skoraj neviden, je bil površni utis gledalcev ta, da je avtomobil brez voznika. Ko so ga ustavili in prejeli, je bil njegov' odgovor na vprašanje odkod in kam in zakaj, dana vsej stvari itak ni ničesar nenavadnega.
Danes dne 12. aprila je izšlo poročilo o stanju polia ali otroške .paralize, kakor tudi o dosedanjih uspehih v bojih zoper polio. Najmodernejša sredstva zoper polio je cepivo. V.tej zvezi se imenuje ime zdravnika dr. Jonasa Salka, ki je iznašel novo cepivo zoper polio, katero se bo letos uporabilo pri cepljenju nekako devet milijonov šolarjev. Cepljenje gre na javne stroške. Sčasoma bo na razpolago zaloga cepiva tudi za odrasle, seveda na njihove stroške.
Kakšni so rezultati in kakšno*T77 T Г-	i
„	Kdo bo cepljen
jesedanjestanjepoha?	: j^AmerikijelT.glO.OOOotrok,
Mesec 1 u n 11 se prične,.	,,,
,. ^	^ . . I ki so stan manj kakor pet let;
sezona polia. Takrat polio najJ 350 „„o v starosti pet do de-raje udari, Najprvo bodo posku-:	do U let
sih s cepivom na devet milijonih
otrok, šolarjih prvega in drugega razreda javnih šol, ostali milijoni mladine pa se bodo cepili, če se bodo starši izrekli za cepitev in za kritje stroškov.
Računajo, da je v Ameriki po-' leg že imenovanih še 29 milijonov mladine do 20 let. Ta ne pride v poštev, ko gre za cepljenje! zoper polio na javne stroške.
Ali je novo zdravilo sto od-, stotno učinkovito? Nobeno zdravilo ni sto odstotno. Ko pa gre! za cepivo, katero je iznašel! zdravnik Salk, so dosedanji uspehi na vsak način pozitivni. Osebnost dr. Jonasa Salka
Z vprašanjem cepiva zoper po-, lio so se bavili razni ameriški zdravniki, profesorji na univer-, zah, oddelkih za medicino. Iz-j našli so nekaj, kar je bilo v zna-j nosti revolucionarno. Dobili so celo znano Nobelovo nagrado zaj znanost. Dr. Salk, ki poučuje na; univerzi v Pittsburghu, je te iz-i najdbe spopolnjeval, hotel pa je doseči način produkcije cepiva v masah, da bo cepivo dostopno vsakemu.
V Ameriki se je pred 17 leti rodila Ustanova za pobijanje otroške paralize. Potrošili so $22,-' 400,000 samo za raziskovanja. Znano je propagandno ime "March of Dimes." Dr. Salk, kateremu so bila denarna sredstva na razpolago, je iznašel cepivo, s katerim se lahko cepijo bolniki v masah. Za ta problem se-' daj gre.	i
Kdo je podvržen poliu
je zelo številen, šteje namreč 12,-890,000. Tisti v starosti 15 do 19 let štejejo 10,650,000. Če računamo skupno to mladino, pridemo do velike številke 57,700,-000 mladine, ki bi morala biti cepljena zoper polio. Ali je cepivo že na razpolago?
Zdravstvena oblast pravi, da je tega cepiva na razpolago za 54,000,000 cepitev ilti do konca junija ga bo na razpolago za na-daljnih 30,000,000. V letu 1955 torej skupno za 84,000,000. Vsakdo pa mora dobiti to cepivo trikrat. Torej bo cepljenih v letu 1955 skupno 28,000,000 otrok, če bodo starši hoteli.
Stroški trikratnega cepljenja zoper polio znašajo $15 do $20, v razdobju petih tednov dejansko.
Ko gre torej za masovni po-kret kako pobijati paralizo, gre za obdobje v ameriški zdravstveni zgodovini, ki zasluži vso javno pozornost.
Pa če bo bitka s poliem končana, ali je zadeva rešena? Polio je ohromil že 70,000 Amerikancev, tudi mladine, ko pri njih ne gre več za kako cepivo, marveč za stanje kot je. Torej najmanj 70,-000 žrtev polia bo moralo biti oskrbovanih na eni ali drugi način. ,
Marshall je skromen

Vile rojenice
i Ameriški general George Mar-1 shall je bil v zadnji svetovni voj-Znano je, da je pokojnega j "i šef glavnega štaba za kopno predsednika republike Franklina'
D. Roosevelta udarila paraliza, ko je bil star 39 let. Torej tudi zreli možje niso nedotakljivi, ko gre za polio.
Pregled razsajanja te bolezni pa dokazuje, da je polio pogost obiskovalec pri otrocih, ki so
vojsko; bil je tudi ameriški državni in obrambni tajnik. Marshall je bil na Kitajskem. Če kdo, ima Mar-shall polno osebnih spominov in če kdo, bi tudi Marshall lepo zaslužil z objavo teh spominov. Marshall pa je odklonil ponudbo nekega tiskovnega
stari manj kot pet let. Skoraj j Podjetja, da mu plača $1,000,000 25 procentov nastopa polia od-j za. objavo njegovih spominov, pade na njih. Še večji odstotek j Pisanih spominov za Marshal-je. pri mladini v starosti od peti kakor bi jih osebno izdal, to-do devet let. Nad 27 odstotkov j ^ ej ne bo, vsekakor ne, dokler bo polia gre na njihov račun: 15 od- zivel.
Po osmih letih se je tetica štorklja zglasila pri Mr. in Mrs. Edward Znidaršič na 13816 Deise Ave. in jima pustila luštkand de-klico-prvorojenko. Tako so postali ponosni stari oče in stara mama Mr. in Mrs. Joseph Znidaršič- iz Ford Rd., Madison, Ohio, ter Mr. in Mrs. Pete Banich iz La Salle, 111., ki se točasno nahajata tu na obisku, čestitamo!
stotkov polia gre na račun mla dine v starosti od deset do 14 let; nekaj nad osem odstotkov na račun tistih, ki so stari 15 do
19	let, potem pa polio pojenju je. Nekaj nad šest odstotkov nastopa polia zadene ljudi, starih
20	do 24 let, okrog osem odstot-
Nova trgovina
Mr. in Mrs. John Pianecki, ki sta svoječasno vodila uspešno pekarijo, sta včeraj pričela z novo trgovino s sladoledom, pod imenom Dari-Delite. Trgovina se nahaja na 778 E. 185 St. Postre-kov ljudi, starih 25 do 29 let, j gla bosta z vsakovrstnim slado-okrog pet odstotkov ljudi, starih! ledom in drugimi slaščicami ter 30 do 34 let, in okrog pet od- se priporočata v obisk.
stotkov, starih 35 let in več. Redna seja
Dr. Salk je s svojim cepivom Redna seja društva Washing-v razdobju dveh let in pol cepil ton št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo v Pittsburghu deset tisoč otrok, zvečer ob osmih v Slov. del. do-Nobeden od cepljenih ni dobil mu na Waterloo Rd. Vabi se polia. To izkazuje statistika. članstvo, da se je udeleži.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00
__6.00
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). (Za eno leto)
For One Year Kor Six Months—(Za jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.01 _ 4.50
fcniered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cieveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
LETO 1955 BO ZA DELAVCA VAŽNO!
(2)
Ko gre za socialno politično zakonodajo, naj tudi tu pripomnimo, da besede so besede, črke v zakonu so pač napisane, najvažnejše vprašanje pa le ostane, kako se zakon izpolnuje in izvaja. V tem vprašanju pa pridemo do tiste točke, ko moramo zopet naglasiti potrebo po našem zanimanju za javna vprašanja. S tem pa direktno po osebah, ki konkretno zakon izvajajo. Kdo je v uradih, za te ljudi gre! Ko pa jih v Ameriki ali volimo, ali pa so imenovani, nam gre tudi za to koga volimo; pri tistih pa, ki so imenovani, pa lahko vidimo, kakšno politiko v resnici zasleduje vlada. Besedo vlada vzemimo v najširšem smislu besede. Tudi občina je vladana.
So gotovi pojavi, gotove zahteve, ki so, rekli bi, znak sodobnosti. Treba je na primer misliti na stanovanja z javno podporo. Pa so odbori in uradi, v te urade pa zopet lahko imenujemo uradnike, ki so za idejo ali pa so proti njej. Imamo razne komisije, ki so zaposlene z delavskimi vprašanji, pa so zopet v te komisije imenovani ljudje, ki so naklonjeni ideji sami ali pa so proti njej. V Ameriki gre na primer trenotno za zelo važno vprašanje izkoriščanja naravnih zakladov, recimo vode v skupno korist. Torej pod javnim skupnim nadzorstvom. Pa morajo obstojati komisije in odbori in zopet isto sršenovo gnezdo ali v teh odborih in komisijah sedijo ljudje, ki so za to idejo, ali pa so njeni sovražniki.
Ko gre za delavske mezde, naj bi te mezde ne bile izrabljene. Najnižja zakonita mezda je danes 75 centov na uro. Ali se pa res povsod izvaja? Nikakor ne! Če pa naj pazimo, kolikor je to vsled silnih razlik v Ameriki sploh mogoče, da se denar delavcu ne pritrguje, moramo imeti gotovo nadzorstvo. V letu 1951 je bilo po Ameriki še 852 takih nadzornikov, v letu 1955 jih imamo le še 477. Bela hiša je na primer sedaj predlagala za načelnika centralnega urada teh nadzornikov, katerega skrb bi bila dobre mezde, nekega Newella Browna, ki je izrazit reakcionarec, sovražnik vsakega unijskega "delavskega pokreta. Seveda mora to imenovanje potrditi tudi senat. Trdi se, da ga ne bo. Zopet pa je čisto jasno, da je od volivstva odvisno, koga voli v senat in v poslansko zbornico. V vprašanju javnosti in javnih interesov smo torej vsi povezani.
Javno zanimanje pa zahteva javno poznanje stvari za katere gre. Menda je med nami splošno prepričanje, daje stvarnost več, kakor pa pisar j en je, kakor po obrazcih, kakor desetletja nazaj in da je za tako pisarjenje škod& papirja.
Torej stvarnost! Ko govorimo o garantirani letni plači delavstva, naj točno vemo kaj ta zahteva vsebuje.
Delavec naj bo plačan za 52 tednov, torej za celo leto, ali pa naj se podjetje obveže, da bo plačan tudi tedaj, ko bi bil brezposeln, ker bi ne bilo dela, oziroma bi ne delal iz drugih tehnično upravnih vzrokov. Vsi delavci, ki so v podjetju najmanj dve leti, morajo biti plačani po tem principu. Ali naj podjetje samo prevzame to garancijo, ali ne samo, marveč s sodelovanjem države. Za enkrat je predlog, da država prispeva eno, podjetje pa dve tretjini polne plače, če je delavec brezposeln. Podjetja naj osnuje posebni fond, kakor ga imajo države, ko iz tega fonda že plačujejo za brezposelne.
Pridemo torej do zveze med privatnimi podjetniki in državo. Na prvi pogled je zopet povsem razumljivo, da se bodo k tej zahtevi h garantirani letni plači, če naj bodo obveznosti tudi državne, oglasile k besedi tudi države. Zopet ista pesem—kakšno zastopstvo imamo v državnih zbornicah! Ne pozabimo, da je na mizi ohijske državne zborni-te tudi zakon o "pravici do dela," torej proti unijam. Ohio sama je močno industrijska država. Njena zbornica v delavskih vprašanjih ni sodobna. Naj pripomnimo, da je na mizi zbornice v Columbusu še drug zakonski osnutek, da se vsakemu predstavniku unije prepove, da bi se v imenu delavstva, katerega itak zastopa, izrazil za kakega pohtič-nega kandidata! In to naj bo ameriška svoboda?!
Kakorkoli že gledamo na očrtane socialne zahteve današnjega časa, vedno naletimo na iste prikazni, ki jih imenujemo javnost, javni interes, zastopstvo tega interesa in roi—ali le kot gledalci, ali pa kot soustvarjalci!
L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
Koncert Glasbene Matice
CLEVELAND, Ohio—Ko je Glasbena Matica gostovala v Chicagi, so ljudje govorili in potem časopisi zapisali, "da takega slovenskega petja v Chicagi še niso slišali." Kaj naj še rečem? Samo to, da vas opomnim, da je prihodnji koncert Glasbene Matice v nedeljo, 17. aprila. Začetek ob pol štirih popoldne. Cena vstopnicam je: $2.00; $1.50 in $1.00. Dobijo se pri Oražmovih, pri članih ali če pokličete telefo-nično EXpress 1-8638. Vsi sedeži so rezervirani.
Nekaj vam bom povedal o programu, ki je sijano izbran. Peli bodo Šubertovo "Nevesta Rozamunda," narodno "Soča voda je šumela," pri kateri poje obligatni solo Helen Jakšič-Lun-der. Potem venček narodnih pesmi, ki bo prvič izvajan v Clevelandu, in se začne z "Dekle, dekle, delaj pušeljc," konča se pa, da se je "medved tresu, k' je križ pred param nesu." (Solo Anton Mramor).
V	spomin pokojnemu, zaslužnemu članu Louis Belletu bodo zapeli Dvorakovo "Komu potok solz ne lije?" Sledi "Jadransko morje" v mešanem zboru. Prvi del programa zaključi kvartet iz opere "Rigoletto," ki ga bo pel celokupni zbor.
Po odmoru nastopi Carolyn Budan s krasnim samospevom "Ob lepi modri Donavi." Zopet .nastopi zbor in poda F. S. Vil-harjev venček "Od savskih bregov." To je veličastna skladba, v kateri nastopijo tudi solisti: Helen Jakšič-Lunder, Peter Ko torac in Anton Mihelich. Kdo ne pozna krasnih Vilharjevih skladb, kot "Mornar" ter "Izpod Triglava?" Gornja kompozicija ne zaostaja za njegovimi deli. Zatem pa boste slišali sekstet iz opere "Lucia di Lammertnoor, spremljan s zborom. V sekstetu bodo peli: Carolyn Budan, Molly Frank, Edward Kenik, John Pe rencevič. Frank Bradach in Wencel Frank.
Potem vas bo razveselil moški kvartet. Zapeli bodo Korunovo "Potrkali na okno." V kvartetu nastopijo: Edward Kenik, Frank Bradach, Wencel Frank in moja malenkost. Če boste hoteli pa še več, bomo pa dodali.
V	zadnjem delu nastopi zopet celokupni zbor in bo zapel večno lepo "Casta Diva" iz opere "Norma" (v slovenščini), v kateri bo pela solo Anne Safred, mogočni finale iz Sattnerjeve kantate "V pepelnični noči" in za zaključek sijajno Haendlovo " A1 e 1 u -jo," katero je zbor dal na program zato, ker smo dobili mnogo pismov, naj jo zopet zapojemo.
Če vas tak program ne bo razveselil, kaj naj vam Glasbena Matica še pripravi? Zato, pridite!!!
Anton Šubelj.
DOBER TEK
Ameriška igralka Lana Turner je dobivala pisma od nekega oboževalca, ki jo je kar naprej nrosil za lastnoročne podpise. Igralka je naročila svoji tajnici, -laj vpraša, kaj počenja s tolikimi podpisi? Odgovor se je glasil: "Za Vaše podpise se ne zanimam, pač pa za poštne znamke, ki S3 jih dotaknejo Vaše ustnice. Odlepljam jih in si jih pritiskam na usta."
Igralka je naročila tajnici, naj mu odgovori:
"Dragi gospod, moram Vam sporočiti, da se bridko motite. Poštne znamke namreč zmeraj zmočim na jeziku svojega psička."
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
BENTLEYVILLE, Pa.—Dne 27. marca je umrl član SNPJ George Petrisic, star 81 let, rojen v Jugoslaviji 13. marca leta 1874. V Ameriki se je nahajal 41 let. Zapušča soprogo, 8 sinov, 3 hčere, 3 brate in 3 sestre. Eden sinov je bil ubit v rudniku leta 1941. Poleg imenovanih zapušča tudi 35 vnukov in vnukinj ter 9 pravnukov.
EVELETH, Minn.—V sredo 30. marca zjutraj je umrla splošno znana in spcjštovana ameriška slovenska pionirka Mrs. Mary Brince, mati člana glavnega finančnega odbora KSKJ George Brince, pri katerem je živela. Dočakala je 99 let in bila najstarejša članica društva sv. Cirila in Metoda št. 59, kamor je pristopila 1. januarja 1901. Tedaj je bilo še zelo malo članig pri KSKJ. Pokojna je bila rojena Bajuk' v vasi Božjakovo pri Metliki leta 1856. Mesec in dan rojstva nista znana. Vzgojila je število otrok, jih dala izšolati in poskrbela, da so prišli do boljšega kruha.
Bila je na glasu, da celo svoje življenje ni bila nikdar niti eno samo uro v postelji zaradi kake bolezni. Vsaj do zadnjega je bilo tako.
LA SALLE, 111.—Dne 13. marca je umrla Mary Hrovat, stara 86 let. Bila je zadnja ustanovna članica društva št. 139 KSKJ. Zapušča hčer Mary in sinove John, Frank, Joe in Louis, vsi v La Salle, in eno ssstro v Jolietu. Operacijo je srečno prestala Mrs. Maglich.
CHICAGO, 111.—Zadnji mesec je umrla Angela Kalusha, članica SNPJ. Pokojnica je stano vala v predmestju Chicaga v Melrose Parku, 111. Njeno truplo je bilo prepeljano v Frontenac Kans. Rojena je bila 1. 1888. V Ameriko je prišla 1. 1912, in si cer v Kansas, 1. 1942 pa se je preselila v Melrose Park, 111. Zapušča moža, dva sinova in tri hčere.
ZAKLADI NA MORSKEM DNU
Neki ameriški potapljač je na podlagi uradnih dokumentov izračunal, koliko zlata, zlatnikov in srebrnikov in draguljev leži v potopljenih ladjah na dnu morja. Izračunal je, da krije morje zaklade v vrednosti nad dve mi lijardi dolarjev. Največji zakladi leže na morskem dnu v španskih galeonih, potopljenih v 17 in 18. stoletju na poti iz Amerike v Evropo, ko so jih zajeli vihar ji. Neko špansko ladjevje se je potopilo leta 1715 pred vzhodno indijskimi otoki. Na 14 galeonih je bil dragocen tovor, vreden v sedanjem denarju 66 milijonov dolarjev. In ničesar niso mogli rešiti.
Že od leta 1642 leži na morskem dnu pri Koralnih otokih pred Haitijem 16 drugih španskih galeonov in neka fregata, katere tovor čistega zlata in čistega srebra, zlate posode, zlatnikov in nebrušenih smaragdov cenijo na 70 miUjonov dolarjev. Z morskega dna pa so dvignili samo zaklade v vrednosti 4 milijone dolarjev, vtem ko leži vse drugo v nedosegljivih globinah.
TUDIPOKLON
K francoskemu humoristu Tristanu Bernardu js prišel nadobudni pesnik in mu dal prebrati eno svojih pesmi, potem pa ga je vprašal:
"Kaj mislite o tej moji pesmi ?"
"Lepa je tako, ko da ste že umrli," je odgovoril Bernard.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
29. in 30. APRILA
iev i. IfMAJA PROGRESIVNI DNEVI
v Clevelandu, O. KONVENCIJA —
BANKET —
PROGRAM -
Možak iz doline smrti
Da ne boste uganjevali, koga mislim, bom takoj povedal tudi angleški naslov, ki se glasi:— Death Valley Scotty. To ste pa gotovo slišali, mogoče večkrat v življenju. Vsaj zase lahko govorim, da sem ga poznal zadnjih petdeset let. Mislil sem večkrat nanj, posebno, odkar sem v Kaliforniji. Živel je le kakih par sto milj od mene in sem zmiraj mislil, da bomo enkrat organi-zovali malo skupino, pa bi šli gori—ali doli—sam ne vem, kako bi bilo bolj prav. Je tako. Od nas se gre najprej gori, potem ko ste že na vrhovih, se začne pot viti navzdolj kakih 280 čevljev pod morsko gladino. Torej mislil sem na tako skupino—in pri tem je ostalo.
Torej poznal sem ga nad petdeset let. Rekel bi, da je bil' prvi Američan, ki mi je ostal v spominu in kateri mi je hodil večkrat na misel. Ne ob kakih posebnih prilikah—kar tako, kot bi ga stresel iz zraka. Izpoznal sem ga leta 1905, bi rekel drugo leto po svojem prihodu v deželo milijonarjev. V manjših ali večjih presledkih mi je hodilo na misel—mislim seveda možaka iz doline smrti — po domače Death Valley Scotty. Ni mi bila dana prilika in mož je odšel v večna lovišča, odkoder ni nobenega povratka. In zakaj mi je baš on ostal tako v spominu? Zato, ker je leta 1905 — torej pred petdesetimi leti—najel poseben vlak in se ž njim pripeljal v New York v rekordnem času. Misliti si moratfe, da je bilo vse to naznanjeno z velikimi črkami in da je vse govorilo o njem. Pa ne samo to. Scotty je prinesel sabo sam ne vem koliko zlata. Rekli so, da ga je kar na pesti razdajal ljudem. Govorilo in pisalo SB je, da ve nekje v puščavi za "zlat rudnik, koder je ležalo velikansko bogastvo. Vidite, vse to se je godilo v drugem letu po mojem prihodu v to deželo. Poročali so o tem na dolgo in široko tudi slovenski časopisi, kar smo jih imeli. Debatirali smo med sabo, kako bi bilo dobro, če bi mi sami izvedeli za tisti rudnik, da bi bili vsaj malo deležni tistih milijonov, o katerih je razprav Ijal Scotty povsod, koder je bila prilika. Ni pa bil samo rudnik in zlato, kar nas je zanimalo. Bil je pred vsem—človek, ki je bil na pozornici vsega sveta, zakaj Scottyu se je pisalo in govorilo po vsem svetu. Koliko bi bil dal ko bi ga bil tedaj vsaj srečal. Živel sem tukaj tako blizu njega, da mi je še danes hudo, ker mi ni bilo dano, da bi ga res srečal v njegovem slavnem gradu, ka tere je sezidal baje on sam s svojimi milijoni. O njem so pisane cele knjige in rekel bi, da ga ni bilo bolj poznanega človeka vsaj v Ameriki kakor je bil Death Valley Scotty.
Možak iz doline smrti je bil rojen 20. septembra leta 1875, umrl je pa v svojem gradu lansko leto. Bil je po rojstvu Američan, po igri življenja pa aktor, kakoršnih ne rodi vsako stoletje. On je bil rojen v Cynthia, Ky., koder je živel do svojega devetega leta. Potem je zapustil dom in se je pridružil znanemu Buffalo Billu, ki je vlačil po Ameriki Wild West Show. Bil je v službi famoznega Buffalo Billa dvanajst let. Prišel je v prominenco najbolj tedaj, ko je začel graditi krasen grad v špan-sko-mavriškem slogu. Pomislite, v dohni smrti, koder ni bilo tako-rekoč žive duše, je začel razmetavati milijone. Njegov grad je res veljal do štiri mihjone. Scotty se je bahal, da je dobil zlato iz rudnika. Izkazalo pa se je kasneje, da ga je zalagal neki Johnson iz Chicaga. Ta je bil izredno bogat, pa slabega zdravja; Zato
spremljevalec Scottya. In tako sta zamislila tudi zgradbo krasnega gradu, ki je ostal dom pokojnega Scottya do njegove smrti.
Kakor veste, smo imeli leta 1930 porazno depresijo, v kateri je bilo ljudem takorekoč vse odvzeto. Včeraj bogatin—danes revež. Tako je bil zadet ne samo Scotty, ampak tudi njegov dobrotnik Johnson, kateri je dajal milijone za zgradbo mogočnega gradu. In tedaj je prišlo v javnost nekaj, kar je ostalo potem vse življenje s Scottyem. In kaj je bilo to ? Da je Scottyev rudnik z zlatom samo bajka, da je bil Johnson tisti, ki je zaklada! Scottya. Na kratko, da je Scotty velikanski blufar in lažnik, ki vleče za nos ves svet. A čudno je zopet to, da je leta kasneje prišel Scotty v javnost z naročajem papirnatega denarja, katerega je takorekoč kar razdajal med ljudi.
Leta 1940 je prišel zopet v zadrege. Hoditi je moral po sodni-jah, ker so ostajali" računi za Scottyev grad neplačani. In sod-nija je raziskala, kar se je dalo ter proglasila, da nima Scotty nobenega premoženja. Da so njegovi zlati rudniki same baj ke. če mu je kdo omenil zlat rudnik, je rekel, da ga ne mara izročiti javnosti, da bi si delili lastninsko pravico tisti, ki samo iščejo, kod bodo na#li nov materi jal za dodatne davke.'
Dolina smrti in njen Scotty sta ostala v ljudskih pripovedkah vse do konca. Nikogar ni bilo, ki bi mogel postati tako znamenit karakter enega prospek-torja, kakor Scotty. Zato ni nič čudnega, da so hodili posamezniki in skupine v magično dolino smrti, da srečajo če mogoče kje Scottya, da poslušajo njegove pripovedbe o divjem zapadu, o bojih z Indijanci in mnogo dru-zega. Zato ni nič čudnega, da se je za Scottyev grad začela zanimati neka verska skupina. Tista je začela plačevati razne dolgove, ni se pa dotikala Scottyevih pravic do grada. Še več. Grad so rezervirali, da postane nekak muzej, Scotty v njem pa tisti, ki razklada, pojasnuje in dodaja, dokler ni povest lepo zaokrožena in končana. Scotty ni bil samo tipičen prospektor divjega za-pada, pač pa tudi filozof prve vrste, ki je znal vse spraviti v nekako harmonijo s takim koncem, kakoršnega so ljudje pričakovali. Vedeti je namreč treba, da je Scotty vedno igral vodilno vlogo za galerijo, torej za ljudstvo, ki ga je častilo kakor kakega svetnika. Komaj so izvedeli za njegovo nepričakovano smrt, že so sklicali organizacijo in sklenili, da postavijo Scottyu primeren sponaenik. In pred tem spomenikom so stali, ko so se zbrali v počast Scottya, njihovega največjega junaka. Skupina je znana kakor "49ti v dolini smrti." Spomenik so postavili tam, koder se je najlepše videlo proti krasnemu gradu ma-vriškega sloga in pa kohkor mogoče daleč po dohni smrti. Poleg navadnih podatkov je na spomeniku—to je na bronasti plošči nekaj pokojnikove folozofije, katera je tako resnična, da se jo velja zapomniti. To so Scottyeve besede:—
"I got four things to live for. —Don't say anything, that will hurt anybody. Don't give advice —nobody will take it, anyway. Don't complain, don't explain." Po naše bi se to reklo.—Jaz imam štiri točke za življenje:— Ne reči besede, ki bi žalila koga. Ne dajaj nasvetov, ker jih itak nikdo ne mara. Nikar se ne pri-tožuj, nikar ne pojasnuj."
Scotty je bil prijatelj tisočerih ljudi j. Pred vsem so bili za njim sanjači vseh narodov in
baje Scotty, da bi vodili vse tisto življenje, kakor ga je i®® za sabo Scotty, da bi... РЗ' bi našteval. Kar zberite želje, k' so nedosežne ifi neizpeljive, boste razumeli, zakaj so stali ^ vrstah za Scottyem.	„
Prej omenjeni "fortyniners so bili že več let organiziraiijj Imeli so redne sestanke, zalag so knjige s povestmi iz Dolm® smrti, zbirali junake, ki so izg" bili življenje v soncu, ž^ji večnih bojih z indijanskimi p ® meni. Glavna točka njihovega načrta je bila ta, da so se P" možnosti zbrali vsako leto GD krat, pa so šli potem skupno ^ Dolino smrti, da počaste Sco tya. Pred vsem je bil na pi'oS"^ mu obhod 'po krasnem gradu. ^ ^ časa, ko je Scotty živel, je sih sam kazal in pripovedov^ vse mogoče stvari. Kasneje P® se je rad umikal. Šel je kak kanjon, koder je imel zasilno streho in prespal ali sanjaril dan in noč, kakor 3® bilo. Zanimivo je to, da so prišli tje, ki so izkušali vjeti Sco tya, da bi kaj povedal ali kaj dal, posebno skrivnosti o zla G rudniku. Delali so vse in nemogoči stvar^i, budili noči in stavili nepričakovan^ vprašanja, opijanili ga, da skoro ni zavedal, a vse ni nic magalo. Scotty ni zinil niti b^s de in zato je ostalo vso do ^ nes neodgovorjeno vprasaW | odkod je bil denar in zlato, s terim se je bahal Scotty v nosti.
ićaS' vse
Scottyev grad postaja p°' muzej, kjer so spravljene mogoče stvari iz davne P*^^^ j sti. A to je šele začetek, "fortinajnerji" so razni uffi® ki, kakor slikarji, pisatelji, ^ grafi, zbiralci starin itd.
delajo za en skupin eilj, P°® ^ viti Scottyu dostojen spomeR^^ za vse večne čase. Nadalje z ^ ti vse, kar popolnuje zgodovi^^ iz preteklih časev. Zraven teg^ začeli zbirati posebnosti ske narave in zaklade, ki se
va]o v njej.
nil-
Mogoče bo komu prišlo na sel in bo vprašal, če je bil Sco kdaj oženjen. Da, že leta 1 . se je oženil, ko je bil star 25 let. Ker je v službi Buf Bila dokaj dobro služil, zap^^^ viti pa ni imel prilike, je odšel ko j po poroki v Death Val Odkraja je bil dokaj soliden,
tem je pa nekako ponorel 1% ^ čel razsipavati z denarjem,
DjegO"
bi se igral v peskom na moi'
obah. Zanimivo je, da je -va zena se ziva m zivi Beach. Stara je zdaj 77 let i# dokaj bo.lehna. Družini Scotty se je rodil en sin leta 1914, k' zdaj v službi mornarice. Ta oženjen in tako ima Scotty vnuka.	^
Scotty je nehote napravil 1^^ liforniji veliko uslugo s temi je delal dobro reklamo za ti®
dele dežele, ki so bili naj v
ečJ^
puščava. Dolina smrti je ne
se je držal največ po puščavskem | vseh ver. Sanjači, ki bi radi ime-svetu, koder je bil seveda večni li tak rudnik, kakor ga je imel
kak
podaljšek znane Coachella ley, koder so zgradili tisto P sebno mesto, ki je najdražje, jih premore svet. To je . Springs, koder se resnično ^ rajo vsi bogatini. Če bi se 1^ smejal, ker je Scotty sezidal t grad v dolini smrti, pa naj P" misli, da je samo nekaj let te#*' kar je bil Palm Springs sa^^^ puščava. Pa danes poglejte, ^ ^ vse stori denar. Nikjer ni no, da ne bo v bližini Scottye^^. ga gradu enkrat v bodočno tako mesto, kakor jc Pal'^ Springs. In to bi bilo samo
Veste, zadeva naše Kalifornije 3' taka, da ne bo mogoče vedn® dobiti sveta za domove, ulic itd. Slabo je, ker jemljejo ta svet za zgradbe, ki je dober t di za kmetijstvo, puščajo drugi svet, ki ni dober za knietiJ stvo, a ga tudi ne marajo ^ subdivizijo. Vzrok? Ker je vS 'malo dražje. A še dražje bo te daj, ko bodo začeli preminj^ zazidan svet v njive in vrte, ščavo pa v nova naselja. Pravite, da to ni mogoče? Vse je mogoče*
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ENCIMI, ŠKRATU! MODERNE KEMIJE
Dobro si je zapomniti besedo encim, ker vse kaže, da jo bomo čedalje pogosteje slišali. Encimi ermenti so postali nepogreš-jiva pomagača moderne kemij-s e tehnologije, ki delajo zme-raj nove čudeže, čeprav jih člo-J^Poi'^-blja v čedalje večjih oličinah. Znanstveniki in teh-jologi |e zmeraj natančno ne ve-0. kaj so pravzaprav. Najbolj e omo približali opredelitvi, če Ji imenujemo katalizatorje, to-fej snovi, ki sicer sprožijo ali Pospeše kemični proces, sami pa ®e ga ne udeležujejo.
Kaj vse zmorejo encimi
Kemični procesi, ki jih omo-jocajo encimi, so večidel zelo azm. Da ni encimov, teh štrat-jev moderne medicine, bi ljudje
SP t M	lakote, pa naj bi
ohko jedli, kajti encimi spre-
y	P^- meso v naših pre-
t!n ^ У aminokisline, tcbej v
Vešk^' +' I^hko sprejema člo-
lih	tudi pri drugih živi-
• l!.ncimi pa opravljajo še dru-azne posle. Ricinus spremi-jajo v parfum, iz škroba "izde-3ejo sladkor," iz grozdja vino, ® pa tudi, da sir dozori.
Najbolj čudno pri encimih pa da >1-^ opravljajo marsikaj, ne П1 se sami obrabili. Njihova
pojavljajo ti T 1 kemije? Praktično v organizmih, torej v
niih A	rečemo, da je od
VzhiH°	sposobnosti, da
Visn^ kemične reakcije, od-škratr-^^^ življenje. In kakor iie4ii,+^^ imajo presenetljive in E,asama mo-lesnelencima v te-di 80 nnn 1	v eni sekun-
Perok -A	vodikovega su-
'o- -'oni proces našpm 1 " ^i^Gobrazba škroba v encim	^ sladkor povzroča
CSkf r""' "	v
lamn	^ encimi lahko de-
®torž	čudeže: koruzne
' ®^adkor v maščobe in 1:t°YlbxmovokMUno.
pro	ill zamotane kemične
bili doslej možni o z uporabo dragih apara-
tur, silne vročine in velikanskega pritiska in katerih namen je bil. spremeniti molekularno sestavo substance, lahko sprožimo z določenimi encimi pri sobni temperaturi brez pritiska in s preprostimi aparati. Encimi ločijo molekule in jih spoje v novem zaželenem sestavu. Tako nastanejo plastika, nylon in druge važne snovi, med njimi umetni gumi, umetne tkanine, razna sredstva za odstranjevanje madežev itd.
MESO POSTANE MEHKO, BLAGO VSESAVA BARVO
Odkar sta znanost in tehnika odkrila encime, se je začel lov nanje in neskončna vrsta poskusov, da bi ugotovili, za kaj vse jih lahko uporabljamo. V živilski industriji uporabljamo encime, da se vino in pivo izčistita in da se v kleteh ne pokvarita, v pekarni encimi zboljšajo kruh in ga obvarujejo plesni, z nedavno odkritim encimom papainom pa lahko omehčamo trdo meso.
Zanimivo je, da so prebivalci otokov v Južnem morju porabljali te učinkovite snovi že v pradavnih časih ne da bi jih poznali. Presno meso so namreč zavijali v liste rastline papay, ker so vedeli, da bo postalo mehko. Znanstveniki pa so se morali ubadati leta in leta, da so ugotovili, od kod ta učinek rastlinskih listov. Tako so odkrili pa pain in iz njega izdelali encim, s katerim lahko omehčamo še tako trdo meso. Papain pa lahko uporabljamo tudi za odstranitev ostankov mesa in dlak s kože, za čiščenje naravne svile in volne.
Tudi tekstilna industrija uporablja encime. Volno je treba dobro poškrobati, če jo hočemo presti. Če pa hočemo prejo potiskati ali pobarvati, je treba škrob spet odstraniti, ker se ga sicer prime barva in preja pri pranju obledi. Prej so morali bombažno prejo pred barvanjem ali tiskanjem izpirati v vroči kislini, da so odstranili z nje škrob. To ni bilo samo drago marveč je tudi škodovalo preji. To delo opravijo zdaj encimi mnogo ceneje. Encimi odstranijo škrob in prejo lahko operemo brez škode za vlakna.
"SPARKY" SAYS:
STOP
HERE'S HOW ...
The best time to fight fire in your home is now\ Don't give fire a place, to start. Most home fires start in these places: overloaded electric outlets; "junk" in cellar, attic, or closets; frayed electric cords; ordinary extension cords, on heaters, irons; smoking in bed matches left near children; chimneys that spark; not squashing out cigarettes; flammable cleaning fluids.
Get rid of lire hazards in your home—today/
New Gas Range Dial Times Cooking,
Sh\its Off Gas Automatically
*3

development in automatic cooking is top burner control Pptviatcher that "remembers" to shut off gas. Now sot-and-dial was developed by Robertthaw-Fulton Controls Co., larg-), P''^ucer of home appliance controls. Times cooking up to one v..,V'. Prevents burned pots, ruined food. Saves on gas, too. Pot-rvviand similar control called Temp 'n Time for ovens will be \,aiwble on new irr.s ranees this Fall. Attractive honiemaker
01»
, on new gr.s ranges ..... .........
nao-n Doji^Mson demonstrates Potwatcher.
V MEDICINI
Mnogo učinkovitejša pa je uporaba encimov na medicinskem in farmakološkem področju. Strokovnjakom se je n. pr. posrečilo z določenimi encimi izdelati glokonosko kislino, ki jo uporabljajo za izdelovanje raz-topljivih železnih preparatov proti anemiji in kalcijevih preparatov proti rahitisu. Drugi encim omogoča proizvodnjo askor-binske kisline, iz katere pridobivamo vitamin C. Na tem področju pridobljene izkušnje kažejo tudi pot k znatni pocenitvi množične proizvodnje penicilina in streptomicina. Tudi cortison, zdravilo proti artritisu, za katero so še nedavno potrebovali žolč 40-tih goved in 37 različnih kemičnih procesov, da so lahko zdravili enega samega bolnika en dan, lahko z uporabo encimov izdelujejo iz nekaterih surovin, med njimi soje, v velikih količinah in znatno ceneje.
Povsem nove in pomembne možnosti obeta odkritje encima hyaluronidase. Ta encim deluje proti hyaluronovi. kislini, ki jo nahajamo skoraj povsod v telesu in ki zgosti celice tkiva, da je težko prodreti skoznje. Omenjeni encim pa jih razredči. To bo omogočilo medicini uspešne posege v posameznih primerih,, kjer doslej ni bilo ustreznih možnosti. Nove uspehe obeta ta encim medicini zlasti na področju injekcij.
RANE SE CELIJO HITREJE
Še večji in važnejši uspeh pa
so dosegli strokovnjaki z dvema encimoma. Doslej je bil v medicini eden najtežavnejših problemov, kako odstraniti mrtvo tkivo, kajti odstranjeno mora biti, ker pomeni—odrezano od krvnega obtoka za antibiotike in sul fopreparate nedostopno nevarnost infekcije. Edina doslej možna pot je bila operativna odstranitev. Nedavno pa se je posrečilo najti dva encima, ki napadata izključno samo mrtvo tkivo zavira njuno učinkovitost. Po uporabi teh encimov so se začele rane z mrtvim tkivom v kratkem celiti, drugače pa bi se bile morda gnojile več tednov ali celo mesecev. Posebno učinkovita sta ta dva encima pri odstranjevanju'gnoja iz bronhijev po pljučnici.
V novejšem č&su so začeli encime uporabljati tudi pri obolenjih prsnega koša, da odstranijo iz njega razne usedline, kar je bilo doslej možno samo z zelo nevarnimi operacijami. Kompaktne, siru podobne usedline se po uporabi encimov spremene v tekočino in s punktira-njem jih zdravnik z lahkoto odstrani. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je skrivnost nastanka raka, s tem tudi učinkovitega zdravljenja te nevarne bolezni, v zvezi z encimi v človeškem telesu.
Če je že teh nekaj encimov, kar jih pozna znanost, omogočilo toliko uspehov nžt raznih področjih, zlasti v medicini, tako upamo, da bo rodilo njihovo proučevanje in odkrivanje novih še pomembnejše sadove.
Great and Important Days Ahead!
April 29*1, 30th & May 1st
CONVENTION - BANQUH -PROGRAM
Progressive Slovene Women of America
in Cleveland, Ohio
Plan a spring visit or excursion to Cleveland the cultural "Mecca" of American Slovenians! GREETINGS TO ALL!
MARY iVANUSCH
''Can She Bake A Cheny Pie?"
Every young bride, no matter how inexperienced in cooking, can make this JUICY-RICH CHERRY'PIE developed in the Lever Test Kitchens for promoting cherries during national "Cherry Pie Time."
. Basic to the pie is Spry's easy-to'-make "Water-Whip" pastry, a flaky, tender "setting" for a truly luscious cherry filling. The combination of flavors in the filling—cherries, almond and fresh lemon —give it delicious piquancy.
Juicy-Rich Cherry Pie
3 £ups canned sour red pitted 1 teaspoon lemon juice
cherries, drained	1/4 teaspoon almond extract
1/3 cup cherry sirup	2 tablespoons quick-cooking tapioca
1 cup sugar	1/8 teaspoon salt
1 recipe "Water-Whip" Piecrust I tablespoon butter or margarine Combine cherries, sirup, sugar, lemon juice, almond extract, tapioca, and salt and let stand while making piecrust.
Divide dough in half and shape each half into a flat round. Roll one half about 1/8" thick and line a 9-inch pie pan. Fill with cherry mixture.
Dot surface with butter. Trim bottom crust even with edge of pan. Roll remaining dough for top crust and lay over filling. Trim pastry 1/2" beyond pan, fold it under bottom crust and press edges together with fork.
Cut eight 1/2" round holes in pastry with sharp knife to represent cherries. For stems, cut slits with knife for steam to escape. Brush top of pie with beaten egg white and sprinkle with sugar. Bake in hot oven (425°F.) 45-56 minutes.
"Water-Whip"' Piecrust (Pastry for 9" 2-crust pie) 3/4 cup Homogenized Spry 2 cups sifted all-purpose flour 1/4 cup boiling water	1 teaspoon salt
1 tablespoon milk
Put Spry in medium-sized mixing bowl... Add boiling water and milk and break up shortening with fork. Tilt bowl and. With rapid cross-the-bowl strokes, whip or beat with fork until mixture is smooth and thick like whipped cream and holds soft peaks when fork is lifted . . . Sift flour and salt together onto Spry mixture. Stir quickly, with round-the-bowl strokes, into a dough that clings together and "cleans" the bowl . . , Pick up and work into a smooth dough; shape into a flat round. The dough is now i^ady to roll, either between waxed paper, or on a pastry cloth or board.
UKRADEN ROKOPIS "MARSELJEZE"
Strokovnjaki Britanskega muzeja v Londonu so ugotovili, da je izginil iz muzeja dragocen rokopis "Marseljeze," ena največjih znamenitosti tega muzeja. Tat ga je zamenjal z ničvrednim izvodom iz poznejših časov. Skladatelj Rouget del' Isle je zapustil samo tri rokopise "Marseljeze." Rokopis, ki so ga hranili v muzeju v Londonu, je bil napisan v Strassburgu in v mednarodni zbirki je bil znan kot Strassburški izvod." Skladatelj ga je kot mlad oficir napisal tam kot vojno pesem francoske po-renske armade. Plamteča melodija se je zelo hitro razširila in še istega leta je vkorakala četa prostovoljcev iz Marseilla z novo revolucionarno pesmijo na ustih v Pariz. Tako je dobila ta melodija svoje ime. Londonska policija pa je tatu že čez štiri dni izsledila. Dragoceni rokopis je ukradel trgovec z umetninami Gerard Bolitho, ki je tatvino takoj priznal.
Snakopra^osti Oglašajte v - - •
DRUŠTVENI KOLEDAR^ aprila
17. aprila, nedelja—Spomladanski koncert Glasbene Matice v S.N.D.
23.	aprila, sobota—Domača za bava Belokranjskega kluba v dvoranah št. 1 in 2 S.N.D., St Clair Ave.
24.	aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
29.	aprila, petek —• dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora.
30.	aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk
Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D.
»lAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uri pop.
15. maja, nedelja—Zabava Ženskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" poda Glasbena Matica v S.N.D.
22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Kaliopovi farmi.
29.	maja,, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30.	maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA
5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
19. junija, nedelja—Piknik društva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. julija nedelja—Piknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
3. julija, nedelja—Piknik Kluba društev A.J.C. na Kaliopovi farmi.
10,	julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24.	julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J.
28.	avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J.
11.	Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd.
25.	septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVE»IBRA
6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.



The same old story is happening around you every day. The man with the ready cash is the man'with the power. Wliile others dicker and hunt for money, you step in and buy—usually at a lower price. While others pay out interest, you receive interest.
Do You Have Cash Power?
The way to get cash power has been staring you in the face for years: the Payroll Savings Plan. It's one of the world's surest, easiest means of amassing big funds of money. For example, do you know tliat if you put just $7.50 a week into the Plan, in 9 years, 8 months, you'll have $4,277 cash? Here's why;
A 100% Sure Investment Plan
When you sign up for Payroll Savings at your pay office, you name an amount (a few dollars or as much as you want). Every payday, before you can get your hands on it, that money is automatically
saved out and invested in U. S. Series E Savings Bonds. Now, these Bonds earn such good interest that in 9 years, 8 months, they pay you back $4 for every $3 you've put in. No wonder the money piles up fast!
Declare Your Financial Independence
Remember, when you join Payroll Savings, you're starting to make money with money.' And you're building cash power that will help you make even more in the future. It's the surest road to financial independence. Take that road now. Sign for Payroll Savings today! (If you're self-employed, start your own plan by investing regularly in Bonds where you bank.)
If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds that pay interest semiannually by Treasury check.
The U. S. Government does not pay for this ndrcrtising. The Тгеазшу Department thanks, ior their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
шшдшишмичлнпшишишшишицд
MICHEL ZEVACO
KRALJEVI yilEZ
ZGODOVINSKI ROMAN
ic>mamnniC9ffloraiiiniiniiuiiiiDinniuuji[]uniiiiimniJiiiinmi(]iiuiimiua№iniiiiinuiimimiDiumiiHiiniiiniinniaiinitii«
Že dvignjena Guiseva roka je padla težkd nizdol.
"Ako me ubijete," je povzel vitez, "vas vendar zgrabijo moji ljudje."
Guise je odrevenel od brezmejne osuplosti, nalik tigru, ki se začuti v mreži.
"In gojeni boste zaradi oboroženega punta!"
Vojvoda je omahnil. "Obglavljeni boste, svetlost!" Guise je besno zaklel ter vrgel bodalo na tla.
"Ako se vdaste radovoljno, vam ostane v Bastilji še vedno prilika, pobotati se s kraljem za mir; in kakor vas poznam, sem prepričan, da boste čez teden dni spet na svobodi!"
Guise je globoko pogledal so-
(Nadaljevanje)
Guise je zarjul, bliskoma izdrl bodalo in planil nad pustolovca. Toda sunek ni zadel nikamor: vitez se je bil vrgel na tla. Trenutek nato ga je videl vojvoda spet na nogah, tri korake od sebe, s prekrižanimi rokami. Zdaj je stavil Capestang na tisto karto, kakor prej on.
',Svetlost," je dejal, "zdaj niste več moj, ampak kraljev jetnik ! Nič več vam nimam pravice potisniti v grlo bodala, s katerim me hočete ubiti: sunite brez skrbi! Toda pomnite, da ubijete odposlanca njegovega veličanstva!"
CHICAGO.. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD SHOP, GOOD LOCATION, , NEW FIXTURES; EST. TRADE; — GOOD BUS.; Private owner sells reasonable for quick sale $2,500 plus inventory, commodore 4-9302.
NOTION BUSINESS — WHOLESALE — Selling school supplies and toys. Year round steady business; very low inventory; will finance part.
Call: HYde Park 3-7984 evenings
GROCERY STORE — With meat, stock and fixtures. $900 week business. Priced for quick sale. N. W. side.
TOwnhall 3-9672
Good chance to buy PIZZA HOUSE Excellent location South. Good established trade. Only selling due to other interests. Come out, see to appreciate.
commodore 4-8553
GROCERY STORE — Wonderful opportunity; good location South; large store, good business; can't handle my 2 stores; must sell one.
VIncennes 6-2955
TAVERN—Long established. N.W. Good business. Kitchen facilities. Price $3,000 plus stock. Selling due to illness.
CApitol 7-9633
Good chance to buy POLISHING and BUFFING SHOP — Modern 9 years established business. Selling due to other interests. See to appreciate.
superior 7-3624 Call between 8 a.m. - 5:30 p.m.
Chicago, 111.
REAL ESTATE
WISCONSIN — CUMBERLAND— 35 acres wooded. Beaver Dam lake. 6 room house, 4 cabins, fur-nidied, 4 boats, beach, 2 piers. $18,000.
Call GLadstone 3-8535 2037 N. 77th Court Elmwood Park, 111.
MAYWOOD — My husband and I are retiring to our farm in Wisconsin. We have 5 room, 2 bedroom bungalow for sale. Full basement, tile kitchen. House in A-1 condition. Priced for quick sale $13,500.
Call Mrs. Hagenauer Fillmore 3-5387 1606 St. Charles Road
ELMHURST — 1 year old, 3 bedroom face brick ranch. Decorated, landscaped. Kitchen with built-in range and oven; tile bath, den and shower in basement. Forced air heat. $21,000. By owner.
TErrace 2-2902
BROOKFIELD — Open for inspection - 1 to 4 p.m. — Corner face brick ranch type home of 5 rooms. Lovely cabinet kitchen. Insulated forced air heat. Full basement. Tiled bath. Wide lot. $18,450.
Located 3018 Sunnyside Ave.
Olympic 2-7533
DOWNERS GROVE — By owner. 5 room ranch type home; utility room; 4 years old; on sunny outskirts. $14,500.
Downers Grove 2465 W
GLEN ELLYN — By owner. Sell $17,500 as is or rent 4 room ranch. Lot 120x285. •
1433 River Drive Glen Ellyn 3942
WESTCHESTER — By owner. 2 bedroom, brick and frame Georgian. — Full basement; G. F. A. H.; cabinet kitchen; tile bath; weather stripped-insulated. Covered patio. Landscaped lot 53x127. Large trees. $16,200.
Fillmore 4-3792
vražnika. Blede ustnice mu je preletel smehljaj. Rekel si je, da res lehko sklene z dvorom mir, zapusti Bastiljo močnejši nego kedaj ter povzame svojo zaroto tam, kjer jo nocoj prekine.
"Nate moj meč!" je dejal, od-pasavši orožje in pomolivši ga Capestangu.
"Ne, svetlost," je velel pustolovec, "le obdržite ga! Zadošča mi, da greste z menoj."
Capestang je odprl sosednja vrata in mignil vojvodi, naj stopi naprej. Guise je ubogal. Še tisti hip je vitez zaprl za njim ter dvakrat obrnil ključ: vojvoda je bil ujet! Bil je zaklenjen v čumnati brez okna, brez vsakršne odprtine! V dalji pa je zamolklo hrumel Pariz, proslavlja-je in pozdravljaje vojvodo Gui-škega, svojega jutrišnjega kralja!
Capestang je planil na ulico. Oči so se mu iskrile, v glavi mu je kipelo.
Urnih nog jo je ubral k 'Dobremu naključju,' kjfer je Cogo-lin baš mirno sanjal, kako mu prihaja gospodar iz igralnice ter pelje samotež vrečo z dobljenim zlatom. Capestang je najprej osedlal konja, potem pa je zbudil oprodo. Četrt ure nato je stal Cogolin ves zbegan in osupel na straži pred čumnato, v kateri je bil zaklenjen visoki jetnik.
"Cogolin," je dejal Capestang in mu stisnil v roko samokres, "ubogal sem tvoj nasvet: igral sem in sem dobil. Bogastvo je tu, za temile vrati."
"O, moje sanje!" je blaženo zamrmral oproda.
Chicago, 111.
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER—No heavy work. 2 days week off. lloutine light laundry. Must like country life, dogs and children. Salary open.
Phone— WInnetka 6-3790
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Adults, 12 year old son, need 5 room heated unfurnished apartment. Enclosed porch, stoves, refrigerator. 20 years at one place. N.W. Vicinity of Diversey & Central.
PEnsacola 6-7566
RESPONSIBLE Contractor, wife, 2 cliildren, need 4 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
GRaceland 7-7559
WANT GARAGE
near North or West side.
Phone —' MOnroe 6-6656
THIS announcement is not an offer to sell or solicitation of an offer to buy these securities. The offering is made only by the Prospectus.
NEW ISSUE
65,000,000 SHARES
WARREN OIL & URANIUM MINING COMPANY, INC.
A COLORADO CORPORATION COMMON STOCK
PUBLIC OFFERING 7^ CENTS PER SHARE
The prospectus may be obtained in any state in which this announcement is circulated from such of the under writers and other dealers as may lawfully offer these securities in such state.
Weber Investment Co.
2341 Kiesel Avenue	Ogden, Utah
TWX-OG 27
Please mend me Prospectus on Warren Oil & Uranium Mining Co., Inc.
Name: ...........................................................
Address: ................1........................................
City:..............................State:........................
(t
"Stotisoč tolarjev v zlatu! Razumeš?"
"Juh!"
"Igralničar mi jih je moral privleči semkaj, veš? In zdaj se bojim, da mi ne bi lopov odnesel peta z zlatniki vred, medtem ko pojdem iskat skrivališča, kamor spraviva svoje bogastvo. Razumeš, živina? Reci vendar kaj!"
Cogolin je krčevito stisnil pištolo.
"Samo poizkusi naj!" je za-renčal. "Upihnem ga brez usmiljenja!"
"Dobro!" je rekel Capestang ter krenil na cesto in zajahal Bliska.
Enajst je bilo prav takrat v kapelici Bosih Karmelitov. Capestang se je spustil v skok proti Lombardski ulici. Meščani, naveličani vpitja in razsajanja, so se bili razšli po domovih, in Pariz je spal nemirno, vročično spanje, kakršno okuša svet na predvečer vsakega prevrata.
Dospevši k "Brljavcu, ki grabi" ali "Brljavcu, ki vrača," kakor so ga bili zdaj prekrstili, je naš pustolovec z brezobzirnim razbijanjem zbudil najprej gostilničarja. Ko ga je ta spustil v izbo, mu je stisnil pet zlatnikov ter mu pošepetal nekaj na uho.
Krčmar je naglo prinesel na mizo tri steklenice svoje najboljše kapljice ter izginil po stopnicah v zgornje nadstropje, do-čim je Capestang nalil štiri kozarce. Deset minut nato so se pojavili drug za drugim Turlu-pin, Gros-Guillaume in Gautier-Gargouille, vsi nejevoljni in začudeni, čemu da jih bude sredi noči. Toda pogled na darežljivega plemiča in častitljive steklen-ke je naglo razpršil njih slabo voljo. Po prvih pozdravih, med katerimi se je posušila pijača kakor kaplja v vroči Sahari, je izpregovoril Capestang, brez okolišev :
"Gospodje, ko smo se prvič sestali, ste rekli, da bi si šteli v veliko čast, nastopiti z menoj v kaki burki, komediji ali žaloigri mojega lastnega izdelka!"
Turlupin se je zdrznil in bistro pogledal pustolovca.
"Živio!" je vzkliknil Gros-Guillaume. "Kako ne bi! Saj veste, da smo vsi trije vaši prijatelji in občudovalci!"
"Hoj, oštir!" je velel Capestang. "Ali ne vidite, da je posoda prazna?"
Vrgel je nov zlatnik, in krčmar je zletel v klet, kakor bi imel krila.
"Tako pravim tudi jaz!" je dejal Gautier-Gargouille. "Veselilo nas bo igrati s tem vrlim gospodom, ki je naši družbi le v čast in ponos."
"Kaj pravite vi, mojster Tur lupin ?" je pobaral vitez.
"Takisto kakor moja tovari ša, s pogojem, da mi poveste snov svoje burke; zakaj vidi se mi, da'gre za prav posebno šalo!"
"Tega sem vam porok!" je rekel Capestang s čudno slovesnim glasom. "Ali ste zvesti pristaši njegovega veličanstva Ludvika ХП1., ki naj ga Bog ohrani?"
"Aha! Nu, kajpak," je dejal Turlupin. "Z vsem srcem sem za tega revčka in zoper vse lopove in izdajalce, ki ga hočejo ugonobiti. Moj poklic je takšen, gospod plemič: mi v svojih igrah držimo vedno s šibkim zoper močnega, in tepeni so pri nas zmerom falotje!"
Capestang se je zdrznil od veselja.
"Nate mojo roko!" je zaklical. "Kakor vidim, se pogodimo brez težave. V moji burki gre baš za to, da kaznujemo predrzneža, ki se ima že za zmagovavca in postavlja ves Pariz na glavo."
Turlupin je stopil bliže h Capestangu, priklonil so in pogledal mu v oči ter vprašal tiho: "Guise?"
"Da," je dehnil pustolovec. "Mnogo nevarnosti?"
"Prav nikake. Pač pa slave in morda tudi bogastva!" "Izposlujte mi privilegij, ka-
kršnega imajo igralci v Bur-1 gundskem dvorcu!" je dejal Turlupin. "Za drugo se niti ne menim."
Gautier-Gargouille in Gros-Guillaume nista bila radovedna; pila sta, ne meneč se za ta razgovor.
"Gospoda," je rekel Turlupin, "burka tega plemiča se mi vidi vredna, da jo vprizorimo."
"Dajmo jo!" sta zavpila komedijanta navdušeno. "Kdaj pa bo?"
"Takoj!" je dejal Capestang.
"Oh! Ne da bi prej študirali vloge?"
"Improvizirali bomo," se je odrezal Turlupin. "Sicer pa menim, da govorjenja ne bo preveč."
"In občinstvo?" je povzel Gautier-Gargouille. "Brez gledalcev menda ne bomo igrali?"
Capestang je vzdignil kozarec, trčil s trojico in ga izpraznil v dušku.
"Na vaše zdravje, gospoda, in na vašo slavo!" je dejal s čudno drhtečim glasom. "Bodite brez skrbi: vaše občinstvo bo takšno, da si ne morete misliti lepšega. To občinstvo, gospoda, vas bo gledalo in občudovalo z milijoni oči, njegovih pogledov bo brez števila, njegovih ust dovolj, da bodo mogla po zaslugi praznovati vaš triumf v igri, ki jo boste predstavljali. Štejte si v čast, da smete nastopiti pred tem občinstvom!"
"Ali," je plašno vrinil Gros-Guillaume, "kje najdemo dvorano, da ne bo premajhna za toliko ljudi?"
"Dvorana je najdena," ga je poučil Capestang. "Ime ji je: Pariz! Sicer pa, gospoda moja, izvolite si misliti namesto vsega tega ogromnega, brezštevilnega in pisanega občinstva eno samo gospo!"
"Gospo?" je vzkliknil Gautier-Gargouille. "Kdo neki bo vzvišena dama, ki naj tvori sama zase vse naše ogromno občinstvo?"
"Ime ji je Zgodovina!" je rekel Capestang.
Igralci, na čelu jim vitez, ki je pustil Bliska v krčmar jevem hlevu, so odkorakali kmalu z vso naglico po spečem in vendar razburjenem mestu. Dospeli so k "Velikemu Henriku," kjer je našel pustolovec oprodo na straži, kakor ga je bil postavil. Cogolin se je namrdnil, ko je zagledal komedijante.
"Pa ne da bi hotel vitez deliti ž njiYni priigrano zlato?" je zamrmral sam pri sebi. "Kuga naj jih podavi!"
"Za menoj, gospoda!" je velel Capestang. "Ti, Cogolin, pa stopiš naprej, da nam boš svetil."
To rekši je vzel ključe, ki so viseli v kuhinji, ter krenil v klet.
"Aha;" je pomislil oproda. "Tu doli skrijemo zaklad!"
Vitez je odklenil prostor, kamor sta bila spravila s Cogoli-nom bojni plen izza znamenite noči, ko je peljal princa Conde-škega v Louvre: arkebuze, pištole, bodala, halebarde in kostume kraljeve telesne straže.
"Naj služi šara vsaj enkrat pametnemu namenu!" je rekel Capestang sam pri sebi. "Gospoda," je povzel, "pozabili ste vzeti garderobo s seboj; evo vam moje! Oblecimo se naglo, da se občinstva ne polasti nestrpnost."
Čez pet minut je bila trojica izpremenjena v pristne švicarske gardiste; tudi Cogolin se je preoblekel, dasi je gledal debelo, kaj neki pomeni vse to. Capestang se je bil napravil za gard-nega oficirja, in reči moramo, da mu je pristojal sijajni kostum čudovito. Na njegovo povelje je vzel sleherni arkebuzo na levo ramo, v desno roko pa ostro halebardo. Vitez je skrbno zaklenil klet in odvedel svojo arma-dico na vrh. Ukazal je Cogolinu, naj odpre vrata čumnate, v ka-
teri je bil spravljen vojvoda Gu* iški.
"Hvala Bogu!" je vzdihnil oproda, "zdaj bom videl nase bogastvo!"
Toda na prag je stopil Guise,; bled kakor smrt. Kakšne so m"' rale biti velikaševe misli v te®, trenutku, ni čutil nihče tako dobro kakor vitez sam; in če bi D® bil čutil, bi bil spoznal po vojvo-dovem pogledu . . . Sicer pa Guise ni zdel presenečen. Brez upora je stopil sam med četvo-, rico gardistov in krenil ž na pot!
(Dalje prihodnjlJD	-
HIŠE NAPRODAJ
LEPA
od E.
HIŠA
200 St., 2 veliki spaln^-sprejetnnica, obednica in ficiency" kuhinja, ognjišče, P''®' proge ter zelo lep jard za one^ki imajo radi vrt.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI.
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 EAST 152nd STREET
KE 1-3177 ako ni odgovora, pokličite KE 1-5202
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
QUALITY AT rA RMCE-^mY
IVanhoe
; JAMES ©.-.STAKICa^Piop. T C ; i:828& , I ззок	;
Boed
Tuesday-Saturday
Weiinesddy^ j
— LIBERAL ITIADE-IN ALLOWANCE —
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382

r>000000000000000000000000000000000<>00000'000000
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNB IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
t
^<><0f%5>*<><5^<X>C>OOOO<OOOOOOOOOC>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<^^