0ITATELJI1 Prosimo, poglejte n* številke pole| naslova* *a dsn, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
No. 109 — Ste v. 109
(Telephone: CHelsea 3-1242)
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev^ Ameriki.
trred — iidil Čim Matter 8e»tmfcer ŽSth. W »t tba P—t (Hfieo rt New lark. X. 1h mto Aet Congre— «t March Srd, 1«!._
VOLUME L. — LETNIK L.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 3, 1942 — SREDA, 3. JUNIJA, 1942
UNITED STATES DEFENSE
BONDS
AND
STAMPS
'III'
VOJNA NAPOVED SATELITOM
VČERAJ JE PREDSEDNIK ROOSEVELT NAPROSIL KONGRES, DA IZJAVI, DA OBSTOJI VOJNO STANJE Z RUMUNSKO, BOLGARSKO IN MADŽARSKO
Predsednik je kongresu predložil ta predlog šest mesecev zatem, ko so te driave napovedale Združenim državam vojno in je s tem hotel pokazati prijateljstvo Amerike do Rusije in njen trdni sklep, da kar najbolj podpira Rusijo v njeni junaški in gigantski borbi proti fašizmu.
S tem pa je predsednik tudi pokazal, da ni bilo prazno Lvarilo državnega departmenta, ki ie 13. aprila izjavil, da ameriška vlada ne bo več trpela, da bi te tri države nudile vojaško pomoč Nemčiji proti Rusiji.
Svojo prošnjo je predsednik poslal v obliki poslanice v dveh stavkih ter je v ta namen izbral zelo primeren cas, ko Združene države, Rusija in Anglija v Londonu in Washingtonu razpravljajo o velikih problemih in med temi tudi o novi fronti v Evropi v namenu, da bi bil olajšan velikanski pritisk nemških armad na Rusijo. Iz besedila njegove poslanice je jasno, da si ie namenoma izbral ta čas, ko so v teku ta pogajanja, da je napovedana vojna,
Vsak Amerikanec ne more leteti nad Tokiom, toda dolar vsakterega more pomagati zgraditi bombnik, ki bo to napravil! — Kupujte WAR BONDE redno.
1036 aeroplanov napadlo Essen
Parada
združenih narodov v New Yorku
Newyorski župan La Guar-dia je s posebnim odlokom določil soboto, 13. junija za veliko parado združenih narodov.
To bo velikanska manifestaei- .	i j - *	- i
ja solidarnosti in trdnega akie- J"loU> toplarn, bombo m vse, da je tn.li nje zabelo mnogo
pa združenji narodov, da bodol?tr * I*»tr**>n° -pri tako veh-Jbomb in da so trpele veliko
Poleg 1036 bombnikov je bilo v napadu vdeieženih še neznano število drugih aeroplanov, ki so bombardirali sovražna letališča in varovali bombnikom pot v Nemčijo in nazaj.
Napad na Ks>cn je bil tako presenetljiv, da so se čudili celo letalci sami. Napad je bil nameravan v nedeljo ponoči, pa je bil zaradi slall)ega vremena odložen. Ti»ko je »bilo dve noči ves čas vse pripravljeno:
Kako uspešen je bila napad na Es^on, nf mogoče vedeti in' ne bo znano se nekaj dni. Toda j pri imenu Essen vsaikdo takoj,
misli na velike Kruppove to-j med njimi 160 ameriških diplo-varne in je zato prav gotovo,' matov, 404 drugth an.ensk.b
AMERIŠKI DIPLOMATI IN DRUGI DRŽAVNIKI SO DOSPELI NA PARNIKU DRONTTINGHOLMU
V ponedeljek so dospeli v New York ameriški diplomati in mnogi ameriški državljani na švedskem parniku Dront-tninghclm, ki ie ob 8.25 dopoldne pristal na pomolu v
Jersey City, N. J.
Vsega sik upaj jih je bilo 908,^
storili vse, kar je v njibovi mo
či in se bodo tudi borili toliko časa, da 1k> strta glava fašisti čne pošasti.
-...... . . ,n , - . .	Zupan L:i Guardia je takoj
mesto da bi bila napovedana 12. m 13. decembra, ko so te	v ,V()jVm ,prvem ra3JaBU re.
države na pritisk Adolfa Hitlerja napovedale Ameriki	keL, da mora biti to največja
vojno.	parada, kar jih je še kdaj vi
Predsednikova poslanica se	~'
glasi:	NEMŠKA OFENZIVA V
"Kongre-u Združenih držav Ameriških:
Vlade Bolgarske, ita«lžarske in Runiunske so napovedale vojno Združenim državam. Vem, da te tri vlade to sto-
LIBUI VSTAVLJENA
Angleža napadom
vami in Madžarsko ter med
Združenimi inuntfko."
državami in Ru-
li že enkrat zelo tepeni.
del New York.
V paradi ilx> seveda zastopana tudi Jugoslavija in bo imela svoj paradni voz (float).
Slovenci, z ozi rom na tako ogromno manifestacijo ne smemo bPti brezbrižni, temveč se moramo potruditi, da farno tudi mi v paradi ne samo dostojno, temveč naravnost odlično za
na
so z močnim proti-popolnoma razbili nemško ofenzivo feldmaršala Erwina Ronunela v Libiji ter razbili ali pa zajeli 2G0 njego-
rile, ne po svojem lastnem na-i ^o^pri \>om tem pa se __________________ _______ __
***t m pa n* željo ^ Tia-I ^^	popili ^^IsTo^nO^mTe. SaVijavnost
ro'ov, tirruveS kot orodje Hit J	pojavil v .bran v pu- ^^ ff,aboko y	ako
le rja. T tri vlade so sedaj	'f mtl-» J"gozapadno oil
vključene v vojni proti ud m- Tobruka. ženim narodom in nameravajo' ločila s fronte naznanja,-vo jno še razširiti.	j *>\(la so	trdovratno bo-
I jnjejo v peščenem viharju o-Zato priporočam, da kon- 'koli KnLght^ridge in niso ho-gre* prizna vojno stanje med teli sled|ti Nemcem in Italja-Združenimi državami m Bol- nom> k[ SQ SQ uniatknili skozi garsko, med Združenimi drža-	y ari£rlc^ črti, ko po bi-
opazi kaj posebno lepega, kaj nenavadnega, ali sploh nekaj, kar napravi kak poseben utis. Sicer smo majhni in pri tem še ponižni in pdhlevni, toda sedaj, ko smo pred očmi vseh narodov, »topimo v svetlobo, da nn?5 'bo vsakdo videl i-n spoznal. Iz krofov, ki imajo vod-j stvo pri tej veliki paradi, je
državljanov, med njwm -•> a meriš ki h Časnikarskih poroče-1 valcev, 185 latin^ko-ameinških diplomatov, JOO podanikov 33 držav ter 20 takih, ki nimajo nobenega državljanstva.
Navzlic slabemu vremenu v newyorskegi pristanišču se je pestro pobarvani- parnik razločno razlikoval od drugih par-nikov. Vsi drugi parniki so namreč pobarvani sivo, Dront-tiLngholm pa je bel, na obeli straneh pa ima z velikimi črkami napisano svoje ime in poleg t etra še '•Diplomat" ter belo-rumeno barvano šved»ko
HHP	zastavo,
ugodnem vremenu padale naj delavci nastanjeni v modernih	.	. . •
prava mesta, je dokaz žarenje,' hišah in kjer so dvorane za za-' _ Ndkomnr m bilo v prstani
ki ga je bilo videli na Hoiartd-
Ju»iii podjetju.	I škodo.
Med letalci, ki so napadli j Kruppove tovarne v Essenu Essen, je bilo tudi nekaj takih,' se prištevajo med največje toki so dve noči {»oprej bombar-j varne na svetu. Njih velikanski dirali Kolin. In skoro vsa tak-' obseg s> moremo predstavlja-tika, bi je bila vpora<bljena pri j ti samo približno na naslednjih napadu na Kolin, je bila vpo- podatkih: v tovarnah je neprestano zaposlenih *25(),(KM) delavcev in tovarne so same za sebe
rabljena tiicji l»ri napadu Kssen.
Noč ol> napadu na Essen pa "mesto v ine*tu". Tovame iz-ni bila tako svetla, kot noč na-1 delujejo oklopne plošča »za boj-pada na Kolin. Na zemlji je bi- ne ladje, taitke in podmornice, la megla, po nefan pa se po- Krupp ima svoje železniške dlH cflilaki, taiko tla letalci niso proge in elektrarne. Tovarne mogli natančno viueti cilja. Daj so obdane s 15 čevljev visokim pa so iMMnlbc tudi ab tako ne-i zidom, v katerem okrožju so
sko. Sicer ni brio poročano, "ko-Iiko časa je trajal napad, toda bil je prccej daljši -kot pa napad na Kolin.
vzelo je skoraj eno uro, pre-duo je s parniku prišel prvi potnik — ameriški poslanik v Vichvju admiral William D. Leahy, ki je s seboj pripeljal tudi truplo svoje žene, ki je u-inrla v Vichvju malo prej, pre-dno.je (bil njen mož poklican v Washington.
Ameriški vojaški ataše j stotnik Adolf Pickharcft je reke«!, da je Nemcem žal, da so šle Združene države v vojno proti Nemčiji, da pa so prepričani, da bodo zmagali, (kajti naroči je popolnoma edin in •združen. Pickliardt je bil z drugimi A-meri'kanci v koncentraciji, toda rekel je, da <so živeli v hotelih in da so imeli isto postrežsbo kot osiški diplomat i tekom svoje koncentracije v Združenih državah. ' -
have in gtedaWe. ~	. | šč^dovoljeno iti^na pnvmk m
Poročano je bilo, da je več sto ljudi priibežalo v Kssen iz. GROF CIANO NABIRA BOGASTVO
Kolina in so nekateri že drugič ussolillijev zet, vnanji mi--
okusili strasni zra<*m napad. 1
S to vojno napovedjo so
Tako Angleži kot Nemci sej pri.;e] ^ da sni0 jUJr0slova
. . ||
bore -L vsem orožjem, ki jim je; n- v tej veE1ji ,borbi narodbv
na razpolago, kajti od izida tel H fa§-I5rtifnemu zinaJU v u.
Združene države v vo*i , ^	^^IZ^t^
»trnu OMŠkimi umivam.—, AndcJko naptule na r;iz^)ito|	vi>okf^ra m.^lje
Xeiincijo, Italijo, J »poneko, Romlwlovo tan™o in ok-lopno	^	tedaj
armado rodijo ameriški tanki,
mlinsko ter so tehnično v miru s petimi drugimi osi&kimi za-vt*znicam,i s katerimd Združene države niso v vojni, četudi se bore ob strani osi«ča, in te države so: Finska, Hr\-atska, Alančaikuo, Slovaška in Thailand. Rusrja pa je že nekaj časa želela, da bi Zciružene države napovedale Finski vojno.
Da bo kongres ugodil predsednikovem priporočilu, je gotova stvar. Danes bo o tem sklepala poslanika zbornica, jutri pa senat.
Vojna napoved bo le malo premenila odnošaje, kajti poslaništva Bolgarske, Madžarske in Rinmmske so bila zaprta talko j, (ko je 12. decembra Ru-mun--ka napovedala vojno, takoj na-.leilnji dan lil. decembra pa Bolgarska kil Madžarska.
Runuinska lastnina 53 miljo-nov dolarjev je bila zamrznjena 9. oktolbra, 1040; (bolgarski k ret i it 2,000,(KK) dolarjev 4. marva, 1941; madžarska lastnina pa 13. marca, 1941.
tZ vojno napm-edjo pa bodo zelo prizadeti podaniki teh držav, ker Ibodo talkoj postavljeni v razred sovražnih tujcev. V Združenih državah je 116,696 Madžarov, 32,164 Rm-muncev in 4491 Boltgarov.
ki nosijo ime 'General Grant'. Poročila pravijo, da so Angleži že uničili ali pa vjeli nad polovico nemških in italjan^kih tankov.
Vrhovni sodnik kaznovan
("'lani zveznega vrhovnega sodišča Black je bil včeraj kaznovan $5 zaradi napačne vožnje z avtomobilom.
Sodnik Blaok se je peljal po Ro i'c Creek Parkway in policist J. \V. Maison mu je vročil l">stek, ker je vozil po ces-ti v nasprotno smer, kot pa je dovoljeno.
Na svojem domu v Alexandria, Va., se je sodnik Black nad tem dogodkom smejal in rekel: "Policist je bil prijazen in je z menoj uljudno postopal."
v paradi čini najčastnije zastopani. Zato pridite v petek, 5. junija v Slovenski dom, 235 Irving Avenue, Brooklyn, New Vork ob S. zvečer, da se o tem natančnejše dogovorimo.
Skrbimo, da na« bo v paradi dne 13. junija kar največ v narodnih nošaih. Kdorkoli ima narodno nošo, je sedaj kot še nikdar poprej, njegova sveta narodna dolžnost, da pride ž njo na dan. Toda tudi drugi, ki nimajo narone noše, morajo biti v toj veliki manifestaciji.
Zaito vsi na sestanek v Slovenski dom v petek, 5. junija.
Kako je bil nemški general v jet
Poročilo iz Knightsbridge v Libijski puščavi v Afriki naznanja, kako je bil v jet nemški general Ludwig Crue-well.
Velik monoplan s križem nenfcJkfcga viteškega reda in > ^'ji. svastiko je brnel nad angle-
Ko je Cruewell stopil v o-škim nun4kim poljem ter ol a-i klol>lli avto.uooil, je angleški zoval pod setlxjj birko med tan- ^ast»ik, <ki ga je spremljal,
[pripomnil: "Mi je zal, ua ta
Zagnnel je angleški proti- avtomobil u! tako razkošen kot zračni top in iz aeroplana se1 itulbni «^omobd, ki ste ga je pokadilo. Aeroplan se je v' imenovali "Morite' . vrtincih spuščal proti zemlji, se je malo nad zemljo spustil nekolLk-c^ v vodoravno lego, nato pa zadel ob tla, obstal in iz njega so švignili plameni.
tzapod razvalin se je izkoba-cal častnik v uniformi nemškega afriškega zbora. Obraz nra je bil oškropljen s tkrvjo njegovega mrtvega pilota ter je čez podminirano angleško polje prišepal v angleški streLski jarek.
"Jaz sem generalni polkov-| nik Lwdwig Cruewell nemške I oklopne divizije," je rekel za-| čudenim Angležem v angle-1 j šfkem jeziku z nemšJkim po-{vdarkom. ^Podani se." I Tako so Angleži v torek
nister grof Galeazzo Ciano si je že nagrabil toliko premoženja, da velja za najbogatejšega moža v Italiji. O tem naglem I »bogatenju Italjani govore mnogo več, kot pa o njegovem naglem napredovanju od poslanika v Šjuighaju do vnanjega ministra.
Tudi mnogi drtigi so pod fašizmom zelo obogateli, toda ni-kdo tako naglo kot grof Ciano. Grof Volpi di Misurata je svoje že prej veliko premoženje zelo .pomnožil, toda grof Ciano
General Cruewell se je zelo začudil, ko mu je angleški častnik povedal številko njegovega avtomobila in katerega izdelka
je-
"Kje pa ste izvedeli za ime mojega avtomobila ga je vprašal in ne da bi čakal na odgovor, je talkoj r«kel: "O,
da, vaša poizvedovalna' služba."
Ko je general Cruewell prišel v Kairo je vprašal za hotel Khephearo. Ko ga je angleški častnik vprašal, zakaj bi rad za hotel vedel, mu je odgovoril: "Ronimel je liotel v njem stanovati, kadar bi zavzel Kairo."
ga je daleč prekosil.
Njegovo v L-oko mesto mu je lmdilo priložnost, da je po nizki ceni kupil delnice velikih in cvdtoč&i korporacj in je pri mnogh postal edini gospodar.
Njegovi zastopniki so v Tu-skani'ji pokupiK zanj prostrane kmetije in vinograde, ki dajejo svetovno -znano vino cliianti.
Grof Oiano ima raskošno stanovanje v veliki vili v Rimu in zna tudi veselo živeti. Je pravi veseljak, .ki ima okoli sebe rad lepe ženske in dekleta, bodisi pri kosilu, večerji ali v kopališču.
Grof Ciano in njegova žena, Mussolini jeva l»či Edda, večinoma žvita vsak zase.
Grofica Enida Oiano, ki ima tri otroke, je le maloikdaj v Rimu. Največ živi na otoku Capri, kjer ima novo vilo v gorah, ali. pa v katkeni zimskem športnem kraju.
RUSKA INFANTERUA NAPADA
Vojvoda Windsor naglo odpotoval
Vojvoda Windsor je s svojo prejšnjega tedna vjeli vi«soke-soproijo v pondeljek prišel v ga nemškega generala, ki je bil^ Washington kjer je nameraval po činu prvi za vrhovnim po-imeti več važnih konferenc s vel jn i kom feldnuanšaloin Rom-predsednikom Rooseveltoni.' meloni. Njegova identiteta je'
nrwnv v TTTan<*T AVTJI	Je ft>il 8 sv°j° ženo tujdi 1>ila Pozneje dognana po listi-'
UVKBUj V ju wo-u^vx^Xj	^ pretfaedntku Roose-j nab, ki so bile najdene »pri
Poroča J. I. C'., New York. ! VGitu v b^h hiši. V torek pa je! njem.	j
J*', Beograd, 7.' komaj 24 ur po ovojem priho- Takoj so ga v oklopnem av-■ ' '	' 1 4	^ v tomolbilu odpeljali v Tobruk,1
ikjer je pod vojaško fJtražo -spa^ v zaklonišču. V Tobimku so angleški častniki po izpraševanju dognali, da je general Cruewell iiadelal bojni načrt za sedanjo nemško ofenzivo v Li-
■■■■■■■
aprila: "V Beogradu so racio-jchi naglo odpotoval na Baha-nalizirali papir. Trgovci smejo mo. Angleška časnikarska slu-prodajati papir samo osebam! žba je naznanila njegov odbod, s posebnim dovoljenjem. Vsaka toda vzroka ni povedala oseba sme kupiti wwiw petde- Njegova žena pa je ostala v set pol papirja. Uradi pa naj- Washington^ in stanuje v an-vee šest sto pol."	gleškem poslaništvu.
Ruska rdeča armada se je dvignila iz svojih skrivališč in je pričela napadati ne!ko vas, ki
so jo zasedli Nemci.
ALI VAS ZANIMA ROMAN KI IZHAJA NA ZADNJI STRANI LISTA? AKO GA KATERI IZMED VAŠIH ZNANCEV, KI NI ŠE NAROČEN, ŽELI CITATI OD ZAČETKA, MU IAHKO VSTREŽEMO Z ZAČETNIMI POGLAVJI, AKO LIST SEDAJ NAROČI. — Ta PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA TEGA TEDNA	^^
"Q LAS NARODA"-. Nem f«
WEDNESDAY, JUNE 3, 1942
VSTANOYLJKN IMS
"GLAS NARODA"	
(VOICB or THS PCOPLl)	
Ovm4 ud PnbUiM tj SUveal« P*MI«hl*t CiMp«T. (A Om Frank Bitov. PrMkteat; J. Lupcba, 8«. — P1«M of butiu —r»ar»tl— »a« ><|rtrt—>i of abov« officer«: 21« WMT lfttH .NBW TOBK. M. T.	votatfoa). tet of tke BTBIVr.
49th Year	
*V1h Rtroda" li 1mu«i »twj daj except temrtv*. Budan ud Holiday«. ■ataertpclM iwrUr f>.~. Advertl—ift m tm—1	
Zrn eelo tet« velja Uat aa Ameriko ta Baaarto •§.—i aa 90I m Četrt leU 91.50. — Za Maw York aa celo leto WtJ=-i m pol Ba laoeaMtro ea eelo leto «7.— ; aa pol leta fSJO.	tata lata tam
-•laa Naroda" labaja raki du InataH eoboc nedelj ta	praaalkov.
Domača fronta
Vojskujemo se na treh fron- igoce je, da štiri imlijoni več
i vi _ ur\m> 1 m !	vt 4-» 4- a«*a im : olr i ! ■. ■ ■ ni ■ l«. —. —m« w	vi n j
AMERIKANCI SO PRIŠLI
Kadar so liaisi rojaki v mirnih časih v večjem številu potovali na obisk v stari kraj, tedaj se je med ljudmi doma kar nekaj razgibalo in kadar so prišli, so Časopisi raaglateili: Amerikanei so prišli.
In vsa soseska, kamor so prišli, je bila vesela njiho vftga prihoda.
Res je sicer, da so prinesli s se;boj dolarje, katerih je bil ni a rs i k do deležen, toda Amerikanei, ki so se vrnili, so znali pripovedovati o deželi, kjer vsakdo računa v dolarjih, marsikaj zanimivega in povsem kaj novega. Pri nr»?li so s seboj nove misli, nova naziranja, nove ideje in marsikomu tudi kako razsvetljenje.
"Amerikanei so prišli!" je šel glas po deželi, kamor so prišli ameriški vojaki, kajti to je pomenilo, da so s seboj prinesli pomoč, vso pomoč, ki jo more poslati velika industrijska dežela, kot so Združene države Ameriške.
Največjega pomena pa je prihod Amerikancev povsod. kajti s seboj prinašajo pravi pojm demokracije, pravičnosti in svobode.
V	pondeljek pa »o vsi ameriški listi v velikih črkah i.a svoji prvi strani oznanjali: Amerikanei so prišli!
Vsakdo bi si mislil: saj to ni nič posebnega, ako se Amerikanec vrne v svojo domovino po krajši ali po daljši odsotnosti.
Pa vendar je bilo tako v pondeljek, kajti v Ameriko so se vrnili ameriški diplomati, konzularni zastopniki in časnikarski poročevalci, ki so bili šest masecev kot v
kakem koncentracijskem taborišču, od koder niso mogli ničesar poročati domov, vsled česar je 'bil vsak Amerikanei* radoveden, kaj nam bodo povedali o položaju in razmerah v deželah, s katerimi so Združene države v vojni.
V	pondeljek tedaj so prišli Amerikanei. Dopoldne so dospeli v pristanišče v Jersey City, popoldne pa so že časopisi raznesli to novieo sirom dežele.
In ko so se po prvem veselem in deloma tudi raz burljivem sprejemu v pristanišču nekoliko oddahnili ter zopet zbrali svoje misli, tedaj so pričeli pripovedovati iix pripovedovali so, kako Italj-ani sovražijo svoje zaveznike Nemce in kako so Nemci še vedno prepričani, da bodo zmagali in si podjarmili ves svet.
Toda v Nemčiji ni vse tako rožnato, kot oibjavlja propagandni minister dr. Goebbels. Nemci ne stradajo, kajti Hitler je iz pod jarmi j enih dežel poslal ves živež v Nemčijo, toda vsakdo ne more dobiti vsega, kolikor bi hotel. Ves živež je natančno odmerjen, toliko in toliko za vsako osebo. Nemci sicer občutijo veliko težo vojne, toda njihova morala je še vedno zelo visoka in se zavedajo, da imajo v svojih rokah veliko delo, ki ga je treba izvršiti do skrajnega konca. Politično so še vedno združeni in zato trdno upajo v zmago.
V	Italiji pa je razpoloženje povsem drugačno. Ita-ljariski narod ni niti najmanj navdušen za vojno in vsakdo si samo želi, da bi bila vojna čimprej končana in da bi -bila Italija pred vsem rešena nemške vojaške nadvlade. Italjanski vojak ne kaže niti najmanjše bojevitosti; vsakdo si želi, da bi mogel mirno živeti na svojem domu v ki-ogu svoje družine. Po italjanskih mestih so po vseh ulicah nemški vojaki in Italjani, kadar jih pogledajo, majejo z glavo, se obrnejo in gredo potrti dalje svojo pot.
'* Italjani so 85 odstotkov za Ameriko in smrtno sovražijo Nemce, ker hočejo biti njihovi gospodarji," je rekel časnikarski poročevalec David Collins, ki je doigo časa živel v Rimu. *
Vse to in še mnogo več so pripovedovali Amerikanei, ki so se vrnili domov.
Itah: 'borilni fronti, tovarniški fronti in farmski fronti. Da porazimo Osisče, moramo imeti borilno vojsko vsaj 8,000,00 mož. Moramo imeti drugo vojsko 20,000000 ljudi, da napravijo orožja za te borilne može. In moramo imeti tretjo vojsko 12,0000,000 poljedelcev, da pridelajo živeiž za borilce in za delavcc. Vsaka izmed teh treh vojsk je potrebna za zmago in niti ena ne bi mogla obstojati brez drugih.
(Kje pa naj dobimo delavce-vojake, ki jih potrebujemo? Paul V. MoNutt, načelnik komisije za razpolaganje z ljudskimi silami za časa vojne, ceni, da 7 do 8 milijonov jih pride iz civilnih industrij. • ki se zaprejo za čas vojne, 4 milijoni do 6 milijonov se odtegne farmam, 400,000 iz vrst profesionalcev, 1.500 izmed začasno nezafposlenih in 2 milijona iz družinskih krogov — namreč izmed poročenih 'žensk brez malih otrok,'fantov pod naborno starostjo in starejših ljudi.
Ako spadate v kakega izmed teh razredov in hočete pomagati tej vojni, stopite v doti-ko z najbližjim uradom federalne posredovalnice dela (U. S Employment Service) in tam viprašajte, da-li imajo kako delo, za katero ste zmožni. O-stanite pa nadalje pri svojem dosedanjem delu. dokler vas te ne pokličejo, nikar ne romajte sirom dežele, da si delo poiščete. In bodite prav sigurni, da imate zares sposobnost za dotično delo. Človeške sile so ne s mejo raztrošati za časa vojne — vsak mora biti na svojem mestu..
Ako nimate potrebne izurjenosti. so pač načini, da si od-pomorete. Imamo 2.500 strokovnih šol, 10,000 ljndskoeol-akih delavnic, ki večihajo novince za vojno industrijo. Ako že delate v kaki tovarni, morda je ista ena izmed 3.195 tovarn, 'ki nudijo notrajne vež-balne tečaje in ki so že izvež-bale 3,750,000 delavcev v teku komaj dveh let. Pod tem sistemom delavci se izučijo, ko že delajo v tovarni, za dela, ki Zahtevajo večjo izurjenost in tako prispevajo toliko več k borbi za svobodo
žensk bo zaposlenih v prihodnjih dveh letih. Ženske so pokazale, da znajo izpolniti vsako industrijalno nalogo ravno tako dobro — in nekdaj še boljše — kot moški.
Bilo je mnogo nesporazuma glede vloge, ki naj jo igrajo inozemci v vojnem naporu. Ino zemci morejo biti zaposleni za vsako vrsto vojnega dela razun tajnega dela za vojsko ali mornarico. Celo tako tajno delo je pristopno za nje, ako vojna oziroma mornarica izrecno dovoli — in tako dovoljenje se skoraj vedno daje, ako kdo za* prosi za isto. Državljani tujega rojstva, Črnci in druge manjšinske skupine i»o že na^li, da vrata, ki so jim bila poprej zaprta, so sedaj na * teža j odprta. Predsednikov odbor proti Zapostavljanju ob zaposlitvi dela noč in dan, da potira stare predsodke proti zaposlova nju ljudi, zapostavljenih iz razloga plemena, verfe. barve ali izvira.
iVes problem mobilizacije na srh ljudskih sil je nekaj, kar naj dokaže vrednost demokra cije.	znamo, da svobodni
ljudje Združenih držav morajo pomagati v produkciji "za sužnjeno delavstvo" Evrope in Japonske, ako se jim pokaže, kaj naj storijo in kako naj storijo Treba pa to storiti takoj.
Postavili smo kontrolo cen kot naš "čarter sigurnosti" proti nebrzdanemu poraščanju ^življenjskih stroškov. Office of Price Administration je poostrila staro odredbo z novo, ki bo držala doli cene ženskih, dekliških in otročjih oblačil. 'Odredba pravi, da suknje, ob-
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica,
ki daje poljudna navodila, kako
ameriški državljan.
Polftg vpraSanj. ki Jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu za državljanstvo. vsebuje knjižica fie v II. delu nekaj važnih Wnlc lz apodorliw Zf^dlnjfDlh držav, v III. delu poil naslovom Itazno. pa Proglas neodvisnosti. Vstava Zedl-njeaih držsv, Llnoolnov rov or v Gettysburg!!. Predsedniki Zedinje-nlb držav in Poedlne države.
Cena knjižici Je
samo 50 centov.
in f«e dohl pr!: SLOVENK PUBLISHING CO, 21« West 18th St., New Yw-k
. m. 1
V drugi tabor	t" iLed tem je pa učenec—Hit-
Iz raznih virov poročajo, dailer prerasel svojega učitelja—
Tudi krava mora prispevati k vojnemu naporu. Bureau of 'Industrial Conservation od ■WFIB ,poudarja, da razredčeno mleko je bogato na kaseinu katera snov se mora rabiti za izdelovanje oblačil, pohištva, barvil, plastikov in mnogih drugih stvari. Amerikanei utegnejo še nositi oblačila mleč netga izvira in spati pod odeja mi i£te izvirne snovi.' .
Btrop cen nad ledom je bil nekoliko zvišan, da se prodajalcem omogoči prodaja leda za časa poletnih mesecev ob istih eenah, ki so jih imeli lansko leto, namesto meseca marca 1942. WPB je olajšal pravilo za prodajo mola« farmerjem za rabo proti ineektom. Federal Security Administrator P. V. McNutt poroča, da 2.500 izmed 3.070 okrajev v Združenih državah je organiziralo odbore za prehrano v lanskem le-leke in razna druga oblačila za|tu in da skoraj 6,000.000 otrok
se je Italija naveličala Hitlerjevega prijateljstva oziroma komande ter da sili v zavezniški ta!bor. Zavezniki ibi jo ibaje z veseljem sprejeli, pod pogojem, da se prej i znebi Mussolini ja.*
Koliko resnice je v teh poročilih, se ne ve, toda najbrž je ni dosti, ako vpostevamo na. Slednje:
— Velika večina nevednega italijanskega ljudstva se je kaj kmalu strinjala ■z Mussolini-jem, ko je začel pridigovati svoj nauk. Zanj so <bili tudi vsi kapitalist*, ker je dal pomoriti ali zapreti socialistične in komun istične voditelje. Prvo mu je začelo obračati hrbet delavstvo, ker je določal nižje me-xd e, prepovedal Strajfce in razpustil delavske organizacije. Toda delavstvo si ni moglo dosti pomagati. Ker je bilo brez voditeljev in brez uspešnega orožja.
V Nemčiji ga je začel posnemati Hitier, in kmalu je zavladalo med njima te>sno prijateljstvo.
Ob izbruhu sedanje vojne je igrala Italija natančno isfto vlogo kakor ob izbruhu prejšnje. — Pridružila se bom tistemu, ki mi ho vee obljufoil.
Ker po bil> Hitlerjeve ob-Ijuibe zaipeljivejše, se iwu je Italija (brez premisleka pridružila.
jOim bolj moških sil je vpo-rabljenrh za vojni napor, tem •bolj ženske sile pridejo v po «tev. Poldrugi milijon žensk že dela v vojnih obrtih in mo-
sezono 1942 se ne smejo prodajati dražje, kot so se prodajale minulo jeeen.
*1 Živež doprinese zmago,' * War Production Board je odredil vsem izdelovalcem ribjih konzerv, da morajo rezervirati ves letošnji pridelek lososa, sardin, atlantskih slanikov in makre 1 za naše in zavezniške vojake. Ribiški strokovnjati renijo, da vojska in mornarica bo potrebovala le približno polovico Mošnjama ribolova, ne marajo riskirati.
HITLER BO ODSTRANIL PAVELlCA?
8 Zurich*, 29. maja, potom O.YA prihaja poročilo, da po vesteh iz Balkana je mogoče sklepati, da too Hitler morda odstranil marijonetskega poglavarja Hrvatske, Ante Pave-liča, ker »o se pojavili dokaizi o korupciji in sprejemanju podkupnine v vstaških vrstah.
Trdi sef da v Berlinu resno
razmišljajo, da bi se vmešali v stvar in ^preprečili nerede, ki so posledica zgražanja ljud-eatva s pričo vstalškiih zločinov. Uradni list "Vstaš", ki izhaja v Zagrefbu, piše, da "tihotapci, razbojniki; zločinci in lah-koživei oforaibljajo vsrtaške u-nifonne.''	—JIC
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Valim Otrokom
KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
i
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
BGLVENTN08T K. 8. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
Ce MM Bakra mM te tvojim togim, nraruj w pri najbeljil, polteni in udMlnntol podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kj«r m lahko aavarajaft ta
in
K. S. K. XEDNOTA »prejema mofike In Umite od 16. do M. lota; otroke pa takoj po rejrtra In do 1«. lete pod tvoje okrilje.
8. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikat« od S25M9 de fSJtM«.
V 95,000 šolah dobiva brezplačna kosila dosledno s federalnim
prehranjevalnim programom.
TAKO GOVORE NEMCI.
Narod umetnikov in znanstvenikov. — Mlad mož, ki je delal šest mesecev na zapadnih utrdbah, je naredil «a Nemčijo vec nego intelektualec vse svoje življenje. — Adolf Hitler 1. maja 1939.
Poklicna izobrazba nepotrebna?*— Treba je nehati z zmot nim mtnenjem, da morejo samo poklicno izobraženi govoriti o kulturnih in umetnostnih vprašanjih. — Titan = Hinkel upravnik za državno kulturo, 2. s«pt. 1935.
Klanje nepotrebno. >— Ne potrebuješ Šentjernejške noči« Vlada bo imenovala sodila, ki bodo zakonito postopala proti sovražnikom države, in to na tak način, da bo vsaka zarota nemogoča. — Adolf Hitler, 2. marca 1939.
Po klanju. — Nad vsemi ctoji naž divni Fuehrer, ki je v teh zadnjih tednih zakril samega sebe m postal tako vodnik vsfh narodov in vseh čfesov. Niti Aleksander Veliki, niti
Grki, niti Cezar, ne Faraon, ne Napoleon in noben vladar srednjega veka ni tvegal v interesu svojih idealov ali v interesu svojega naroda, da bi dal ustreliti svoje najvišje generale. Niti o Stalinu ne moremo reči tega. Mi pa imamo Fuehrerja. ki žrtvuje samega sehe v dobro naroda. Žrtvoval je del sa mega sebe, zakaj ti možje (u-streljeni ,po njegovem ukazu), so mu bili blizu in se je z njimi boril ramo ob rami irtnoga leta. — Dr. Robert Lev, 17. julija 1936.
Oni nikoli ne morijo. — Na-
cijonalno socialistična stranka zavrača politične nmore kot orožje. — Adolf Hitler. 12. februarja 1936.
Mitseolmija. Kaikorhitro je ir tnel Italijo v svojem žaklj-u, jo je začeit štrahovko izrabljati. Mus-soiini se je kmaLu aacel smatrati za prevaranega in je stop!! v ozadje. Zdaj že nekaj me eaev ni o njem nofbenega glasu. Pravijo, da je zblaznel, kar je verjetno, kajti njegova pamet že tetkom prve svetovne vojne, ko je živel kot izgnanec v Švici, ni 'bi!a povsem čista.
Oemu naj bi se torej v sedanjem ča.vu zanašali na zveceo z Italijo in na njeno pomoč?
Zavezniške armade zmagujejo vsepovsod. Na vzhodni franti bodo Rusi v doglednem času vdrli v nemško ozemlju, na zapadni fronti pa rušijo ti-sočn< in tisoči zavezniških letal najvažnejša nemška industrija 1 na središča.
Ali naj jim Italija pomaga z vojaštvom? Ce je bil sploh kje kakšen italijanski vojak, ga je Hitler že zdavnaj poslal v prve strelske jarke, kjer je moral umreti <za Hitlerja, ne pa za Mussolini j a in za svojo domovino.
Ali naj pomaga Italija zaveznikom z blmgom! Izfeijuče-no! Italija ni nikdar imela ničesar odveč, zdaj ji pa sploh vsega manjka.
Glede železa in olja je bila vedno odvisna od Lnossemstva. Govejo živino in drobnico ji je pobral Hitler in istotako zaloge sira in namiznega olja. Laška tekstilna . industrija je v Hitlerjevih rokah, v zameno je pa poslal papirnate cunje, v katere se morajo Lahi oblačiti.
Italijanska mornarica je pod Hitlerjevo vrhovno komando. Hitler je tudi pobral svojemu zavezniku vsa letala, tanke, topove, we drago orožje m streiivo.
Kakšne koristi naj bi bilo torej zaveznikom italijansko zavezništvo ? Že oskrba lastnih ljudi jim povzroča precejšnje težkoče niti na misel jim pa ne pride, da bi v vojnem ča«u skušali obrediti in preskrbeti z vsem potreibnim sestradani štirideset milijonska lai§ki narod, ki je največ po svoji lastni krivdi zašel v niboštvo in prišel na beraško palico.
in
K. S. K. JEDNOTA prava mati vtor hi atr*. Ce «• nfsl Brno ali članica te ■»nhii ta bogate katoliike ptdpnrme ortaalsacij*, pa-m ta
Za nlwHi a savarovalntai in za ne druse m obrnite aa araiailre ta uradnic* kraje" K. S. K. Jednota, aU pa na:
GLAVNI URAD
851-353 No. Chicago Street,
Joliet, Illinois
I JERRY KOPRIVSEK
| Terezinka Polk«
Na piiDiDcab—veltek Str. M 878 In DCQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — Ur. M 811 Za tnz. cenik ta cene ploSČ M obrnite na: JOHN MABSICH Ine. m Wert 42nd Steaet. New Verfc
Velik konvoj prišel v Rusijo
Angleška admiraliteta je sporočila, da je v neko rusko pristanišče dospel velik konvoj tovornih parnikov in da je imel na svojem potu velik boj z nemškimi podmornicami in bombniki.
Admiraliteta naanan ja, da je bilo v napadu nad 100 nemških a e ropi an o v in da se je moral konvoj boriti proti aeropla-nom in podmornicam pet dni in pet noči.
Pred nekaj dnevi so Nemci sporočili, da so potopili 18 parnikov tega konvoja, Angleži pa priznajo iagufco sedmih parnikov.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
u s o
Po vseh Združenih državah je v teku kampanja za sklad $32,000,000 za U. S. O. (UNITED SERVICE ORGANIZATION), čije namen je skrbeti za zabavo, okrepčžlo in odmor ameriških vojakov, kadar pridejo na dopust, ali na obisk v kak kraj. — Za mesto New York je določena kvota $4,450,000. Prispevki se naj požiljajo na H. Donald Campbell, USO. Treasurer, 57 William Street, New York City.
Selfmade women
Nekaj tednov pred mo jam odhodom vx bolnišnice me je Obiskala Mrs. Aima Krasna, najbolj inteligentna ameriška Slovenka, kar sem jih. srečai doklej. Širša slovensko-ameriška javnost jo pozna po njenih pesmih, povestih in političnih spisih, je pa tudi prvovrstna govornica, politična a-gitatorica, organizatorka in. neumorna socialna delavka; predvsem pa seveda pridna gospodinja in najboljša žena svojemu možu.
Po vnanjosti bi ji človek n« prisodil več kot petindvajset ■let in tega mnenja sem bil tudi jaz, ko mi je pa: raz odela nekaj svojih ltežk$4i žiVljensScilt ie-krišenj, Id so ji skoro -v«ele žw. Ijcnje, sem se seveda kaj kmalu nveril, da mora foiti po letih zrelejša.
INavzKc temu ji je pa odprta še vsa bodočnost.
Na našem narodnem pol jn. jo čaka še mnogo dela ki se ga bo nedvomno z vso vnemo lotila ter z občudovanja vredno odločnostjo premagala vse zapreke, ki ji bodo morebiti zastavile polt
"<Ha.c Naroda," v katerega pogosto piše pod imenom "Primorska Sloverika", jo k največjim ponosom prišteva med svoje najboljše sodelavce.
"GLAS NARODA" — New I«K
WEDNESDAY, JUNE 3, 1942
V8TAN0TLIEN 1IM
V VAŽI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROČI?
II
Poročila ii raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
BOJNE LADJE STRAŽUO NA ATLANTIKU
Izjava Jugoslovan, poslanika dr. Cankarja kanadskim
novinarjem
(JIC.) — Dr. Lzidor Cankar] ■prvi jugoslovanski poslanik v Kanadi je v sporočilu, ki ga je dal p rents t a vn i kom kanadskega tiska, izrazil svoje priznanje in hvaležnost za gostoljubnost, s katero Kanada sprejema vojne sile nase države.
M Kanadska vlada je izdala ukaz. s katerim priznava gostoljubje, ki so ga doslej uživale 'belgijske, norveške, poljske Čeh osi o vaške in nizozemske četi', tudi za jugoslovansko vojsko in letalske sile, ki jih namerava jugoslovanska vlada »brati in izuriti v Kanadi," je dejal poslanik.
" Iskreno smo hvaležni Kanadi za to plemenito dejanje. Z njeno pomočjo bomo lahko uspešno podprli prizadevanje zavezniških narodov v borbi i proti skupnemu sovražniku, vi zajemetvu prav tako, kot doma kjer se v zasedeni Jugoslaviji ibori naš narod v osvojeni Jugoslaviji.**
(Tir Cankar je izrazil «=voje upanje, da se bo jugoslovanska
vojska kmalu začela vaditi, vendar ni hotel povedati, kje bodo te vaje. Dejal je, da je v S verni in Južni Ameriki veliko število jugoslovanskih državljanov in da bi nekateri med njimi mogli stopiti v vojsko svoje domovine.
Strašna borba v domovini.
"Borba jugoslovanskega naroda v domovini .je strašna. Težko si je zamislili vse strahote, ki se dogajajo v moji domovini. Prosluli novi r«d se izvaja v znamenju pruske oholosti in nečloveškega prezira do vsakega, ki ni Nemec. Novi red v naši domovini pomeni krutost, ropanje in fatalno pijanstvo povzročeno s prelivanjem nedolžne krvi in s pridušenim strahom pri pomisli, kaj se bo zgodilo, če Nemčija izgubi vojno.
SR-eakcija na*e domovine proti novem redu je povsod znana. Mi ljubimo svobodo toliko kakor življenje samo. Lahko se zgodi, da nas sovražnik pod
jarmi, vendar pri tem nemore ostati in nas narod narod ne more mirovati, dokler se ne to« v obodi.	j
Nais narod opominjajo, naj ss varuje pretiranih žrtev, &■ opomini ostajajo hreauspewii.' Eno fi£tmo bojišče je. od mej j Italije do Bolgarske in od mej Madžarske do Albanije. Tuje' samo nase navezani heroj Miha jlovič s svojimi četniki, a niso samo četniki v borbi. Ves narod se je udeležuje. Out ju-* goalovanskega narodnega edin stva je sedaj močne jšj_ kot kdaj prej.
Vsakdo vidi kaj je izgubil, ko je Jugoslavija izgubila svojo svobodo. Kraljeva jugoslovanska vlada bo podprla borbo svojega naroda in našo skupno stvar in Kanada nam je dala zagotovilo, da nam bo pri tej nalogi pomagala.
To nti visoko cenimo in tega ne »bomo nikdar pozabili. Ujpa mo, da nas bo dan. ko bodo pr-vi-naži letalci začeii svoje vaje pod kanadskim nebom, pri vedel za korak bližje k zmagi, za katero prinaša kanadski narod velike žrtve."
Note
Ameriški rušilee v jutranji megli reže valo ve na patrolni službi na Atlantiku.
Kanadske letalke v Ameriki
Kabinet in vojaška služba
Te dni bo kanadski ministr-j »<ki predsednik Mackenzie King v poslanski zfbornioi v drugem! oranju otvoril d obalo o pre-k lieu postave o mobilizaciji, ki o-i mejuje porabo kanadskih vo-| jakov samo v mdjah Kanade in v njenih terotorijakih vodah.j
Ako bo predloga sprejeta,' kar je mogoče na vsak način! pričakovati, tedaj- bo imela' vlada postavno pravico poslati svoje vojake na vsako bojišče" sveta. Sedaj pa je še vedno J dvomljivo, ako se bo vlada te, postave posluževala.
Tekom debate o plebiscitni predlogi je Mackenzie King pogosto izjavil, da bo vlada samo v največji sili in po tozadevni debati v parlamentu vpeljala obvezno vojaško službo v prekomorskih deželah.
(Niti ministrski predsednik sam, niti vsi njegovi ministri ne vedo. kako pot bo treba zavzeti. JustJČni minister L. St. Laurent je pisal nekemu volil-eu svojega volilnega okraja pismo, ki je slučajno našlo pot v javnost in ki pravi:
"ISedaj še vlada nima namena nabirati vojakov za preko-morsko služfbo in prepričan sem, da bo sedanja vlada tako
odredila, ako bi bilo neobhodno potrebno za našo rešitev. Poleg tega pa je bilo tod i tekom volilne kampanje in tekom plebiscitne kampanje rečeno, da vojna služba onstran morja za sedaj ni potrebna in morebiti nikdar ne bo potrebna."
(Neki poslanec, je justienega ministra St. Laurent a v poslan ski zbornici vprašal, ako je to. kar je pisal v svojem pismu, uradna izjava in St. Laurent je odgovoril, da je to njegovo zasebno mnenje glede položaja in je tudi isti namen sedanje predloge v poslanski zbornici.
"Na drugi strani pa je znano, da so trije ministri mmenja, da je treba takoj pričeti s klicanjem novincev v vojaško službo onstran morja, da je ohranjena federalna oblast in dobro ime Kanade. Ako bi sedaj kateri teh treh ministrov stopil iz vlade, tedaj bi takoj nastala drugačna politična s traja in raspredel it*"v.
Bo tega pa najbrže ne bo prišlo in Mackenzie King bo skušal obdržati svoj kabinet ter bo za predlogo dcibil večino, pustil pa bo. da ostane narod že
\\ \\ \\ ))
M
V*
r
f«1
iV (M IM

KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali GnH Nations
ppj^H	(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo S^^J^
<
V}
W
V ##
\\
(>!> !h»
M
nadalje radoveden, ako bo postava uveljavljena ali ne.
<D*a bo kanadska vlada še dalje obdržala prostovoljno priglasitev za vojno shijžbo on-' stran morja, in saj toliko časa dokler ne pride za to resnič-1 na potreba, je tudi razvidno iz' tozadevnega zatrdila vojnega j rrtinistra J. T. Thorsona. ki je obenem naznanil, da bo v kratkem vpoklical samce do 3d. leta pa je tudi opozoril poroč-ne može do to starosti, da ne bodo za vedno izvzeti iz vojaške *ln-Kbe. Iz tega je razvidno, da bo skušala Kanada za domačo ob-ranribo poklicati pod zastavo kar največ mož, prostovolijoe pa bo pošiljala čez morje.
Gotova stvar je. da bo debata glede vojaške službe zelo vroča in Še posebno, kadar bo prišla na vrsto zadeva Quebe-ca. Prav gotovo bo kak poslanec spravil na dan. da je provinca Quebee, ki ima 3,-750,000 prebivalcev, dala samo 66,1.1$ prostovoljcev, medtem ko je dala provinca Ontario, ki ima 3.750,000 prebivalcev celo 356.091 prostovoljcev.
•New York je- imel včeraj prvo priložnost videti, kako izgledajo kanadske vojaške letalke. V New York so prišle, da si ogledajo in naučijo tu-kajšnih letalskih metod, ki se jih poslužujejo ameriške letalke pri First Fighter Command.
V New York so dospele v aeroplanu ter jim je eelo okrožje First Fighter Compnand v dolenjem delu Manhattana ra«z kazal newyoH«ki poveljnik, polkovnik Davis Graves. Takoj naslednji dan so pričele 6-urni pouk, ki bo trajal več dni.
Aeroplan. s katerim so prišle v New York, je vodila Joan Hime, ki pripada "Women's Auxiliary Air Force of England in je prišla v Kanado že v septembru lanskega leta, da je učila kanadske prostovoljke v letalstvu.
i Kanadske letalke'* so prišle, kot so izjavile, v" Ameriko, s tem namenom, da se bolj spoznajo s svojimi ameri^k mi 1e-talkami in da pride med njimi do večjega sodelovanja.
Letalka K. S. Dickson je rekla, da kanadske letalke niso pilotke, temveč opravljajo razna dela na letališčih, delajo v uradih in so radio operatorke. Ravno tako pa so tudi v službi vojaških transportov in pri fotografiranju,' da more oditi toliko več letalcev na bojno fronto.
4*Naša dolžnost je držati moške v zraku," je rekla Miss Dickson. .
(Kanadska vlada je pričela sprejemati prostovoljne letalke v juliju leta 1941 in jih je sedaj 3000 . V službo so sprejete za ves čas vojne in so obvezane služiti kjerkoli v Kanadi in tudi onkraj morja. Podvržene ho potpolnoma isti disciplini kot moški letalci. Dobijo pa povprečno dve tretjini plače, ki jo dobivajo letalci v raznih činih..
Nijhova uniforma je modra in imajo modre čepice sive nogavice, Črni čevlji, sivi suknjiči lin sivi deževni plašči, rokavi-
ce in ovratnice. Kadar so sprejete v letalsko službo, dobe po $15, da si kupijo perilo in druge potrebščine Vsake tri mesece dobe zopet po $3, da si te stvari nanovo nabavijo.
Kanadskim letalkam je dovoljeno kaditi, toda ne na javnih prostorih. Smejo tudi obiskovati večerne zabave in tudi bare, samo da so prostori na dobrem glasu.
Kanadska letalka se mora obnašati dostojno kot "lady." Kako si pa vsaka to razlaga, je njena stvar in njen okus.
(Proti možitvi letalk ni nika-kega zadržka, Letalka se more poročiti, ako dobi za to dovoljenje od svoje poveljnice. Poročiti se pa ne morejo, dokler niso v letalski službi saj 6 mesecev.
Hazardne igre so jim pa prepovedane. Ni pa jim dovoljeno barvati nohtov in 4'zapeljivo'* urejati las, ali pa da bi lasje bilf tako dolgi, da bi zakrivali ovratnik.«
P I A J* O -HARMONIKO a 1 i K L A V I.R
BBEEZEH OP SPRING TIME OF BLOSSOM < Cvetni čas)
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA
SLOVENIAN DANCE V AN DA POLKA
PO jezeru KOLO
itlilO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
dekle na v rti;
oj. mabjčka. pegliaj
zidana marela < polka > veseli bratci (masorka)
barcica
mladi KAPbtANE
ko pt1cica ta mala
zvedel sem nekaj
pojdi Z menoj dol S planine
gremo na štajersko stajeris
happy polka če na tujem
35 centov komad 3 za $1.
JUGOSLOVANSKI SOD SMODNIKA
i \ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^
Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod p tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed poaebno v navadi! |
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lsveibatl in izpopolniti.	, i, i

»Naročite pri^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wert 18th 8tr*t	Vow York, N. Y.
CESTA SKOZI KANADO DO ALASKS,
iPodnačelnik sabora vojaških inžinirjev .brigadni general C. L. Stnrdevant je rekel, da se je vojni department, ker je potrebno, da se povečajo vojaška letališča, odločil za najvzhod-nejšo izmed treh priporočenih črt za cesto skozi Kanado v Alasko.
Senator Langer je trdil,' da je kraj. po katerem je speljana ce«ta, inžinirska neumnost, kajti cesta t>o v dolgi črti tekla čez velika Muskeg močvirja.
General Stnrdevant je povedal senatnemu odboru za vna-nje odnošaje. da sedaj dela 7 inženirskih polkov na 24 čevljev široki cesti, ki tc-če od reke Dawjson proti severu skozi St John, Fort Nelson, Watson Lake, White Horse, Chomipgne in do Fairbanks v Alaski. General je rekel, da je že bilo sgrajeroih 150 milj te ceste sko-
(JIC.) — Pri razdelitvi so Srbiji dali štiri in ppl milijona prebivalstva 28 odst. prebivalstva prvotne Jugoslavije. V tej deželi ki je srce Jugoslav! je. je majhen in vse manjši del prebivalstva za generalom Xe-dičem. Zato fašistična skupščina pod vodstvom Ljotiea ni objavila nobenih številk o številu svojih članov. Sodeč po imenih, za katera smo izvedeli, je mogoče slutiti sodelovanje majhnih, razdvojenih skupin birokracije, in velikih finančnikov izza časov pro-racij-škega režima v Beogradu.
Med njimi so. tudi elementi z avtoritativnimi in centralističnimi tendencami, ki pripadajo kvizlinški stranki, ki je že zdavnaj bila za brezpogojno predajo Nemčiji Treba se je spomlniti, da je bila v odločilnem trenotku stranka potisnjena in zamenjena z vlado notranje stabilnosti, dinastienega edinstva in obrambe. Ni zgolj slučaj, da je med najglavnejši-
bi vsega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča ima podobno v svoji oblasti tudi drugi beograjski dnevnik, ki je last Nemcev, a se tiska v srbščini.
Na čelu srbske industrije^ je Franz von Neuhausen, znan kot voditelj pete kolone. Nedavno. je bilo sporočeno, kako je Drago Jovanovič, bivši notranji minister in sedaj beograjski župan, prejemal štiri let» plačo tz Berlina za svojo izdajalsko delavnost.
V ^Aošni zmedi, ki vlada v Srbiji je nezakonito nemško po liti Ai o in ekonomsko delovanje v Srbiji več ali manj brezciljno. Kjnečki narod je postal pod tujčevim jareuoMi tako siromašen in pridelkov je tako malo, da prave prodaje in dobička sploh ni. Ozemlje je izredno pripravno za oboroženi .odpor. Tam so oblasti, kamor je včasih bilo potrebno poslati celo četo orožnikov, da so pri' jeli enega samego človeka, pa
mi osebami v Beogradu zopet so pri tem i^brli po sto svo-
neki Stojadinovič. i>ragomir Stojadinovio je vsemogočni člo vek pri Nedičevem časopisju.
Pod njegovim nadzorstvom je M,Vreme" (nekdaj last njegove ga brata MIlana) "Politika1' in "Pravda", ki so 3edaj vsi združeni v en list z imenom "Novo Vreme** (last Nemcev). Drago Stojadinovič se podpisuje kot glavni urednik. Brat
zi močvirja. Ob vzhodni strani ceste so bile že zgrajene radio postaje ob reki Dawson. Cesta ibo dograjena v enem letu.	' w
jih ljudi. Premočna sila nem. skega vojaškega stroja bi seveda lahko potolkla generala Mihajloviča, čeprav je on geni jalen strateg; da pa bi to dosegli, bi bila potrebna cela ar-mSja, vojska, ki je Hitler ne sme potegniti z drugih bojišč. Namesto tega on pošilja Nedi-čeve čete in svoje plačance.
CNemoi poskušajo obrniti to srbsko odpornost v svojo korist. Posrečilo se-jim je zare«. da so preverili del višjega siib-skega pravoslavnega duh ovni-wtva, ki je bilo prej pod vplivoma carističnih Rusov, da preti rdeča nevarnost Čeprav je
bila duhovtičina proti nacij-skim idejam in je imela za seboj ogromno večino naroda, jih je ta nemška taktika napravila nepristranske.
Srbsko podeželsko duhovni-štvo pa je stopilo kot eden v vrsto Mahajlovičeve vojske, skupaj s Hrvati in Slovenci, Bosanci, Albanci, Grki z mnogi mi Židi in vse večjim številom Bolgarov. To je prva vsebal kanaka vojska, ki se je zbrala kot orodje bodoče sile.
V nekdanji '* neodvisni drža-vi*» Orni gori je mogoče samo majhno število tujih čet, iz-vz«riŠL prestolnico Cetinje. Črnogorci, ki so vselej bili bojevit narod, uživajo v svoji domovini vse prednosti naravne trdnjave. .
Dobro organizirane narodne čete gospodarijo skoraj po vseh vaseh in po vseh maloštevilnih potih. Celo lastne potne liste izdajajo in lastne vize.
Italija ni resno nastopila, da bi zavarovala svoje "suverene pravice.** Zavzeta je s sosednjo Albanijo, ki postaja vse fbolj nezanesljiva. .
Slovenija je uradno prenehala obstojati Doeim je v drugih krajih Jugoslavije Nemčija poi skušal a pridobiti duhovščino <na svojo stran, je v Sloveniji nenadno začela z naj-strašnejšim preganjanjem katoliške .cerkve, ki je dolge generacije imela močan položaj in velik krog vplivnosti.
Visoko izobraženo dufhovni-»tvo v Sloveniji se je energično uprlo Znano je,- da so se mnogi med njimi pridružili uporniškemu gibanju, ki je težko in nevarno zaradi izpostav ijenoafci pokrajine, pa se na vzlic temu vedno bolj veča. V tem narodnem gibanju nahaja-
MOJA DEKLE JE SE MLADA P« tSe komad: NaroČit« pri KNJIGARNI
SLO VENIC PUBLISHING CO. H* West 18th 8L. New ¥«rfc
IlllJUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIllltllillllllllllll
* - ■»
mo krščanske duhovnike prav tako kot politične krivce. Kot v Srbiji in HJrvatski, je tudi v Sloveniji delavstvo in kmečki stan pomešan z upornimi intelektualci, med katerimi je največje število dijakov.
(Prebivalstvo Hrvatske, ki šteje 63 milijona prebivalstva, je moralo sprejeti mnoge pro-tektorje: Nemce Italijane. Madžare in Bolgare. Zagreb ima »nemško "komandanturo.** Poleg tega je hrvatsko prebivalstvo po mestih pod nadzorstvom gospoda Gneis-Horste-naua, bivšega ravnatelja arhiva v avstrijskem vojnem ministrstvu. . '
'V Hrvatski se za svobodo še naiprej bori kmečki stan, ki ima za seboj dolgo tradicijo postavnega in nepostavnega upiranja. Hrvatski kmetje so vseskozi demokratje in oni se ostro upirajo nemškemu sistemu prisilne oddaje živil in pridelkov, navzlic surovosti in mnogim smirtnim kaznim s katerimi Nemci nastopajo proti takim kljubovalnim dejanjem.
Washington&ki krogi potrjujejo Testi o odporu na Hrvatskem
TVashington, 29. maja (JIC) — Po poročilih iz Washingto-na je očitno, da v Hrvatski stalno raste odpor proti silam otsiSča. Washingtonski krogi, ki pošiljajo to vest, pravijo, da je gospodarska sašbotaža v Hrvatski od dne do dne bolj izrazita in vse večja. Veliko število Hrvatov odbija vpoklic v vojaško službo.
"SPANISH In ti LESSONS" — UOom t »Mih iMtoph — gie&ka slovnic*. — Spisal i« Je ft, D.
L' Cortina.
Ta knjiga Je popolna in pra* nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani Je je popolnoma Ista. kot Jo Je pisatelj napisal In kot Je bila prvotno Izdana za rlSJo ceno. Gena je zato nizka, ker s so se porabile prvotne tiskarske forme, In ker je pisatelj sprejel nižjo cena
Po tej pri prosti stopnjevalnl metodi vam Oorlnta pomaga, da se lahko na-učite Spanfl&ne.
To praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas o« brati, govoriti In razumen Špansko.
Corintovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva in eksportne trrrdke po eelem svetn. Je praktlCno. priproeto in uspeSno.
Prodanih je bilo že sad 2.000,000 Co rt liirtvlh knjig.
Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri
KNJIGARNI SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street,

•GLAS N A K O D A* s New Yot*
WEDSTE6DAY, JTNE 3, 1942
V8TAN0VLJKN UM
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGEIjBERT GANGL
' * Kaj ho«'eu»< s be race ic. Pojedel bi in popil, kar bi mu Lenka ponesla na dom, in potem, bi umrla aa jetiko oba, tako bo v>aj sam. Beračev, pohajaeev in pijancev ne maramo. Rajši zapalim streho nad s-eboj, nego bi dovolil, da bi ge pii-klntila v mojo rodovino tako ničvredna zalega! Za Pavla -u vislice. a ne Ribičeva hči!" je kričal stari Bibič. Ves je bil rdee in razvnet od jeze in strasti.
A Pavel se ni mogel braniti. Bil je iz doma. Nihče ni vedel, kod potuje. Proti večeru drugega dne. ko so ga privlekli v materine roke, je odšel. Nikoli ni šel tako težko. Vr-elej so mu bile noge lahke, kadar se je ra-zvijala pred njim <-t<*ta, dižeča v svet. Komaj da se je oerl na ovinku nazaj,
•	la ujame zadnji pozdrav od Lenke. In ko je šei tudi zdaj mimo Ribičeve hiše tja proti mostu, se je ozrl na prvo nad-
•	tropje. kjer so bila okna odprta. Želel si je njenega pogleda, zadnjega sladkega poodrava, da ga okrepi in ojunači! A Lenke ni bilo. Za gibali so se zastori na oknu. Mislil je žda zagleda Lenko za njimi, kako ga pozdravlja izza tihega zavetja. A Lenke ni bilo. Bil je večerni veter, ki je zibal za«tore. .
In tako je odpotoval sani, Xi bilo pogleda, da bi mm želel sreeno pot, ni bilo pozdrava- ki bi mu bil prijazen, najdražji iptenuljevalec. Bil je popolnoma sam, zakaj še svojih ji.Nli ni imel s seboj. Razgubile so se mu in razpršile, kakor oblaki pod nebom, k: se razguhe in razprše, in silna, velika praznota gleda na zemiljo. Na mater ni mislil. Njeno srce je šlo z;? njim, a Pavel ni čutil njega bližine.
Daleč je ibil že iiz mesta in pogledi so mu zalirepeneli nazaj. Solnce se je bližalo goram. Po
JUGOSLOV. POMOŽNI ODBOR
Iz urada podružnice št. 1. v Joliet. HI.
(Nadaljevanje.)
Louis Kodrich Sr., Kose Mair-tincic, Vem Lesnik, Lou.e Muren Sr., Anna Koclevcar. Anna Skof, John Papesh, Smith St
Ignatius Gregorieh. Wm. Rogel Framk Pirc Sr., Summit St.. A. Jursinovic, Michael Smrekar, Frank Papesh, N. Hickory St., Frank Gregorash, Fr. Macko-jvec, Anna Glavan Frank Zu-
investirajte v ameriko
Peter Mandel. Anna Agnieh,i<; 8vmtmjt St jacob Ter. Margaret Jrluischik, Anna Zrn-j ^ John j,^ Jog! ^ darsic, Fr. Butala, Mary Pun ^ Wm Vertin, Agnes Koz-car, Irene Langt'lus. Anton leTCar JoP Amlbrozie, Jacob Ktena Vine St., Anton Kore- ^ John Ql]h& Alrton gus. vec, Indiana St., Barbara Kle- tergi(% Frank Ktrzie> Fr. L^h-pec. Anna Anna Slobodnik, G. Jos jure<.iC) a^ Anzelc Skuioa, John Ivec, Cora St.. Kar<)1 Mozina, Jo«eph Sprajcar Agnes Deichman, . Ifwreooe Peter Kokal, Frank Faljnik. Gioselj, V ine. Mai^ic, fV. Via- John	Frank bukane,
hovioh, Catherine Ritmamoh, ^ q^^ johT1 Bozich, Man-Anna Rogel, Mai tin Skerjanc- Ped Frances Kos, Fr. Mick-And. Gerl Sr.. Anton Utnek, A-' ,ich
polonia Verbich, Mary Gerl (p*0 75 cent.: Marv Fabian. — Ruiby St., Mildred Mihebch, Po 55 cont : John Mninch. Ru-l>r. Martin Ivec, Catherine Zu- <j>v g^
pancic, Josephine Muster, Oha« >0 50 cent. Martin Cernng-Lesnik. Frances Legan. Fr. Ra- janies Mlltzt Vine St., Wm. Ter dich, Martin Kolar,, Wm. Spe-,dioh Francos Benedik, Anna Leh. Frances Petrovič. Joseph. KrawSi Gertrude Milavec, Ma-Skul, Anton Jelenich Sr.. Stc-|rv Pirc? I£enry Bll?Sf Rudolph phen Knez. John Lesmk. Joe gku)< Catherine Glavan. Fran-\ alenticw. Bluff St., Anna Pto-Lg D^elan, Catherine Bahor, eel, Cora St., John Ylasich, An-1 johanna Bainfbic, Catherine ton Prases, Clement St., Matt.|Matkovie Albert Vesel, Bcr__
I
m
i
tm m ■
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka * narodnih penal Izdala Glasbena Matica r Clevelandn.
Cena — 9\M
Emil Adamič—l« JUGOSLOVANSKI« NAKODNIH PESMI rn nwikl
.................Jt
Težak. Fiank Moskric. Agnes Markelc, Carlin Gregory, Jos. Rnss, Broadway, Valent. Ab-rosh, John Horvath, Jos. Kozle veha r. Louip Muren. Broad-kalnatih grelbenih se way. JTrank iPetan, Jo«. Mihe-krvavi
je i?Jprehajala ognjena večerna zarja. Nje krvavi blesk jeij^ Mar>- Zugel, Broadway, o.lseval daleč naokrog, nad vsem mestom je plavala luč uga- j Anton Stermec, Matt Verbiscer ^ajočega solnca. Od.<evala je iz šespetajočih savskih valov, Frank Horvat. Jos. Terlep N. m je bilo v'deti, kakor da objema mesto širok pas plameneče' Broadwav Marv Marosh Mar*
..... Svetloba je ugašala bolj in bolj. Naposle<i je trepetak) tin u^rlher. Anna Gra'yhack
Michael Hreber. Jos. Kočevar, Anton Kunstek, Jos. Sever, J. Lžbershrr. Frances Ukovich, J. "iluren, Frances Steanich, Mi-cliael Sekula. Anton Rozman, \Anton Golobitsch. M. Petko-vich, l^anrenoe Zima, Kate Vershov, Matt in Barbara Gas-perioh. Leopold Papesh, Mich. Frankov',ch, John Zaje, Joseph Kosmerl. Afary Kalcic, John Terlep, Marko Cernetic, John Pluth, _Martin Cernuigel, Jo-
krv
izmed #ora nekaj kot /bo.ieč utrinek velike luči. ki je gorela, a ki ]e že ugašala.
Počasi so se premikale -Pavlu noge. Čim dalje je rtopal, tembolj se je potapljal svet za njim v temo. Iz nje ^e je svetlikala c sta, bežala naprej in se pred nj m iztekala zopet v temo. Nr. desno in levo ee je spuščala noč na zemljo Nebo so je nižalo, čisto se je že ?iaslonilo na gore na obzorju. V>e je h ile \1det1 majhno in tesno. A najmanjšega se jc čutil Pavel. Niti sence njegove ni bilo videti na cesti. Prcblcda je bila luč zvezd.
nice Benedik, Joe. Gregorec, Marv Culik, Anton Kochevar-Blase Kuglieh, Anna V^aho-vich, Anton Kunstek Sr.t Matil da Malnar, Frank Zakrajsek,' Barbara Zelko. Scott St., Mae Grego rich, Michael Hreboo-Pauline Russ, Agnes Skul, Au-'gust Simonich, Oakland Ave., Antoinette Wedie, Ed. Skoff, Mary Nemanich, N .Broadway. Theresa Muhich, Mary Terlep, N. Center St., Isabela Grego-
vitz. J r.. Ra jiiiond Adamich, Cathehrine Cauko, Louis Terlep, Joseph Nose, John Papesh, N. Broadway, Mary Molek, P. Vidmar, Jennie Matekovich, Barbara Uruss. N. Hickory St.. Matt Zagoda Blaž Troppe, J Puc, John Sterk, Louis Pretnar
Po 40 cent.: Jos. Pire.
(Po 25 cent.: Dordthv Malnar, Helen VY.se 1. Mrs. John Krama-r'ch, Jr., Rose Pasdertz, Ahary Pasdertz. Joe Gregorich. Caroline Zelinski, Marv Gerl, M. Kolich, Bluff St.. Fiances Pa-l>e«h. Smith St., Mary Kunstek, Dolores AVedic, Theresa Kolich N. Bluff St.. Frank Gregorich. Clem cnt St., ^tary Jurjevich, Anna Stara'sinich, Anton Koc-jancic, Marko Zagar. — Po 10
Sest narodnih tesmi ia *
UU lbor ....................
Sest nakoiinih pesmi *»
t bor ....................
»rane Woturlnl—SEST MEŠANIH IN MO&KIU ZBOROV ......
FERDO J U VANEC:
zjutraj.......................w
Slovanska ....................30
PETEK JEREB: Pelin rotaVASILIJ I1IRK : Pod okolja........M
ZOR KO PRE1-OVEC:
Le enkrat Je Slava deln .
UU. VOLAU10: Rotmarln; JOB. PAVClC: Potrkan pte« ......M
JZ STARE ZALOGE pa i am
mo $e naslednje pesmi, kateriic
smo znižali cene:
Imerlftka alevenaka lira. (Halaiar) M
Orlovske himne (Ved«||lvee) ____________J«
SlevenaU akordi, K asetanlk in
■oftklb zborov (Kari Adami«)	.19
Trije meftani zbori Ilea) ________
(Glasbena M»
pepelni^nl noil, kantala ta zbor in orkester, (Sattnei
)...
frrdo Jnvi
ti MLADIH LET.
Mladini, pesmi za mladino s klavir-Jem (E. Adami«) _______________
dve prsmi. (prelovee) sa
sbor In solo
.29
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (molki m mrfianli .............
rich, Mary Cohill, Valent. Am-.cent.: Neimenovan, brose, N. Broadway, J. Umek, fem potom se v imenu odbo Sr. Raymond Gane. Agnes ra prav lepo zahvalim Gans. Michael (Papesh Sr., Sm th St., Stanley Malnar, Eli-
Pi i Ribičevih «o se pripravljali na *vatfbo. §ivilje so prišle v hi-k) in so šivale Lenki perilo in posteljno opravo. Sta-ii Ki i: i i,- je bil radodaren. Kar je bilo najlepšega in uajdrrJs-jega. je nakupil hčeri, da pride i bogato balo na novi d.nm.
Kakcr tedaj, ko se je preselil v to hišo, je dal tudi. znaj prebt ] . i in preslikati vse prostore in vse sobe. Ko so rt r-nali 7 z 'dov stari omet, dit ga nadomeste z novim, in pre vie«* e-jo z d' upo slikarijo, so &e pokazali ostanki izza dolgih let. Sta-il madeži so se prikazali, pol pozabljeni dogodki zaživel: in neusmiljeno udarili ob srce. Delavci eo morali Lurti z eleloin, kolikor mogoč«1 hitro prekrijejo giasne pr e? in i»ekočii očitanja, ki so jemale Rib"ču pokoj, ga razburjale in napravljale nemirnega in neprijaznega. Ljudje eo govori]!, da ;je zategadelj tak, ker se bliža hčerina poroka in ker mu bc vendarle težko dati edinko daleč z doma..
Ribičeve misli niso mogle najti razvedrila. Tlodii je po hi>i i? kota v kot, iz hleva v gostilniško, sobo, iz mesnice iia dvor.»če. Brskal je po papirjih, računal, koliko b» za hčer. kjliko za sina in koliko ostane njemu — ali miru ni bili v njegovo srce.. V spalnici j3 visela podoba njegove žene. Ne -koč je hodil tod mimo Ubog, raztrgan umetnik, ki ie znal risati obraze, da so bili videti vsi žalostni in tolažbe željni. In tedaj je dal Ribič narisati na L^nkino prigovarjanje obraz svoje žene, ki je visel v njegovi spalnici.
Bil je bled in otožen, globoka žalost je odeevali z njega Oči pa je upodobil potujoči umetnik tako. da so se vedno ozirale za gledalcem. Na v?e strani so se obračale za njim. kakor bi biie žive in kakor bi si želele razgovora, da se razmislijo in razjs^ne. Zakaj bile so te oči napravljene tako, da je vedno in vedno gledala iz njrih mračnost in solzavost. In te oči so gledale za Ribičem proseče in tolažbe željno, da se ni mogel ozreti vanje. A Čim bolj je obračal poglede od njih. tem bolj so ga vabile oči,, terribolj »o iga prosile tolažbe in utehe.
♦Sklonjeno je sedel nad papirji in računi in denarje:", s hrb tom obrnjen proti podobi. In 'hipoma je začutil, kakor da ga kdo kliče, kakor da gt kdo vatbi. naj se ozre. In nehote in nevede se je ostri, in oči so ga gledale tako proeftče in tolažbe željno, da ga je preniraa lo po hrbtu. Roke je tesno položil na kup računov, papirja in denarja, zibal se je, da ga kdo ne okrade.
■Če je legel trezen v posteljo, ni mogel zaspati Prihajali -o spomini, ki so preganjali spanec, da ni mogel Ribič zatisniti oči. Bilo je treba vsak večer močne pijače, ki ga je omamila in uspavala. V omotici je sanjal o lepših časih, ki pridejo,, ko ne preseli odtod k hčeri, kjer bo imel mir pred vsem* kar ga zdaj bega. Pil je Ribic v velikih dolgih požirkih. Pogasiti je hotel z njimi pekel, ki ga je nosil v prsih. Vsa kri mu je silila v lica. Razgreta se nra je pretakala po žilah, »la so mu bile napete in s«> udarjale sunkoma, plašno in naglo. Roko je položil na srce, da bi ga umiril,.
Lenka je bila otožna. Nič ni bila podobna nevesti, ki hrepeneč čeka .trenutka, ko se z veže z izvoljencem svojega srca.
Izvoljenca njenega srca so pregnali. Ubogi potnik se ubija po svetu. Sam Bog ve, kaka je njegova usoda. Ta-k!at. ko je šel. je etala ob vrtnem aidu in gledala po cesti, ki .-e je veselo in vaibljivo v-In v svet. Videla ga je, kako se je oziral nazaj, vedel aje, koga iščejo njegove oči. A nista se -leeala s pogledi. Pavel je torej sodil krivično, ko je mislil, da ni nikogar, iti bi ga spremrfljal. Toda njegovo srce je bilo tako ubogo, in plašno, da ni čutilo nevidnih spremljevalcev.
- tr - {Nadaljevanje.)	. ^
zarbeth Kamibic, Julia. Skufca, Frank Lustik Sr., Antonia Lus tik, Joseph Rus, N. Nicholson St.. Bernard Kamibic, Louis J.
Železni kar Jr., Richard Želez-nikar, Eliz. Benedik. Mary Mu-
hanna Barafoic. Fr. Mlakar, A. Josephine Jurjevich, eBr Ouhg, Mary Jakovcic, Joseph ni^ Krall, Jacob Putz Sr., An-
Sukle- John Znidarsic, John Jerman, Summit St. Anna Krall. Summit St., France? U-kovich, Joe. Korevec, Vine. Viri Lah, John Verscaj. Porrtinik Irrsich- Albert Meznarsich. J. Rus Rr. Snmynit St.. John Sta-rasinich. Frank Hočevar, John Gerl. John G. Grabrian. Anna Goorsrovich. Joseph Govedn;k. Franih Bo^Haneic- Jo«. Zalokar Sr. T jro Tvnik Mar\- Leo-an, Fr. Turk. Jacob Gomfbac. John Papesh, Summit St., John Sircel,
ton Kocjancio. France« Kraus, Helen Zaversnik. Frances Uko vicli. Ralph Tezak. Mary Ijau-rich, Jos. Ijanrich, Mary Bauer Andrew Gerl Jr., >rargie Kolich, Josephine Golob. Amalia Rhelko, Jos. S^ielko. ^^artin Dragovan Sr.. Catherine Pozek Al. Zelinski, Michael Klo>bu-ehar Sr.. Anna Slak. Jacob Sheiko. John Kolich N. Bluff St.. John Malnar. John Gerl Sr., John Mandel. Valent. Mal-j nar Dorothy Jcvitz, John Je-
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz itarega kraja...
I
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (it. 35S)
2% x inčev — 224 strani v belem celolidn
, Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
X 3% lnfev — 224 strani
Cen« 75 centov
RAJSKI GLASOVI - (it 4#8)
2V4 x 4 1 nčev — 255 strtil vstevSi Sv. Krliev Pot
Cena fLM
RAJSKI GL.4SOVI—&t. 415) 2Vi x 4 infer — 255 strani vatovfil Sv. Krliev Pot
Cena SIM
NEBESA NAŠ DOM — (lit. 415) 2% x 4 Vit Incev — 384 lnCev
Cona 75e
SKRBI ZA DUŠO (St. 408) 3 x 4% Inčev—512 strani
Cena $1.75
NEBES A N AŠ DO.M-
2% x 4V2 In^v-
384 strani
Cena 75c
(Ker *e nam Je posrečilo dobiti te molitvenlke po selo nizki ceni. Jih tad i moremo prodajati po gori o-znaCeni ceni. Zaloga pa nI posebno velika, sat o Jih naroČite Čimprej, da Vam bomo mogU 1 njimi po-stre«.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino reeano .............. JI
t nanje vesaao ........* .H
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nanje rezano......!.-*
vsem
darovalcem in darovalkam, ki so darovali v ta plemeniti in človekoljubni namen. Posebno lepa hvala gre Rev. Mathias Butala, kakor tudi Rev. Geo. Kuzma in Rev. Michael Cepon, ki so darovali "Victory' mašo na dan kolekte. Vsega skupaj ee je nabralo pri tej slavnostni maši $648.00. Posebna hvala pa gre Mr. John Zivetzu kot pripravljalnemu odborniku, ki je vse tako mojstrsko izpeljal in vodil. Hvala tudi kolektor-jen* ki so po hišah kolektirali. Ti so: Mr. John Grabrian, Mr. John Gerl, Mir. Matt Krall, Mr. Fiank Terlep, Mr. Joseph Bu-ehar. Mr. Prank Laurich in Mr. iPanian iz Rockdale.
/Tem potom bi tudi prosil v imenu slovenskih revežev v 'stari domovini še vse tiste na «e slovenske krvi* rojake in rojakinje, ki niso ■še dozdaj nič dali v ta plemeniti namen, da se tudi oni izkažejo z malim da-Tom. Vsak dar. če prav majhen, bo olajšal gorje. Tndi ne pozabimo kupiti TJ. S. bon-de. Zdaj pa še enkrat vsem skupaj lepa hvala! V imenu odibora podružnice št. 1. JFO, slov. sekcija,
John Adamich, tajnik.
Moški zbori
OSKAft liKV:
bardlra; OJ. moj locel *ov; Kam ml. fantje, drov v vaa poJ-
demo .....................J
OS KAK DE V :
.Hrečuo. IJubra moja; Ko ptld-ca na tuje are; SoCl; UoJ oCka ma konjička dra ; Ihibiv aem pisemce; Htufo; Je vplbnlla luC 41
RUII. AltAUlC.
Modra devojka i belrkranJ-ka.. t*
Vso doč prt potud ............tt
Jar Jeva ......................M
Hodi Micka doHKK; Kaj družil bočem; Zdravica ........J»
VASILIJ MIKK lu A. fiKOBMINO: Vetrl«; P« triadlel ..........J«
nail himni, dvoglaam.................
(•arakl odwevl. (1^ ham ar). u.
ivezhi, moakl ifetri » .u......— m
ZA TAMBITKICE:
NA GORENJSKEM JE
FLETNO, podppuri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk.............. .75
.movmsk« narodno paaaal ta
nuki sbor <bajnk) _______
bom m na planince, (bajuk).
podpori------------- M
ZA CITRE:
poduk ta h tre. — « cvetki — (koieljskl) ___________
ZA KLAVIR«
*
Buri pridejo. — Koretnlra — — M
FANTJE NA* VASI 1« naro.lnIb ta mofikl sbor. Hrll Pregelj.. If
NaroC.to poSJlte na:

Glas Naroda
99
CIS WRST Iff«* STREET
MKW YORK. M V
'C, i \ 5 l > I T F V "GLAS NARODA
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je rasvlduo de kdaj Imate platano oaroCnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln Lretja p« lwo. Da aam prlbra-h nlte oe[K>trelrae(a dela ln strofikov, Vra proalmo, da skuflate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naroCnlno naiamGat nam ali )o pa pla<*ajte naArmn saatopniac v Vafiein krajo all pa kaieremn lamed sajitopolkov, kojlb imena so tiskana a	črkami, ker ao apravl-
Ceni oblokatl tu<u drujt« oaaetMne, kjer Je kaj naatb rojakov naseljenih. Zastopa.k bo Vam lsro£ll potrdilo aa plaCano naročnino
; ■ A H KOltN l A:
Ban V ranclseo. teeok Lauskln
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.

V Sofiji obsodili na smrt štiri Srbe
New York, 28. maja (JIC) Včerajšnji "FM" piše: '"Sinoči je iz Rima prišla brzojavna vest, da je ka^aeijskl sotll-šee v Sofiji pbtrtlilo smrtno dbsodbo enajstih obtožencev, M jih bodo usmrtili zaradi sabotaže in oglednštva.
iNIed. obsojenirrik so: bivši a-taše za tisk pri angleškem poslanstvu v Sofiji Norman Davis, bivši jugoslovanski tiskovni ataše v Sofiji Dušan Petko-vic, še trije Srfbi, pet Bolgarov in neki Rns. i.
Obtožnica trdi, da je bil vodja organizacije Davi«."
INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE • UNITED STATES tVAR SAVINGS BONDS in STAMPS
XHXJRADO: Pueblo, Peter Cull*. Wslsenburg, H J- Baiafe
INUIAMA:
Indianapolis: Frank ZupanCM * LlvlrtOlti:
ChlvAgo. J. Bevčl*
lUcero, J. PaMaa (Chicago. Oiaere in tlllaola)
Jot let, Jennie Bambtek
La Salle. J. 8pellet)
Mascoutah, Martin Dole'ic
nortti cttfcasu ib waokeaa«. mm
ifuM MABXLAND:
KltxmUter. Ir. VoOoytvaa MI OB IU AN:
Detroit. L Plsskw M1SNESOTA: (lilHbolm. J. Lokaalcb Wly. Joa. J. Peabel Hreleth. Lools Goals (lllbert, Louis Veeooi Hlbblng, tohn Povie MONTANA:
itonndnp, M. M. Panlan Washoe, L. Champs
NEBRASKA:
Omaha. P. Br ode rick VEW YORK: Brookljn, (Rwanda. Kart Mttle Tana. Prank Maala Worcester, Peter >HIO: Barborton.
cleveland, anton bobek.
linger, jacob keanlk. jot- 8iapnic qlrard. anton nagoda lorain, louis bala o t, john yuongatown, anton clkau
OREGON: Oregon City,
J. koftlar
t'BNNaiL,VANlA:
Bessemer, Jubn Jevntkar
Conemaufb, J. Breiaver
Coverda le In okolica, Jos. P» .crnel Kxport, Louis Supanči« Farrell. Jerry Okorn forest City. Math Haskis fr. Blodnlkar
greensdora, prank novak homer city. fr. rtreuehak
Imperial, Vence Palcich johnstown, john palaatt krayn, ant. tantelj iflwiw. frank Bal lock midway, jouu £oat pittsburgh tn okolica. philip prat »v steelton, a. hera turtle creek. Fr. behlftrar weat newton.	j or s a
wisconsin. milwaukee, west allls. Fr. sheboygan,
WYOMING: Rock Bprlnga. Diamond villa, Joa
late potrdile
•rejol
vrtavi *olib *