RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Čimprej pozabiti Olimpijo, prihajajo Domžale O Stran 11
Rokomet •
Pravična delitev točk v Ormožu
O Stran 12
Mirko Vindiš •
»Z dušo in telesom bom vedno Haložan« O Stran 15
Po mestni občini Ptuj • Grajski hrib - ptujska, ne državna sramota O Stran 3
Po naših občinah Medribnik • Težave in težavice jezni h občanov
Z> Stran 22
Reportaže Beograd • Osrečili otroke, ki so tega potrebni
Z> Stran 24
:r_ Ptuj, torek, jt; 22. septembra 2009
letnik LXII • št. 74 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • S sončnimi žarki v negotovo jesen
Se nam obeta indijansko poletje?
Sončni žarki nas bodo po napovedih meteorologov greli še nekaj čas. Še posebej jih bodo veseli vinogradniki, ki te dni že pridno pospravljajo v vinogradih, delo v kleteh pa jih še čaka. Upajo na dober letnik tudi po tem, ko narava in vinar opravita svojo nalogo v zvezi z moštom..
Lepo vreme je podaljšalo tudi posedanje na poletnih gostinskih terasah, kjer pa bodo seveda po uvedbi plinskih grelnikov nekateri vztr aj ali tudi pri zelo nizkih temperaturah. Žal pa je ponudba v tem času že močno osiromašena, saj dogodkov skorajda ni več. Zato pa bo tudi v prihodnjih dneh in mesecih še kako dobrodošel vsak sončni žarek.
Programska knjižica z letošnjim poletnim kulturnim, športnim in še kakšnim dogajanjem se počasi prazni. Ta konec tedna bo mestno jedro sicer živelo v znamenju prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Na Ptuju bo zaigral tudi Pihalni orkester iz Izole, ki je pred dnevi gostil ptujski orkester, ko je v Izoli v sodelovanju s ptujskim TlC-em poskrbel za turistično promocijo Ptuja in okolice na Obali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Cirkulane • 110 let Kulturnega društva
Polenšak • Zaprta javna pot
Navdušeni Cirkulancani in Türk Cestno-gramozna
burleska
V četrtek pozno popoldne se je v cirkulanski večnamenski dvorani zgodila napovedana in dolgo pričakovana osrednja slovesnost ob letošnjem visokem jubileju tamkajšnjega kulturnega društva. Častni gost je bil sam predsednik države Danilo Turk, kar je seveda vrhuncu letošnjih prireditev dalo še poseben pečat.
Predsednika države sta pred dvorano sprejela župan Janez Jurgec in predsednica društva Antonija Žumbar,
Festivalski zgoščenki
za naročnike Štajerskega tednika JIH ^lar.dno
411 iT-
Ptuf 2009
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radia-Tednik Ptuj, d.o.o., Raitevo
ulica 6,2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivali-izbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
sicer pa je treba priznati, da so bili v polni dvorani navdušeni vsi: predsednik Türk predvsem nad ne samo enim gromovitim aplavzom, ki je spremljal njegov prihod in kasneje nagovor; organizatorji in publika pa nad dejstvom, da je (v slovenskem pogledu) tako majhno in zakotno občino obiskal tako visok državni predstavnik. In če je navdušenje tako veliko, sicer iz zelo različnih razlogov, potem je jasno, da so zadovoljni vsi; še posebej pa domači gostitelji, saj se je predsedniška emi-nenca - kljub prvotni odločitvi, da takoj po uradnem delu slavja občino zapusti - nato vseeno odločila, da ostane celo na večerni zakuski. To pa že ni kar tako vsakdanje.
Eden izmed razlogov za
takšno odločitev Turka je bilo zelo verjetno dejstvo, da slovesnost nikakor ni bila pošastno dolga in moreče nezanimiva, ampak ravno prav strnjena, kratka in razigrana, za kar si organizatorji res zaslužijo vse pohvale.
O Stran 3
JlVr S-.
ifPr0 let
Umi ' irane^a ml? neaa
mL v
fO ulanah
Zadnji primer iz dornavske občine, konkretno gre za Polenšak, jasno kaže, da je včasih bolje pustiti kakšne zadeve, recimo ceste, v slabem stanju, kot pa jih urejati. Potem ko je namreč občina pred dobrima dvema letoma kategorizirala eno izmed poti skoz gozd ter jo nato še lepo gramozirala, so se začele težave. In to tako velike, da je zdaj dotična cesta celo uradno zaprta za promet!
u
9

Če kdo misli, da gre za kakšno hudo prometno in pomembno povezavo dveh krajev, se krepko moti. Dejansko gre za dobrih 500 metrov gramozirane ceste skozi gozd, ki jo uporabljajo večinoma lastniki gozdnih parcel, nekaj domačinov in morda še kakšen slučajni voznik, ki pač pozna bližnjico do Bratislavcev in mu ni težko riti po gramozu, saj sicer do omenjenega naselja vodi po drugi strani tudi asfaltirana cesta.
Kot rečeno, je ta čisto nepomembna cestica, bolj gozdna pot kot kaj drugega, postala velik problem najprej tamkaj živečih občanov, nato lastnikov gozdov in na koncu še samega občinskega vodstva.
O Stran 4
Slovenija • Sindikati so s protestom opozorili
O bolniških nadomestilih se ne bodo pogajali
O zniževanju bolniških nadomestil se ne bomo pogajali, so predstavniki sindikatov minuli teden na protestu sporočili ministru za zdravje Borutu Mi-klavčiču in pozvali k vodenju socialnega dialoga o vseh vprašanjih. Minister jim je zagotovil, da bo »maksimalno« upošteval njihove zahteve. A če se bodo pogajali, se bodo o vsem, je dodal.
Miklavčič je predstavnike sindikalnih central, ki so se zbrali pred poslopjem ministrstva, pričakal ob vhodu in jih povabil na pogovor.
Predstavili so mu svoja stališča ter mu izročili posebno deklaracijo, v kateri protestirajo proti delovnemu gradivu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, posebej zniževanju nadomestil med začasno zadržanostjo z dela in omejitvam v trajanju pravice do nadomestila. »Zahtevamo, da se vsi predlogi, ki kakorkoli vplivajo na znižanje bolniških nadomestil, umaknejo,« je poudaril predsednik sindikatov Pergam Dušan Rebolj.
»Nehumano in nečloveško je varčevati na tem področju. Dodatno zniževati nadomestila za 15 ali še več odstotkov je nesocialno, kajti mnogo in
Uvodnik
Minister Miklavčič je zagotovil, da bolniških nadomestil ne nameravajo spreminjati v primerih, ko bi lahko bil kdo socialno ogrožen, da pa bodo druge spremembe na tem področju potrebne.
Ukrep, po katerem bi se lahko bolniško nadomestilo izplačevalo največ leto dni, je sicer zgolj eden izmed ukrepov iz paketa ukrepov, ki ga pripravlja. Predlog zakona med drugim še predvideva, da se bolniško nadomestilo zaradi zadržanosti z dela z 90 odstotkov zniža na 75, nadomestilo zaradi zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela pa z 80 na 65 odstotkov.
preveč bolezni je prisotnih prav pri tistih, ki živijo najtežje. Zaradi delovnih pogojev, mobinga in stresa je v tej skupni pogosto doma tudi bolezen,« je opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in dodal, da bi s tem ukrepom prizadeli cele družine.
Problemi so v slabih po-
Bog nam pomagaj
Človek si ne more kaj, da ne bi nekaj zapisal o političnem diletantiz-mu in neodgovornosti oblastnikov do lastnega ljudstva. Glede na to, kaj vse nam obetajo in napovedujejo, si človek več ne zna razložiti, kam vse to vodi, je nor človek ali oblast. Ljudje so na robu preživetja, socialno ogroženih naj bi bilo 12 ali 16 odstotkov Slovencev, s statistiko so večni križi. S plačo nekaj nad 400 evrov nisi niti živ niti mrtev. Tudi pokojnine marsikaterega upokojenca se ustavijo pri tem znesku, ki ne zadostuje niti za tri tedne doma upokojencev. Današnje generacije delavcev s 400 in nekaj več evri pa o domu za upokojence lahko samo sanjajo, saj bo njihova pokojnina, če jo bodo sploh prejeli, zadostovala le za nekaj dni te ustanove, ki je za nekatere tudi strah vzbujajoča ustanova. Ljudje živijo v velikem strahu, marsikdo bo še izgubil službo, ker so gospodarski ukrepi prišli oziroma prihajajo zelo pozno. Za službo trepetajo le najnižji sloji, le delavci, javna uprava, menedžerji in politični veljaki so nedotakljive kaste. Nekateri za nekaj manj zaslužka pri že tako visokih plačah grozijo s stavkami. Delavci za stroji so zelo potrpežljivi, zgleda, kot da si niti stavkati več ne upajo, kot tudi ne zaupajo več sindikatom. Zdaj se soočajo z novo grožnjo, z občutnim znižanjem nadomestil za čas bolniškega dopusta. Ta naj bi po novi različici dosegla višino minimalne plače. Ta je septembra znašala 597 evrov! Sindikati so sicer že povzdignili glas, zavračajo vse predloge v zvezi s predvidenim znižanjem. Strokovnjaki pravijo, da za zdravstveno reformo v tem delu ni pravi čas, ker bo to položaj delavcev še poslabšalo, ker si ob znižanih nadomestilih ne bodo upali na bolniško niti resno bolni. Nihče se verjetno v tem trenutku še ni odgovorno vprašal, kaj to pomeni za primer nove gripe, ki naj bi po nekaterih napovedih spravila v posteljo nekaj sto tisoč Slovencev. Namesto ustvarjalnega človeka, ki ga gospodarska recesija in finančna kriza še kako potrebujeta, imamo opravka z delavcem, ki se na vsakem koraku sooča s strahom, da bo izgubil še tisti minimum dohodka in še tisto dostojanstvo, ki mu je ostalo. To pa v nobenem primeru ne more biti izhod iz krize. In to kljub skoraj 30 tisoč odsotnim delavcem dnevno zaradi bolniškega dopusta.
Majda Goznik
gojih dela, stalnem strahu in stresu pred odpuščanji in nizkih plačah, je prepričan Rebolj. Dodal je, da v teh dneh prihajajo različni osnutki in polosnutki za zdravstvene spremembe in reformo, pa za pokojninsko in davčno reformo - »vsak dan torej kamen na kamen, ki zaostruje položaj v Sloveniji«. In, kot je dejal, prav bi bilo, da bi se namesto različnih osnutkov in polosnutkov začel socialni dialog.
Še pred začetkom protesta je Miklavčič novinarjem pojasnil, da predstavniki sindikatov prihajajo prezgodaj in na osnovi nekega delovnega gradiva, ki je v javnost verjetno prišel iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in predstavlja
Foto: vlada .si
»prvo delovno bilanco«. V pogovoru s sindikati pa je napovedal, da bodo v 14 dneh prišli z novim osnutkom in bodo šli od »člena do člena«, pri čemer jim je svetoval, naj izkoristijo svojo moč v skupščini ZZZS.
A minister je tudi opozoril, da ima ZZZS zaradi povišanja plač v letošnjem letu 229 milijonov evrov večje izdatke kot lani. In dodal, da so se za plače izpogajali sindikati. »Ta osnutek je eden od osnutkov, ki smo ga kot delovno gradivo pripravili skupaj s stro-
kovnimi službami zavoda. Poskušali smo narediti bilanco, kako ponovno izravnati prihodke in odhodke in kako zagotoviti, da bi v letu 2010 in 2011 obdržali enake pravice in enak obseg zdravstvenega zavarovanja,« je pojasnil Miklavčič.
Njegov svetovalec Martin Toth je dejal, da so v delovnem gradivu predvidene tudi tako stroge zahteve in pogoji glede varnosti in zdravja pri delu za delodajalce, »da bi si skoraj upal reči, da bodo jutri oni na takšen način prišli
sem«.
Glede višine bolniških nadomestil je pojasnil, da predlagajo angleški pristop, da se postavi spodnja meja, pod katero nadomestila ni, pa tudi zgornja meja. »V Angliji imajo enako nadomestilo v času bolniške minister, direktor, šofer, vratar, snažilka,« je navedel Toth. Dodal je še, da predlagajo tudi bistveno večjo avtonomijo ZZZS.
»Okoli bolniških nadomestil ni pogajanj in naša zahteva je, da to iz zakona umaknete,« je bil ob koncu pogovora jasen Semolič in ponovno izrazil nasprotovanje predlogom za njihovo znižanje. O nadaljnjih pogovorih je dejal, naj se ne »igra le na karto skupščine zavoda«. Pogajanja o vseh vprašanjih morajo teči za pogajalsko mizo, kjer bodo enakopravno sedeli predstavniki vseh sindikalnih central in lahko tudi delodajalci.
»Menimo, da se v politiki zlorablja sedanja kriza in se želi izkoristiti strah delavk in delavcev, povezan z ohranitvijo delovnih mest, politiki pa zmotno ocenjujejo, da je zdaj laže izpeljati določene reforme,« je še ocenil Semo-lič.
STA ( pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Vlada bo glede plač v javnem sektorju pripravila enoten predlog
Na podlagi četrtkove razprave in ob upoštevanju zahteve sindikatov bo vlada ta teden pripravila enoten predlog, je po sestanku s predstavniki sindikatov o plačah v javnem sektorju napovedala ministrica za javno upravo Irma Pavli-nič Krebs. S sindikati se bodo, je dodala, ponovno sestali v ponedeljek.
Vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je pojasnil, da zaenkrat pogajanj še niso sprejeli in se bodo opredelili, ko bodo dobili predlog vlade, ki bo omogočal odločanje. Dodal je, da razumejo zadrego vlade in makroekonomsko situacijo v državi, »še bolj pa razumemo stisko našega članstva in bomo vsekakor ravnali v njihovem interesu«.
V imenu pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja je njen predsednik Branimir Štrukelj pojasnil, da so v pogajalski skupini konfederaci-
je zavrnili dosedanji predlog kot neustrezen, ker je narejen v več variantah. Zato so od vlade zahtevali en sam, enoten predlog, do katerega se bodo opredelili. Kot je dejal, so v celoti zavrnili varianto dve, ki je po njihovi presoji vključevala tudi možnost, »da bi ob koncu leta 2011 imeli deset ali morda celo več tisoč odpuščenih iz javnega sektorja ali bolj natančno rečeno, da bi se število zaposlenih v javnem sektorju za toliko zmanjšalo«.
Na vprašanje, ali v igri ostaja kot možnost le varianta ena oz. zamrznitev plač, pa je Štrukelj odgovoril: »Če sprašujete sindikate, potem v igri ni še nič. Vladi smo danes zelo jasno povedali, da je pod določenimi predpostavkami, ki jih je treba izpolniti, preden bomo pristali na pogajanja, možna le varianta ena. To je res. Ampak te še ni na mizi.«
Glede odprave plačnih nesorazmerij je ministrica pojasnila, da je stabilen plačni sistem pogoj za normalno delovanje uslužbencev. Kot delodajalec bi želeli odpraviti plačna nesorazmerja takoj, ko bo to mogoče, ko bo to dopuščala javno-finančna situacija. Ta trenutek pa tega ne dopušča.
MSS: Doma naj ostanejo le oboleli
otroci
V zvezi s pojavom virusa nove gripe stroka in ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) priporočajo, naj doma ostanejo le oboleli otroci, medtem ko naj se zdravi udeležujejo pouka, vzgojno-izobraževalni proces pa naj se povsod normalno nadaljuje. Ob tem poudarjajo, naj vodstva in osebje zavodov dosledno upoštevajo navodila in smernice IVZ.
Kot so zapisali v skupnem sporočilu za javnost MŠŠ, ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), lahko z upoštevanjem vseh navodil omejimo širjenje kroženja virusa, ki se ga sicer ne da ustaviti. Pričakujemo namreč, »da bodo v prihodnje podobne dogodke kot ta teden na Osnovni šoli Polzela zabeležili tudi drugi vzgojno-izobraževalni zavodi po Sloveniji. Zdravstvena služba bo pozorno spremljala razmere v teh zavodih, svetovala predstavnikom šol in staršem«. V prihodnje, dodajajo, bodo regionalni epidemiologi po prejemu
obvestila o pojavu povečanega števila obolelih otrok v vzgojno-izobraževalnih zavodih kontakti-rali šolskega zdravnika, pediatra ali družinskega zdravnika. Ta bo bris odvzel le pri enem ali dveh otrocih, ki kažeta znake okužbe na gripo. Če se bo laboratorijsko potrdila prisotnost pandemske-ga virusa, bodo izbrani zdravniki ostale obolele otroke, ki imajo podobne bolezenske znake, obravnavali, kot da prebolevajo gripo. _
MŠŠ dnevno spremlja razmere obolevnosti v vseh šolah. »Pojave gripe in gripi podobnih obolenj je pričakovati tudi v bodoče, zato je izrednega pomena, da vzgojno-izobraževalni zavodi še naprej dosledno upoštevajo priporočila epidemiologov iz zavodov za zdravstveno varstvo, IVZ in zdravstvene službe,« pojasnjujejo.
Na ministrstvu so sicer spomnili, da so že v zadnjem tednu avgusta sklicali posvete z ravnatelji vseh šol v Sloveniji, kjer so jim predstavniki IVZ posredovali informacije v zvezi s pandemsko gripo, v sodelovanju z ministrstvom za zdravje pa so prejeli informativne materiale s preventivnimi nasveti. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Z osrednje proslave ob 110-letnici Kulturnega društva
Medsebojno navdušeni Cirkulancani in Türk
V četrtek pozno popoldne se je v cirkulanski večnamenski dvorani zgodila napovedana in dolgo pričakovana osrednja slovesnost ob letošnjem visokem jubileju tamkajšnjega kulturnega društva. Častni gost je bil sam predsednik države Danilo Türk, kar je seveda vrhuncu letošnjih prireditev dalo še poseben pečat.
Sicer je treba priznati, da so bili v polni dvorani navdušeni vsi; predsednik Türk predvsem nad ne samo enim gromovitim aplavzom, ki je spremljal njegov prihod in kasneje nagovor; organizatorji in publika pa nad dejstvom, da je (v slovenskem pogledu) tako majhno in zakotno občino obiskal tako visok državni predstavnik. In če je navdušenje tako veliko, sicer iz zelo različnih razlogov, potem je jasno, da so zadovoljni vsi; še posebej pa domači gostitelji, saj se je predsedniška eminen-ca - kljub prvotni odločitvi, da takoj po uradnem delu slavja občino zapusti - nato vseeno odločila, da ostane celo na ve-
čemi zakuski. To pa že ni kar tako vsakdanje.
Eden izmed razlogov za takšno odločitev Turka je bilo zelo verjetno dejstvo, da slovesnost nikakor ni bila pošastno dolga in moreče nezanimiva, ampak ravno prav strnjena, kratka in razigrana, za kar si organizatorji res zaslužijo vse pohvale. Izognili so se namreč vsem strašno dolgočasnim dolgim nagovorom (ob katerih sicer vabljeni politični veljaki morajo strpno in mirno sedeti, čeprav bi najraje pobegnili) in so namesto tega v dobri uri programa s kratkimi predstavitvami postavili na oder z nekajminutnimi nastopi sedem
") let irane^a nega jä v : ulanah
V pisani predstavitvi so se v nekaj minutah s svojimi točkami na odru zvrstili člani sedmih sekcij cirkulanskega KD.
aktivnih sekcij KD Cirkulane (razen knjižnice, ki se pač na odru ne more predstaviti): mešani pevski zbor, pevke sestre Kopinske, Mlade veseljake, cir-kulanske tamburaše, folklorne plesalce, ljudske pevce in Ano Črnivec za dramsko sekcijo z odlomkom iz monoigre Anica.
Sicer je na oder prvi stopil domači župan Janez Jurgec in zelo na kratko pozdravil številne goste, med njimi tudi poslanca Dejana Levaniča ter Branka Mariniča, nato pa je sledil (najdaljši) nagovor častnega gosta prireditve, Turka. Predsednik države je seveda pohvalil ljubiteljsko kulturno dejavnost, posebej v Cirkula-
Danilo Türk v nagovoru: »Premalo se zavedamo, da je ljubiteljska kultura najpomembnejša industrija slovenskega naroda!«
nah, pa tudi sicer po državi in med drugim poudaril: »Premalo se zavedamo, da je ljubiteljska kultura najpomembnejša industrija slovenskega naroda! V Ameriki je pojem industrije že veliko širše razumljen kot pri nas; vključuje namreč vse oblike dejavnosti, ne le materialno, ki prinašajo razvoj. In kultura je gotovo ena izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja naroda, zlasti pri Slovencih! Pri tem ne mislim na elitistično pojmovanje kulture, ki si jo prisvajajo ozki krogi, pač pa je pojem kulture veliko širši. Če pogledamo v zgodovino, je naš razvoj vedno temeljil na kulturnem napredku, napredek pa se vedno meri po tem, kakšna je kvaliteta našega življenja. Ta pa se ne meri le v BDp! In dalje, zavedati se moramo, da so možnosti ustvarja-
Dvorana je bila polna; sicer pa so bili drug nad drugim navdušeni oboji - publika nad obiskom predsednika, slednji pa nad gromovi-timi aplavzi in prijetno kratkim programom prireditve.
nja kulturnega bogastva neizčrpne, vsi drugi viri napredka in ustvarjanja pa so omejeni!« V Türkovem nagovoru je bilo nato slišati še veliko o izjemno pomembni vlogi ljubiteljske kulture, ki zna obstati in delovati (tudi) brez državne blagajne, pri čemer pa je vendarle poudaril, da bo treba zlasti tej branži kulture vseeno nameniti več državne finančne podpore. Seveda pa je Türk še posebej čestital cirkulanskemu Kulturnemu društvu za izjemno dolgo tradicijo delovanja, kar ga postavlja v vrh najstarejših ljubiteljskih kulturnih društev v državi, cirkulanski kulturni praznik pa je označil kot simbolni praznik vse ljubiteljske kulture v Sloveniji.
Predsednica KD Cirkulane Antonija Žumbar se je predsedniku zahvalila za nagovor in ob tem posebej poudarila,
da bo njegov obisk zabeležen kot ena izmed prelomnic delovanja društva v zgodovini tudi v prihodnjem zborniku, da ga ne bodo pozabili niti zanamci, nato pa je podelila posebna društvena priznanja članom društva za 40 let ali več kulturnega ustvarjanja. Prejeli so jih: Ana Črnivec, Jože Petrovič, Anton Žumbar, Daniel Pola-jžer, Terezija Petrovič in Jože Dernikovič, ki ima za seboj že 53 let vodenja mešanega pevskega zbora.
Za konec uradne slovesnosti pa si je posebno priznanje JSKD RS prislužilo tudi samo cirkulansko kulturno društvo. Predsednici Žumbarjevi ga je izročil predsednik omenjenega sklada Igor Teršar, podpredsednik sklada Franci Pivec pa je Žumbarjevi izročil še zlato priznanje za dolgoletno uspešno delo.
SM
Ptuj • S seje četrtnega sveta ČS Center
Grajski hrib - ptujska, ne državna sramota
Člani sveta četrtne skupnosti Center so na septembrski seji osrednjo pozornost posvetili pripravam na projekt Evropske prestolnice kulture 2012 oziroma aktivnostim, ki bi jih bilo potrebno v okviru tega projekta izvesti na območju Centra, torej starega mestnega jedra. Ob tem so ugotovili, da je staro mestno jedro skoraj eno najbolj zanemarjenih območij v MO Ptuj, saj se vanj zadnjih deset oziroma petnajst let, potem ko so naredili še danes vprašljiv poseg v ureditev (nenaravnega) pločnika na Prešernovi ulici, ni skoraj nič vlagalo.
Sama četrt se v projekt ne namerava vključiti, ker je premajhna in nima denarja, pravi predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovič. Mestno občino pa je četrt pozvala, da naredi vse za kulturno in urejeno podobo mestnega jedra, če smo že sestavni del projekta EPK 2012. Na vseh večjih parkiriščih, predvsem pa pod gradom in nad tržnico, naj se uredijo javne sanitarije in zagotovi oskrba z brezplačno vodo, da se z njo lahko oskrbi vsak, ki pride v najstarejše mesto v Sloveniji. O mestni fontani in fontanah se že vse (pre)dol-go samo govori. V tem trenutku na Ptuju namreč ni nobene »javne« pipe. Na grajskem hribu naj se uredi park, ne glede na to, da je v državni lasti, njegova neurejenost je ptujska sramota. V parkih naj se namestijo klopi, informacije, kako se to lahko naredi, pa lahko pridobijo v Varaždinu, Čakovcu, Trakošča-
nu. V Varaždinu bi se Ptujčani oziroma odgovorni lahko tudi poučili o tem, kako se neguje odnos do javnega dobra, kako se ne uničujejo klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava in
druge dobrine tega sklopa. Ob klopeh bi na določenih mestih lahko postavili tudi mize. Vse to so predlogi, ki bodo izboljšali podobo mesta, pokazali na njegovo gostoljubnost, prijaznost
in kulturo odnosa nasploh.
MO Ptuj bi po prepričanju članov sveta ČS Center morala odločneje nastopati proti vsem, ki v mestnem jedru ne vzdržujejo fasad, saj neurejeni objekti niso samo v sramoto mesta, temveč zaradi odpadanja ome-
ta in poškodovanih streh tudi nevarni. Že pred časom so se namreč odločili za to, da bodo v prvi fazi prijaznejši do vseh takšnih lastnikov. V letu 2010 bi MO Ptuj morala določiti vse objekte, ki se morajo urediti do leta 2011. Če tega lastniki do
V CS Center se tako kot drugi Ptujčani sprašujejo, kako lahko mesto, kot je Ptuj, funkcionira brez javnega stranišča in javnih pip oziroma fontan, ki bi zagotavljale osvežitev tako meščanom kot obiskovalcem mesta.
Foto: Črtomir Goznik
Neurejenih fasad oziroma objektov je v mestnem jedru veliko, tudi občinskih.
leta 2011 ne bodo opravili sami, naj to namesto njih opravi občina sama, za vložek pa bremeni lastnike objektov. Problem pa je, da je občina sama tista, ki se pravil igre ne drži, saj je lastnica več zelo neurejenih objektov, nekateri so tudi kulturni spomeniki. V samo vsebino projekta EPK 2012 se v svetu četrtne skupnosti Center niso spuščali. Prepričani pa so, da bi se ob fasadah morali urediti tudi pločniki in cestišča. Morda pa bodo z odcepitvenimi željami v naslednjih letih izsilili kakšen pameten projekt tudi za mestno jedro, so razmišljali na glas.
Znova pa so tudi pozvali MO Ptuj, da pri poimenovanju ulic po zgodovinskih osebnostih in tudi dogodkih poskrbi za kratko predstavitev, da se bo na eni strani vzdrževal odnos, na drugi pa tudi ohranjal zgodovinski spomin.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Polenšak • Zakaj je zaprta javna pot
Cestno-gramozna burleska
Zadnji primer iz dornavske občine, konkretno gre za Polenšak, jasno kaže, da je včasih bolje pustiti kakšne zadeve, recimo ceste, v slabem stanju, kot pa jih urejati. Potem ko je namreč občina pred dobrima dvema letoma kategorizirala eno izmed poti skoz gozd ter jo nato še lepo gramozirala, so se začele težave. In to tako velike, da je zdaj dotična cesta celo uradno zaprta za promet!
Če kdo misli, da gre za kakšno hudo prometno in pomembno povezavo dveh krajev, se krepko moti. Dejansko gre za dobrih 500 metrov gramozirane ceste skozi gozd, ki jo uporabljajo večinoma lastniki gozdnih parcel, nekaj domačinov in morda še kakšen slučajni voznik, ki pač pozna bližnjico do Bratislavcev in mu ni težko riti po gramozu, saj sicer do omenjenega naselja vodi po drugi strani tudi asfaltirana cesta.
Kot rečeno, je ta čisto nepomembna cestica, bolj gozdna pot kot kaj drugega, postala velik problem najprej tamkaj živečih občanov, nato lastnikov gozdov in na koncu še samega občinskega vodstva.
Domačini vedo povedati, da je (zdaj sporna) cesta skozi gozd nastala že tako davno nazaj, da se nihče niti točno ne spomni, gotovo pa je od tega več kot 50 let. Mirno so jo uporabljali vsi, da so pač prišli do svojih gozdov ali domov. Vmes se je trasa ceste sicer nekoliko spremenila, kot marsikje, in je skoraj vzporedno z njo nastala druga, ki je bila nato zadnja desetletja bolj uporabljana, ne samo s strani lastnikov gozdov, ampak tudi ostalih voznikov. Zato se je občinsko vodstvo leta 2007 odločilo, da jo pač kategorizira kot javno pot in jo tudi nekoliko bolje uredi, da bo lažje prevozna za vse uporabnike. Potem pa je začelo pokati in spor je v zadnjem obdobju prerasel v prav neverjetne poteze
vseh vpletenih.
Dva izmed lastnikov gozdnih parcel, gre za Antona Deželaka in Branka Juriča, se namreč nikakor ne strinjata s tem, da bi omenjena javna pot tekla prav čez njune zasebne gozdne parcele (čeprav je bilo tako vsa ta leta). In ker javna pot kljub desetletja dolgemu obstoju in uporabi še ni uradno odmerjena, seveda tudi ne uradno vrisana ter zemljiškoknjižno vpisana kot javno dobro (uradno niti naj ne bi bila urejena služnostna pravica), sta lahko
zahtevala popolno prepoved uporabe te ceste, ne glede na strinjanje ostali lastnikov gozdov, da naj se cesta ohrani in uporablja naprej.
Župan Rajko Janžekovič je povedal, da so se z obema lastnikoma, ki več ne dovoljujeta javne uporabe te ceste, že poskušali neštetokrat pogovoriti, jima ponudili celo odkup spornega dela javne poti (gre za skupno okoli 300 m2), vendar uspeha ni bilo, pač pa so celo sledile napovedi o tožbi, če se cesta ne bo zaprla za pro-
Pred razcepom ceste, ki vodi skozi gozd (na posnetku levo) in je zdaj neprevozna ter z znakom prepovedana za ves promet, in drugo cesto, ki je uradno zasebna last Munde in Lovrenčiča
met. Tako je občina pač pred parcelo prvega lastnika gozda postavila znak za prepoved vožnje naprej. Ker se cesta prav na tej točki cepi in drugi krak ceste vodi (vzporedno) ob gozdu čez zasebno imetje Milana Lovrenčiča in nato še Konrada Munde, je prekipelo tudi tema dvema, češ kako je zdaj to, da se uradna javna pot zapre za promet, njuno zasebno cesto pa zdaj kar uporabljajo vsi ... Jezen je zlasti Lovrenčič, ki pravi, da je zdaj cesta protipravno zaprta, da je občina s postavitvijo
Najbolj jezen nad nastalo situacijo je Milan Lovrenčič, ki meni, da je zaprtje ceste protipravno oz. protizakonito, jezi pa ga to, da se ljudje sedaj vozijo čez "njegovo" cesto.
znaka pravzaprav dala javno dobro v last zasebnikom, kar je protizakonito itd.
In spor je začel goreti in se poglabljati; v dveh letih ni bilo možno najti pametne in za vse primerne rešitve. Deželak in Jurič vztrajata pri svojem (sicer dovoljujeta vožnjo lastnikom gozdnih parcel, drugim pa ne), Munda in Lovrenčič pa pri svojem; v obeh primerih gre pot čez zasebno imetje, razlika je le v občinski kategorizaciji.
Župan Janžekovič še vedno goji iskrico upanja, da se bodo nekako lahko sporazumeli, v nasprotnem primeru pa se bodo verjetno »poslužili kakšne pravne poti«. Ta gotovo ne bo poceni, predvsem pa je vprašanje, ali je sploh smiselna in čemu naj služi, ne glede na rezultate. Sicer obstaja še
Da cesta res ni prevozna, so poleg znaka nanjo nasipali še tovornjak zemlje...
možnost natančne odmeritve, ker orto foto posnetki trase ceste zaradi krošenj dreves pač niso natančni, vendar tudi to pomeni velike stroške za občinski proračun, ki so z vidika uporabnosti tega delčka ceste precej vprašljivi, če že ne neupravičeni.
Ima pa občina še eno možnost: teh 500 metrov zdaj spornega gramoza lahko izvzame iz kategorizacije in tamkajšnje občane ter lastnike parcel pač pusti, naj se dogovorijo ali premikastijo ali spljuvajo pač sami. Morda bi bilo tudi dobro, da pograbi nasut gramoz, spravi cesto nazaj v prvo stanje in znalo bi se zgoditi, da bi bilo potem na tem koncu Polenša-ka spet vse mirno in prevozno, kot je bilo do leta 2007 ...
Dejstvo je, da takšnih in podobnih zgodbic po naših občinah sploh ni malo; očitno gre za slovito vseslovensko posebnost, o kateri ne bomo posebej. Gotovo je tudi, da se v ozadju te zgodbe o gozdni polenški cesti skriva še marsikaj, verjetno čisto osebne ambicije ali druge spletke.
Bi se pa vsi vpleteni in akterji tega spora lahko vseeno vprašali, kakšni so videti v očeh širše javnosti. Da se jim zaradi takih razprtij smejejo nekateri že javno, drugi pa pač za hrbtom, bi že morali vedeti ...
SM
Foto: SM
Foto: SM
Vitomarci • Regijsko tekmovanje prve pomoči CZ
Znanje prve pomoči vredno zlata
V soboto je na vitomarški osnovni šoli potekalo regijsko tekmovanje ekip prve pomoči Civilne zaščite. Udeleženci so morali na treh točkah pokazati, kako bi prvo pomoč nudili ponesrečencem v prometni nesreči, pri eksploziji plina in otrokom ob nezgodi na otroškem igrišču.
Letošnje regijsko preverjanje je bilo že 14. po vrsti, na njem pa se je pomerilo pet ekip, med njimi tri iz Ptuja, ena iz Majšper-ka in ena iz Markovcev. Prizorišče regijskega tekmovanja se vsako leto seli v drugi občino,
tokrat so gostovali v Vitomar-cih. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo letošnje preverjanje obsežnejše, kar pomeni, da je bilo več poškodovancev na treh različnih lokacijah. Na eni eksplozija plina, drugo mesto
Foto: Patricija Babosek
Velikokrat je prizorišče nezgode otroško igrišče, ekipe so pomagale poškodovanim otrokom.
Foto: Patricija Babosek
Na enem izmed prizorišč so udeleženci nudili pomoč poškodovanim v prometni nesreči.
je bila prometna nesreča in otroško igrišče, na katerem se zgodi marsikaj. Vsa prizorišča so bila pripravljena glede na to, kaj se v resničnem vsakdanjem življenju lahko zgodi. Prometne nesreče so, na žalost, del našega vsakdana, prav tako niso redke eksplozije plinskih bomb, hitro pa se nezgoda pripeti tudi na otroškem igrišču, zato je pomembno, ne le za pripadnike civilne zaščite, pač pa tudi za ostale, da vedo, kako hitro ukrepati. Ekipe so morale karseda hitro in učinkovito pomagati ponesrečencem in jih oskrbeti s prvo pomočjo, vsaka delovna naloga je trajala deset minut, kar pomeni, da je moral vodja ekipe delovati hitro, ugotoviti, kdo je najbolj potreben pomoči, nadalje pa usmerjati bolničarje, ki so oskrbeli ponesrečence. Na vsaki točki so ekipe opazovali ocenjevalci, ki so ocenili opravljeno delo, prav skupno število točk ob koncu tekmovanja pa je določilo vrstni red ekip in zmagovalno ekipo, ki se bo v Kranju udeležila državnega tekmovanja prve pomoči Civilne zaščite. Tretje mesto je zasedla ekipa iz Majšperka, drugo mesto ekipa Ptuj 3, naziv zmagovalca regijskega tekmovanja pa so si priborili člani ekipe Ptuj 2, ki se bodo tudi borili za naziv državnega prvaka.
Patricija Babosek
Prvenci • Prelogovi odprli sodobno urejeno farmo
Naenkrat 33.000 piščancev, letno do 450 ton
Družina Prelog iz Zagojičev, ki se z vzrejo piščancev ukvarja že 42 let, je ob robu njivskega kompleksa v Prvencih zgradila sodobno farmo za vzrejo piščancev, ki je veljale prek pol milijona evrov; ob prisotnosti številnih domačinov in gostov so jo svečano odprli v četrtek, 17. septembra.
Kot je v pozdravnem nagovoru povedal gospodar Alojz Prelog, sega reja piščancev na njihovi kmetiji v Zagoji-čih že v leto 1967, ko mu je bilo 10 let in so njegovi starši sprejeli v rejo prvih 1700 piščancev. Naselili so jih kar na podstrešje stanovanjske hiše, kjer so uredili vzrejni prostor, vodo pa sta s sestro Marijo nosila iz lesenega studenca na dvorišču v vedrih po stopnicah v kad na podstrešju, iz katere so potem skupaj napolnili ročne napajalnike. Tako so živeli in rasli skupaj s piščanci, a tedaj se je tudi z majhnimi jatami primerno zaslužilo. Pri hiši še danes hranijo vse obračune od začetka reje, ki povedo, da so od leta 1967 vzredili prek 6700 ton piščancev. V novem hlevu z več kot 2000 kvadratnimi metri površine pa bodo v enem turnusu lahko vzredili od 65 do 70 ton ali v enem letu od 350 do 450 ton piščancev.
Z razvojem perutninskega področja so rasli tudi Prelo-govi, saj so v letih od 1979 do 1981 zgradili nov, tedaj sodoben hlev v velikosti 40 x 12,5 m, kar je pomenilo velik napredek, pomemben napredek pa so dosegli 10 let nazaj, ko so dobili vodovod in jim ni bilo treba več vode nositi na podstrešje. V letih reorganizacije kooperacije v Perutninarsko zadrugo Ptuj, ki je organizator proizvodnje za Perutnino Ptuj, je potreba po širjenju naraščala. V letu 2002, ko je Perutnina Ptuj v svoji razvojni strategiji načrtovala povečanje reje piščan-
Foto: M. Ozmec
Novo farmo so s prerezom vrvice svečano odprli (z leve) dr. Roman Glaser, lastnik Alojz Prelog, njegova mati Rozalija Prelog in Andrej Tkalec.
cev, so resno prisluhnili in za gradnjo novega, še večjega hleva predlagali zemljišče v Prvencih.
Po pridobitvi vseh dovoljenj in potrebnih dokumentov so z gradnjo pričeli letos spomladi, danes pa v novem hlevu že rastejo piščanci. Žal niso dosegli razpisnih pogojev SAPART, zato so za najem kreditov potrebovali jamstva. Pri gradnji je sodelovala cela družina, z največjo vztrajnostjo pa ta se izkazala oba sinova Marko in Mirko.
Posebno zahvalo je Alojz Prelog namenil Občini Mar-kovci in županu Francu Ke-kcu, saj so na občini videli cilj k razvoju tega kraja in z izdajo vseh potrebnih soglasij in služnosti omogočili nadaljevanje upravnih postopkov. Preden so pričeli graditi novo farmo, je bilo treba do parcele pripeljati in zgraditi
vso potrebno infrastrukturo, za kar so porabili okoli 1400 m električnega kabla, okoli 900 m vodovodnih cevi, za dovozno cesto pa je prispevala gramoz tudi občina Go-rišnica. Vseh računov še niso prejeli, vendar so prepričani, da bo celotna investicija družino Prelog veljala krepko prek 500 milijonov evrov.
Ves čas pa so Prelogovi poslovno tesno povezani s Perutnino Ptuj in s Perutninarsko zadrugo Ptuj, zato jim je ob pomembni pridobitvi prvi čestital predsednik Uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser, ki je poudaril, da je ponosen na take rejce, kot so Prelogovi, saj so z njimi že 42 let, njihovo sodelovanje pa temelji na medsebojnem zaupanju in dobrih odnosih. Ker so izredno delovna, homogena in sposobna družina, je izrazil trdno prepričanje, da se
Foto: M. Ozmec
V enem turnusu je lahko vhlevljenih okoli 33.000 dan starih piščancev, letno pa bodo lahko vzredili tudi do 450 ton piščancev.
bo reja perutnine pri njih še dolgo nadaljevala. Ob čestitki k doseženim uspehom in novem hlevu pa je spomnil tudi na dejstvo, da je danes vzreja piščancev relativno težja kot pred leti, saj so vsi pogoji težji. Ko so Prelogovi začeli, so vhlevili le okoli 1700 piščancev, v novem hlevu pa jih imajo prek 33.000, tudi čas vzreje je bil tedaj okoli 60 dni, danes pa je le 37 dni.
Žal je nižji tudi zaslužek na enoto živali, saj je pred štirimi desetletji kilogram piščan-čjega mesa veljal bistveno več kot danes. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da je danes agroživilstvo povsod v relativno težki situaciji, da so cenovne pozicije negativne.
Obenem pa je to ena redkih dejavnosti, v kateri rejci še vidijo možnost za svoj zaslužek, kajti živali v hlevu se relativno hitro obrnejo. In čeprav zaslužek ni tako velik, je dovolj, da daje rejcem spodbudo za pridelavo perutninskega mesa in gradnjo takšnih objektov, kot je Prelogov.
Je pa to tudi lep primer tega, kako in na kakšen način sta lahko perutninarska zadružna organizacija in Perutnina Ptuj vpeti in povezani v primarno proizvodnjo mesa. Zato je izrazil zadovoljstvo, da so znotraj skupine Perutnina Ptuj zmogli urediti tudi to, izrazil pa je tudi prepričanje, da bodo Prelogovi uspeli pridobiti tudi nepovratna
sredstva iz Evropske unije, saj so svoja v celoti porabili.
Čestitkam in željam po nadaljevanju dobrega sodelovanja sta se pridružila tudi direktor Perutninarske zadruge Ptuj Andrej Tkalec ter predsednik upravnega odbora Zvonko Erbus, kasneje pa še župan občine Markovci Franc Kekec, s simboličnim prerezom vrvice ob vhodu v nov hlev pa so to pomembno pridobitev skupaj z gospodarjem Alojzom Prelogom odprli še njegova mama Roza-lija Prelog, dr. Roman Glaser in Andrej Tkalec, nato pa so si lahko udeleženci slovesnosti nov sodobno urejen hlev tudi ogledali.
M. Ozmec
Tržec • Družabno odprtje skednja
Veselo na Djočanovi kmetiji
V Tržcu so v soboto popoldne uradno odprli novo pridobitev, ki počasi zaokrožuje celotno podobo nekdanje Djočanove kmetije. Gre za skedenj z napuščem ter gnojišče s poljskim straniščem.
valskim princem (Pl. Thurn von Valssasina), ki so uprizorili nadvse šaljiv skeč na temo nekdanjega pobiranja mitni-ne. Turniški gospod je imel namreč nekoč svojo mitnico prav na lokaciji sedanjega Tržca.
Po uradnem prerezu traku, ki je očem zbranih obiskovalcev odprl na vpogled notranjost skednja z nekdanjim
kmečkim orodjem ter tradicionalni poljski WC »na štrbunk«, se je na kmetiji začel družab-nejši del srečanja, v okviru katerega sta župan Friderik Bračič in Ivan Božičko najprej obrala grozdje z brajd, izbrali so tudi največjo bučo in najdaljši koruzni klas, nato pa so sledile še kmečke igre.
SM
Predsednik ED Tržec Ivan Božičko, ki bdi nad celovito obnovo, je v uradnem delu prireditve povedal, da brez finančnega vložka občine, ta je znašal 5000 evrov, ne bi mogli uspešno kandidirati za sredstva iz Leader programa, od koder so za obnovo pridobili še dodatnih 6000 evrov: »Vendar je ta gospodarski objekt, če bi obračunali še vse opravljene delovne ure prostovoljcev, material, ki smo ga tudi dobili, ter veliko etnografskih eksponatov, vreden danes 20.000 evrov. Obnovo bomo še nadaljevali, saj želimo na tem posestvu postaviti še ka-ščo, kozolec, svinjsko kuhinjo s prostorom za žganjekuho, čebelnjak in leseni 'plot' okoli domačije, ki bo verjetno prvi na vrsti.«
Božičko se je v nadaljevanju v imenu ED vsem tistim, ki so
največ prispevali za dograditev skednja, bodisi v urah prostovoljnega dela, podarjenem materialu in eksponatih bodisi v denarju, zahvalil s pisnimi zahvalami, da je bilo vzdušje
veselo, so s petjem poskrbeli Jurovski fantje, na harmoniki Dejan Potočnik, za veliko smeha pa so tokrat zaslužni člani KTD Soviče-Dravci skupaj z aktualnim letošnjim karne-
Za veliko smeha na odprtju skednja Djočanove kmetije so s ske-čem poskrbeli člani KTD Soviče-Dravci na temo, kako so nekoč v Tržcu pobirali mitnino.
Potem ko sta prerezala trak v znak odprtja skednja, sta predsednik ED Tržec Ivan Božičko in župan Friderik Bračič pokazala, kako se je uporabljalo staro orodje.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • V Glasbeni šoli gostoval violinist Marin Maras
Z 258 let staro violino do uspehov
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj je v petek zvečer pripravila posebno poslastico za vse glasbene sladokusce. Naše mesto je namreč obiskal odličen mladi violinist Marin Maras, ki od rane mladosti osvaja nagrade na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih.
Že pri 11 letih je nastopal kot solist z Dubrovniškim simfoničnim orkestrom, štiri leta kasneje je kot posebno nadarjen začel obiskovati Glasbeno akademijo v Zagrebu, v žepu pa ima tudi zmago na mednarodnem violinskem tekmovanju v Rusiji leta 2007.
Prijazen 19-letnik iz Dubrovnika je pred koncertom, na katerem ga je spremljala tudi pianistka Renata Hil, razkril nekaj zanimivosti s svoje glasbene poti.
Ste prvič na Ptuju?
»Da. Zelo mi je všeč, res je lepo mesto. Vesel sem priložnosti, ki mi jo ponuja tukajšnji koncert, saj bom odigral enak program kot na tekmovanju na Hrvaškem čez nekaj dni. Ker mi je zelo pomembno, da pred tekmovanjem preigram ves program, mi bo to v veliko pomoč.«
Zakaj ste izbrali za svoje glasbilo ravno violino?
»Ko sem bil majhen, so mi v šoli predstavili več glasbil in nekako sem se odločil za violino. Ker se je izkazalo, da mi gre igranje nanjo dobro od rok, sem tako pri tem inštru-
mentu tudi ostal.«
Menda se je nanjo precej težko naučiti igrati. Ali so starše ob vaših začetkih kaj bolela ušesa?
»(Smeh) Možno, da so jih res, ker je na to glasbilo res težko igrati. Na primer na klavirju je že takoj mogoče ustvariti neki normalen ton, medtem ko je pri violini za to potrebno več let. Na začetku med drugim tudi škriplje, tako da je morda
takrat moje starše res motilo.«
Danes pa igrate na zelo posebno violino ...
»Res je, gre za violino italijanskega mojstra Tomassa Car-cassija iz leta 1751, ki je izposojena iz švicarske zakladnice Maggini-Stiftung.«
Kljub mladosti ste dobili že polno nagrad. Katere vam pomenijo največ?
»Najbolj sta mi pri srcu prva nagrada z mednarodnega tek-
movanja v Novosibirsku v Rusiji in lanskoletno sodelovanje na evrovizijskem tekmovanju mladih na Dunaju. Tam sicer nisem prišel v finale, ampak mi ta dogodek veliko pomeni, ker sem predstavljal svojo državo.«
Po kom ste podedovali glasbeno nadarjenost?
»Vsekakor po očetu, mama nima ravno posluha (smeh). Oče se sicer ni resno ukvarjal z glasbo, je pa igral kitaro v bendu.«
Še veliko hodite v domači Dubrovnik?
»Ne več dosti. Sedaj sem bil čez poletje, grem tudi čez božične praznike, čez leto pa sem v Zagrebu. Včasih pogrešam morje, ampak ker sem bil sedaj veliko ob njem, ga imam zaenkrat dovolj (smeh).«
Se morate zaradi svoje glasbene kariere odrekati veliko stvarem, ki jih običajno počnejo mladi vaših let?
»Včasih res, ampak naša akademija nima tako zelo veliko obveznosti, zato se s pomočjo dobre organizacije ne odrekam veliko.«
Polona Ambrožič
Kog • Novo telovadnico predali namenu
Telovadnico za abrahama
V petek so na Kogu svečano predali namenu novo telovadnico, ki ne bo služila le šolarjem in predšolskim otrokom, ampak naj bi postala nov prireditveni prostor za kulturne in športno-rekreativne namene. Pridobitev je sovpadla z 230. obletnico začetka šolstva na Kogu in 50-letnico šolske zgradbe, zato je župan Alojz Sok menil, da gre za lepo darilo ob abrahamu.
Večnamenska dvorana je bila polna domačinov in povabljenih gostov. Ministrstvo za šport je zastopal Boris Čer-nilec , generalni direktor di-rektorata za vrtce in osnovno šolstvo, ki je povedal, da po vsej Sloveniji šolo obiskuje trenutno najmanj številčna generacija otrok. Tudi zato je pozval Kogovčane, ki so zaposleni v sosednjih mestih
in vozijo svoje otroke v šolo v druge kraje, da pomislijo tudi na to, da se njihov kraj brez šole ne bo mogel razvijati. Kljub temu da je z denarjem vedno težko, pa je bil optimističen glede nadaljnjih šolskih projektov v občini Ormož.
Prireditve so se udeležili župani več občin, svetniki občinskega sveta, ravnatelji,
direktorji zavodov. Opaziti je bilo tudi nekatere vidne politike, recimo Andreja Bajuka s soprogo, nekdanjega finančnega ministra, in nekdanjega poslanca Jožeta Horvata. Zbranim je govoril župan Alojz Sok, ki je poudaril, da je možnost, da se je postavila telovadnica na Kogu, posledica spremenjenega zakona o financiranju občin, ki daje
podeželskim občinam veliko možnosti za razvoj. Prepričan je, da se ni nič odvzelo Ljubljani, ki še vedno dobiva največ, le sredstva so se nekoliko drugače porazdelila. To je po njegovem mnenju potrebno tudi za to, da bodo kraji, kot je Kog, preživeli in da ojačamo rob naše države, kajti država se začne na meji in ne v metropoli. Zato je nujno, da ostanejo ti predeli poseljeni. Prepričan je, da je 900.000 evrov, kolikor bodo stali telovadnica, otroško igrišče, kanalizacija in razsvetljava šolskega parkirišča, dobro naložen denar. Poleg tega so Kogovčani prav tako kot vsi drugi dolga leta plačevali samoprispevke in čas je, da tudi oni dobijo to, kar drugi že imajo.
»Z izgradnjo telovadnice se izenačujejo pogoji za izobraževanje naših otrok s pogoji drugih šolarjev v Sloveniji. Kraj je dobil pomemben večnamenski objekt, v katerem se bodo lahko izvajale številne kulturne in športne prireditve, ki bodo bistveno izboljšale življenje na Kogu,« je ob slavnostnem trenutku povedal ravnatelj Vlado Hebar.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Dvorana na Kogu je bila polna domačinov in povabljenih gostov, med katerimi je bilo tudi veliko politikov.
Od tod in tam
Ptuj • Ekipa iz Aten v Mestni hiši
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je prejšnji četrtek v Mestni hiši na Ptuju pripravil sprejem za ptujske šolarje, ki so letos prvič sodelovali na mednarodnih igrah. Udeležili so se 41. mednarodnih iger šolarjev v Atenah. Na njih je nastopilo več kot dva tisoč učencev iz 90 mest iz 36 držav sveta. Potekale so pod geslom Skupaj vsi prijatelji. Z njim so organizatorji želeli poudariti medkulturno sodelovanje in opozoriti na otroke s posebnimi potrebami. Sodelovanje ptujske ekipe, ki so jo sestavljali učenci, štirje trenerji (Boštjan Zemljarič, Mojca Gramc, Zoran Krajnc in Nataša Kante Flanjak) in vodja Anica Ternovšek, so podprli v MO Ptuj in ptujskem gospodarstvu. Vrnili so se z lepimi rezultati, polni lepih vtisov, izkušenj in novih spoznanj. Ni nemogoče, da podobnih iger ne bodo nekoč organizirali tudi na Ptuju.
MG
Ptuj • Jubilejni koncert MoPZ »Jezero«

Foto: Črtomir Goznik
V cerkvi sv. Petra in Pavla je v soboto, 19. septembra, Moški pevski zbor Jezero DU Budina-Br-stje pripravil drugi jubilejni koncert v počastitev svoje desetletnice. Prvega so imeli v Domu krajanov Budina-Brstje 14. junija letos. Pevci so v čast svojega delovanja želeli doživeti zven svoje pesmi tudi v sakralnem objektu. Tokratni koncert je bil v celoti sestavljen iz slovenskih zborovskih pesmi, s katerimi so se predstavili v dveh delih. Njihova gostja je bila mlada citrarka Petra Gabrovec iz Podlehnika, dijakinja drugega letnika Ekonomske gimnazije na Ptuju, ki je tudi zapela. Moški pevski zbor Jezero, katerega zborovodja je Ladislav Pulko, je v desetih letih nastopil že 137-krat. Izdal je tudi dve zgoščenki, druga je izšla ob desetem jubileju.
MG
Gerečja vas • Šesta Bučijada
Foto: Črtomir Goznik
Članice Društva žena in deklet Gerečja vas so letos posadile kar 56 različnih semen buč. Sadove njihovega medletnega dela bo mogoče videti ta konec tedna, 25. in 26. septembra, v prostorih gasilskega doma v Gerečji vasi, ko bo potekala že tradicionalna šesta Bučijada. Kot je povedala predsednica društva Anica Drevenšek, je bila letina dobra. Razstavo velikih in malih, okroglih in pisanih, okrasnih in jedilnih ter še veliko drugih buč bodo odprli 25. septembra ob 19. uri. Spremljal jo bo priložnostni kulturni program, ge-reške žene in dekleta pa se bodo tudi letos izkazale z različnimi jedili iz buč. Posebej bodo nagradili največjo in najmanjšo bučo.
Prlekija • Obetaven pričetek letošnje trgatve
Manj grozdja - večja kakovost
V ljutomerskem podjetju Ljutomerčan se je letošnja trgatev pričela teden dni prej kot lani. Pričakovano vinsko bero in poslovne ambicije so novinarjem razodeli direktor družbe Karl Krašek, vodja prodaje Mateja Štabuc in enolog Mitja Herga.
Po splošni oceni bo tokratnega pridelka za 40 odstotkov manj kot lansko sezono, saj je v juniju kar tri tedne neprenehoma deževalo, za tem pa je še dvakrat udarila toča. »Na podlagi analiz lahko pričakujemo izjemno dober letnik,« je povedal Herga, ki opravlja delo enologa v Ljutomerčanu in tudi v drugem podjetju bratov Vladimirja in Janka Puklavca -v Jeruzalemu Ormož VVS. Po oceni naj bi obe kleti sprejeli okoli 5500 ton grozdja - 1800 ton iz vinogradov Jeruzalema Ormoža, 1000 ton iz vinogradov Ljutomerčana, 2500 ton odkupa od Kmetijske zadruge Ormož, okoli 700 ton grozdja odkupa od privatnih vinogradnikov v Ljutomeru, še 100 ton grozdja pa nameravajo odkupiti od Vinogradniške zadruge Ormož.
Po pričakovanjih bo v ljutomerski kleti okoli 1,5 milijona litrov vina letnika 2009, v ormoški pa tri milijone litrov vina. Ljutomerska trgatev se je pričela z ranino in rizvancem, osrednji čas trgatve pa bo po
25. septembru, ko pride na vrsto trganje laškega in renskega rizlinga ter šipona.
V Ljutomerčanu je 38 zaposlenih delavcev s sklenjenimi pogodbami za nedoločen čas in 30 za določen čas, v času trgatve pa bodo s pogodbami zaposlili še dodatnih 80 ljudi. Odkupna cena grozdja bo v povprečju 58 centov za kilogram, kar je 60 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom.
Zasebnim vinogradnikom bodo letošnje grozdje izplačevali v treh obrokih - prvi bo konec novembra letos, drugi konec marca, tretji pa konec maja prihodnje leto. Veliko pozornost bodo v prihodnosti namenili prodajnim projektom in poskušali ljutomersko-ormoško vino promovirati po vsem svetu. »Želimo obnoviti veljavo naše blagovne znamke izpred mnogih let,« je dejala
Mateja Štabuc in poudarila ponovni vstop na trg bivše skupne države.
Po besedah direktorja Karla Kraška so v družbi z vso resnostjo pristopili k revitalizaciji Ljutomerčana. V naložbe
je vloženih okoli 450 tisoč evrov, zlasti v strojno opremo. Sicer se je njihovo polletno poslovanje zaključilo v rdečih številkah, pa tudi ob koncu leta ne bo veliko bolje. »Šele dolgoročno, ob maksimal-
nem prizadevanju celotnega kadrovskega pogona, lahko pričakujemo postopno izboljšanje poslovnih rezultatov,« ni skrival rahlega razočaranja prvi mož Ljutomerčana.
Niko Šoštarič
Ptuj • Projekt ZRS Bistra »Nič odpadkov«
Nova vas • Zaključek medobčinske gasilske lige
Nov sistem ravnanja z odpadki zmagoslavje za Malo vas
V maju so v Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra pričeli izvajati projekt »Nič odpadkov« (Zero Waste), ki je financiran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj preko programa Medite-ran in v katerem je ZRS Bistra edini partner iz Slovenije poleg Grčije, Italije, Francije in drugih.
Osnovni namen projekta, ki sta ga javnosti predstavila strokovni sodelavec ZRS Bistra Danilo Čeh in višja strokovno raziskovalna sodelavka dr. Aleksandra Pivec, je razviti sistem ravnanja z odpadki, ki temelji na povečanju prihodkov in energije ob hkratnem zmanjševanju odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Kot sta povedala, koncept ravnanja z odpadki »Nič odpadkov« zahteva spremenjen način razmišljanja. Osnovna naloga ni iska-
nje poti, kako se znebiti odpadkov, ampak zagotavljanje trajnostnega načina uporabe materialov ter spodbujanje njihovega recikliranja in ponovne uporabe.
»Z ustreznim preoblikovanjem izdelkov in ravnanjem z njimi lahko postanemo družba brez odpadkov,« meni dr. Aleksandra Pivec. Namen projekta je po njenih besedah razvoj enotnega upravljavskega sistema za vzpostavitev sistemov, ki vodijo v zmanjševanje količine odpadkov v
Foto: Patricija Babosek
Projekt Nič odpadkov (Zero Waste) sta javnosti predstavila Danilo Čeh in dr. Aleksandra Pivec iz ZRS Bistra.
regiji. Ločevanje organskih odpadkov je ključnega pomena za uspešno izvajanje omenjenega projekta in njegove strategije v lokalni skupnosti, saj so ti odpadki glavni vir problemov na odlagališčih.
Projekt »Nič odpadkov« ne ponuja kratkoročnih rešitev, cilje in strategije bo mogoče doseči le dolgoročno. Namen projekta je tudi promocija in osveščanje javnosti o sortiranju odpadkov, da bi ponovno koristno izrabili te vire ter promocija metod recikliranja, ki so ena izmed gonilnih sil ekonomskih aktivnosti in trajnostnega razvoja sodelujočih regij. »S ponovno izrabo odpadkov in kreiranjem novih produktov z dodano vrednostjo lahko oblikujemo nova delovna mesta in znižujemo stroške obratovanja ter tako dodajamo pomembno vrednost celotni ekonomiji regij.«
V okviru izvajanja projektov bodo izdelane številne brošure in plakati, ki bodo opozarjali ljudi na pomembnost ponovne uporabe sekundarnih virov, hkrati pa nameravajo vpeljati testni sistem postavitve kompostni-kov, ki jih bodo razdelili v določen odstotek gospodinjstev v regiji, ta bodo dobila dolo-
V začetku septembra se je s tekmovanjem za pokal Nove vasi zaključila medobčinska gasilska liga štirih gasilskih zvez: Ptuja, Ormoža, Gorišnice in Dornave. Vodja lige je bil Ivan Golob.
čena navodila, ZRS Bistra pa bo spremljala in analizirala ravnanje z njimi. »Na ta način želimo spodbuditi ljudi, da se tovrstno odlaganje odpadkov vpelje tudi v gospodinjstva.«
Eden izmed ciljev projekta je tudi vpeljava plačilnega sistema »Plačaj, kolikor odvržeš« (Pay as you throw), kar predstavlja pomembno aktivnost in nalogo za realizacijo projekta, hkrati pa zahteva trdo delo in vztrajnost na nacionalnem nivoju.
Vsi v projektu sodelujoči partnerji imajo pomembne izkušnje na področju ravnanja z odpadki in bodo z združitvijo obstoječih znanj ter izkušenj doprinesli veliko korist za javno dobro, saj bodo rezultati projekta prenosljivi in uporabni za vsako sodelujočo regijo v različnih državah, sodelujočih v projektu. »V sklopu projekta želimo s promocijo in osveščanjem javnosti in nosilcev razvoja na lokalni in nacionalni ravni razviti boljše sodelovanje med mestnimi občinami ter vzpostaviti sistem izmenjave dobrih praks med različnimi partnerji in državami in tako doseči najboljše rezultate za vse sodelujoče regije,« je zaključila dr. Aleksandra Pivec.
Patricija Babosek
V petih mesecih se je zvrstilo 11 gasilskih tekmovanj, katerih točke so štele za uvrstitev v ligi. Tekmovanja so organizirala vsa društva, ki so v ligi tudi sodelovala. V moški konkurenci je tekmovalo 11 ekip (Mala vas, Markovci, Žamenci, Polenšak, Spuhlja, Ptuj I in II, Kicar, Sobetinci, Gajevci in Bresnica) in v ženski pet (Mala vas, Polenšak, Nova vas, Grajena in Borovci).
Tako med moškimi kot ženskimi ekipami so slavili gasilci iz Male vasi, ki so lovoriko osvojili že več let zapored in so se odločili, da prihodnje leto v ligi več ne bodo nasto-
pili. Sicer pa je drugo mesto med ženskimi desetinami v ligi osvojila ekipa iz Polenša-ka, tretje pa desetina iz Nove vasi. Med moškimi je bila dru-gouvrščena ekipa Markovcev, tretja pa ekipa Žamencev.
V uvrstitvi 5. tekmovanja za pokal Nove vasi sta prav tako med ženskimi in moškimi ekipami slavili desetini Male vasi. V moški razvrstitvi so bili drugi Markovci, tretji pa Prvenci-Strelci. Med članicami je drugo mesto zasedla ekipa Grajene in tretje so bile domačinke - ekipa Nove
vasi.
MZ
Moška in ženska ekipa PGD Mala vas sta tudi letos osvojili prvo lovoriko medobčinske gasilske lige.
Foto: MZ
Zagreb • Po srečanju Kosor - Pahor
Hrvaška opozicija obtožila Kosorjevo zavajanja
Voditelja največjih hrvaških opozicijskih strank Zoran Milano-vic (SDP) in Radimir Čačic (HNS) sta v Zagrebu na ločenih novinarskih konferencah obtožila premierko Jadranko Kosor, da ni povedala celotne zgodbe o doseženem dogovoru s slovenskim premierom Borutom Pahorjem v petek v Ljubljani. Kosorjeva je že zanikala vse obtožbe opozicije.
Milanovic je dejal, da je Kosorjeva v javnosti povedala neresnice, ko je dejala, da s Pahorjem nista dogovorila nič, česar ne bi bilo v pismu, ki ga je iz Ljubljane poslala švedskemu predsedstvu EU. Hrvaško zunanje ministrstvo je namreč v torek potrdilo, da sta se na petkovem srečanju dogovorila, da bodo nadaljevali pogajanja o meji na podlagi drugega, junijskega, predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki govori o pristopu Slovenije do odprtega morja.
Predsednik hrvaških socialdemokratov je spomnil na ponedeljkove izjave Kosorjeve, ki je na Hrvaškem radiu večkrat ponovila, da ni nobenih dogovorov s Pahorjem izven omenjenega pisma, ter ocenil, da gre »ali za neresnice ali grobo neinformiranost državnega uslužbenca«. Spomnil je, da v pismu ni niti ene same besede o omenjenem Rehnovem predlogu. Obenem je obtožil premierko, da je prekršila odločitev sabora iz 8. maja, ki je sprejel prvi, aprilski, Rehnov predlog.
Kot je poudaril, je saborska odločitev na ravni zakona in je veljavna. Izpostavil je, da junijskega Rehnovega predloga nihče ni videl, ter da se o njemu le »šušlja«. »Ali mora hrvaška javnost o takšnih zadevah zvedeti od slovenskega premiera in slovenske javnosti ali od naše premierke, ki je sodelovala v pogajanjih,« je izjavil Milanovic in pozval Kosorjevo, naj javnosti jasno pove, kaj sta se zmenila s Pahorjem in katere obveznosti Hrvaške izhajajo iz tega dogovora. Napovedal, je da bo SDP zahteval saborsko razpravo o dogovoru Kosor-Pahor.
Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče primerjati obstoječi dogovor z nekdanjim sporazumom Drnovšek-Račan, je Milanovic dejal, da se takratni hrvaški premier Ivica Račan za razliko od Kosor-jeve ni skrival pred javnostjo in saborom, ki je kasneje ta sporazum zavrnil, Račan pa je tudi prevzel politično odgovornost.
Tudi predsednik Hrvaške narodne stranke (HNS) Čačic je obtožil vlado, da »že pet dni laže hrvaški javnosti«. »Ali obstaja še kaj, kar niso povedali, lahko pa ogroža hrvaške nacionalne interese, bomo še videli«, je dejal Čačic.
Kosorjeva je po seji vladnega ekonomskega sveta v Zagrebu danes ocenila, da želijo nekateri opozicijski voditelji zmanjšati rezultat težkih pogajanj s Slovenijo, tako kot tudi dejstvo, da je Ljubljana umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU. Zavrnila je vsa ugibanja glede domnevnih tajnih dogovorov s Pahorjem ter ponovila, da je vse, kar sta se dogovorila, mogoče prebrati v pismu, ki gaje poslala švedskemu predsedstvu EU.
Znova je ponovila, da sta s Pahorjem vse o ljubljanskih pogovorih povedala na novinarski konferenci po njunem petkovem srečanju. »Oba sva povedala, da bomo nadaljevali pogovore o urejanju vprašanja meje od tam, kjer so bili ustavljeni 15. junija. Temu ni treba nič dodajati, niti odvzeti,« je povedala hrvaška premierka.
»Dogovori glede spora o meji šele bodo, nič se nismo dogovorili. Gre za to, da bomo iskali načine za urejanje vprašanja meje in v pismu sem omenila dve poti - ali se bomo dogovorili ali pa bo odločilo arbitražno sodišče,« je še pojasnila Kosorjeva. Dodala je, da ne ve, kaj vse je o njunem dogovoru izjavil Pahor in da nima časa tega analizirati, sicer pa so bile njune izjave v Ljubljani usklajene. (sta)
Beograd •
Koštunica: Srbija je formalno priznala Kosovo
Je podpis protokola o policijskem sodelovanju dovolj?
Nekdanji srbski premier Vojislav Koštunica je prepričan, da je Srbija s podpisom protokola o policijskem sodelovanju pri nadzoru meje z misijo Eulex na Kosovu formalno priznala meje neodvisnega Kosova. Vsaka država, ki podpiše sporazum o čezmejnem sodelovanju, prizna, da meja je, je dejal
Koštunica za srbski dnevnik Danas.
Vsaka država, ki podpiše sporazum o čezmejenem sodelovanju formalno prizna, da se njeno državno ozemlje razprostira do mejne črte in istočasno priznava, da se preko te mejne črte začne ozemlje druge države, je za Danas pojasnil Koštunica, ki vodi opozicijsko Demokratsko stranko Srbije. Takšna je po njegovem mogoča pravna razlaga izraza »meja« v omenjenem sporazumu, ki sta ga minuli petek podpisala misija EU na Kosovu Eulex in srbsko notranje ministrstvo.
Koštunica meni, da je ta sporazum »težak udarec za Srbijo in neposreden akt priznavanja meja neodvisne države Kosovo«. Prepričan je, da je zato sedanja vlada pod vodstvom Mirka Cvetkoviča »izdala lastni narod, državne interese in Srbe na Kosovu«.
Koštunica je tudi prepričan, da je sporazum v nasprotju s srbsko ustavo. »Vsakemu državljanu brez posebnega pravnega znanja bo takoj vse jasno, če prebere 8. člen ustave, ki pravi, da je ozemlje republike Srbije enotno in nedeljivo. Meja republike Srbije je torej nedotakljiva, menja pa se po postopku za
spremembo ustave,« je še pojasnil Koštunica za Danas.
Sporazum sta srbsko notranje ministrstvo in Eulex podpisala minuli petek, njegov namen pa je predvsem boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu med Srbijo in Kosovom, okrepil pa naj bi tudi nadzor blaga in ljudi na meji. Podpis protokola je bil eden od tehničnih pogojev, ki ga je morala izpolniti Srbija v prizadevanjih za odpravo vizumov za vstop v schengenski prostor s 1. januarjem 2010.
S sporazumom sicer niso zadovoljni niti na Kosovu, saj naj bi načenjal njihovo lastno suverenost. Uradna Priština je namreč vztrajala, da so za podpis sporazumov v imenu Kosova pristojne samo kosovske institucije. Po več sestankih s predstavniki EU pa sta nato predsednik in premier Kosova, Fatmir Sejdiu in Hashim Thaci, v skupni izjavi izpostavila, da Kosovo ni stranka sporazuma in da bo Kosovo nadaljevalo sodelovanje z EU. Kljub temu je v dneh po podpisu v Prištini proti temu sporazumu protestiralo več tisoč ljudi.
Kosovo je doslej priznalo 62 držav, med njimi tudi Slovenija. Zadnja država doslej, ki je priznala Kosovo je bila Dominikanska republika 11. julija letos. (sta)
Bruselj • Rehn in Djelic podpisala sporazum o pomoči
100 milijonih evrov za Srbijo v krizi
Foto: beta.finance-on.net
Evropski komisar za širitev Olli Rehn in podpredsednik srbske vlade Božidar Djelic sta danes v Bruslju podpisala sporazum o 100 milijonih evrov pomoči Srbiji za premagovanje finančne in gospodarske krize. Rehn je ob tem izrazil upanje, da bo trgovinski del sporazuma Srbije z EU odmrznjen kmalu, še pod švedskim predsedstvom EU.
Podpis današnjega sporazuma o finančni pomoči je po Rehnovih besedah pomemben, saj bo pomagal Srbiji preprečevati negativne posledice krize za njene državljane, prav tako pa je to tudi spodbuda Srbiji, naj nadaljuje reforme v procesu približevanja EU. »Današnji sporazum kaže, da nam je mar za Srbijo,« je poudaril komisar.
Srbski politiki so v zadnjem času večkrat napovedali, da bodo do konca leta vložili prošnjo za status kandidatke. Rehn je tako danes dobil več vprašanj o tem, ali meni, da je ta korak ustrezen - glede na to, da EU še ni odmrznila sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, niti začasnega dela tega sporazuma, ki ureja trgovinske odnose med stranema. Ta sporazum je bil podpisan lani, vendar je zamrznjen, ker Nizozemska za napredek Srbije na poti v EU vztraja pri popolnem sodelovanju Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu oziroma pri predaji nek-
danjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladica, med drugim obtoženega za pokol v Srebrenici.
Rehn je poudaril, da bi morala Srbija uveljaviti začasni sporazum, preden se odloči za naslednji korak v procesu približevanja EU - prošnjo za status kandidatke. Ob tem je sicer izrazil upanje, da bo lahko Svet EU »kmalu sprejel odločitev o odmrznitvi začasnega sporazuma«. »Upam, da se bo to zgodilo še med švedskim predsedovanjem EU,« je dejal. (sta)
Kabul•
Dvomljivi rezultati
predsedniških
volitev
EU: Okoli 1,5 milijona glasovnic v Afganistanu je sumljivih
Foto: chattaxboot.com
Opazovalci Evropske unije so danes sporočili, da je okoli 1,5 milijona glasovnic z avgustovskih predsedniških volitev v Afganistanu sumljivih. V štabu afganistanskega predsednika Hamida Karzaja so bili zaradi teh navedb do opazovalcev EU kritični. Označili so jih namreč za »neodgovorne«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Vse sumljive glasovnice moramo preučiti,« je dejala Dimitra Ioanu, namestnica vodje misije EU, ki je nadzorovala potek avgustovskih volitev. Kot je pojasnila, je bilo 1,1 milijona sumljivih glasovnic namenjenih Karzaju, 300.000 pa njegovemu glavnemu tekmecu Abdulahu Abdulahu. Preostanek sumljivih glasovnih je bil namenjen preostalim kandidatom.
Volilna komisija je doslej preštela 5,8 milijona glasovnic, kar pomeni, da je EU izrazila zaskrbljenost glede četrtine vseh oddanih glasov. Ioannoujeva je ob tem pojasnila, da so bili izračuni misije EU pripravljeni na podlagi parametrov, ki jih je postavila volilna komisija.
V štabu predsednika Karzaja pa so bili do opazovalcev EU kritični. Navedbe o sumljivih glasovnicah »so pristranske, neodgovorne in v nasprotju z afganistansko ustavo,« so sporočili iz Karzajeve volilne ekipe.
Komisija za pritožbe na volitvah se je minuli teden odločila za ponovno preštevanje glasov na voliščih, kjer so odkrili »jasne in prepričljive« dokaze o prevarah. Ukrep se nanaša na več kot 2500 voliščih od skupno 25.450, in sicer v vseh afganistanskih provincah, kjer je prišlo do prevar.
Afganistanska volilna komisija bo danes sicer objavila prve končne izide volitev. Zadnje delne izide, ki so temeljili na 95 odstotkih preštetih glasov, so objavili v soboto. Po teh rezultatih je z dobrimi 54 odstotki glasov zmagal Karzaj, medtem ko je Abdulah Abdulah zbral 28 odstotkov glasov. (sta)
Foto: eulex-kosovo.eu
Bruselj • Berlusconijeve tožbe
Protest medijskih združenj proti Berlusconiju
Mednarodna medijska združenja so v Bruslju pripravila protest proti italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, ker naj bi poskušal ustrahovati evropske časopise, ki so obsežno poročali o njegovem zasebnem življenju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medijska združenja, med njimi Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) in Novinarji brez meja (RSF), so novinarje, ki bodo poročali o današnjem izrednem neformalnem vrhu Evropske unije v Bruslju, pozvala, naj pri tem nosijo nalepke, ki zagovarjajo svobodo tiska.
»Prvič v zgodovini EU je predsednik vlade, italijanski premier Silvio Berlusconi, sprožil oster napad proti svobodi tiska, s tem ko je sprožil pravni postopek proti različnim italijanskim in evropskim medijem,« so združenja zapisala na letaku. »Na kratko, Berlusconi ni okleval z uporabo svoje politične in gospodarske moči, da bi v Italiji in Evropski uniji prikril informacije,« so še dodali.
Berlusconi se je v Bruslju mudil prvič, odkar je ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne v Gdansku v začetku septembra zagrozil, da bo zaradi kritike na račun Italije s strani tiskovnih predstavnikov Evropske komisije blokiral delovanje EU.
Italijanski premier je sprožil tudi tožbo ali zagrozil s tožbo proti italijanskima časopisoma La Repubblica in L'Unita, španskemu časniku El Pais in francoski publikaciji Nouvel Observateur. Berlusconi se je za ta ukrep odločil zaradi člankov in uvodnikov v omenjenih časopisih, ki so bili po mnenju italijanskega medijskega mogotca opravljivi, še poroča dpa. Shod za svobodo medijev v Italiji naj bi v soboto potekal tudi v Rimu, organiziral pa naj bi ga italijanski sindikat novinarjev FNSI. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Memphis - Ameriški gigant s področja hitre dostave pošiljk Fedex je v prvem četrtletju poslovnega leta ustvaril 181 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 53 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so v družbi poudarili, da se kažejo znaki izboljšanja svetovnega gospodarstva, saj so se mednarodne pošiljke »popravile«. Dobiček je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP znašal 58 centov na delnico, medtem ko je bil v enakem obdobju lanskega poslovnega leta 1,23 dolarja na delnico. Prihodki od prodaje so se znižali za 20 odstotkov na okoli osem milijard dolarjev. Analitiki so sicer pričakovali dobiček v višini 58 centov na delnico in 8,24 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje.
Washington - Gradnja novih hiš in stanovanj je avgusta v ZDA porasla za 1,5 odstotka na letno raven 598.000 enot, kar je največ v zadnjih devetih mesecih. To je nov znak gospodarskega okrevanja, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Julija je gradnja malce nazadovala za 0,2 odstotka, avgusta pa je porasla predvsem zaradi stanovanj. Stanovanjska gradnja je poskočila za 25,3 odstotka, potem ko je julija padla za 15,2 odstotka. Gradnja hiš je avgusta nazadovala za tri odstotke, potem ko je rasla pet mesecev pred tem. Avgusta je poraslo tudi število prošenj za gradbena dovoljenja in sicer za 2,7 odstotka na letno raven 579.000 enot. Avgusta se je najbolj gradilo na ameriškem severovzhodu, kjer je rast znašala 23,8 odstotka. Na srednjem zahodu je gradnja porasla za 0,9 odstotka, na zahodu je ostala nespremenjena, na jugu pa je nazadovala za 2,4 odstotka. Gradnja med drugim raste tudi zaradi tega, ker vlada do konca novembra prvim kupcem hiš in stanovanj ponuja do 8000 dolarjev davčnih olajšav.
Washington - Število novih zahtevkov za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA se je v preteklem tednu drugi teden zapored zmanjšalo in ustavilo pri 545.000. Teden prej je bilo po popravljenih podatkih ministrstva za delo teh zahtevkov 557.000. Analitiki so sicer pričakovali, da se bo število prošenj zvišalo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, naj bi se zahtevki po pričakovanjih analitikov zvišali za 5000. Upad prošenj je že tretje v zadnjih štirih tednih, to pa je po mnenju analitikov znak, da se krčenje delovnih mest ustavlja. Število oseb, ki že dlje časa prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti, se je zvišalo za 129.000 na 6,2 milijona.
Sofija - Bolgarija razmišlja o prodaji dela svojega 51-odstotnega deleža v nastajajoči novi jedrski elektrarni pri kraju Belene, je v pogovoru za časnik Standart potrdil bolgarski minister za gospodarstvo in energetiko Trajčo Traj-kov. Bolgarska državna energetska družba NEK ima trenutno 51-odstotni delež v omenjeni elektrarni, nemški energetski koncern RWE pa preostali 49-odstotni delež. Bolgarska vlada naj bi bila pripravljena zmanjšati državni delež na do 20 odstotkov, z namenom zmanjšati obseg sredstev, ki bi jih za uresničitev projekta postavitve nove nuklearke morala zagotoviti država. Ruski energetski minister Sergej Šmatko pa je v ločenem pogovoru za televizijo BNT dejal, da je Rusija načeloma zainteresirana za nakup dela bolgarskega deleža v omenjeni elektrarni, ki jo gradi rusko podjetje Atomstrojexport.
Luxembourg - V EU so julija opravili za 1,1 odstotka manj gradbenih del kot junija in za 11,1 odstotka manj kot pred letom dni. Obseg gradbenih del se je zmanjšal v devetih in povečal le v treh državah, za katere ima evropski statistični urad Eurostat podatke. V Sloveniji se je vrednostni obseg gradbenih del zmanjšal za 4,6 odstotka. Največje zmanjšanje vrednosti opravljenih gradbenih del so julija zabeležili v Romuniji (za devet odstotkov), sledita Slovenija in Španija (za 4,1 odstotka). Več del kot junija pa so gradbena podjetja v juliju opravila le na Poljskem (za 5,2 odstotka), Švedskem (za 1,7 odstotka) in Portugalskem (za 0,2 odstotka). V 16 državah članicah območja evra so julija zabeležili zmanjšanje obsega gradbenih del na mesečni ravni za dva odstotka oz. za 10,8 odstotka v primerjavi z lanskim julijem.
Ženeva - Dobički švicarskih bank so se v letu 2008 znižali za rekordnih 30,8 odstotka na 49 milijard frankov oziroma 32 milijard evrov, v svojem letnem poročilu o bančnem sektorju ugotavlja švicarsko združenje bank. To je največji padec, odkar se pred več kot 20 leti začeli beležiti statistiko o dobičkih. Tolikšen upad dobičkov je po pojasnilih združenja posledica velikih izgub v bančnih enotah za trgovanje z vrednostnimi papirji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stanje v teh enotah naj bi se sicer izboljšalo v drugi polovici leta. Kot pravijo v združenju, ki ima okrog 360 članov iz finančnega sektorja, bi lahko izboljšano zaupanje vlagateljev v drugem polletju namreč privedlo do dviga zaslužkov na področju trgovanja z vrednostnimi papirji in upravljanja s premoženjem.
Osluševci • Začetek gradnje širokopasovnega omrežja v treh občinah
Povezani v najnovejši tehniki
Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž so se prijavile na razpis za pridobitev sredstev za projekt gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja. Sama priprava vloge in papirologija je trajala dobro leto dni, vsega leto in pol pa ima na voljo izbrani izvajalec, da izvede čez 10 milijonov vreden projekt.
Kot je povedala mag. Karmen Štumberger, ki se je največ ukvarjala s pripravo projekta, je sama prijava potekala večfazno. Ker je bilo predvideno javno-zasebno partnerstvo, je bilo potrebno v samem procesu prijave pridobiti partnerja. Prijavila sta se dva, kot najugodnejši ponudnik pa je bila izbrana družba GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij iz Ljubljane. Ponudili so izgradnjo najsodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja in zasebno investicijo v projekt v višini 3,1 milijona evrov. Projekt je s strani evropskega sklada (85 %)in RS (15 %) sofinanciran v višini 7,3 milijona evrov. Prispevek sodelujočih občin pa je v prijavi projekta na razpis, koordinaciji projekta med izvajalci, krajani, nadzorom, pridobivanju služnosti in brezplačnem podeljevanju služnosti na občinskih cestah.
Drugi največji tovrsten projekt v Sloveniji
Skupno projekt zajema priključke za 2469 gospodinjstev in 120 poslovnih uporabnikov v 30 naseljih. Na območju občine Ormož je vključenih 1850 gospodinjstev, v občini Sv. Tomaž 470 in v občini Središče ob Dravi 149. Do vsakega uporabnika bosta potekali po dve optični vlakni, do poslovnih uporabnikov pa štiri. Dolžina trase je 350 kilometrov, porabili pa bodo preko 600 kilometrov optičnih kablov. Izgradnja predstavlja veliko pridobitev, saj bo omogočila hiter prenos podatkov in vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve - IP-televizijo,
Na tiskovni konferenci so predstavili enega največjih projektov javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Spregovorili so (z leve) Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, Jurij Borko, župan občine Središče ob Davi, mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Ormož, Jožica Guzej, direktorica GVO, d. o. o., in mag. Jure Krajnc, direktor enote komerciale in marketinga GVO.
IP-telefonijo in širokopasovni dostop do interneta. Mag. Štumberger je prepričana, da se tudi občani zavedajo pomembnosti projekta in zato aktivno sodelujejo pri trasira-nju, ki naj bi bilo čimbolj pisano na kožo uporabnikom. Občani so se zelo pozitivno odzvali pri omogočanju služnosti.
Župan Mirko Cvetko je
ocenil projekt kot zelo pomemben za občino Sv. Tomaž, ki je sicer redko naseljena in kot takšna komercialno nezanimiva potencialnim ponudnikom tovrstnih storitev. Verjame, da bodo morebitne težave pri gradnji s krajani, ki si izgradnje želijo, uspešno rešili. Izpostavil pa je tudi problem, saj v projekt ni bila zajeta celotna občina, ki je po njegovem mnenju cela ena velika bela lisa. Je pa to označil za začetek projekta, ki ga bo mogoče nadaljevati še v ostalih vaseh, ki so tokrat izpadle.
V občini Središče ob Dravi
sta bili v projekt vključeni le dve vasi, saj so ostali deli občine bolj ali manj strnjena naselja, v katerih bi utegnil obstajati komercialni interes, je povedal župan Jurij Borko.
Dela bo izvajalo podjetje GVO, ena izmed hčerinskih firm Telekoma, ki je danes vodilna družba na področju projektiranja, gradenj in vzdrževanja telekomunikacijskega omrežja. Pred tedni so pričeli podoben projekt v Mislinjski dolini za kar sedem koroških občin, je povedala direktorica Jožica Guzej.
Po pokritosti z optičnim kablom tretji v EU
Mag. Jure Krajnc, direktor enote komerciale in marketinga GVO, pa je izpostavil, da bo večina omrežja (70 %) po izgradnji v lasti vseh treh občin, po zaključku 20-letne-ga koncesijskega obdobja pa tudi ostanek. Gre za omrežje, ki bo zgrajeno v najsodobnej-
ši tehnologiji. Mag. Krajnc pa je presenetil tudi s podatkom, da je Slovenija po razvoju optičnega omrežja na tretjem mestu v EU, takoj za Dansko in Norveško: »Da pride optika na ruralno območje, o tem lahko drugod po Evropi le sanjajo. Slovenija ima danes 7 % pokritost z optičnim kablom, veliko bogatejša in razvitejša Nemčija ima le 1 %. Odprto širokopasovno omrežje pomeni, da bo omrežje odprto za vse ponudnike telekomunikacijskih storitev pod enakimi pogoji. Končni uporabnik bo tisti, ki bo izbiral svojega ponudnika storitve. Hitrost prenosa podatkov je lahko poljubno velika.«
Dela so se poizkusno pričela že v avgustu, saj so testirali najsodobnejšo mehanizacijo za izvajanje izkopov za kabelsko kanalizacijo, ki je bila za te potrebe uvožena iz Amerike. Nedavno so se začela izvajati zemeljska dela. Za polaganje optičnih cevi bodo z moderno opremo izkopavali jarek širine 16 centimetrov in globine 80 centimetrov. V drugem delu pa bodo na klasičen način z bagerji kopali jarke širine 30 do 40 centimetrov in globine prav tako 80 centimetrov. Omrežje projektirano tako, da poteka ob robu občinskih cest. To je še zlasti pomembno na ru-ralnem območju, da bo vpliv na kmetijska zemljišča le majhen. Potem ko bodo položene cevi, se bodo vanje upihni-li optični kabli. V naslednjem letu in pol je pri izvajanju projekta pričakovati nekaj motenj na cestah, kjer bodo delne premične zapore. Mag. Krajnc je povedal, da so na položenem omrežju okvare redke in je največkrat potrebno le upihanje nove cevi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Pa brez zamere
Virtualno realno
Splet kot priložnost za zafrustrirance
Svetovni splet, po domače internet, je vsekakor iznajdba, ki na lestvici človekovih izumov kotira zelo visoko. Naš svet bi bil brez spleta precej drugačen. Pravzaprav ga sploh ne bi bilo; naše življenje je namreč tako odvisno od tega virtualnega sveta ter komunikacij, ki jih omogoča, da bi se v trenutku izrazito spremenilo, če bi se na primer zgodilo, da bi internet čez noč ugasnil in se ne vklopil nazaj. In z našim svetom, ki bi se spremenil, bi se vsekakor spremenili tudi mi. Eni bolj, drugi manj. Svetovni splet z vsemi svojimi funkcijami namreč več kot odlično opravlja svojo nalogo kot vzporedna ali morda celo edina prava realnost. Svet brez spleta je tako skoraj postal tista navidezna realnost, ki jo je na začetku predstavljal internet.
V tej novi spletni realnosti pa seveda obstajajo tudi možnosti (in to velike), da se posamezniki »na novo izumijo«, da zgradijo novo osebnost - skratka da postanejo drug človek, kot pa so to v »preprosti« realnosti. To se najbolj jasno pokaže pri tistih funkcijah svetovnega spleta, ki posamezniku omogočajo, da se tudi sam izraža - oziroma, ki mu omogočajo, da sam sodeluje pri tvorjenju spletnih vsebin. Pri tem velja izpostaviti predvsem razne forume in možnost komentiranja posameznih vsebin, na primer novic, člankov in tako dalje. Seveda ta možnost ni nova, saj jo poznamo že iz tiskanega časopisja (pisma bralcev), a je zaradi svoje dostopnosti ter relativne anonimnosti prav na svetovnem spletu doživela svoj največji razmah. Na internetu praktično vsak lahko komentira praktično vse in to počne v varnem zavetju anonimnosti. To pa je tudi vzrok, da se na svetovnem spletu pravzaprav pokaže dejanski karakter posameznika, pa tudi vse njegove skrite želje, hibe, frustracije in tako dalje. Na spletu se tako lahko pokaže njegov alter ego, njegov drugi jaz, ki ga človek v »navadnem«, ne-spletnem svetu ne more ali ne upa pokazati. Spletni forumi in strani, namenjene za komentiranje posameznih vsebin, so tako polni ljudi, ki so globoko v sebi zafrustrirani, svoje frustraci-je pa rešujejo na raznih forumih, klepetalnicah in straneh, namenjenih komentarjem uporabnikov.
Nekdo, ki je v »navadnem« svetu bojazljivec in tiho kot miš, bo na internetu največji junak, ki se strumno spoprime z vsakim, ki mu pride na pot. Nekdo, ki je v »navadnem« svetu velik zagovornik kake stvari, bo v virtualnem svetu kričal proti njej. Nekdo drug, ki ima, recimo, strah pred ženskami, da zardi in iz sebe ne spravi niti besedice, kadar sreča kako pripadnico tega krasnega spola, bo na spletu kričal, da so vse ženske enake, hudobne, pocestnice in tako dalje. Skratka, svetovni splet je prava Meka za vse mogoče zafrustrirance in ljudi s kompleksi. Kar je po svoje dobro. Raje vidim, da nekdo na primer na internetu kriči, kako bo tega in tega »razbil«, kot pa da ga res razbije. Težava je seveda v tem, da marsikdo (in teh je vse več) nima več racionalne zmožnosti ločevati virtualni in realni svet. Ta dva svetova se vse bolj zlivata v eno, oziroma postaja virtualni svet vse bolj realen, realen pa nek čuden privid le-tega. To pa zna biti (in tudi je) nevarno, in tega se je treba zavedati.
Gregor Alič
Stoperce • Predstavili prvo knjigo o tem kraju
Da ne bi šlo v pozabo
Izid prve knjige o Stopercah so številni domačini, rojaki, sodelavci in gostje proslavili na množični predstavitvi publikacije skupaj s številnimi snovalci, sodelavci in gosti v soboto, 19. septembra.
Foto: M. Ozmec
Vsebino posameznih sklopov prve knjige o Stopercah so predstavili člani domačega kulturno-prosvetnega društva.
Kot je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica KPD Stoperce Anica Rejec, ki je bila pobudnica za izdajo zbornika, so po dveh letih neutrudnega dela ob sodelovanju številnih domačinov in drugih sodelavcev naredili to, kar so pač zmogli, in javnosti dokazali, da se želijo odpreti svetu, v vsakem primeru pa bodo odslej domače knjižne police bogatejše za prvo knjigo o Stopercah.
Vsebino prve knjige ali zbornika o Stopercah, značilnosti tega kraja in območja,
zgodovinsko podobo ter razvoj so popestrili še z zanimivimi zgodbami domačinov, predstavljenih je tudi vseh devet društev v kraju, vse to pa so na zanimiv način predstavili amaterski igralci domačega kulturno prosvetnega društva, ki so trdno prepričani, da so se s to knjigo zapisali v čas in trdno verjamejo, da jih bo prav zaradi tega ta čas ohranil v spoštljivem spominu.
Ob pomembni pridobitvi je snovalcem prvega zbornika o Stopercah čestitala županja dr. Darinka Fakin, ki je poudarila, da bo sobota, 19. septembra 2009, v zgodovini tega kraja in občine Majšperk zapisana z velikimi črkami. Zato se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je to veliko in pomembno delo izšlo.
Z vmesnimi nastopi so predstavitev zbornika o Stopercah prijetno popestrili člani tam-buraškega orkestra Majšperk
pod vodstvom Draga Kleina, pevke Podeželske mladenke iz Ložnice pri Makolah, skupina Ljudskih pevk in pevcev Pre-šmentani falotje iz Stoperc, učenke in učenci OŠ Stoper-ce, za konec pa je vse skupaj s svojim petjem začinil še operni pevec Tim Ribič iz Duple-ka. Prvo knjigo ali zbornik o
Stopercah, ki obsega 384 strani, je blagoslovil domač pater Alojz Klemenčič, potem ko so ga razdelili vsem avtorjem sestavkov in fotografij, sponzorjem in donatorjem, pa so vse udeležence po stari halo-ški tradiciji pogostili z domačo stoperško južino.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Urednica zbornika Stoperce je domačinka Vera Planinc, ob njej je mojster Stojan Kerbler, častni občan majšperške občine.
Ptuj • Viktorinov večer - Pater dr. Metod Turnšek
Povezovalec Slovencev
V petek, 25. septembra, bo ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer, ki bo namenjen 100. obletnici rojstva ptujskega rojaka dr. Metoda Turnška, kulturnega delavca in povezovalca Slovencev. Duhovnika Turnška bo predstavil literarni zgodovinar dr. Milan Dolgan iz Ljubljane, avtor razstave o dr. Metodu Turnšku, ki je bila pripravljena v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.
Na Viktorinovem večeru bo predstavljen tudi del razstave o dr. Metodu Turnšku, prenesen iz Stične, ki bo na ogled v križnem hodniku minorit-skega samostana. Razstavo bo predstavila direktorica Muzeja krščanstva na slovenskem Nataša Polajnar Frelih.
Dr. Metod Turnšek se je rodil na Ptuju 26. februarja 1909 v naselju Budina, v današnji ulici Ribiška pot. Do leta 1922 je živel v domačem kraju, nato odšel v samostan v Stično, od koder ga je pot vodila na študij v Ljubljano.
Dr. Milan Dolgan navaja o dr. Turnšku, da ga je pot vodila na slovensko Koroško v Avstrijo, na Češko (Velehrad), Slovaško, v Budimpešto, Rim (časnikarska razstava v Vatikanu). Med drugo svetovno
vojno je živel večinoma v Ljubljani. V letu 1945 je nekaj mesecev živel v Meranu na Južnem Tirolskem, kjer je literarno ustvarjal. Šest let in pol je bival pri dr. Jakobu Ukmarju v Škednju pri Trstu, nato v Nabrežini, na Opči-nah, na Repentaboru. Potoval je v Rim, na Koroško, v Švico, narodopisno raziskoval Beneško Slovenijo in Primorsko.
Od leta 1956 do 1976 je kot duhovnik povezan s krajem Rebrca na Koroškem v Avstriji. Pogosto je bival v Celovcu, potoval v Gorico, Trst, Ljubljano, Maribor, v domači kraj Ptuj in Stično, pa v Salzburg, Švico, Nemčijo, Rim, Beograd, na Hrvaško, v Makedonijo. Umrl je 26. januarja 1976 v bolnišnici v Celovcu in je pokopan na samostanskem pokopališču v Stični.
Foto: arhiv
Literarna zapuščina dr. Metoda Turnška obsega osem leposlovnih knjig, pet dramskih del, devet narodopisnih publicističnih in zgodovinskih knjig, šest verskih knjig, uredništvo več knjižnih zbirk in revij, dva prevoda in sodelovanje z vrsto časopisov in revij. Po smrti so izšle tri knji-
ge: Božja planina 1999, Potujoči križ belih menihov 1999 in dr. Metod Turnšek urednik in časnikar, ki jo je leta 2007 pripravil dr. Milan Dolgan. Ob izidu te knjige so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani priredili veliko razstavo »Dr. Metod Turnšek - vsestranski kulturni delavec, povezovalec Slovencev«.
Vabimo vas na Viktorinov večer, da spoznamo dr. Metoda Turnška, velikega Slovenca, ki je svojo življenjsko pot začel v našem Ptuju. Nanj smo lahko na Ptuju upravičeno ponosni in ob 100. obletnici rojstva je priložnost, da obudimo spomin na ptujskega kulturnega ustvarjalca.
V glasbenem utrinku bo nastopil zbor sv. Viktorina pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler.
Peter Pribožič
Ptuj • Ptujskogorski rojak Davorin Žunkovič (1858-1940)
150. obletnica rojstva jezikoslovca in publicista
Dokaj neopazno je pred letom dni minila 150. obletnica rojstva, naslednje leto septembra bo minilo sedemdeset let od smrti Davorina Žunkoviča, podpolkovnika, prvega ravnatelja mariborske študijske knjižnice, ljubiteljskega jezikoslovca in publicista. Davorin Žunkovič se je rodil 1. novembra 1858 v Pod-ložah pri Ptujski Gori kmetu
Francu in Ani, rojeni Bom-bek, umrl pa 18. septembra 1940 na Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori, šolanje nadaljeval v gimnaziji v Mariboru, 5. razred pa v Celju. Po vojaškem roku se je šolal na pehotni kadetnici v Innsbrucku, nato je služboval v Mostarju in Louki na Mora-vskem, nekaj časa je poučeval ruščino na Dunaju, obiskoval
Podpolkovnik jugoslovanske kraljeve vojske Davorin Žunkovič, poveljnik prve slovenske vojaške šole v mariborski kadetnici 1918/19. (Fotografija iz leta 1919 ali 1920.)
šolo za korpusne častnike in bil povišan v stotnika ter premeščen v Brno. 1898 je postal četni poveljnik in učitelj v pehotni kadetnici v Mariboru. Večkrat se je selil po različnih krajih monarhije, v vsem življenju vsaj tridesetkrat, 1909 je bil povišan v majorja in poveljnika nadomestnega bataljona v Kromrižu, kjer so ga navedno zaradi živčne oslabelosti 1911 upokojili, pravi razlog pa je bilo njegovo vseslovansko prepričanje. Ob izbruhu 1. svetovne vojne so ga ponovno vpoklicali, dobil je naziv podpolkovnika in poveljnika na vzhodnem frontnem območju. Zaradi neupoštevanja predpisov so ga 1916. leta v Galiciji degradirali ter obsodili na težko ječo. V obnovljenem procesu je bil oproščen, vrnili so mu tudi čin. Maja 1918 je bil imenovan za poveljnika Pod-gorice v Črni gori, pred razpadom monarhije se je vrnil na Dunaj. Že novembra 1918 pa je general Rudolf Maister kot poveljnik štajerskega obmejnega poveljstva predlagal Narodnemu svetu v Ljubljani, naj pokliče z Dunaja podpolkovnika Davorina Žunkoviča in ga imenuje za poveljnika vojaške realke v Mariboru. Novi poveljnik je hitro uvedel red v kadetnici, zbral je učiteljski zbor, potrudil se je pri pripravi učbenikov, obogatil je šolsko knjižnico, skrbel je za nacionalno vzgojo. Med
predavatelji je bilo največ Slovencev, Žunkovič je predaval v 6. in 7. razredu staroslovan-sko slovstvo. Na pročelje šole je dal postaviti slovenski napis Kraljevska vojaška realka. Bila je edina vojaška šola v novi državi, katere učni jezik je bil slovenščina, uporabljala pa se je tudi hrvaščina, »kakor je pač naneslo«, je zapisal zgodovinar šole nadporočnik Gustav Šilih. Prva slovenska vojaška šola se ni vklapljala v srbski režim, v letu 1919 jo je prevzel srbski polkovnik, Žunkovič pa je bil prestavljen v Niš. Leta 1921 se je na lastno željo upokojil in se vrnil v Maribor, kjer je leta 1923 postal honorarni knjižničar Študijske knjižnice in jo vodil do leta 1931, ko je bil za ravnatelja imenovan Janko Glazer. Junija 1932 se je preselil na Ptuj k svoji drugi ženi Josipini Gregorec, s katero se je poročil leta 1927.
S selitvijo na Ptuj je rešil svoj stanovanjski problem, saj je obtoževal v Mariboru ravnatelja učiteljišča Voglarja za smrt svoje žene, ker je leta cinično preprečeval, da bi dobili večje in bolj suho stanovanje. V dvosobnem se je stiskalo sedem oseb, zaradi slabih stanovanjskih pogojev je zbolela žena za jetiko. Rešil pa je tudi stisko s prostorom za knjižnico. Do smrti je stanoval na Ljutomerski 22. (Danes Potrčeva cesta, op. p.)
Nadaljevanje prihodnjič
Na knjižni polici
Hugh Laurie Pokapuška
Ljubljana. Vale Novak, 2009
Hugh Laurie je angleški igralec, ki zelo dobro obvlada ameriški naglas in je trenutno najbolj priljubljen televizijski zdravnik dr. Gregory House. Dr. House v Zdravnikovi vesti premore elemente Umazanega Harryja in prefinjeno aluzijo na Sherlocka Holmesa. Navidezni ljudomr-znež išče psihološko ali znanstveno potrjeno resnico, in kot pravi Hugh, hotel je igrati to vlogo, kot da ga je zagrabila usoda. Že 25 let samo igra, se išče in pripravlja na resno kariero. Hugh Laurie se je rodil leta 1959. Na univerzi Cambridge je študiral arheologijo in antropologijo, nastopil je v več nagrajenih študentskih predstavah, leta 1980 je za Cambridge tekmoval v veslanju. Snema v Los Angelesu, sicer pa živi z ženo in tremi otroki v Londonu in je strasten motorist. Preživlja se kot igralec, režiser, glasbenik. Svojim vsestranskim talentom je dodal še pisateljskega v domiselnem in zabavnem trilerju, knjižnem prvencu Poka puška. Prvenec spominja na Ludluma, vendar ga prekaša s svojim angleškim humorjem, pronicljivostjo in lahkotno posmehljivostjo.
V resnici se nekdanji pripadnik obveščevalne službe, imeniten bivši vojak in mišičnjak, piše Thomas Lang. Ponosen je na svojo hladnokrvnost. Glede neznanega belca, ki mu je ponudil delo morilca, ni gojil prevelikih upov. Da bi se Woolfovo življenje diskretno končalo, ima bankovec za sto dolarjev še tisoč prijateljčkov. S kipcem Bude je razrešil petnajstminutno rundo dvoboja med profesionalcem in amaterjem. Rayner je bil zelo nevaren mož. Ponudili so mu veliko denarja, da bi ubil očeta mladenke Sarah, ki ima par sivih oči. Policiji sta natvezla zgodbo, drugače bi se že znašla na tleh kombija. Japonci so bili verjetno na napačni strani, znajo pa delati motorje, če pa hočeš ustrezno zavarovati objekt, je treba najeti Nemce. Ko se ujamete v tok dogajanja, po navadi možgani pošljejo besede v usta in nekje vmes preverite, če so prave, tiste, ki ste jih naročili. Zakaj Woolfova hči ni vedela, da je Rayner Woolfov telesni stražar? S Pauli-jem sta se vsaka dva meseca dobila na večerji, nista si pa bila niti malo všeč. Njemu se je zdel častihlepen snob, Paul pa je v njem videl lenega, nezanesljivega nemarne-ža. Imel je čokato telo, v tolažbo pa mu je Bog dal bujne lase. Ni pričakoval, da mu bodo v stanovanju menjali posteljnino, lahko pa bi ga zapustili v boljšem stanju. Na dnu omare ima laneno srajco, morda je to zločin proti britanski kroni? Bog se skriva v podrobnostih. Lang je obležal na tleh prestižne likovne galerije s kroglo v prsih. Presenetljivo je spoznanje, da je Woolf navezal stike z njim v Amsterdamu in hotel, da ubije moškega z imenom Woolf. Sarah je imela prijetne »vratne vezi«. Nekaj njegovih deklet pravi, da je prava tečnoba. Je pameten, pogumen, pošten, zato ga je Woolf izbral. Industrija orožja potrebuje od vsega najbolj vojno. Svet je grozen in vsi bi raje živeli na Saturnu. Sarah je imela okus po vinu, parfumu in nebesih sredi sončnega dne. Woolfo-va sta dobršno mero svojega šarma nakazala na njegov bančni račun. Edina pozitivna stvar denarja je, da lahko z njim nekaj kupiš. »Spedenani« je v Woolfa izstrelil trideset nabojev, Lang jih je »Spedenanemu« namenil šest. Res je užival, kar se ne zgodi pogosto. Ne naredi toliko sklec kot Carl, ki »kvihta«, toda obvlada boj. Velik užitek je sesti z lepotico v športni kabriolet. Langova teorija govori isto kot Boydova zanka, vendar je bolj preprosta. Tipa moraš počiti po betici, še preden jo utegne umakniti s poti. James Bond je amater v primerjavi z Langom. V njegovi kartoteki bi moralo pisati, da je kot list, ki ga nosi jesenski veter. Podlegel je modi, zato je začel nositi waltherja. Diplomski študij je načrtovanje teroristične akcije. Dvesto petdeset milijonov dobrih demokratov v Ameriki zahteva, naj Amerika izdeluje puške. Moški nimajo ciljev, izmislijo si nogomet, se pretepajo ali skušajo obogateti, izmislijo si kup bedarij, da bi prikrili, da nimajo ciljev. Operacija Sušica za Prago in Casablanco ni bila improvizirana, ta vlak proti terorizmu je že dolgo vozil. Dandanes so teroristi poslovneži, idealisti so iz mode kot široke hlače. Je del tima Meč pravice, ki prihaja iz šestih držav. Solomon, njegov zvesti pomočnik, je eden najpametnejših fantov, kar jih pozna. Za Alexandra Woolfa revščina ni bila neznana tema, toda njegova hči je poznala samo velike hiše, velike bazene in velike avtomobile. In nekdo ji je nekaj predlagal.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
18 golov Mihičeve in Ki-kanovičeve - v gol Ptuja Stran 12
Nogomet
Gorenjci ušli porazu v 96. minuti ...
Stran 12
Karting
Superiorni Zlatko Oman (AMD Ptuj)
Stran 13 Namizni zenis
»Ptujski« finale Zafošniku
Strani 13
Mirko Vindiš
»V Haloze se bom vedno rad vračal«
Stran 15
Nogomet
Stojnčani v Rogaški Slatini z odliko
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Olimpija 0:3 (0:2)
Gledalci: 1.200; glavni sodnik: Bukovec, pomočnika Tompa, Kepe STRELCI: 0:2 Cimirotič (41.), Roj (45.), Tiganj (61.) LABOD DRAVA: Bratušek, Semler, Kelenc (od 70. Perger), Andelko-vic, Žilič (od 59. Balažic), Prejac, Ogu John, Zajc, Ekpoki (od 55. Medved) , De Pinho Sousa, Kronaveter. Trener: Adnan Zildžovic
OLIMPIJA: Oblak, Škerjanc, Krašnik, Cvijanovic, Salkic, Da Silva (od. 29. Filipovic), Pokorn, Roj, Cimirotič (od. 54. Rujovič), Šporar, Tiganj (od 66. Pejic). Trener: Robert Pevnik RUMENI KARTONI: Zajc (22.), Da Silva (27.)
Nogomet • 1. SNL
Ljubljanski ekipi se dvigujeta
Štajerski klubi so v 9. krogu dosegli ničen učinek: vsi trije predstavniki (Drava, Maribor in Celje) so bili poraženi v dvobojih z ljubljanskimi in okoliškimi prvoligaši. Stari znanci s ptujskih igrišč so spet igrali vidne vloge v svojih novih klubih: Marko Drevenšek je za Domžale dosegel dva zadetka, Senad Tiganj enega za Olimpijo, v dresu Interblocka pa je blestel Lucas Horvat. Oba ljubljanska kluba sta se tako prebila za vodilni dvojec (Koper, Rudar), ki nikakor ne popušča. Koprčani so bili sicer v tem krogu zreli za prvi poraz v tem prvenstvu, saj so pri rezultatu 1:1 (za Nafto je zadel Aleš Čeh) ostali na igrišču z desetimi možmi (izključen je bil Kristijan Polovanec). Lendavčani pa te prednosti niso znali izkoristiti in so iz rok izpustili celo točko ...
Rudar je še poglobil krizo Goričanov, ki tudi po menjavi trenerja ne najdejo učinkovite igre. Prav ta element jih je ustavil tudi tokrat, saj so edini zadetek na tekmi dosegli v zaključku tekme, ko je bilo že vse odločeno. Napadalni dvojec Osterc-Velikonja ne najde prave forme, res pa je, da so napadalci večinoma odvisni od podaj drugih ... Podoben razlog (neučinkovitost) za poraz imajo tudi Ptujčani, saj Zajc, Ekpoki in Sousa niso zadeli iz lepih priložnosti, kar so tekmeci znali izkoristiti v zaključku prvega dela. Škoda, kajti niz nepremagljivosti ptujskega moštva bi se lahko nadaljeval tudi na peti zaporedni tekmi. Odgovornost za poraz je nase prevzel trener Adnan Zildžovič, zaradi česar bo verjetno prišlo do nekaterih sprememb v ekipi, saj odnos igralcev na igrišču ni bil pravi. Časa za premislek pa ni veliko, saj bodo morali v sredo znova na igrišče; proti Domžalam bodo skušali pokazati, da je bila nedelja le slab dan, ki se lahko zgodi vsakemu moštvu.
Veliko večjo agonijo pa preživljajo Mariborčani, ki niso zmagali že na štirih zaporednih tekmah, njihove ambicije pa segajo nič manj kot do naslova državnega prvaka. Za vodilnim Koprom zaostajajo že 13 točk, zato je trener Darko Milanič po neuradnih informacijah že ponudil svoj odstop z mesta prvega trenerja. Športni direktor Zlatko Zahovič ga seveda ni sprejel, saj Milaniču zaenkrat še popolnoma zaupa. Zdi se, da je sredino gostovanje v Novi Gorici prava priložnost za povrnitev izgubljene samozavesti, vendar bodo morali Tavares in druščina pokazati bistveno več kot doslej. Predvsem pa pogosteje zadevati v polno ...
JM
1. SNL - rezultati 9. kroga:
Luka Koper - Nafta 3:1 (1:1); strelci: Brulc 45., 86./11m, Božičič 90.; Čeh 45. R. K.: Polovanec 84., Božičič 90. (oba Luka Koper)
Interblock - Maribor 2:1 (0:1); strelca: Mi-lenkovic 57., 80.; Jelič 43.
CM Celje - Domžale 2:3 (1:2); strelci: Horvat 18., Biščan 87.; Šturm 4., Drevenšek 33., 63.
HiT Gorica - Rudar 1:3 (0:1); strelci: Veliko-nja 84.; Mešic 29., 50., Prašnikar 83.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	9	7	2	0	18:9	23
2. RUDAR VELENJE	9	7	1	1	17:6	22
3. INTERBLOCK	9	4	2	3	13:10	14
4. OLIMPIJA -2	9	5	0	4	16:11	13
5. CM CELJE	9	4	1	4	13:14	13
6. MARIBOR	9	3	1	5	12:12	10
7. LABOD DRAVA	9	2	3	4	10:16	9
8. DOMŽALE	9	2	3	4	12:20	9
9. NAFTA	9	2	1	6	10:17	7
10. HIT GORICA	9	2	0	7	11:17	6
Pari 10. kroga (sreda, 23. 9.): ob 16.00: Labod Drava - Domžale, Nafta - Rudar, Interblock - Olimpija; ob 18.00: HIT Gorica - Maribor; ob 20.15: MIK CM Celje - Luka Koper.
Labod Drava - Domžale, sreda, 23. 9., ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 9. krog
Cimirotič začel, Tiganj končal
Dan po bolečem porazu naše košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v košarki je bilo zelo težko preklopiti in se osredotočiti na domače državno nogometno prvenstvo. Vsi skupaj pa smo upali, da bi nas zmaga Drave vsaj malce potolažila. Ptujčani so lahko šli v nedeljsko tekmo samozavestni, saj so v prejšnjem krogu osvojili točko na vedno vročem gostovanju v Ljudskem vrtu, na drugi strani pa tudi Ljubljančani v zadnjem času igrajo dobro. Prvi udarec na vrata smo videli že v drugi minuti, ko se je za strel z 18 metrov odločil De Sousa, vendar je bil gostujoči vratar Oblak na pravem mestu. Gostje so bili prvič nevarni v deseti minuti, po kotu z leve strani se je v lepi priložnosti znašel Kašnik, ki pa na srečo domačih žoge ni dobro zadel. Takoj v naslednji minuti pa sijajna priložnost za Dravo, ki je na žalost Zajc s petih metrov ni uspel izkoristiti. Domači so nadaljevali v visokem ritmu in naslednjo priložnost so si pripravili v 14. minuti, ko je po levi strani lepo prodiral Ogu John, poslal odlično povratno žogo do De So-usa, ki žoge ni dobro zadel in še ena priložnost je tako splavala po vodi. V 17. minuti pa so bili nevarni tudi gostje, za strel z roba kazenskega prostora se je odločil Salkic, ki je streljal malenkost čez vrata. Salkič je bil znova zelo nevaren v 29. minuti ko je sijajno prodrl po desni strani, lepo podal v sredino Cimirotiču, ki pa iz ugodne priložnosti z desetih metrov ni zadel. Še naprej smo gledali odprto predstavo obeh moštev in v 32. minuti kar dve priložnosti za domače, ki jih nista uspela izkoristit Zajc in Ogu John. V nadaljevanju prvega polčasa so si Ptujčani priigrali še nekaj iz-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so tekmo z Olimpijo dobro začeli (na sliki Siniša Andelkovič in vratar Miha Bratušek), nato pa so Ljubljančani izkoristili vrzeli v obrambi in s tremi zadetki zanesljivo zmagali. Tretji gol je zabil Senad Tiganj.
jemnih priložnosti, lepa je bila predvsem tista Ekpokija, ki po podaji Zajca z leve strani s treh metrov ni uspel premagati perspektivnega, komaj 16-let-nega vratarja Oblaka. Ključno obdobje nedeljskega srečanja je bilo zadnjih pet minut v prvem polčasu, ko so gostje za vse neizkoriščene priložnosti kaznovali domačo ekipo. Mož odločitve je bil Cimirotič, ki je v 41. minuti po lepi akciji Pokorna z natančnim udarcem z 11 metrov žogo poslal v spodnji desni kot Bratuška. Tik ob koncu prvega polčasa še enkrat veselje za goste, saj so izpeljali še eno hitro akcijo, tokrat je bil Cimirotič podajalec, akcijo pa je z zadetkom zaključil Roj. Po
neuspešnem zaključku prvega polčasa smo s strahom čakali na nadaljevanje. In strah je bil upravičen, saj se je v uvodnih minutah domača igra popolnoma razpadla in gostje so imeli številne priložnosti, ki pa jih zaradi slabih zaključkov in odličnih obramb Bratuška niso uspeli izkoristiti. V 61. minuti pa je bil nemočen tudi Bratu-šek, ki ga je z roba kazenskega
16-letni Denis Perger je v dresu zaporedni prvenstveni tekmi.
Foto: Črtomir Goznik
Laboda drave nastopil že na drugi
Adnan Žildžovič, trener Laboda Drave: »Čestitam Olim-piji za zasluženo zmago. Naša ekipa spet ni uspela izkoristiti nekaj velikih priložnost in kot ponavadi je tudi tokrat sledila kazen. Po obeh prejetih zadetkih je naša igra razpadla. Krivdo za današnji poraz prevzamem nase, igralcem pa bom jutri povedal, kako naprej. Še enkrat pa bi rad ponovil, da imamo mlado ekipo, ki se gradi. Tudi zato je po nekaj odličnih predstavah ta padec razumljiv. Naslednjo tekmo imamo že v sredo in prepričan sem, da bomo popravili slab vtis z današnje tekme.«
Robert Pevnik, trener Olim-pije: »Igra je bila v prvih minutah zelo izenačena. V nadaljevanju moja ekipa ni bila dovolj agresivna in domače moštvo si je v tem obdobju priigralo nekaj velikih priložnosti. Na srečo smo imeli v vratih zelo razpoloženega vratarja. Po obeh doseženih zadetkih se je igra obrnila v našo korist. Čestitke mojim igralcem za zmago.«
prostora premagal nekdanji igralec Drave Tiganj. Že dolgo nismo videli takšnega razpada in neodgovorne igre in do konca tekme je bilo še edino aktualno vprašanje, koliko zadetkov bodo dosegli gostje. Sicer je domači trener z menjavami poizkušal spremeniti potek igre, ampak tudi to ni uspelo. Tekma je postala dolgočasna in vsi smo komaj čakali na zadnji pisk glavnega sodnika Bukovca. In tako je namesto pričakovane tolažbe prišlo še novo razočaranje, tokrat nogometno, in spet smo vse upe položili na večerno košarkarsko srečanje naše reprezentance za bronasto od-ličje. Žal se tudi tam ni izšlo ...
Janko Bezjak
Ze v sredo spet
1 J «vv
na igrišča
Že v sredo se bodo prvoligaši merili v tekmah 10. kroga; na Ptuju bodo gostovali Domžalčani. Le-ti so v zadnjih treh krogih dvakrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Pred tekmo z Olimpijo so imeli še boljšo serijo Ptujčani, a to ni bila garancija za uspeh. Igra Domžal v zadnjih krogih bazira predvsem na potezah Marka Drevenška, ki je dosegel že 3 zadetke za svojo novo ekipo.
Derbi kroga bo v Ljubljani, kjer bo na sporedu mestni obračun.
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Pravična delitev točk v Ormožu, 18 golov Mihičeve in Kikanovičeve - v mrežo Ptuja
1,	A SRL (ž): Merca-tor Tenzor Ptuj -Zagorje Gen-i 30:40 (17:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec (15 obramb), S. Križanec (lobramba), Mateša 5, Korotaj 1, Prapotnik 3, Ciora 12 (9), Strmšek 5, Ozmec, Bolcar 1, Erhatič 2, Brumen
2,	Sivka, Jaušovec, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
ZAGORJE GEN -I: Pikl, Burovič
3,	Lipovšek 3, Kikanovič 8, Mihič 10 (1), Bregar, Perič, Rebolj 3, Ljubas 7, Stsiapanova 5, Čajko, Lipovšek. Trener: Bojan Voglar.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 9(10), Zagorje GEN-I 1(2) IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 4, Zagorje GEN-I 10 minut; diskvalifikacija: Stsiapanova 38. minut.
V soboto se je na Ptuju odprla rokometna sezona 2009/2010, in sicer s srečanjem deklet Mercator Tenzorja Ptuj in ekipe iz Zagorja. Slednje naj bi veljale v letošnjem prvenstvu kot nekakšna konkurenca ljubljanskemu Krimu, vendar pa so po tem, kar smo videli v soboto, daleč od tega. "Prvi violini" Za-gorjank sta bili Kristina Mihič in Jelena Kikanovič, ki sta še v prejšnji sezoni igrali na Ptuju.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN-I 30:40 (17:18), Krka - Evro Casino Kočevje 46:12 (19:5), Olimpija - Krim Mer-cator 24:29 (15:14), Piran vrtovi Istre - Celeia Žalec 31:32 (13:15), Celjske mesnine - Brežice 34:25 (16:11), Burja Škofije - Izola 26:28 (13:12).
1.	KRKA	2 2 0 0 4
2.	ZAGORJE GEN-I 2 2 0 0 4
3.	KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4
4.	CELEIA ŽALEC 2 2 0 0 4
5.	OLIMPIJA	2 10 12
6.	CELJSKE MESNINE 2 1 0 1 2
7.	MER. TENZOR PTUJ 2 10 12
8.	IZOLA	2 1 0 1 2
9.	BURJA ŠKOFIJE 2 0 0 2 0
10.	PIRAN VRTOVI ISTRE2 0 0 2 0
11.	BREŽICE 2 0 0 2 0
12.	EVRO CASINO 2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (ZRK Mercator Tenzor Ptuj) je večino od 12 doseženih golov dosegla iz sedemme-trovk; iz igre je bila uspešna trikrat.
V prvem polčasu nismo dobili občutka glede visoke kvalitete gostij iz Zagorja, ki so ta del dobile z minimalno prednostjo. Z malo več sreče bi lahko mlade Ptujčanke ta del igre tudi dobile.
V bistvu je bil odločilen za končnega zmagovalca začetek drugega polčasa, ko so gostje v 41. minuti povedle 21:26. V tem času so Ptujčanke naredile precej tehničnih napak, tudi pri strelu niso bile najbolj razpoložene. Manjkali so hitri protinapadi, ki so bili bolj poizkusi, ob tem pa je bila strelsko nerazpoložena reprezentantka Nastja Prapotnik, ki je dosegla samo tri zadetke. Ob koncu so popustile še v obrambi in tako so si Zagorjanke zagotovile igranje mirne končnice za svoj drugi par točk v tem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
1.	A SRL (m): Jeruzalem - Prevent 25:25 (11:9)
Jeruzalem: G. Čudič (4 obrambe), Belec (3 obrambe); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja, Melnjak 1 (1), Rajšp, Bogadi, Bezjak 3, Radujkovic 5, B. Čudič 6 (5), Ivanuša 2, Sok, Kovačič, Žuran 5. Trener: Saša Prapotnik.
Prevent: Ošlovnik (1 obramba), Grm (12 obramb), Kašnik; Poklič, Šavc, Nabernik, Plešej 2, Dujmovič 10 (2), Špegel 1, Kresnik 3, Mujano-vič 5, Vranješ, Drožina 2, Vrečar, Kleč
2,	Gams. Trener: Alen Mihalj Sedemmetrovke: Jeruzalem 8/6;
Prevent 3/2.
Izključitve: Jeruzalem 4; Prevent 10 minut.
Igralec tekme: Siniša Radujkovic (Jeruzalem Ormož).
Na Hardeku sta si Jeruzalem in Prevent razdelila plen
Gorenjci so porazu ušli v 96. minuti ...
(podobno je bilo tudi v lanski sezoni, ko je bil rezultat 27:27), delitev točk je po prikazanem tudi najbolj pravična. V 1. polčasu so bili gostitelji cel čas boljši, vendar so zaradi lastnih napak na odmor odšli le z dvema goloma prednosti. Prednost vinarjev bi morala znašati vsaj pet ali celo šest zadetkov. Igra v obrambi je bila boljši del ekipe iz Ormoža, vendar je v drugem polčasu zbledela. Tako je Prevent začutil priložnost, da bi na Hardeku, pred okrog 350 gledalci, lahko prišel do ugodnega rezultata. Zgrešeni sedemmetrovki (B. Čudič, Melnjak) domačinov sta bili voda na mlin borbenim in nepopustljivim ježkom, ki so rezultat v zaključku tekme izenačili. Zadnja minuta je bila več kot dramatična: Korošci so zapravili napad za vodstvo, rokome-tašem Jeruzalema pa je ostal
Triglav - Aluminij 3:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Brajič (4), 1:1 Kme-tec (10), 1:2 Kmetec (13), 1:3 Puri-šič (50), 2:3 Burgar (67), 3:3 Novak (96)
ALUMINIJ: Lipovac, Toplak, Topo-lovec, Bingo, Krajcer, Milec (od 71. Salkunič), Medved, Letonja, Purišič, Djokič, Kmetec. Trener: Bojan Špe-honja.
V petih dneh so se nogometaši Triglava in Gorenjske pomerili dvakrat: v sredo najprej za slovenski nogometni pokal Herwis, kjer so po podaljških slavili Krajnčani, in v nedeljo, ko je šlo za prvenstvene točke. Kidričani se tokrat iz gorenjske prestolnice vračajo samo s točko, čeprav so vse tri imeli že praktično v »žepu«. Tri-glavci so hitro, predvsem pa
nepričakovano povedli že v 4. minuti, ko je s pravim evro zadetkom domače v vodstvo popeljal Brajič. Odgovor je hitro sledil in v samo treh minutah so nogometaši Aluminija z dvema zadetkoma Marka Kmetca rezultat preobrnili sebi v prid. V 24. minuti so domačini v svojem kazenskem prostoru podrli Purišiča. Gostje so zahtevali udarec z bele točke, sodnik pa je samo zamahnil z roko.
V začetku drugega polčasa je domačim žogo odvzel Martin Milec, ki je z leve strani poslal predložek, na katerega je dobro startal Ivan Purišič in žoga je obtičala v domači mreži. Vodstvo z dvema zadetkoma je bil velik kapital in gostje so se tega tudi zavedali, vendar pa ob čudnem sodniškem kriteriju niso vzdržali. Najprej je Burgar
izenačil v 67. minuti, nato pa se je domačinom nasmehnila sreča v zadnjih trenutkih srečanja:
3500 gledalcev v Murski Soboti ni videlo zmagovalca
Največ zanimanja v šestem krogu 2. SNL je bilo namenjenega srečanju v Murski Soboti med vodečim Primor-jem in drugouvrščeno domačo Muro. Domačini so si obetali zmago, saj bi se v tem primeru točkovno izenačili z Ajdovci. Pred več kot 3500 gledalci (!) so prvi povedli domačini (le-ti so od 14. minute igrali z igralcem manj, izključen je bil Božič), gostje pa so ohranili trezne glave in izenačili. Vse preostale tekme so bile v senci tega derbija. Nogometaši iz Kidričevega so gostovali v gorenjski prestolnici in bili na pragu zmage, vendar so domačini izenačili v četrti minuti sod-
globoko v sodnikovem podaljšku so zadeli za točko.
Danilo Klajnšek
niškega podaljška. Krško je spet izgubilo in so še edini klub brez točke; njihovi napadalci so v šestih krogih dosegli samo en zadetek.
REZULTATI 6. KROGA: Triglav Gorenjska - Aluminij 3.3 (1:2), Krško - MU Šentjur 0:5 (0:4), Dravinja Kostroj - Livar 1:1 (0:1), Bela krajina
-	Garmin Šenčur 1:1 (0:0), Mura 05
-	Primorje 1:1 (0:0).
1.	PRIMORJE	6	5	10	16:3	16
2.	MURA 05	6	4	2 0	15:3	14
3.	ALUMINIJ	6	3	1 2	20:6	10
4.	TRIGLAV GOR.	6	3	1 2	8:9	10
5.	DRAVINJA KOS.	6	2	2 2	7:6	8
6.	MU ŠENTJUR	6	2	13	11:15	7
7.	BELA KRAJINA	6	2	1 3	4:10	7
8.	GAR. ŠENČUR	6	2	1 3	5:12	7
9.	LIVAR	6	1 2 3	6:14	5
10.	KRŠKO 6 0 0 6 1:15 0
Siniša Radujkovic (Jeruzalem): »Težka in izenačena tekma, v kateri je bil remi pravičen. Nismo izkoristili svojih priložnosti za zmago, zato čestitam gostom za osvojeno točko.«
Boštjan Grm (Prevent):
»Kljub šestim obrambam več menim, da tekme nismo odločili vratarji. V 2. polčasu smo ježki prikazali pravi obraz. Zaslužena delitev točk.«
zadnji napad za zmago. Gostiteljem so ob dveh igralcih več na igrišču ostale štiri sekunde do konca tekme za zmago, a je met ormoškega bombarderja, po ne ravno posrečeni akciji
1. A SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent 25:25 (11:9), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 27:28 (10:11), Klima Petek Maribor - Krško 32:27 (16:12), Ribnica Riko hiše - Slovan 30:36 (14:15), Trimo Trebnje - Cimos Koper 27:28 (12:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	2	2	0	0 4
2.	SLOVAN	2	2	0	0 4
3.	CIMOS KOPER	2	2	0	0 4
4.	KLIMA PETEK	1	1 0	0 2
5.	RIBNICA RIKO HIŠE	2	10	12
6.	MERKUR	1	0 1	0 1
7.	GORENJE	2	0 1	0 1
8.	JERUZALEM ORMOŽ	2	0 111
9.	PREVENT	2	0 1	1 1
10.	TRIMO TREBNJE 2 0 0 2 0
11.	KRŠKO	2 0 0 2 0
Žurana, zaustavil vratar Grm, ki je bil eden boljših posameznikov zelo izenačene tekme.
Ormožane v 3. in 4. krogu čakata dve težki gostovanji v Celju in v Mariboru pri Gorenju. Velenjčani morajo namreč zaradi kazni iz minule sezone tri domače tekme igrati v športni dvorani Tabor v Mariboru. V 5. krogu, ki je na sporedu 10. oktobra, na Hardek prihaja Trimo iz Trebnjega.
Uroš Krstič
Rokomet • Prijateljski tekmi
Generalki delno uspeli
Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja 34:26 (19:11)
VELIKA NEDELJA: Davorin Kova-čec, Bojan Cimerman, Tadej Kaučič 1, Matjaž Hanželič, Mitja Horvat 1, Dejan Veselko 4, Darko Kneževič 1, Uroš Škripec 1, Tadej Preac, Dejan Ivančič1, Jakob Majcen 1, Matjaž Tušak 3, Mitja Klemenčič, Primož Kumer 2, Tomaž Špindler 11.
Na zadnji pripravljalni tekmi pred začetkom sezone 2009/2010 so ro-kometaši Velike Nedelje gostovali v Celju. Nasprotnik v celjski lepotici je bila B-ekipa Celja Pivovarne Laško, ki je od te sezone novi 1. B-ligaš. Prvi polčas je potekal čisto po željah domačinov, ki so z močno obrambo zaustavljali nepopolno ekipo gostov. Igralci iz Velike Nedelje so v 30 minutah naredili tudi veliko tehničnih napak, tako da so domačini s hitrimi protinapadi polnili mrežo gostujočih vratarjev.
V drugem delu tekme so gostje na trenutke pokazali igro, kot si jo vsi želijo. Dobra obramba in hitri napadi so bili razlog, da so se gostje
Motokros
približali na samo štiri zadetke zaostanka. Nekaj nepotrebnih napak proti koncu tekme je bilo vzrok, da so domačini zopet pobegnili na razliko osem golov in tekmo zasluženo dobili. Pri domačinih in gostih so na parket stopili vsi igralci, ki so bili na razpolago obema trenerjema. Očitno in vsem je jasno, da so se končale priprave in tekme v tem obdobju. Naslednji vikend bo šlo zares, za točke, kjer imajo vsaj na začetku vsi visoke cilje, vendar vsi ne bodo zadovoljni.
Drava - Arcont Radgona 32:28 (15:13)
DRAVA: Dokša, Bratušek, Bede-nik, Ferk 8, Sabo 4, Fridrih 3, Mesarič 3, Pučko 3, Požar 1, Jovič, Veličkovič, Longhino, Bedrač 5, Jakolič, Kelenc 3, Horvat. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši ptujske Drave so v pripravljalnem srečanju premagali ekipo Arconta Radgone. Fantje so odigrali dobro tekmo, v kateri je bil viden napredek iz prejšnjih tekem. To je zelo pomemben podatek pred startom novega prvenstva, ko bodo Ptujčani v soboto gostili ekipo Brežic.
Danilo Klajnšek
Skela in Bele v vodstvu
V Prilipah pri Brežicah je potekala dirka za pokalno prvenstvo Slovenije. Ponovno je dobro nastopil Kristjan Tadič (MTD Racing team Majšperk), ki je bil v vseh treh vožnjah drugi - to mesto je osvojil tudi v skupnem seštevku. S tem dosežkom je ponovno potrdil, da je ob koncu sezone v zelo dobri tekmovalni formi. Žal zaradi poškodbe že nekaj časa ne tekmuje Peter Tadič; malo je verjetnosti, da bi nastopil na zadnji dirki za državno prvenstvo, ki bo naslednji vikend v Orehovi vasi.
Tekma v Prilipah se je pričela z velikimi pričakovanji tudi za Boruta Beleta in Martina Skela (TRK Tajfun Sport). Martin se je na progo prvič podal na jutranjih kvalifikacijah in postavil tretji čas. Borutu pa ta proga ni pisana na kožo, a je
kljub temu postavil na kvalifikacijah četrti čas.
Najprej se je na progo podal Martin Skela v razredu OPEN R2. V obeh vožnjah je suvereno startal in se na koncu zopet veselil skupne zmage. S tem je napredoval po lestvici vse do prvega mesta in si pred drugou-vrščenim nabral lepo prednost. Takoj za njim se je na start podal Borut Bele v razredu 125 ccm R1. V prvi vožnji je solidno startal in z veliko sreče pristal na tretjem mestu. V drugi vožnji je polovico tekme vodil, nato pa mu je težave povzročala bolečina zaradi poškodbe iz preteklih tekem. S tretjim mestom se je skupno na tekmi veselil tretjega mesta, s katerim je Borut pred drugouvrščenim povečal prednost na kar osemnajst točk in je vse bližje prvaku.
Danilo Klajnšek
Kikboks
Pet Ptujčanov na EP
V mestu Pulj na Hrvaškem bo od 22. do 28. septembra potekalo Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Vladimir Sitar je po uspešnih zaključnih pripravah reprezentance, ki so potekale v Planici prejšnji teden, izbral 48 članic in članov reprezentance iz 10 slovenskih klubov,
med njimi je tudi pet tekmovalcev iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš, Filip in Izidor Janžekovič in Anej Štrafela.
Iz našega območja je v reprezentanci tudi Nuša Štefančič iz Ormoža.
Kvalifikacijske borbe bodo potekale v sredo in četrtek, polfinale in finale pa bosta na sporedu v petek in soboto.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Člani reprezentance Slovenije iz Ptuja s selektorjem Sitarjem na pripravah v Planici.
Judo • Tekmovanje regij
Pri deklicah Štajerska, pri dečkih Pomurje
V	dvorani GIB Šiška je bilo v soboto ekipno tekmovanje panožnih športnih šol v judu. Nastopile so ekipe regij v starostni kategoriji starejših deklic in dečkov. Pri deklicah je ekipa štela 5 tekmovalk, pri dečkih pa 7 tekmovalcev. Pri obojih je nastopilo po 5 ekip, in sicer ekipa Štajerske, Ljubljane, Pomurja in Koroške, medtem ko so Gorenjska, Primorska in Dolenjska nastopile z eno skupno ekipo.
V	ekipi Štajerske so pri deklicah nastopile Manja Kropf (JK Duplek), Tjaša Brumen, Larisa Čerček (obe JK Drava Ptuj), Sara Čelan, Špela Vidmar (obe JK Impol) in Renata Kralj (JK Gorišnica). Pri dečkih pa so v ekipi Štajerske nastopili Aljaž Čeh, Gregor Kocmut, Žiga Lesjak (vsi JK Duplek), Rok Resnik, Blaž Peklič (oba JK Drava Ptuj), Nino Kolar (JK Železničar), David Forštnarič (JK Gorišnica) in Grega Pišotek (JK Impol).
Tjaša Brumen (JK Drava Ptuj) in Renata Kralj (JK Gorišnica) sta zmagali na vseh štirih dvobojih in prispevali maksimalno število točk za ekipo Štajerske. Blaž Peklič (JK Drava) je zmagal dva dvoboja od štirih, Rok Resnik (JK Drava) pa je prispeval eno zmago.
Rezultati dvobojev Štajerskih ekip:
Starejše deklice:
Koroška - Štajerska 4:6
Za Štajersko so zmagale: Manja Kropf, Tjaša Brumen (JK Drava) in Renata Kralj (JK Gorišnica).
Gorenjska-Primorska-Dolenjska
-	Štajerska 2:8
Za Štajersko so zmagale Manja Kropf, Tjaša Brumen (JK Drava), Sara Čelan in Renata Kralj (JK Gorišnica). Pomurje - Štajerska 4:6 Za Štajersko so zmagale Manja Kropf, Tjaša Brumen (JK Drava) in Renata Kralj (JK Gorišnica). Štajerska - Ljubljana 7:3 Za Štajersko so zmagale Manja Kropf, Tjaša Brumen (JK Drava) in Renata Kralj (JK Gorišnica). Vrstni red ekip:
1.	Štajerska - 8 točk
2.	Ljubljana - 6 točk
3.	Koroška - 4 točke
4.	Pomurje - 2 točki
5.	Gorenjska-Primorska-Dolenjska
-	0 točk Starejši dečki: Štajerska - Ljubljana 2:12
Za Štajersko je zmagal Grega Pi-šotek.
Koroška - Štajerska 8:6 Za Štajersko so zmagali Gregor Kocmut, Žiga Lesjak in Blaž Peklič (JK Drava). Štajerska - Pomurje 0:14 Gor.-Prim.-Dol. - Štajerska 2:10 Za Štajersko so zmagali Rok Res-nik (JK Drava), Aljaž Čeh, Žiga Lesjak, Blaž Peklič (JK Drava) in Grega Pišotek. Vrstni red ekip:
1.	Pomurje - 8 točk
2.	Ljubljana - 6 točk
3.	Koroška - 4 točke
4.	Štajerska - 2 točki
5.	Gorenjska-Primorska-Dolenjska
-	0 točk
Sebi Kolednik
Foto: Sebi Kolednik
Ekipa starejših deklic Štajerske je v Ljubljani osvojila 1. mesto.
Karting • Dirka za državno prvenstvo
Superiorni Zlatko Oman
Foto: Andrej Petrovič
Utrinek z zadnje letošnje dirke za državno prvenstvo v Hajdošah - na sliki je Zlatko Oman.
Na kartodromu v Hajdošah je potekala zadnja dirka za državno prvenstvo v kartingu. Nastopilo je 74 voznikov in voznic. Pred tem zadnjim dejanjem je bilo odprtih še nekaj vprašanj glede najvišjih mest, vendar na koncu ni prišlo do velikih sprememb. Tudi domačinom, AMD Ptuj, se je obetal naslov državnega prvaka v R-6, in sicer Zvonku Dominku, ki je imel pred zadnjo dirko v skupnem seštevku štiri točke prednosti pred Urbanom Lahom. Že v predfinalni vožnji je bila dirka zelo lepa, verjetno celo najkvalitetnejša od vseh, kjer sta se Urban Lah in Matjaž Dominko kar šestkrat menjala v vodstvu. V zadnjih dveh zavojih je presenetil Žan Zabret, ki je izkoristil gnečo, ki jo je v bistvu sam povzročil, in slavil v tej dirki. Pred odločilno dirko je Matjaž Dominko vedel,
od kod mu pretijo nevarnosti, vendar proti okvari krmilnega mehanizma ni mogel nič in tako je šel po vodi naslov državnega prvaka.
Da pa domačini (AMD Ptuj) niso bili samo dobri organizatorji, ampak so dosegli tudi zmago, je poskrbel Zlatko Oman (R-9), ki je bil dvakrat prepričljivo prvi, vendar je na koncu zmanjkalo nekaj točk (štiri), da bi postal državni prvak v letošnji sezoni. Da pa sobotno popoldne ni minilo monotono, tiho in mirno, so poskrbeli navijači Zlatka Omana s svojimi vložki ter prebudili tudi ostale in nakazali, da je karting šport, ki rabi takšne osvežitve. Vse to je naletelo na odobravanje vseh prisotnih gledalcev, navijačev in spremljevalcev, med katerimi je bil tudi koprski župan Boris Popovič in direk-
tor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, ki je tudi
podeljeval lovorjeve vence in pokale. S svojimi nastopi je nase opozoril tudi mladi Vid Pšajd, ki je v razredu R-4 zasedel drugo mesto in naslov vice šampiona Slovenije v tem letu ter pokazal, da gre odločno po očetovih stopinjah. Je na dobri poti, da v tem športu še veliko naredi. Pa nista bila samo Branko in Vid Pšajd, oče in sin, v tej vlogi, ampak tudi Jože in Jaka Šeruga, Zlatko in Andrej Oman. Ob starih »asih« prihajajo novi, mlajši, vsi pa imajo veliko željo po napredku. S takšnimi tekmovalci in preizkušenimi funkcionarji se za prihodnost AMD Ptuj ni potrebno bati; razvoj kartinga na Ptuju je na pravi poti. Ko bo zgrajen novi kartodrom in bodo na njem lahko tekmovanja višjega kakovostnega ranga ... Pri AMD Ptuj se lahko v naslednjem letu nadejajo tudi kakšnega naslova državnih prvakov - novi fantje prihajajo na površje ob pomoči starih in preizkušenih mačkov.
Danilo Klajnšek
DP v kartingi, rezultati dirk v Hajdošah:
R-1: 1. Mark Mramor (AMD Moste), 2. Tanya Mirt (Krško), 3. Jan Harc Ter-njak (AMD Moste);
R-2: 1. Jakob Gregorič (ŠD Karting Koper), 2. Tine Ugrin (Enduro Koper), 3. Sara Markučič (AKK Primus);
R-3: 1. Klemen Praznik (AKK Sportstil), 2. Žan Podkoritnik (AMD Šlander Celje), 3. NinaVodušek (AMD Ptuj);
R- 4. 1. Domen Horvat (AMD Moste), 2. Vid Pšajd (AMD Ptuj), 3. Martin Mihič (AMD Šlander Celje);
R-5: 1. Dejan Srimšek (AKK Sportstil), 2. Luka Ploj (AMD Ptuj), 3. Borut Jemc (Avto klub NSR);
R-6: 1. Urban Lah (MLM sportstil K. K.), 2. Blaž Božak (AMD Ptuj), 3. Urban Marolt (AMD Sportstil);
R-7: 1. Blaž Podlesnik (AMD Šlander Celje), 2. Jan Jemc, 3. Janez Preša ml. (oba Avto klub NSR);
R-8: 1. Matic Gorišek (AMD Moste), 2. Aljoša Gril (AMD Šlander Celje), 3. Konrad Mulvaj (Hrvaška);
R-9: 1. Zlatko Oman (AMD Ptuj), 2. Simon Sodnik (Avto klub NSR), 3. Gregor Tomazin (AMD Moste).
R-10: 1. Saša Stamenkovič (AMK FS13), 2. Nikola Belohradski (Hrvaška), 3. Žan Lajkovič (AMD Šlander Celje);
R-11: 1. Erik Sajovic, 2. Ignac Šalamon (oba AMD Moste), 3. Rene Gregorič (AMD Gorica)
Namizni tenis • 14. Urhov memorial
Ptujski« finale Gregorju Zafoštniku
»
Namiznoteniški klub Ptuj je v nedeljo organiziral tradicionalni, 14. Urhov memorialni turnir. V športni dvorani Center se je igral dober namizni tenis, čeprav niso nastopili nekateri najboljši igralci in igralke, med njimi tudi slovenska reprezentantka Vesna Rojko, ki se je vrnila z evropskega prvenstva, kjer je zastopala našo reprezentanco.
Finale v moški konkurenci je bil ptujski, saj sta se pomerila Gregor Zafoštnik, član ekipe mariborskih državnih prvakov, in član domačega NTK Ptuj Danilo Piljak. Na koncu je slavil Gregor, ki je s 3:1 premagal Da-
nila. Slednji je v finalu nastopil z bolečinami v roki. V četrtfi-nale se je uvrstil tudi najstarejši domači igralec Bojan Pavič, ki mu je napredovanje med štiri najboljše preprečil kasnejši zmagovalec 14. Urhovega me-moriala Gregor Zafoštnik. Od ostalih Ptujčanih sta v prvem krogu tekmovanja izpadla Darko Drčič in Urban Ovčar.
V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Kristina Raho-tin, ki je v finalu premagala domačo igralko Vesno Terbuc. Vesna je izkušeni igralki iz Ar-rigonija nudila dostojni odpor (3:1).
Danilo Klajnšek
rtomir Goznik
Gregor Zafoštnik (Finea Maribor) - zmagovalec v moški konkurenci
Vesna Terbuc (NTK Ptuj) - finalistka med dekleti
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj) - finalist v moški konkurenci
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Bukovčani prvi premagali Bistričane
3. SNL - vzhod: Stojnci z odliko
Očitno so nogometaši Stojncev v zelo dobri formi, saj so po sredini zmagi v pokalnem tekmovanju proti drugoligašu Beli krajini iz Črnomlja tokrat slavili še v Rogaški Slatini in visoko premagali Mons Claudius. V prvem polčasu so bili boljši tekmec na igrišču, vendar so izmed številnih priložnostih izkoristili samo eno. V zadnjih tridesetih minutah pa so začeli zadevati in na koncu zasluženo visoko zmagali. To so naredili tudi nogometaši iz Dravograda, ko so brez težav ugnali Pesnico, najvišjo zmago v tem krogu pa so si priigrali nogometaši iz Veržeja, ki so „povozili" nogometaše iz Zreč; tem je to v samo petih dneh že druga osmica, prvo so prejeli od CM Celja v pokalu Hervis. Malečnik je prišel do tretje zmage z dobro igro v drugem polčasu, v prekmurskem derbiju pa so Odranci slavili pri Tromejniku in očitno resno napovedali kandidaturo za najvišja mesta na prvenstveni razpredelnici. Največje razočaranje tega dela prvenstva sta Kovinar iz Štor in Paloma s Sladkega Vrha, ki je zadnja s samo dvema osvojenima točkama.
REZULTATI 6. KROGA: Mons Claudius - Stojnci 0:5 (0:1), Tehnostroj Veržej - Zreče 8:0 (2:0), Malečnik
-	Čarda 3:2 (1:2), Koroška Dravograd - Tehnotim Pesnica 4:1 (1:0), Paloma - Simer šampion 0:0, Kovinar Štore - Šmartno 0:0, Tromejnik G Kalamar - Odranci 0:3 (0:1).
1.	K. DRAVOGRAD 6	3	3 0	17:7	12
2.	ODRANCI 6	3	3 0	12:4	12
3.	TEHNO. VERŽEJ 6	3	1 2	17:9	10
4.	STOJNCI 6	3	12	16:10	10
5.	MALEČNIK 6	3	12	14:15	10
6.	SIMER ŠAMP. 6	2	3 1	10:5	9
7.	ŠMARTNO 6	2	2 2	13:10	8
8.	TROMEJNIK 6	2	2 2	11:12	8
9.	ZREČE 6	2	2 2	23:10	8
10.	KOV. ŠTORE 6	2	13	12:9	7
11.	ČARDA 6	2	1 3	5:7	7
12.	TEH. PESNICA 6	2	0 4	8:14	6
13.	MONS CLAUD. 6	2	0 4	9:24	6
14.	PALOMA 6	0	2 4	7:18	2
MONS CLAUDIUS -STOJNCI 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Meznarič (14), 0:2 Milošič (61), 0:3 Nežmah (75), 0:4 Nežmah (76), 0:5 Peer (84)
STOJNCI: Simonič, Janžekovič, Železnik, Golob, Topolovec, Kokot, Meznarič (od 46. Klinger), Zagoršek, Milošič (od 76. Turkuš), Lah (od 69. Nežmah), Pečnik. Trener: Robert Te-žački.
Štajerska liga: Ormož in Peca tik za Bistrico
Največje presenečenje šestega kroga v Štajerski ligi je vsekakor prvi poraz do tega kroga neporažene in superiorne Bistrice. Praktično se je vse zgodilo v prvem polčasu, ko so padli vsi zadetki na tekmi; gledalci so v prvih petnajstih minutah videli kar pet zadetkov. Domačini so tako prišli do prve zmage v novem prvenstvu. Spodrsljaj Bistrice sta izkoristila Peca in Holermuos Ormož ter se jim približala na samo dve točki zaostanka. Prvenstvo tako spet dobiva zanimivo podobo, vsaj kar se tiče borbe za sam vrh. Ormožani so premagali nogometaše iz Gerečje vasi, ki vse bolj tonejo, Podvinčani pa so izgubili v Šmarju pri Jelšah, kjer so po izenačenju prejeli dva zadetka v zadnjih štirinajstih minutah srečanja.
REZULTATI 6. KROGA: Bukovci
-	AHA EMMI Bistrica 4:2 (4:2), Holermuos Ormož - LKW Jack Gerečja vas 3:1 (2:0), Trgovine Jager - Pod-vinci 3:1 (1:1), Šoštanj - Pohorje 3:3 (2:1), Peca - Partizan Fram 5:2 (1:0), Boč Poljčane - Koroške gradnje 1:2 (0:0), KIV Vransko - GIC Gradnje Rogaška 2:3 ( 1:1).
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Bukovcev (modri dresi) so šele v 6. krogu dosegli prvo zmago v tem prvenstvu, Bistričani pa doživeli prvi poraz.
1.	A. E. BISTRICA	6
2.	PECA	6
3.	HOLER. ORMOŽ	6
4.	KOROŠKE GR.	6
5.	PODVINCI	6
6.	ŠOŠTANJ	6
7.	GIC ROGAŠKA	6
8.	TRGOV. JAGER	6
9.	POHORJE	6
10.	GEREČJA VAS	6
11.	PARTIZ. FRAM	6
12.	BUKOVCI	6
13.	BOČ POLJČ.	6
14.	KIV VRANSKO	6
5 0 1 19:9	15
4 1 1 19:11	13
12:5	13
10:7	12
13:11	10
13:9	9 10:9 9:5
2 2 2 12:12
4 1	1
4 0	2
3 1	2
2	3	1
3	0	3 2 2	2
2	1	3
2	0	4
1 2	3
1 0	5
0 1	5
6:11 6:17 10:14 4:12 6:17
Kovačec), Novak, Prapotnik, Košnik (od 90. R. Mlinarič). Trener: Aleš Jur-čec.
LKW JACK GEREČJA VAS: Kaises-berger, J. Sagadin, Draškovič, Petek, Miha Lešnik, Kokot, Miha Lešnik, R. Sagadin, Šešo, D. Hertiš, Vtič. Trener: Franc Žitnik.
1. liga MNZ Ptuj: Belšak odločil v Dornavi, Bauman na Vidmu
DORNAVA - MARKOVCI 2:1
(0:0)
STRELCA 1:0 Belšak (63. z 11 m), 1:1 Horvat (75), 2:1 Belšak (79)
GORIŠNICA - PRAGERSKO 2:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Justlnek (30), 1:1 Kolar (53), 2:1 Muršlč (65), 2:2 Po-lanec (78), 2:3 Plošnik (82)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Lovrenc -Slovenja vas 4:1, Makole - Leskovec 5:2, Hajdoše - Grajena 3:1, Tržec
-	Spodnja Polskava 4:1, Clrkulane
-	Spodnja Polskava 1:2. V tem krogu je bil prost Podlehnlk.
1.	LOVRENC	4 3 1 0	11:5	10
2.	HAJDOŠE	4 3 1 0	8:3	10
3.	MAKOLE	3 2 0 1	10:4	6
4.	ZG. POLSKAVA	3 2 0 1	8:6	6
5.	SLOVENJA VAS	4 112	9:8	4
6.	CIRKULANE	3 111	5:5	4
7.	TRŽEC	4 1 1 2	9:11	4
8.	GRAJENA	4 1 1 2	7:10	4
9.	PODLEHNIK	3 1 0 2	5:5	3
10.	SP. POLSKAVA 4 0 3 1 7:10 3
11.	LESKOVEC 4 0 1 3 6:18 1
CIRKULANE - ZGORNJA POLSKAVA 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Klajderlč (47), 1:1 Sernc (57), 1:2 Klajderlč (84) HAJDOŠE - GRAJENA 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Šadl (7), 2:0 Vllčnlk (56), 3:0 Veber (64), 3:1 Golob (77) MAKOLE - LESKOVEC 5:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Stojnšek (7), 2:0 Stojnšek (24), 2:1 Vlndlš (51), 2:2 Haunholter (54), 3:2 Vantur (62), 4:2 Babulč (67), 5:2 Stojnšek (80)
TRŽEC - SPODNJA POLSKAVA 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Emeršlč (39), 1:1 Vldrlh (51), 2:1 Skrblnšek (56), 3:1 Skrblnšek (69), 4:1 Emeršlč (88)
LOVRENC - SLOVENJA VAS 4:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Zupanlč (16), 1:1 Korez (36), 2:1 Vaupotlč (65), 3:1 Kokol (67), 4:1 Kokol (83)
Veteranske lige MNZ Ptuj: Boč izenačil v zadnji sekundi
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 3. KROGA: Ormož
-	Podvlncl 4:2, Bukovcl - Markovcl 0:3, Stojncl - Dornava 3:0, Grajena
-	Gorlšnlca 0:1.
TRGOVINE JAGER -PODVINCI 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Čehajič (38), 1:1 Modrič (44), 2:1 Baferovič (76), 3:1 Blaževič (83)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela (od 46. Bratec), Kuserbanj, Brumen (od 46. Benko; od 68. Požegar), Kupčič, Lah, Marinič (od 82. Novak), Modrič, D. Petrovič, R. Petrovič, Mori. Trener: Damjan Bezjak.
BUKOVCI - AHA EMMI BISTRICA 4:2 (4:2)
STRELCI: 1:0 Habrun (2), 1:1 Be-ranič (4), 2:1 Petek (6), 2:2 Justinek (14), 3:2 Belšak (15), 4:2 Korez (41) BUKOVCI: Hrženjak, Herga (od 40. Cebek), Mulej, Korez, Petek (od 60. Poštrak), Antolič (od 77. T. Mez-narič), Kozel, Habrun (od 89. Vajda), M. Meznarič, Kokot, Belšak. Trener: Rudi Habjanič.
HOLERMUOS ORMOŽ -LKW JACK GEREČJA VAS
3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mihalič (7), 2:0 Mihalič (16), 2:1 D. Hertiš (52), 3:1 Novak (77)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Štiberc, Druzovič, Habjanič, L. Mlinarič (od 69. Zorman), Piberč-nik (od 62. Kirbiš), Mihalič (od 90.
REZULTATI 4. KROGA: Zavrč	1. STOJNCI	3	3	0	0	14:1	9
- Hajdlna 5:0, Vldem - Apače 2:4,	2. GORIŠNICA	3	2	1	0	6:2	7
Rogoznlca - Sredlšče 4:1, Oplotnlca	3. MARKOVCI	3	2	1	0	6:8	7
- Skorba 4:0, Gorlšnlca - Pragersko	4. ORMOŽ	3	1	1	1	7:6	4
2:3, Dornava - Markovcl 2:1.	5. GRAJENA	3	1	1	1	3:2	4
1. ZAVRČ 4 4 0 0 17:3 12	6. DORNAVA	3	0	1	2	1:6	1
2. APAČE 4 3 0 1 10':5 9	7. PODVINCI	3	0	1	2	3:9	1
3. OPLOTNICA 4 3 0 1 9:4 9	8. BUKOVCI	3	0	1	2	1:7	1
4.	ROGOZNICA
5.	DORNAVA
6.	HAJDINA
7.	GORIŠNICA 4 112
8.	VIDEM 4 112
9.	PRAGERSKO 4 112 4 112
4 2 1 1 11:5	7
4 2 0 2 6:8	6
4 2 0 2 11:14	6
6:7	4
9:11 4 9:12 4
9:12 4 4 1 1 2 10:17 4
10.	SKORBA
11.	SREDIŠČE
12.	MARKOVCI 4 0 0 4 3:12 0 OPLOTNICA - SKORBA 4:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Prlmožlč (50), 2:0
Prlmožlč (70), 3:0 Klokočovnlk (77), 4:0 Klokočovnlk (80) ZAVRČ - HAJDINA 5:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Murat (26), 2:0 Šnajder (28), 3:0 Murat (31), 4:0 Murat (32), 5:0 Čeh (59)
ROGOZNICA - SREDIŠČE 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Marc (6), 2:0 Marc (32), 2:1 Lesjak (67), 3:1 Galun (79), 4:1 Leben (85) VIDEM - APAČE 2:4 (2:2) STRELCI: 0:1 Fruk (7), 1:1 Bedrač (35), 1:2 Tramšek (36), 2:2 Frldauer (44), 2:3 Bauman (80), 2:4 Bauman (92)
SKUPINA CENTER REZULTATI 3. KROGA: Podlehnlk - Drava Ptuj 0:4, Skorba - Tržec 3:2, Leskovec - Apače 1:1. V tem krogu je bll prost Vldem.
1.	DRAVA PTUJ 3 3 0 0 13:2 9
2.	SKORBA 2 2 0 0 5:3 6
3.	TRŽEC 3 1 1 1 4:4 4
4.	VIDEM 2 1 1 0 6:7 4
5.	LESKOVEC 3 0 2 1 3:7 2
6.	APAČE 2 0 1 1 4:6 1
7.	PODLEHNIK 3 0 0 3 1:7 0 SKUPINA ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Hajdlna -
Boč 4:4, Pragersko - Pohorje Oplot-nlca 5:2, Prepolje - Zgornja Polskava 1:1, Polskava - Lovrenc 1:2.
1.	HAJDINA	3	2	10	13:7	7
2.	PRAGERSKO	3	2	10	10:4	7
3.	ZG. POLSKAVA 3	1	2 0	4:3	5
4.	PREPOLJE	3	1	2 0	4:3	4
5.	LOVRENC	3	1	0 2	4:6 3
6.	BOČ	3	0	1 2	6:9	1
7.	P. - OPLOTNICA	3	0	1 2	4:8 1
8.	POLSKAVA	3	0	1 2	4:9	1
Danilo Klajnšek
Futsal • 1. SFL
Odločilen slab uvod
drugega polčasa
Foto: Črtomlr Goznlk
Jani Belšak (Krona bar Ptuj, beli dres) je v zadnji minuti prvega dela izenačil rezultat na 2:2, nato pa je pobudo prevzelo gostujoče moštvo.
REZULTATI 2. KROGA: Tomi Press Bronx - KMN Gorica 4:6 (0:3), Krona bar Ptuj - KMN Dobovec 3:7 (2:3), Litija - KMN Oplast Kobarid 6:3 (2:0), KMN Sevnica - Izola 0:5 (0:2).
1.	KMN DOBOVEC 2 2 0 0 10:5 6
2.	KMN GORICA 2 2 0 0 10:5 6
3.	LITIJA 2 2 0 0 10:5 6
4.	O. KOBARID 2 10 1 12:8 3
5.	PUNTAR SAFIR 1 1 0 0 5:2 3
6.	IZOLA 2 10 1 7:5 3
7.	PEKARNA DUH 10 0 1 2:3 0
8.	KRONA B. PTUJ 2 0 0 2 5:11 0
9.	KMN SEVNICA 2 0 0 2 1:9 0
10.	TOMI BRONX 2 0 0 2 6:15 0
FC Ptuj - KMN Dobovec 3:7 (2:3)
STRELCI: 0:1 Šnofl (5), 0:2 Repine (9), 1:2 Hebar (18), 2:2 Belšak (20), 2:3 Šnofl (20), 2:4 Stres (24), 2:5 Hrovatič (26), 2:6 Kroflič (29), 2:7 Repine (34), 3:7 Kupčič (35)
FC PTUJ: Trop, Petek, Emeršič, S. Kupčič, B. Kupčič, Gajser, Hebar, Belšak, Lovrenčič, Ilešič, Dončec, Divjak. Trener: Marko Perger.
Novinec v 1. slovenski futsal ligi FC Ptuj je v premiernem nastopu pred domačim občinstvom doživel poraz proti kva-
litetni ekipi Dobovca. Srečanje so bolje odprli gostje, ki so izkoristili dve napaki in povedli z 0:2. Domačini so po prejetih zadetkih zaigrali bolje in vse sile usmerili v napad. To se jim je ob koncu prvega polčasa obrestovalo, saj so z zadetki Gregorja Hebarja (18. minuta) in Jana Belšaka (20.) rezultat izenačili. To bi bilo idealno izhodišče pred nadaljevanjem, vendar so gostje hitro odgovorili in tik pred koncem prvega polčasa izkoristili nepazljivost v obrambi FC Ptuj ter preko Šnofla dosegli zadetek za minimalno vodstvo ob odmoru.
Po vsem videnem v prvem polčasu so številni gledalci v dvorani Center upali, da bi doma ostala vsaj točka. Žal pa ni bilo nič od tega, zgodilo se je ravno nasprotno: nogometaši Dobovca so v prvih desetih minutah drugega dela popolnoma nadigrali gostitelje in v tem času dosegli tri lahke zadetke. To je za njih pomenilo zanesljivo vodstvo in mirno igranje končnice tega srečanja ter na koncu vknjižene tri točke.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SREDA ob 16.00: Labod Drava - Domžale, Interblock - Olimpija, Nafta - Rudar Velenje; SREDA ob 18.00: HIT Gorica - Maribor; SREDA ob 20.15: CM Celje - Luka Koper.
POKAL MNZ PTUJ - ČLANI
V	sredo ob 16.30 bosta odigrani še preostali dve srečanji osmine finala za pokal MNZ Ptuj, in sicer Aluminij - LKW Jack Gerečja vas in Zavrč - Stojnci.
POKAL MNZ PTUJ - VETERANI
1/8 finala: v četrtek ob 16.30: Hajdina - Drava, Ormož - Stojnci, Bukovci - Leskovec.
Rokomet
Celje Pivovarna Laško v Gorišnici
V	sredo bodo odigrana pokalna srečanja 1/16 finala za pokal rokometne zveze Slovenije. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice bodo ob 19.30 gostili ekipo večkratnih državnih, pokalnih in evropskih prvakov - Celje Pivovarno Laško, rokometaši Jeruzalema Ormoža pa bodo gostovali pri ekipi Arcont Radgona.
Za gostovanje Celjanov v Gorišnici in okolici vlada veliko zanimanje. Domačini, ki so se dobro pripravljali, bodo vsekakor dali vse od sebe, da bi renomiranim gostom nudili kar najbolj dostojen odpor. Ljubitelje rokometa pa vsekakor zanima, kako igra trenutno vodeče moštvo v 1. A MIK slovenski moški rokometni ligi.
Danilo Klajnšek
Mirko Vindiš: legenda maratona
»Z dušo in telesom bom vedno Haložan, ki je samo na začasnem delu na Ptuju«
Tokrat sem se za vas odpravila v ptujski lokal Maraton na jutranjo kavico z namenom, da poklepetam z Mirkom Vindišem, slovensko legendo maratona, in poskušam izvedeti, kam je vodila njegova življenjska pot po zaključku športne kariere. V zadnjem času ga namreč spet videvamo, kako tako kot v dobrih starih časih teče po gozdnih poteh, da pridobi dovolj kondicije za letošnje veteranske igre v Avstraliji. Njegovi izjemni dosežki bodo ostali za vedno zapisani v veliki knjigi športa, a tokrat sem želela izvedeti drugačno zgodbo. To ni zgodba o športniku, to je zgodba o človeku, katerega srce bo za vedno ujeto med haloške od sonca obsijane in s trto posute griče. Morda nekoč ni nihče slutil, da bo majhen deček, ki teče po haloških gričih, s torbo pod pazduho, da ne bi zamudil dogovorjene ure, nekoč tekal po teh gričih v lovu za kolajnami. Življenja se ne da slutiti, saj so človekove poti skrivnostne in nikoli ne veš zagotovo, kam te bodo na koncu pripeljale.
»Danes si otroci ne znajo predstavljati dneva brez elektrike«
Otroštvo ste preživeli v Halozah. Bili ste najmlajši od treh otrok. Kakšne spomine imate na otroštvo in do kakšne mere je oblikovalo vašo osebnost?
Mirko Vindiš: „Na otroštvo imam lepe spomine, čeprav je bilo naše življenje težko. Doma smo imeli kmetijo in v navadi je bilo, da vsi poprimemo za delo. V tistih časih ni bilo strojev, zato je bilo delo ročno in zelo garaško. Danes si otroci ne znajo predstavljati dneva brez elektrike, sam pa spadam v tisto generacijo haloških otrok, ki se je veselila prve elektrike v hiši. Zelo zgodaj sem se osamosvojil. Če sem čisto odkrit, sem pobegnil od doma, saj so od mene pričakovali, da bom kot najmlajši otrok ostal na domačiji in to je bilo za mladega človeka nedojemljivo. Kasneje sem domačim veliko pomagal, tako finančno kot tudi pri delu. Med vikendi sem se vračal domov in med haloške griče me vleče še danes."
V osemdesetih je bilo v Ljudskem vrtu občinsko prvenstvo v krosu, kjer se je izbirala reprezentanca za tekmovanje v Radovljici. Tam ste se prvič preizkusili in prišli v občinsko reprezentanco. V Radovljici ste se dokazali in to je bil začetek vaše športne poti. Kako to, da ste se odločili za sodelovanje na tem krosu? Ste že prej tekli?
Mirko Vindiš: „Za kros sta me navdušila prijatelja. Bili smo dogovorjeni, da se skupaj udeležimo tega tekmovanja. Tisti dan sem se samo zaradi krosa pripeljal na Ptuj, a kar
Foto: Aleksandra Jelušič
Mirko Vindiš: »Po šoli smo otroci radi igrali nogomet, a problem je bil, da so mi starši določili uro in nisem smel zamuditi. Po navadi sem brcal žogo do zadnje minute, nato sem zagrabil svojo torbo, jo porinil pod pazduho in tekel po haloških klancih vse do doma. Tako sem imel vsak dan, ne da bi se tega zavedal, svoj tekaški trening.«
hitro sem ugotovil, da sta me prijatelja pustila na cedilu. Bil sem jezen in niti slučajno se nisem imel namena udeležiti krosa. A po spletu okoliščin je na tem krosu tekmovala tudi moja sestra, ki je v tistem času že trenirala v atletskem klubu. Tako dolgo me je prepričevala, da sem se naposled le udeležil krosa in dosegel zavidljivo tretje mesto, ki je bilo moja vstopnica za občinsko reprezentanco. Na kros sem šel brez vsakega treninga in v tistem času sem tako kot večina mladih kadil. Če sem čisto odkrit, sem še pred tekmovanjem za korajžo pokadil cigareto."
»Če imaš svoj cilj,
potem lahko kljub
naporu in bolečini premagaš vse ovire«
Vaši začetki so bili težki. Kot gradbenik ste se zaposlili v gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru. Kako vam je uspelo uskladiti naporno delo in špar-tanske treninge, ki so bili zagotovilo za tako velike uspehe?
Mirko Vindiš: „Svojo prvo službo sem dobil v gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru, kjer sem delal kot gradbenik. Stanoval sem v samskem domu, ki so bili del dijaškega doma na Teznem. Če danes pogledam nazaj, se prav začudim svoji neverjetni zagnanosti. Vsak dan sem namreč od šestih do sedmih odtekel svojo progo v Stražunskem gozdu, nato pa sem odšel na delo. Velik uspeh je bil, da sem že po dveh letih
treninga prišel v državno reprezentanco, zato mi je podjetje šlo zelo »na roko« in mi omogočilo šesturni delovnik. Po delu sem pri gostilni Žohar stopil na avtobus in ga mahnil na Ptuj, kjer sem opravil še drugi del treninga in se nato odpeljal nazaj v Maribor. Vedno je pomemben cilj, ker cilj te žene naprej. Če imaš svoj cilj, potem lahko kljub naporu in bolečini premagaš vse ovire."
Pravijo, da so tekači maratona posebni ljudje, ki so sposobni prestati trpljenje. Gre za psihološko težavo in problem ni v nogah, ampak v glavi. Verjetno ste imeli tudi sami med tekom podobne težave, oziroma krize, ko ste premišljevali o tem, kako trpite. Kako ste premagovali to bolečino?
Mirko Vindiš: „Vsak šport zahteva trdo delo. Tekel sem že kot otrok, vendar je bil ta tek spontan. Po šoli smo otroci radi igrali nogomet, a problem je bil, da so mi starši določili uro in nisem smel zamuditi. Po navadi sem brcal žogo do zadnje minute, nato sem zagrabil svojo torbo, jo porinil pod pazduho in tekel po haloških klancih vse do doma. Tako sem imel vsak dan, ne da bi se tega zavedal, svoj tekaški trening. Danes je to veliko težje, saj sem za tekača že v letih, ko bolečine terjajo svoj davek. A volja in motivacija delata čudeže."
Vsak šport zahteva drugačen tip človeka. Kakšen karakter človeka zahteva maraton?
Mirko Vindiš: „Maraton zahteva vztrajnega in trmastega človeka, saj je to velik psihični napor. Pomembno je tudi, da
imaš visoko stopnjo motivacije in da dobro prenašaš bolečino. Včasih se tudi sam sprašujem, kaj žene človeka, da je pripravljen prestati toliko bolečine."
Vaš nekdanji trener Franc Ivančič vas je opisal kot zelo marljivega in discipliniranega človeka, ki je vedno brezkompromisno izpolnil načrt treninga. Kako so potekali vaši treningi?
Mirko Vindiš: „Moji treningi so bili sestavljeni iz dveh delov. Jutranji tek je bil dolg okoli 12 km in je bil namenjen prebujanju telesa in pripravi na popoldanski trening. Treningi so bili dolgi približno 4 ure na dan. Moja šibka točka je bila v začetku prehrana, saj sem živel predvsem od sendvičev. Kasneje so mi uredili prehrano v bolnici in v hotelu. Spominjam se neke kuharice iz bolnice, ki mi je vedno naložila velikansko porcijo, saj se ji je zdelo, da premalo jem (smeh). Pred tekmami sem užival več testenin."
So vam športni rezultati v tistem času prinesli veliko zaslužka, se je od športa dalo lepo živeti?
Mirko Vindiš: Ja, v tistem času se je dalo od tega denarja kar lepo živeti, a nikakor na dolgi rok in tega sem se prekleto zavedal, zato tudi nikoli nisem opustil svoje redne zaposlitve. Včasih je lahko za športnika usodna samo kakšna neprijetna poškodba in življenje se mu obrne na glavo. V skrbi za prihodnost sem se vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani in naredil sprejemni izpit. Bil sem prepričan, da se bom posvetil študiju, a športne obveznosti in dosežena norma za uvrstitev na OI so prekrižali moje načrte. Trener mi je zaradi športnih obveznosti odsvetoval študij v Ljubljani in tako je študij splaval po vodi."
Kasneje ste se umaknili iz sveta športa. Kaj je zamenjalo šport? S čim ste se ukvarjali?
»Hribi ti prinesejo vzdržljivost, odvzamejo pa ti hitrost«
Vaša posebnost je bila tudi ta, da ste trenirali po gozdovih in da ste tekli tudi v hrib, česar se večina maratoncev brani. Vam hribi ležijo? Je bila prav to skrivnostna formula vašega uspeha?
Mirko Vindiš: „Hribi ti prinesejo vzdržljivost, odvzamejo pa ti hitrost. Danes razmišljam, da sem morda preveč tekel v hrib in bi morda moral več trenirati po ravnem. A hribi so mi vedno ležali, tako sem bil navajen iz otroštva. Zelo rad tečem po gozdovih, ne maram mestnega vrveža. Gozdovi me napolnijo z energijo. Ko sem skrbel za kondicijske priprave nogometašev, sem jih včasih peljal na tek v gozd, a potem so bile težave z zvini, saj niso bili navajeni na drugačen teren. Sam na primer nikoli nisem staknil prav nobene poškodbe, čeprav sem skoraj ves čas tekel po gozdovih. Moje noge so bile navajene na gozdno podlago, ki nikoli ni ravna."
Mirko Vindiš: „Po športu sem se leta 2001 ponovno poigraval z mislijo o študiju, tokrat mi je tudi uspelo diplomirati. Poročil sem se, odprl sem svojo gostilno. V življenju niso samo vzponi, so tudi padci in tako se je tudi meni življenje zalomilo, izgubil sem ženo. Od vsega si najbolj želim prav to, da bi lahko svoje izkušnje in znanje prenesel na mlajše rodove, a se zavedam, da je življenje drago in da je potrebno plačati položnice. Zaradi dela v gostilni si prostovojstva ne morem privoščiti. Moja želja je, da dobim redno zaposlitev v šoli v Podlehniku. Poslanstvo telovadnega učitelja bi me izpolnjevalo, po drugi strani pa bi mi dalo socialno varnost. V šoli v Podlehniku sem opravljal sedemmesečno pripravništvo in delo mi je bilo zelo všeč. Tudi otroci so se zelo navezali name in čutil sem, da so starši zelo zadovoljni z mojim načinom dela. Bil bi zelo zadovoljen, če bi po upokojitvi dosedanjega profesorja telovadbe lahko prevzel njegovo poslanstvo. Prepričan sem, da bi izpolnil pričakovanja otrok, njihovih staršev in šole."
»V meni je še vedno trma in zagnanost, ki sta ključni za uspeh«
V zadnjih letih ste se ponovno posvetili športu, tokrat v vlogi športnika veterana. Kakšni so vaši športni načrti za prihodnost?
Mirko Vindiš: „Štiri leta so naokoli in veteranske igre so tako rekoč pred vrati. Letos bodo v Avstraliji. Zelo sem si želel udeležbe na teh igrah, po drugi strani pa sem se ves čas zavedal, da si ne morem privoščiti toliko stroškov. Nujno sem potreboval sponzorska sredstva. Potrkal sem na mnoga vrata, a časi niso rožnati, mnoga podjetja so zaprla svojo sponzorsko pipico. Na začetku nisem imel prevelikega upanja in temu primerna je bila tudi moja motivacija. Ko pa mi je gradbeno podjetje Nizke gradnje plačalo letalsko vozovnico, sem si oddahnil, saj sem vedel, da sem zdaj z eno nogo že na veteranskih igrah. Od tistega trenutka je moj cilj postal dosegljiv in predal sem se treningu. Na veteranskih igrah nikoli ne veš, kdo vse bodo tvoji konkurenti, zato je tudi težko napovedati svoj uspeh. A zagotovo mi bo uspelo. V meni je še vedno trma in zagnanost, ki sta ključni za uspeh."
Ko sva se dogovarjala za intervju, sem vas ujela v Halozah? Ali to pomeni, da bo vaše srce vedno ujeto med haloške hribe?
Mirko Vindiš: „V Haloze se bom vedno rad vračal in razmišljam, da bi si na stara leta tam uredil svoj dom. Med temi hribi ti nikoli ne zmanjka dela, in ker je mama v zadnjih letih precej slabotna, je potrebno veliko stvari postoriti. Zame pravijo, da sem deloholik, saj me je potrebno držati stran od dela. Tako sem navajen že od otroštva. Redko prosim za pomoč, a kadar prosim, potem je to res upravičeno. Tudi na vrata redko potrkam dvakrat, nekako nisem tak človek, da bi sitnaril ali prosjačil. Včasih v šali rečem, da bom z dušo in telesom vedno Haložan, ki je samo na začasnem delu na Ptuju."
Aleksandra Jelušič
Prejeli smo
Krmarjenje med opozicijo, sosednjimi
g Vi	• •
občinami in »prijatelji« iz Ljubljane
Pod tem naslovom mi je v Štajerskem tedniku dne 4.9.2009 v zvezi s člankom objavljenim pod zgornjim naslovom 4.8.2009 »bivši zakoniti zastopnik TVD Partizan Velika Nedelja... ter organizator gradnje vseh javnih športnih objektov v Veliki Nedelji« g. Vili Trofenik postavil tri vprašanja. Zdi se mi sicer nenavadno, da mi g. poslanec javno postavlja vprašanja v zvezi s člankom, ki ga nisem sam napisal niti avtoriziral. Toda če oblast javno sprašuje je najbrž prav, da ljudstvo javno odgovarja.
Glede prvega vprašanja odgovarjam, da na občini posedujemo pogodbo med TVD Partizan Velika Nedelja in OŠ Velika Nedelja iz kate-
re izhaja da je bil prizidek k telovadnici na parc. št. 1223 v k.o. Velika Nedelja financiran v višini 446.950,00 din iz prostih sredstev amortizacije šole za leto 1990 in 3.000000,00 din iz ostanka sredstev za materialne stroške šole v letu 1990. Sredstva v višini 600.000,00 din pa je prispeval TVD Partizan. Iz te pogodbe torej izhaja da je bil prizidek večji del financiran s sredstvi občine, ki je šoli zagotavljala amortizacijo in sredstva za materialne stroške. Da je temu tako piše tudi v dopisu, ki ga je na občino poslal bivši ravnatelj OŠ Velika Nedelja Boris Skok dne 17.2.2008. Kako je TVD Partizan dobil v lastništvo prizidek, pa veste Vi g. Trofe-nik boljše kot jaz in me zato ni potrebno spraševati. Za javnost pa lahko povem, da je na podlagi 64. člena Zakona o športu (Ul RS Št. 22/98), občinski svet na izredni seji z dne 13.12.1999 po preteku zakonsko določenega roka, prenesel lastninsko pravico za omenjen prizidek na Športno društvo Velika Nedelja. S stečajem omenjenega društva, ki ste ga predlagali
tudi Vi g. Trofenik, pa je stečajni senat okrožnega sodišča na Ptuju dne 16.11.2007 začel s prodajo stečajne mase med drugim torej tudi prizidka. Ocenjena vrednost je bila v višini 65 901,00 EUR. Po poplačilu vseh upnikov, ki jih Vi g. Trofenik poznate in po poplačilu stečajnega upravitelja je del sredstev v višini 29.645,82 bil vrnjen občini Ormož. Ob tem pa je za javnost morda zanimivo tudi to, da ste tenis igrišče prodali Marku Skoku in to pred podajo predloga za stečajni postopek.
Glede drugega vprašanja, ali sem podalprijavo eventu-elnih nepravilnosti prejšne-ga vodstva RK Ormož pa je moj odgovor zelo kratek. Ne. Nisem podal niti nobenega predloga glede evetuelnih nepravilnosti niti v RK Velika Nedelja. V občinski upravi namreč posedujemo po mojem skromnem mnenju tudi nezakonito pogodbo o brezplačni uporabi športne dvorane s strani RK Velika Nedelja v obsegu 1200 eur letno za dobo 15 let. Pogodba je bila podpisana 6.12.1997. S strani občine ste jo podpisali Vi g. Trofenik, s strani RK Velika Nedelja pa g. Boris Skok kot podpredsednik klu-
ba. Originalne pogodbe na občini ni in tudi pooblastila s strani predsednika kluba g. Trofenika za podpis pogodbe podpredsedniku kluba g. Skoku ne.
Kar se tiče tretjega vprašanja glede plačila najemnine za uporabo telovadnic pa naj povem le to, da upravlja-lec telovadnice v Ormožu in pri Veliki Nedelji ni občina, pač pa v obeh primerih šola.
Naj za konec dodam še to. Čeprav ste predlagali stečaj RK Velika Nedelja prav Vi g. Trofenik in ustanovili nov kljub je občina Ormož po sklepu OS ves čas financirala rokomet tudi pri Veliki Nedelji in to kljub dejstvu, da ji v skladu s pravilnikom 2 leti po ustanovitvi kluba ne bi bilo treba. Morda se bo vodstvo kluba kdaj spomnilo in reklo OS, ter s tem občanom, ki dejansko prispevajo sredstva tudi hvala. G. poslanec ponovno vas vabim, da se sestaneva in dogovoriva, kaj bova skupaj naredila za občino Ormož.
Upam, da sem tako odgovoril na vprašanja g. Trofe-nika.
Alojz Sok,
župan Občine Ormož
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK - M/Ž; ELE-KTROMONTAŽA NA TERENU - TUJINA EU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330 049.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VUR-BERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330 049.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOZNIK POTNIKOV NA MINIBUS-AVTOBUS+ TURISTIČNI VLAKEC, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit A,D-kategorije. CIDA STORITVE, prevozništvo, trgovina in druge storitve, d. o. o., DESTRNIK 17, 2253 DESTRNIK, CIZERL DANILO, 051/671-500.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; BREZ POKLICA, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 B, 2282 CIRKULANE, MILOŠIČ MIRAN, 070 284 200.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIKAR - M/Ž; POZNAVANJE ELEK-TRONAČRTOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGER-SKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@triera.net.
PRODAJALEC, PRODAJALKA TEKSTILA - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IN VSEH DRUGIH TRGOVSKIH IZDELKOV , SKLADIŠČENJE LE TEH, ZARAČUNAVANJE TRGOVSKEGA BLAGA, SKRB ZA ČISTOČO PRODAJALNE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN
STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT, JAGER FRANC, 03 812 10 64.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINSTA-LATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJSKA DELA, NA TERENU V SLOVENIJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ, družba za gradbeništvo, inštalacije in druge storitve, d.o.o., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 02 748 16 63, iztokm@elektroteh-nika-sp.eu.
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE, DODIPLOMSKI, VETERINAR- DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVLJANEJ ŽIVALI V AMBULANTI, DELO V AMBULANTI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DAMIJAN PEKLAR S.P., SLOVENJA VAS 2 B, 2288 HAJDINA, PEKLAR DAMJAN, 041/537439, damjan. peklar@gmail.com.
ELEKTROTEHNIK, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC IN VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI S PRODAJNIM PROGRAMOM, OPRAVLJANJE PRODAJE REZERVNIH DELOV, SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM, ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi. ptuj@hafi.si.
NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.
KUHAR, POMOČ V KUHINJI- PICO PEK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI- PICOPEK, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BLAN-
KA PUKLAVEC S.P. OKREPČEVALNICA PIZZERIJA KLARA, SPODNJE JABLANE 42 F, 2326 CIRKOVCE, KAC JANKO, 051310 579.
VOZNIK, POKLICNI VOZNIK - M/Ž; PREVOZ TOVORA V DOMAČEM IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit C,E-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031/ 680 889.
POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@hotmail.com.
KLJUČAVNIČAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@ hotmail.com.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; NIZKE GRADNJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPO-VA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@hotmail. com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI, določen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAR CAPRI, SARDIN-ŠEK VALERIJA s.p., APAČE 266, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, SAR-DINŠEK VALERIJA, 041-855-887.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONTER DVIGAL, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. CASTER INŽENIRING, PROJEKTIRANJE, IZDELAVA, MONTAŽA IN SERVISIRANJE VSEH VRST DVIGAL IN TRANSPORTNIH NAPRAV D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 13, 2250 PTUJ, ZUPANIČ LEON, 031/654 904, ca-ster@caster.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 18 mesecev, polni delovni čas. GOSTINSTVO ROŽMARIN, ROŽMARIN JANJA IVICA S.P. BAR Z MEHANSKO GLASBO, MARKOVCI 28, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ROŽMARIN JANJA, 041 753 335.
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, MEDICINSKA SESTRA ZA NEGO-PRI-PRAVNICA - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ, VIDO-VIČ ANA, 02 749 1618, ana.vidovic@ sb-ptuj.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, AVTOELEK-TRIČAR - M/Ž; OPRAVALJANJE ELEKTRO DEL NA TOVORNIH VOZILIH IN STROJIH, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., ŽAMENCI 8 B, 2252 DORNAVA, DARKO, 040 504 918, info@maksimus.biz.
KLEPAR-KROVEC, KROVEC, KROVEC - KLEPAR - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. HER-COG ROBERT S.P.-KLEPARSTVO, HERMA-NOVA ULICA 3, 2250 PTUJ.
NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA-TOČENJE PIJAČ TER TOPLIH NAPITKOV, določen čas 4 mesece, skrajšan delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 1 mesec, delo s preglednicami - osnovno. PREMUŽIČ SONJA s.p. BAR PRI OJNIKU, MOŠKANJCI 85, 2272 GORIŠNICA, ZABAVNIK JELKA, 041-663-359, jelka.za-bavnik@siol.net.
KOMERCIALIST, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA NA TERENU, ZBIRANJE NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB, SKLADIŠČENJE MATERIALA TER PRIPRAVA MATERIALA NA SKLADIŠČU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
Od tod in tam
Izjava za javnost!
Gospodarski minister dr. Matej Lahovnik je v televizijski oddaji Odmevi v sredo, dne 16. 9. 2009, izjavil, da prejšnja vlada ni pustila za sabo projektov na področju infrastrukture, ki bi v obdobju recesije lahko pripomogli k investicijskemu zagonu.
Izjava vsaj v primeru Spodnjega Podravja ne drži, saj ima Dars že več let star projekt hitre ceste od Slovenske Bistrice do Ormoža, ki se realizira po polžje. Za odsek med Ormožem in Gorišnico je že izdano gradbeno dovoljenje in odkupljena so vsa zemljišča in to že skoraj 10 let. Ne prejšnja, ne zdajšnja vlada pa nista storili večjega napredka pri realizaciji izvedbe omenjene hitre ceste. Tako velik del Slovenije ob meji s Hrvaško ne dobi razvojnih priložnosti, medtem ko se v sosednji Hrvaški obmejna področja infrastrukturno hitro krepijo.
Alojz Sok,
župan Občine Ormož
Sveti Tomaž • Ribiško tekmovanje
Foto: Uroš Hozyan
Novoustanovljena ribiška družina Sveti Tomaž je organizirala prvo ribiško tekmovanje, ki je potekalo pri ribnikih Amur v Bodkovcih. Udeležilo se gaje 15 tekmovalcev. Največ sreče in znanja je imel Dejan Voršič, ki je z nekaj več kot šestimi kilogrami ulovljenih rib zmagal (na fotografiji v družbi z drugo-in tretjeuvrščenim). S tekmovanjem je bil zadovoljen tudi predsednik društva Dušan Munda, ki je zbrane na koncu nagovoril, vse skupaj pa se je v prijetnem ozračju končalo s piknikom v Savcih
UH
Zavre • Bi ga pozobali?
_
Foto: Majda Fridl
Trgatve so se začele, grozdje je sladko. Ivanka Kokotpa že vrsto let v tem času vsak dan prinese na ptujsko tržnico grozdje iz sončnega, strmega domačega vinograda iz lovrečana pri Zavrču. 1960. leta gaje dobila za doto. Med različnimi sortami belega, rdečega in črnega grozdja seje znašel tudi rekordni, 80 dag težak grozd »portugizerja«, kot po domače pravi Ivanka modri frankinji. Isti, dobro negovan, 40 let star trs pa je pred leti dal grozde, težke tudi več kot kilogram. Z možem (oba nosita že sedem križev) škropita ponavadi samo štirikrat v sezoni, zadnjič v začetku avgusta. In kaj je najpomembnejše? Vsak trs je potrebno pred rezjo dobro pogledati in presoditi, kakšno rez potrebuje. Kdor zna, ta pač zna.
MF
Okoli sveta (10) • Piše: Filip Kovačič
Ali je Singapur v Švici?
Singapurski lev - znak mesta
Singapur je klinično čisto mesto, in če vržeš žvečilni gumi ali ogorek ali če pljuneš, te čaka visoka kazen, okrog 500 singapurskih dolarjev (250 evrov). Ali če se pelješ s kolesom v podhodu! Ali če se vas hišni ljubljenček pokaka v parku. Seveda vse to, le če te ujamejo stroge redarske službe! In še mnogo je podobnih pravil in prepovedi. Tu in tam celo vidiš smeti po tleh, ampak resnici na ljubo, ko jih vidiš, se prav začudiš, saj jih je zelo malo za takšno milijonsko velemesto ...
V štirinajstem stoletju ga je malajski princ imenoval Sin-gapura (levje mesto). Legenda pravi, da je po pomoti zamenjal žival, ki jo je videl, za leva in mesto imenoval po njem. Že od nekdaj prosto trgovinsko območje se je razvilo v eno najmodernejših mest, ki privablja finančne inštitucije zaradi izredno ugodnih davkov.
Odločil sem se, da si bom malo pogledal mesto, ki sem ga tako zaničeval lani, ko sem prišel sem iz prijazne Šrilan-ke ... Včeraj opoldne sem prispel v Singapur in se odločil, da se nastanim v bližini plaže. Dobil sem svojo sobo, nič posebnega, nisem imel niti svoje kopalnice in stranišča. Za ceno 90 singapurskih $, kar znaša približno 45 , za dva dni. Plaža
je oddaljena približno 15 minut hoje. Nekje sem slišal, da so ves pesek na plaži uvozili iz ene od arabskih držav. Umetna plaža s pogledom na stotine prekooceanskih ladij, ki so zasidrane v pristanišču, ki je eno najpomembnejših na svetu. Nad pristaniščem se neneho-ma spuščajo velika letala, ki pristajajo na bližnjem modernem letališču. Zelo urejeno, vendar nekako umetno.
Zjutraj se z avtobusom odpeljem do prve metro postaje. To je verjetno najučinkovitejši in najcenejši prevoz, ki obstaja. Odpravim se proti finančnemu
centru in srcu Singapurja, kjer so najdražji hoteli, najvišji nebotičniki, ki so seveda bančni, in najdražje nepremičnine. Če si slučajno zaželite kakšno stanovanje, boste tu odšteli vrtoglave vsote - za manjše stanovanje nekaj milijonov evrov! Vožnja po umetni reki, kjer bodo kmalu zamenjali slano vodo za sladko. V bližini gradijo velik igralniški kompleks, očitno se želijo uveljaviti tudi na tem dobičkonosnem področju. Opazujem, kako se prepletajo stare kolonialne stavbe z najnovejšimi arhitekturnimi dosežki. Posebej mostovi nad reko so zanimivi. Seveda ne smem izpustiti legendarnega hotel Raffles. Lani sem se v Šrilanki s svetovnima popotnikoma, angleškim parom Robom in njegovo ženo, dogovoril, da se tukaj na čudovitem hotelskem vrtu dobimo na koktajlu. Leteli smo ob istem času z različnimi družbami iz Colomba v Singapur, jaz s hongkonško Cathay Pacific, onadva s Singapore Airlines. In ker je za domači Singapore Airlines rezerviran terminal 2, jaz pa sem pristal na terminalu ena, smo se zgrešili. Nekaj časa
sem ju še iskal na letališču, potem pa obupal. Pozneje sem obupal tudi nad Singapurern in se odločil, da se navsezgodaj odpravim z avtobusom v Malezijo. Ampak to je bilo lani, zdaj sem tukaj in želim popraviti krivico Singapurju in si ga ogledati temeljiteje in šele nato soditi. Popoldan se z podzemno železnico odpeljem do zadnje južne postaje, do potniškega pristanišča, kjer je tudi most na eno največjih turističnih atrakcij - otok Santosa. Časa za ogled celega otoka ni, zato se odločim, da se povzpnem na najvišji razgledni stolp, skoraj 300 m visoko nad otokom. Zanimiva konstrukcija, sedeš v razgledni prstan, ovit okoli velikega nosilnega stebra, ki ima okoli 70 sedišč, in potem se počasi začneš vzpenjati. Obenem se vrtiš okoli svoje osi. Vidiš Singapur in okolico, del Malezije, ob čistem dnevu pa celo Indonezijske otoke ... Ker se je naprava ravno na vrhu pokvarila, sem imel še dodatno brezplačno vožnjo in jo seveda izkoristil. Potem sem se z gondolo z otoka odpeljal na najvišji hrib Singapurja na še eno razgledno točko. Počutim se kot na Pohorju, samo da je spodaj Singapurski zaliv. Najlepši del se začne, ko se peš odpravim navzdol do mesta. Končno spet malo narave, tišine in tropskega vzdušja ... V velikih mestih, kot sta Singapur in Hongkong, si po nekaj dnevih sit gneče neštetih obrazov okoli tebe. Vsaj zase lahko rečem, da imam rad nekatera velika obmorska mesta, na primer Miami, Brisbane ali Sydney, še raje pa se umaknem tja, kjer življenje poteka počasneje, v naravo. Zdaj še moram najti le prevoz na drug konec mesta, kjer je moj hostel. Vkrcam se na avtobus številka 12, ki pelje tja brez prestopanja. Odpravim se v zgornje nadstropje, čisto spredaj in opazujem nočni Singapur ... Začuden ugotovim, da sem doživel presenetljivo lep dan v tropskem Singapurju.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: F. Kovačič
Pogled z najvišjega hriba Singapurja
Zakonski in družinski center Midva
Kako naj prebolim spolno zlorabo?
Poročena sva 9 let in imava dva majhna otroka. Zadnje čase enostavno ne najdeva časa samo za naju, zaposlujejo naju otroci, vzdrževanje hiše. Čutim, da nekaj ne deluje tako, kot bi bilo treba. Čedalje večkrat opažam, da me pri njem moti vedno več stvari. Skušam se pogovoriti z njim, pa se nekako izogiba pogovora na štiri oči. Že pred leti sem mu zaupala mojo zgodbo o spolni zlorabi v otroštvu. Razumel me je. Vse skupaj se je nato spet skrilo globoko v podzavest, a zdaj, ko odraščajo moji otroci, se vračajo grdi spomini na zlorabo. Bojim se za otroke, želja po spolnosti je manjša, počutim se kot majhna punčka, ki ji šele zdaj dovolim, da uživa v malih trenutkih sreče in ki šele zdaj odrašča. Mož me razume, po drugi strani pa ga moti moje reševanje
preteklosti, predvsem z vidika spolnosti. Doživljam spomine in enostavno oto-pim, delujem nesproščeno. Ravno danes mi je navrgel, da delujem kot sramežljiva 16-letnica. Mogoče sem se vsa leta slepila, da me razume. Vem, da mora biti tudi zanj tole moje obdobje ponovnega podoživljanja otroštva naporno.
Težko je živeti s spomini zlorabe, s krivico, ki se vam je zgodila. In težko je s temi spomini odrasti, prevzeti odgovornost zase kot odrasla zrela osebnost, saj otrok v vašem svetu nenehno kriči in išče objem, pomoč. Kot da se na trenutke utapljate v teh spominih, ki so polni groze, stiske in bolečine majhne punčke, ki ni imela moči zakričati in ustaviti zlorabe. Še vedno je na vaših očeh veliko solz, ki se kar ne ustavijo in ne nehajo boleti.
Resnično bi vama priporočala pomoč terapevta, kajti
lažje boste predelali bolečino, v tej stiski pa bo sodeloval tudi mož. Počasi bo spoznal, kaj je spolna zloraba, soočil se bo s tem, kakšne posledice pusti na telesu, hkrati pa se bosta oba naučila živeti s temi spomini na sočuten in bolj umirjen način. Ta majhna punčka mora izraziti svojo bolečino in svoje solze, najti mora objem, ki je ljubeč in čuti stisko svojega telesa.
Bodite nežni in potrpežljivi do sebe, niste krivi, krivica vam je bila narejena, zgodilo se vam je nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Vzeto vam je bilo otroštvo. In ti spomini vam krhajo še zakon, kajti živijo še danes in kar ne nehajo boleti.
Mož pa bo moral razviti malo več potrpežljivosti pri spolnosti. Na silo in z jezo resnično ne gre. Premočni telesni spomini prihajajo nazaj v vaš svet. Morda bi vam svetovala, da obiščete terapevta, se malo umirite v času procesa terapije
in počakate s spolnostjo. Možu pa bo prav tako prišlo prav, saj bo vaš svet razumel in doživel drugače. Če se bosta v stiski in bolečini, ki jo nosita v sebi, povezala, bosta našla smisel in vajin odnos se bo poglobil.
Vse dobro v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 22. september
Danes goduje Mavricij s tovariši. Danes ob 23. uri in 18 minut se začne jesen.
1791 se je rodil angleški fizik in kemik Michael Faraday.
1862	je ameriški republikanski predsednik Abraham Lincoln izdal odlok o odpravi suženjstva.
1863	so poročali o prvem čudežnem ozdravljenju na Brezjah invalidne Marije Tavčar iz Begunj.
1868 je Fran Levstik v Slovenskem narodu v članku Tujčeva peta ostro razkrinkal tisočletno germanizacijo in zatiranje Slovencev. 1885 se je rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim.
1903	je Kranjski deželni zbor imel prvo sejo v novo zgrajenem deželnem dvorcu.
1914 je nemška podmornica U 9 pred nizozemsko obalo potopila tri britanske križarke. Sreda, 23. september Danes goduje Slavojko.
1224 se je rodil Kublaj kan. Bil je Džingiskanov vnuk in prvi mongolski cesar iz dinastije Juan.
1253 je umrl češki kralj Vaclav I. Pod oblast svoje dinastije je spravil Avstrijo ter ob pomoči nemških kolonistov in rokodelcev Češko razvil v močno državo.
1835 je umrl italijanski operni skladatelj Vincenzo Bellini.
1861 se je rodil nemški tovarnar in mehanik, ustanovitelj obratov za
elektrotehniške in finomehaniške izdelke Robert Bosch.
1934 se je rodil na Rodici pri Domžalah slovenski kardinal dr. Franc
Rode.
1943 je bil sprejet sklep o ustanovitvi slovenske domobranske legije.
Četrtek, 24. september
Danes goduje Nada.
Danes je svetovni dan mleka v šolah.
1136 je bila izdana ustanovna listina stiškega samostana.
1717 se je rodil angleški pisatelj Horace Walpole.
1739 se je rodil ruski častnik in državnik knez Grigorij Aleksandrovič
Potemkin.
1818 je Marija Terezija prepovedala izpisovanje naslovov na nabiralnike in kuverte.
1865 je bil sprejet mariborski program, v katerem so slovenski politiki zahtevali obnovitev kraljestva Ilirija, ki bi se mu priključila še Štajerska.
1870	se je rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude. Petek, 25. september
Danes goduje Gojmir.
1396 so Turki pri bolgarskem mestu Nikopolj potolkli vojsko evropskih križarjev.
1529 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana II. začeli oblegati Dunaj.
1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Remer, ki je dokazal, da svetloba potuje z določeno hitrostjo. 1725 se je rodil francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot, ki je izdelal prvi »avtomobil« na svetu.
1897	se je rodil Wiliam Faulkner, pisatelj ameriškega juga. 1906 se je rodil ruski skladatelj Dimitrij Šostakovič.
1908 se je rodil v Ljubljani slovenski fizik svetovnega slovesa Anton Peterlin.
Petek, 26. september
Danes goduje Justina. Danes je evropski dan jezikov.
1371 so v bitki pri Marici Turki premagali srbsko vojsko.
1617 se je z madridskim mirom končala dveletna uskoška vojna med
Benetkami in Habsburžani.
1802 so v Donavi pri Dunaju našli truplo slovenskega matematika in topniškega strokovnjaka barona Jurija Vege. 1895 se je rodil v Zagorici pri Grosupljem slovenski slikar, grafik in kipar France Kralj.
1898	se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin.
1918 so ustanovili v Mariboru Narodni svet, ki naj bi vodil priprave za prevrat zoper monarhijo s slovenske strani. 1930 je bila za Dravsko banovino osnovana Notarska zbornica v Ljubljani.
Nedelja, 27. september
Danes godujeta Kuzma in Damjan. Danes je svetovni dan turizma.
1813 se je v Hrastju-Muti rodil zdravnik in narodnopolitični delavec Matija Prelog.
1816 so postale nedeljske šole obvezne za mladino od 12. do 15. leta starosti.
1825 je v Britaniji je začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva.
1904	se je rodil v Gornji Radgoni književnik in politik Edvard Kocbek. 1911 je bilo potrjeno Dramatično društvo v Celju.
1923 se je krščanskosocialna struja odcepila od enotnega političnega društva Edinost in prevzela društvo Edinost v Gorici. 1940 so podpisali v Berlinu trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
Nedelja, 28. september
Danes goduje Venčeslav.
Danes je svetovni dan: pravica vedeti.
1472 so Turki zažgali mogočno cerkev v Cerknici.
1871	se je rodil italijanski maršal, predsednik vlade, ki se je dogovoril za kapitulacijo v 2. svetovni vojni, Petro Badoglio.
1902 se je rodil v Kovorju pri Tržiču ljubljanski nadškof, prvi slovenski metropolit in pesnik dr. Jožef Pogačnik.
1920 je koroški deželni zbor soglasno sklenil, da hoče »varovati jezikovne in narodne posebnosti slovenskih Korošcev zdaj in v vseh bodočih časih sporazumno z zastopniki koroških Slovencev«. 1930 je voditelj razpuščene SLS dr. Anton Korošec odstopil kot minister za šume in rude kraljevske vlade.
1949 je SZ pretrgala pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo.
AvtoD£OM
Honda nadgrajuje športnost z ekološko naravnanostjo
Ekološka naravnanost ni Hondina trenutna usmerjenost, saj so že davnega leta 1972 predstavili bencinski motor z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Ob Toyotinem priusu je tudi honda insight pionir hibridne tehnologije, ki ju po »čistosti« ne more ujeti nobeno drugo vozilo. Insight poganja zadnja generacija hibridnega sistema, ki nastaja po preprostejši proizvodni metodi, zato je v primerjavi s prejšnjim modelom tudi nekaj cenejši.
Novi model je ugodnejši tudi zato, ker je svetovni avto, ki je povsem enak za vsa svetovna tržišča. Za prvo generacijo honde insight je veljalo, da je bila oblika vozila popolnoma podrejena principom aerodinamike in ekološkosti, nova honda pa ne želi biti več avto, ki vas pusti povsem hladne. Nos je oblikovan še najbolj dinamično, s sprednjo masko pa celo nakazuje podobo prihodnjih hond. Z boka je razgibanosti manj, enako velja tudi za zadek, ki zaradi dvojnega zadnjega stekla omejuje vidljivost nazaj.
Hibridni insight druge generacije je prava kombilimuzina, ki nudi dovolj prostora za štiri potnike in tudi za njihovo prtljago. Japonci so namreč ubrali srednjo pot in naredili razpotegnjeno kombilimuzino z dolžino 4,4 metra in s 400 litri prtljažnega prostora, ker so Američani hoteli limuzino, Evropejci pa bolj praktično kombilimuzino. Praktičnost je eden večjih napredkov insighta, ki jo zagotavlja klasično povečljivi prtljažnik. Pomanjkljivost hibridnih vozil
je bila ravno nezmožnost podiranja zadnje klopi, Honda pa po novem omogoča, da s podiranjem nesimetrično deljive klopi dobite več kot 1200 litrov velik prostor. Baterije namreč niso več nameščene ob zadnji klopi, ampak ležijo v dnu prtljažnika.
Sorodstvene vezi z novimi hondami odkrijemo tudi v notranjosti vozila. O tem, kako izvirni znajo biti inženirji priča informacijski sistem eco assist, ki ga sestavljajo z različno svetlobo osvetljeni merilniki. Najbolj čisto vožnjo ponazarja zelena osvetlitev, najmanj modra. Osvetlitev dopolnjuje diagram s prikazom, kako dinamično voznik pospešuje in zavira. Če se diagram ne širi preveč v levo ali desno, je vožnja najbolj zmerna. Honda insight je opremljena še z računalniškim prikazom oziroma animacijo statistike, ki prikazuje gola rastlinska stebla, na katerih se glede na način vožnje pojavlja manj ali več listov, ki ponazarjajo ekološke vozne razmere! Rastline lahko ovenijo ali povsem ozelenijo, za kar vozilo voznika celo nagradi z virtualnim pokalom, ki se izriše na prikazovalniku. Pri osvajanju pokalov pomaga funkcija econ, ki nekoliko zmanjša moč pogonskega sklopa, med postanki večkrat izključi bencinski motor in manj agresivno odpira dušilno loputo za dovod svežega zraka v zgorevalne komore. Statistika se vodi ves čas vožnje in jo torej
1
lahko spremljamo zelo dolgo, trenutno uspešnost pa nam prikazuje osvetlitev merilnikov.
Vse hibridne honde so že v osnovi opremljene z samodejno klimatsko napravo, osmimi varnostnimi blazinami, sistemom za elektronsko stabilizacijo vozila in potovalnim računalnikom. Dražji paket opreme comfort dodaja še sredinski naslon za roko, radio s stikali na volanu in aluminijasta platišča. Elegance je bogatejši še za tempomat, senzor za dež, usnjen volanski obroč, večja platišča, sistem za prostoročno telefoniranje in meglenke.
Insight poganja zadnja generacija hibridnega sistema integrated motor assist IMA, ki je zaradi cenejše proizvodnje poskrbela za ugodnejšo ceno avtomobila. Motor v zelo podobni različici najdemo že v civi-cu, a je vse skupaj tukaj dodelano in posodobljeno. Baterije so, kot že omenjeno, manjše in postavljene pod dno prtljažnika, zaradi česar je prtljažnega prostora še več, težišče pa nižje. Za pogon skrbi 1,3-litrski bencinski motor s 88 KM in 121 Nm navora ter manjši elektromotor z 13,6 KM in 101 Nm navora. Slednji se začne vrteti, ko je potrebne več moči, med zaviranjem pa deluje kot generator za polnjenje baterijskega sklopa. Elektromotor deluje pri majhnih in srednjih hitrostih, vendar le za krajša časovna obdobja oziroma do izpraznitve baterije. Rezultat tega so manjša poraba goriva in povprečni izpust ogljikovega dioksida 101 gram na prevoženi kilometer. Povprečna poraba goriva po podatkih tovarne naj ne bi presegla štirih litrov in pol na sto kilometrov. Brezstopenjski menjalnik ponuja še možnost ročnega pretikanja, pri čemer ima programiranih sedem prestav.
Pri Hondi pravijo, da so kupci za okolju prijazno vozilo pripravljeni plačati nekaj več denarja, živijo v urbanem okolju ali njegovi okolici in želijo prihraniti denar na vsakem koraku, ob tem pa tudi nekaj narediti za bolj čisto ozračje. Ob Hondi, ki namerava v bližnji prihodnosti predstaviti še hibridnega jazza ter športno-hibridni model CR-Z je izbire še nekaj: Toyota ponuja priusa, Lexus s hibridno tehniko opremlja večino svojih prestižnih modelov, pa tudi nekateri nemški proizvajalci že tržijo hibridne avtomobile.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Ameriški slamnik - (Echinacea purpurea)
Ljudska imena: slamnik, stožčasta roža, bakrena roža, škrlatna rudbekija
Opis: Izvira iz Severne Amerike. Ime izhaja iz grške besede echinos - jež (trnasto dno socvetja) in latinske purpurea -škrlat (barva cvetov).
Je trajnica, ki zraste do 1 m visoko. Jajčasti listi so razporejeni v rozeto, pokončna stebla nosijo značilne cvetove rdeče vijoličaste (škrlatne) barve. Cvet sestavlja izbočena ježica, okoli katere so v enem nizu razporejeni cvetni listi. Cveti od julija do septembra. Rastlini ustrezajo sončna in polsenčna rastišča ter vlažna in prepustna tla. Nabira se cvetoče zelišče. Iz sveže nabranega se iztisne sok ali pa se nadzemni deli, cvetovi
in korenine posušijo za čaje ter izvlečke.
Na številnih poljih, tudi v Sloveniji, pridelujejo velike količine kakovostne surovine na biološki način, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov.
Zdravilne snovi in učinkovine: Vsebuje derivate kavne kisline, polisaharide, flavono-ide, eterično olje, rudninske snovi... Vsebnost učinkovin v pripravkih iz ameriškega slamnika je odvisna od tehnologije priprave, predvsem od izbranega topila. Čaj npr. vsebuje samo v vodi topne učinkovine, vodno-alkoholni izvleček pa tudi učinkovine, topne v alkoholu. Širši spekter učinkovin pa prinaša tudi večjo učinkovitost pripravkov.
Delovanje in uporaba: Je najpomembnejša zdravilna rastlina za krepitev imunskega sistema. Povečuje število belih krvnih telesc in izboljša njihovo delovanje. Tako pride do pospešenega uničevanja bakterij in virusov, ki povzročajo različne okužbe. Zato uporabljamo pripravke ameriškega
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
slamnika pri: gripi in prehladu, pri okužbah z virusom herpe-sa, pri ponavljajočih se okužbah dihalnih ter sečnih poti, pri oslabljenem imunskem sistemu zaradi stresa ali prevelikih naporov in po težjih operacijah. Primerna je tudi uporaba pripravkov na koži: za nego pordele in razdražene kože, za celjenje odrgnin in površinskih ran, za obnovo kože po opeklinah ali ozeblinah. Uporablja se tudi v stomatologiji za nego in krepitev občutljivih, vnetih ter krvavečih dlesni.
Zdravilni pripravki: Zdra-
vilni čaj si lahko pripravimo sami, vendar bo imel zelo šibko delovanje. Pripravki, ki vsebujejo izvlečke, so v različnih oblikah: kapsule, tablete, kapljice, sirupi, šumeče tablete, pršila ali bonboni. Ti so namenjeni uživanju, za zunanjo uporabo pa sta na voljo krema in zobna pasta. Na slovenskem trgu se pripravki z ameriškim slamnikom med seboj razlikujejo po tehnologiji izdelave in po razvrstitvi. Nekateri so razvrščeni med zdravila, kar pomeni, da so zagotovljene kakovost, varnost in učinkovitost, pri čemer se kakovost tudi redno kontrolira. V drugo skupino spadajo pripravki, razvrščeni med pre-hranska dopolnila.
Sklepne misli: Učinkovine ameriškega slamnika so edine, ki jih pri zdravljenju prehlada uporabljamo za lajšanje simptomov, odpravljanje vzrokov in dokazano skrajšajo čas bolezni. Lahko jih uporabljamo že pri majhnih otrocih. Odsvetuje se uporaba pri nosečnicah in doječih materah ter pri določenih boleznih, kot sta tuberkuloza in levkemija, pri vseh avtoi-munih boleznih ter okužbah z virusom HIV.
Mirjana Dunjic Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zdaj pa je tudi na koledarju zapisana jesen
Vreme je že dolgo jesensko, zdaj pa bo to potrdil tudi datum na koledarju. Vinogradi so že oživeli, v kleteh se mošt že pridno spreminja v vino. Verjamem, da mnogi ta teden na rožice ne boste imeli časa misliti. Ker pa vsi nimamo vinograda, bodo nekateri tudi na vrtu pridno delali.
Balkonske rastline
Večina so sedaj zelo lepe in bujne in mnogim je kar žal, da jih bodo počasi zamenjale zimske lepotice. Tiste, ki bodo svoje življenje žal morale zaključiti, še vedno redno dognojujemo. Vedeti pa je potrebno, da lahko vlažno in megleno jesensko vreme kaj kmalu povzroči težave in bolezni. Zato je potrebno tiste rastline, ki jih boste prezi-movali, postaviti pod balkone ali nadstreške tako, da bodo čim bolj suhe. Prenehamo jih gnojiti, saj se morajo počasi pripraviti na zimo. Ne pospravljamo pa jih še v zaprte prostore, le redno čistimo vse poškodovane ali odmrle liste. Ker se je letos pojavljalo veliko škodljivcev, bi bilo dobro, da jih očistimo le-teh. V trgovinah dobimo tudi naravne pripravke za resarje, pršice in seveda uši, pa tudi naravna mineralna olja, ki uničijo kaparje. Slednji se pojavljajo predvsem na citrusih, limonah, mandarinah ... pa tudi na drugih lesnatih posodovkah. Sama bi jih zdaj trikrat zaporedoma v razmaku tedna dni poškropila s katerim izmed teh pripravkov tako, da jih poškropimo tudi po spodnjih delili listov in tudi po vejah. Seveda pa naj še ostanejo zunaj. Nikakor pa jih ne režemo, saj jih s rezjo vzpodbudimo k rasti, ne pa k počitku. Če so prevelike, jih boste porezali tik pred tem, ko jih boste pospravili v zimovališča.
Foto: Miša Pušenjak
Zadnje tedne vam predstavljam zimske lepotice, ki jih najpogosteje zdaj posadimo v korita, spomladi pa na gredice. Že kar nekaj primernih rastlin sem vam predstavila, danes pa nadaljujemo. Ene izmed lepotic, ki cvetijo v jeseni, so tudi netreski, hermelike ali homuljice. To so rastline, ki brez težav preživijo tudi z zelo malo vode poleti. So trajnice, primerne tako za skalnjake kakor za okrasna korita, najlepše pa so ravno v jeseni. Ker ne zahtevajo veliko vode, so zelo primerne tudi za zasaditve na pokopališčih.
Zdaj je pri nas na izbiro veliko število različnih sort. Ker so nezahtevne, so izredno primerne za vsakega, tudi neveščega ljubitelja cvetja. Letos jih posadimo med zimske lepotice, saj bodo s svojim cvetjem lepo popestrile zimska korita, spomladi pa jih lahko v koritih kar obdržimo, še bolje pa je, da jih presadimo na prosto, kjer nas bodo razveseljevali še nekaj let. Le na soncu morajo biti. Naj vas spomladi ne preseneti, da od njih ne ostane praktično nič, samo korenina, kmalu boste opazili nove zelene popke in poganjke, ki bodo proti koncu poletja na sončnem mestu tudi lepo zacveteli. Poglejte, kako so nemški vrtnarji z njimi zasadili tudi enega izmed grobov. Samo mešanica netreskov ali »vuhljekov« pa je kot zasaditev nekaj prav posebnega. Ker se hitro razraščajo, jih ne sadimo na gosto.
Zelišča
Počasi prihaja čas, ko bomo pričeli izkopavati zdravilne korenine. Med njimi so prav gotovo najbolj znane korenine baldrijana. Mnogi pa ne veste, da so za zdravljene ran in odrgnin odlične tudi korenine gabeza. Poleti smo ga uporabljali kot zastirko na vrtu, za pripravljanje zelo hranilnega prevretka in kompostni material, sedaj pa izko-pljemo nekaj rastlin in njihove korenine dobro očistimo. Odstranimo vse stranske koreninice in koreninske laske. Zelo dobro jih skrtačimo, nato pa nanje nalijemo domače žganje. Shranimo v hladnem in mrzlem prostoru. Tako žganje je odlično za celjenje manjših ran, pikov in vbodov žuželk, posebej pa za udarnine, modrice in tudi opekline.
Lepo jesen in predvsem uspešne trgatve vam želim.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Beyonce, Lady GaGa in skupina Green Day so zmagovalci letošnje podelitve MTV nagrad za najboljše videospote leta. Na veliki svečanosti, ki je potekala v New Yorku, so vsi prejeli po tri nagrade. Beyonce je za svoj videospot Single Ladies osvojila nagrade za najboljšo koreografijo in montažo ter glavno nagrado za videospot leta. Nagrado za najboljši ženski videospot je prejela Taylor Swift za skladbo You Belong With Me, kar je povzročilo burno reakcijo negodovanja Kayna Westa, ki je na zgražanje številne publike Taylor spodil z odra. Lady GaGa je nagrajena v kategoriji najboljših novih izvajalcev za spot Poker Face, medtem je spot
za njeno skladbo Paparazzi prejel še dve nagradi. Green Day so osvojili nagrade za najboljši rock videospot, najboljšo kinematografijo in režijo za videospot 21 Guns. MTV je med ostalimi nagradil še Emi-nema v hip-hop kategoriji za spot We Made You, Britney Spears je slavila v pop kategoriji s spotom Womanizer, T. I. je prejel nagrado za najboljši videospot med moškimi izvajalci za spot Live Your Life. ®®®
Znani so še nekateri glasbeniki, ki bodo nastopil na koncertu v spomin na kralja popa Michaela Jacksona. Koncert bo 26. septembra v znamenitem dunajskem dvorcu Schönbrunn. Svojo
LadyGaGa
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÄGE
IAWN&DM04
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacnske telefonije - prewrte stanje na vašem računi. Omogočite prejemanje wap poveiaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etna povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjale s sptožnirra pogoji na wvw.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev in ipotäbräom prinaia največ 5 spocotü na mesec z wap povezavo do galerije, ¡2 kaiere si iahko nstožijo 3 vsebine txez do^ačila. Cena sporočila |e 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedež« podjetja, je možno odstopit? kadarfccft Odjava: td $iop na 3030, ReWamaoje-- 0^-46-14-505, reWamadje^sn^net. Ponudnik: Ih 22,2310 Slcrv. Bistrica Ghosi Sensor je zabavna ap&fcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: internet
Green Day
udeležbo so napovedali Mary J. Blige, Chris Brown, Akon, Natalie Cole in Sister Sledge. Na koncertu bomo lahko slišali nekatere njegove največje uspešnice, kot so Man In The Mirror, Billie Jean, Smooth Criminal in Thriller. Jermai-ne Jackson bo izvedel virtu-alni duet s pokojnim bratom, ob koncu koncerta pa naj bi vsi nastopajoči skupaj zapeli skladbi We Are The World in
Heal The World.
®®®
Britanska zasedba Stereophonies bo kmalu izdala svoj novi studijski album. In to samo leto dni po izdaji zbirke njihovih največjih hitov Decade in the Sun: The Best of Stereophonics, s katero so obeležili deset let glasbenega ustvarjanja. Ime njihovega novega že sedmega studijskega albuma bo Keep Calm and Carry On. Na albumu, ki bo nasledil njihov zadnji album Pull the Pin iz leta 2007, bo 12 novih skladb. Prvi uradni sin-gel pa bo skladba Innocent. Velški rokerji so kar s svojimi petimi zadnjimi studijskimi albumi osvojili prvo mesto uradne britanske glasbene lestvice, podoben uspeh pa napovedujejo tudi albumu
Keep Calm and Carry On.
®®®
Whitney Houston se je
z novim albumom I Look To You vrnila na vrh ameriške Billboardove glasbene lestvice. To ji je uspelo prvič po dolgih 16 letih. Prvič je bila na vrhu leta 1985, zadnjič pa leta 1993, ko je osvajala svetovne glasbene lestvice z glasbo iz filma Bodyguard (Telesni stražar). Album I Look To You bo v Veliki Britaniji izšel 19. oktobra.
®@®
Ameriška pevka Taylor Swift bo na svoj zadnji zelo uspešen album Fearless dodala šest novih skladb. Ker
pevka ne želi izdati novega albuma, se je odločila, da bo še enkrat izdala svoj zadnji album, ki ga bo obogatila s šestimi novimi skladbami. Taylor Swift je trenutno na
ameriški glasbeni turneji.
®®®
Člani zasedbe Snow Patrol so potrdili, da bodo kmalu izdali kolekcijo, na kateri bodo zbrane vse njihove največje uspešnice. Na kolekciji, imenovani Up To Now, bo 30 skladb na dveh zgoščenkah. Na omenjenem albumu bomo lahko slišali tudi tri nove skladbe. Snow Patrol so prisotni na svetovni glasbeni sceni že od leta 1994. Album Up To Now bo izšel 9. novembra.
®@®
V četrtek, 5. novembra, bo v Berlinu zaključna podelitev Evropskih glasbenih nagrad MTV. Za nagrado v kategoriji Best Regional Act se bo potegovala tudi slovenska zasedba Elvis Jackson. Skupina, ki je pred kratkim izdala že svoj četrti studijski album Against The Gravity, je zelo uspešna predvsem zunaj naših meja. Zadnje mesece so nastopali na številnih koncertih in evropskih festivalih predvsem po jugovzhodni Evropi. V Bolgariji in Romuniji pa so nastopali kot predskupina svetovno znane in zelo uspešne zasedbe Faith No More. Poglejmo še preostale nominirance v kategoriji Best Regional Act: Darkwood Dub iz Srbije, Lol-lobrigida iz Hrvaške, Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine ter Superhiks iz Makedonije. Glasovanje se je pričelo 1. septembra in bo potekalo vse do 11. oktobra. Zmagovalci iz vsake regije posebej bodo znani in objavljeni 12. oktobra in se bodo pomerili z 21 nominiranci za naslov Best European Act.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
3.	PARTY IN THE U.S.A. - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BOYS & GIRLS - PIXIE LOTT
2.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	RUN THIS TOWN - JAY-Z FT. RIHANNA & KANYE WEST
NEMČIJA
1.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
2.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	HEAVY CROSS - GOSSIP
Kaj se bere
Ljudje zadnje čase zelo radi berejo knjige za samopomoč ter knjige z naslovi, kot so Kako obogateti, Osebnostni plus in Pot do uspeha. Vsi povprek imajo neke komplekse, neuspešna razmerja, razdrte družine in tako naprej. In ko na koncu vendarle ostanejo sami, imajo spet problem. Kako osvojiti partnerja? Seveda ...s knjigo! V teh najdeš odgovor na vse, nasvete in čudežne recepte za uspeh. Skratka, uspeh je stoodstotno zagotovljen. Vse, kar je potrebno storiti, je to, da prebereš nekaj takšnih knjig in se potem ravnaš po njihovih navodilih. Seveda razni dobri ljudje, ki so se odločili te nasvete deliti tudi z nami, navadnimi neukimi smrtniki, nesramno obogatijo, čeprav so knjigo napisali izključno z namenom, da bi pomagali ljudem.
Vendar to ni toliko pomembno. Ljudje tem nasvetom kar slepo sledijo. To so seveda ljudje, ki so že tako ali tako polni razočaranj in samopomilovanja, potem pa še naletijo na takšno knjigo. Zapisanih naukov se strogo držijo, in ko ne učinkujejo, spet doživijo veliko razočaranje. Potem postanejo depresivni, po vseh razočaranjih v življenju več ne vidijo smisla in na koncu morda celo storijo samomor. To je sicer resda zelo grobo povedano, vendar v osnovi ponavadi je tako. Te knjige razočaranim ljudem prinesejo le še več razočaranj. Ampak to teh ljudi, ki to pišejo, ne zanima, ne zanima jih, kakšno škodo lahko te neumnosti povzročijo. Dobro, če to napišejo, vendar teh knjig ne bi smeli oznanjati kot nekaj svetega ali revolucionarnega, kaj šele kot ljubezenski recept ali ključ za uspeh. Ljudje smo seveda po naravi takšni, da v vsaki stvari poskušamo poiskati nek vzorec in ji določiti formulo, vendar pri uspehu in ljubezni to tako ne gre.
Ljubezen in uspeh sta stvari, ki sta od pri vsakem človeku posebej nekaj enkratnega in neponovljivega. Ne da se jima določiti formule ali recepta, po katerem bi vsak lahko uspel v le-teh. Ključ, po katerem nekdo uspe, bodisi je to posel ali ljubezen, se razlikuje pri vsakem individuumu. Pri teh rečeh preprosto ni nekega vzorca, vendar se ljudje nekako tega nočejo zavedati. Nočejo se potruditi, zdi se jim, da bo dovolj, če v roke vzamejo knjigo. Morda res, da je pisec takšne knjige uspel po zapisanem receptu, vendar potrebno se je zavedati, da je to ON, njemu je uspelo. Te knjige so veliko bolj avtobiografije ali zgodba, kako je nekomu uspelo, vsekakor pa to ne morejo biti čudežni recepti za uspeh.
Ravno zadnjič sem na primer v knjigarni videl knjigo Donalda Trumpa, ki govori, kako uspeti. Ljudem se seveda zdi, da nekaj pa na tem že mora biti, če je tako uspešen človek, kot je gospod Trump, napisal vse te modrosti. Saj je vendar multimilijonar! In potem ljudje to spet kupujejo, seveda v dobri veri. Vendar potem spet sledi veliko razočaranj. Namreč, kot sem že zapisal, če je uspelo njemu, to ne pomeni, da bo tudi neki x osebi. Vsak človek je edinstven in vsako življenje neponovljivo. Različni smo si od okoliščin, v katerih živimo, do temperamenta, karakterja, osebnosti in še ostalih milijon faktorjev bi lahko naštel. Tako prihajam do zaključka, da si je neumno kupovati takšne knjige. Človek naj se raje pogovori z družino, ki ga najbolje pozna, ali pa naj si omisli svetovalca. Ti namreč izberejo edinstven pristop, primeren edinstvenemu pacientu. Za uspešno življenje se sicer res lahko držimo nekih nasvetov, kot so bodi samozavesten, verjemi vase... vendar pa življenju nikakor ne moremo določiti npr. matematične ali kakršnekoli drugačne formule. Življenje je nekaj edinstvenega, nima vzorca. Edini vzorec, ki ga lahko najdemo v življenju, je rojstvo in smrt.
Matic Hriberšek
Lestvi ca NAJ I
1.IGO. 2. WH!
PEAS GUETTA
JTTA FELLING - THE BLACK EYED I I EN LOVE TAKES OVER - DAVID FEAT KELLY ROWLAND
3.	CELEBRATION - MADONNA
4.	FUNHOUSE - PINK
5.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADO
6.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
7.	PAPARAZZI - LADY GAGA
8.	SHE WOLF - SHAKIRA
9.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
10.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
11.	READY FOR THE WEEKEND - CALVIN HA-RISS

fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
riževe palčke z mletim mesom*, solata SREDA
njoki v gobovi omaki, solata ČETRTEK
pleskavice v omaki, pire krompir, solata PETEK
cesarski praženec, solata SOBOTA
ohrovtova enolončnica**, jabolčni zavitek NEDELJA
goveja juha z rezanci, kotleti na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnati kruh
*Riževe palčke z mletim mesom
20 dag riža, 35 dag mletega mesa, 3 jajca, pol šopka peteršilja, 10 dag trdega sira, 15 dag poltrdega sira, sol in poper, moka, jajce in drobtine za paniranje.
Riž do čvrstega skuhamo, nato pa ohladimo. Trdi sir drobno naribamo, poltrdega narežemo na drobne kocke. Peteršilj operemo in drobno sesekljamo. Jajca stepemo ter začinimo s soljo in poprom. Dodamo peteršilj in obe vrsti sira. Jajčno zmes pomešamo z mle-
tim mesom in rižem ter maso dobro pregne-temo. Iz riževe mase oblikujemo palčke (kot debelejši čevapčiči). Paniramo jih v moki, jajcu in drobtinah. (Če so "pocave", jih za nekaj časa damo v zamrzovalnik in paniramo rahlo zamrznjene.) V globoki ponvi močno segreje-mo zadostno količino olja in palčke hrustljavo ocvremo. K riževim palčkam lahko ponudimo zelenjavno ali paradižnikovo omako in mešano solato.
**Ohrovtova enolončnica
60 dag ohrovtove glave, 4 krompirji, kumina, lovorov list, sol, jušna kocka, 30 dag mletega mesa, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 2 sesekljana stroka česna, 1 žlica moke, pol lončka kisle smetane, sesekljan peteršilj
Ohrovt narežemo na rezance. Kuhamo jih v osoljenem kropu malo manj kot do mehkega. Odcedimo. Krompir olupimo, narežemo na kocke in ga kuhamo v osoljenem kropu 10 minut. Dodamo kumino, lovorov list in po želji tudi jušno kocko. V ponvi na maščobi prepražimo čebulo in ko porumeni, dodamo česen in mleto ali narezano meso. Dušimo do mehkega in po žlicah prilivamo krop ali juho. Mehkemu mesu dodamo odcejen kuhan ohrovt ter kuhan krompir z vodo vred in kuhamo skupaj še 15 minut. Proti koncu kuhanja primešamo pol lončka kisle smetane. Potresemo s peteršiljem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Glas ljudstva (je) glas boga.
•k-k-k
Deli in vladaj! Ali: Lažje je vladati neenotnim podanikom.
•k-k-k
Nauči se biti zadovoljen z malim.
-k-k-k
Obljuba dela dolg.
-k-k-k
Vsak nosi svoj križ.
-k-k-k
Vaja je najboljši učitelj. (Vaja dela mojstra.)
-k-k-k
Raznolikost se prile-
ze.
-k-k-k
Na delo prihajaj zgodaj in ostani še po koncu delovnega časa.
-k-k-k
Kadar je pred teboj težka naloga, ravnaj, kot da je nemogoče, da bi ti spodletelo.
-k-k-k
Vsake tri mesece zamenjaj filtre v prezračevalnih napravah.
-k-k-k
Zapomni si, da je za uspeh, ki pride čez noč, ponavadi potrebnih kakšnih petnajst let.
-k-k-k
Vsako stvar pusti malo boljšo, kot je bila takrat, ko si jo našel.
»Imam enake telesne mere kot miss sveta«
»Saj tega še sama ne verjameš!«
»Imam jih, samo ne na istih mestih.«
Sramežljivi Niko se je zadnji dan letnega dopusta seznanil z lepo Heleno. Plesala sta vso noč, ko pa jo je spremil do hiše, v kateri je stanovala, jo je v zadregi vprašal. »Ali bova ... mislim, jaz namreč jutri odpotujem ... ali bova vsaj ... vsaj kako kartico izmenjala?«
»Lahko, samo potihoma, da naju gospodinja ne bo slišala.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
ITALIJANSKI POLITIK (ROMANO)
DEL SUKNJIČA
STENSKA OBLOGA, TAPETA
TEZA EMBALAŽE
TROPSKI KUŠČAR
VNAPREJŠNJA DANOST
OMEJENO TRAJANJE
ALUMINIJ
CINAR
SMRTNI BOJ, UMIRANJE
DELO MATE DOLENCA
EGIPČANSKA
BOGINJA NEBA HATOR
Nizki, globok
ALT
MAKARSKA
ČILSKI REŽISER (HELVIO)
EVA IRGL
BOKSAR (FLOYD)
MINEREC
ATLETINJA (VLADKA)
CERKVENO SODIŠČE
KRAJ PRI DOMŽALAH
ŽELEZOV OKSID
ČISTILNIK ZA
ŽITO, VEJALNIK
PRELAT, KI PODPISUJE URADNE LISTINE
FRANCOSKA MODNA REVIJA
100 m2
OBOROŽEN TAT
TELOVADNA PRVINA
PESNICA (BERTA)
AVTOR TE KRIŽANKE
NAŠ IGRALEC
INTERNETNI PREVAJALNIK
TROBENTE
KOMAD TOMAŽA PENGOVA
PREBIVALKA PŠATE
PEVEC (ADI)
NASELJE V OBČINI SEVNICA
ŽENSKA PRI ŽETVI
JEZIK CRNCEV BANTU
BAVRSKO ZDRAVILIŠČE
KONEC ŽIVLJENJA
ŽARA
GOETHEJEVA MATI
TINA JUGOVEC
PRIPADNIK ETNIČNE SKUPINE ČANOV
SILVO PILINGER
REVEŽ, UBOŽEC
»Draga, upam, da se ne boš jezila, če bom ugasil luč?«
»Seveda ne, dragi.«
»Ali lahko spustim rolete?«
»Izvoli.«
»In upihnem svečo?«
»Le kar.«
»Draga, ali te lahko zdaj nekaj prosim?«
»Gotovo - komaj čakam.«
»Poglej mojo novo digitalno uro, kako lepo se sveti v temi!«
Mladenič pristopi k očetu svoje izvoljenke in začne: »Brez vaše hčerke mi ni živeti ... «
Oče: »Kdaj bo pogreb?«
»Eva, kaj si res pustila Ivana?« zanima prijateljico.
»Res.«
»Zakaj pa?«
»Zato, ker ga zanima samo tehnika. Kadarkoli je prišel k meni in sem skrivaj ugasila luč, je zmeraj stekel na stopnišče in zamenjal varovalko ... «
»Ženim se, Janez!« »Čestitam! S katero pa?« »S štirisobno vdovo.«
Oče vpraša hčerko: »Vidim, da tvoj prijatelj sedi vsak večer pri nas doma. Ali ima resne namene?«
»Seveda, vsaj kar zadeva gledanje televizijskega programa.«
Gospodinja zmerja podnajemnika: »Tako ne bo šlo več naprej, gospodič! V ponedeljek vas je obiskala ženska, v torek vas je obiskala ženska, v sredo vas je obiskala ženska, včeraj vas je spet obiskala ženska! In vsakokrat je bila to druga ženska! Pozabljate, da imam dve mladi, še nedolžni hčerki!«
»Hvala za opozorilo,« odgovori podnajemnik, »toda še dve dekleti bi bilo zame res preveč!«
Hči si je sposodila očetov avto, da bi odšla na družabni večer v bližnji kraj. Drugi dan jo oče vpraša, s kom je preživela večer. »Oh, očka, bila sem s Heleno. To je krasna deklica in moja velika prijateljica.«
»Dobro, telefoniraj ji, naj ne bo v skrbeh za pipo: našel sem jo na zadnjem sedežu ... «
Vesna pripoveduje prijateljici prve vtise s prvega sestanka z novim fantom: »Najprej me je globoko pogledal v oči, potem mi je položil roke okrog vratu, potem pa ... Joj, kje pa je moja ogrlica!«
»Kako je bilo na prvem sestanku s tistim zemljepis-cem?« vpraša radovednica svojo prijateljico.
»Ah, motila sem se. Mislila sem, da se lahko zanesem na njegovo poklicno čast, a ta zemljepisec je prekoračil vse meje.«
Ugankarski slovarček: AMEBIS = internetni prevajalnik; ČAN = pripadnik etnične skupine Čanov; ILA = jezik črncev Bantu; KARAKA-LA = 22. rimski cesar; LOPATIČ = slovenska sedemerobojka (Vladka, 1968-); SARS = azijska pljučnica; SOTO = čilski filmski režiser (Hel-vio, 1930-2001).
■ueg 'B|| 'J9UJ 'jojv 'eojfuez 'eipe| eo9}9n '^jujJi '9||3 'efiuoite 'eíy 'nj -gfog 'JBJjjso^ %iws 'af|Luopey 'viAl 'IV 'uouv 'uosjeuBd '>p 'e^ueoesd 'jsoujoude '¿s 'siqewy 'uo9|9we>i 'ojfujojs 'BJBj 'euodo 'ab^oj tpotj :ouAeiopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
GRŠKI PESNIK
Govori se ...
... da v času gospodarske krize nekateri čistokrvni SLO-poli-tiki resno razmišljajo o tem, da bi slovensko delavstvo križali s črnogorskim. Morda se jim potem res ne bi več ljubilo niti stavkati.
... da v Poetovioni nekateri še sedaj ne vedo, kaj bi se zgodilo, če bi bil kateri od predlaganih programov za evropsko prestolnico kulture dejansko izbran. Ali bi prejeta sredstva dejansko namenili, za kar so zapisali, ali pa bi pred tem na Dravi postavili nov vodomet.
... da se na holermoškem nekateri resno sprašujejo, ali bodo na občini dobili novo delovno mesto občinskega duhovnika, saj se je po nastopu novega župana med razpisanimi štipendijami pojavil tudi študij teologije.
... da so neki kmetje v štern-talski občini letos pridelali tako velik krompir, da morajo v primeru, če nekdo kupi samo kilogram, pol krompirja odre-
zati. Sicer pa poznamo tisto o debelem krompirju ...
... da je bilo minulo nedeljo v Poetovioni in bližnji okolici toliko policistov, da so bili nekateri trdno prepričani, da gre za nov skriven sestanek slovenskega in hrvaškega vodstva. Pa so se ušteli, kajti policistov je mrgolelo samo zaradi nevarnih Olimpijinih zelenozmaj-skih navijačev.
... daje bil krivec za nedeljski poraz ptujskih žogobrcarjev spet Tiganj. Tokrat upravičeno.
Vidi se ...
... da so na veliki zahvalni prireditvi v Starošincah javnosti predstavili nov, najcenejši model sodobnega prevoznega sredstva za prevoz potnikov in tovora po mestnih in krajevnih cestah. Vozilo „ciza-boj" so tri leta in 68 mesecev snovali strokovnjaki bistre agencije in naj bi ga baje uvedli tudi v okviru skupne občinske uprave, saj ne gre le za izredno poceni, ampak tudi ekološko neobreme-njujoče vozilo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Foto: Robert Ciglarič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslal Robert Ciglarič, na njej pa sta Tilen in Patrik Ciglarič iz Zamušanov, ki sta se pri pobiranju buč najbolj razveselila takrat, ko sta našla bučo dvojčka. (No, še bolj vesela sta bila, ko ni bilo več treba pobirati buč.)
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	0
Bik	¥»¥	©©	€€€	OOO
Dvojčka	vv	©	€€€	00
Rai	v	©©	€€	000
Lev	vv	©©©	€	000
Devica	vv	©©	€€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€	00
Škorpijon	vvv	©	€€	000
Strelec	vv	©©©	€	000
Kozorog	v	©©©	€€	00
Vodnar	vvv	©	€€€	0
Ribi	v	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. septembra do 28. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 24. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Kaja Živko, Kraigherjeva 23, 2325 KIDRIČEVO.
Anekdote slavnih
Britanski pesnik in kritik Matthew Arnold je imel zelo stroga in kritična merila. Zato ga Američani na njegovi turneji po ZDA leta 1883 niso posebno marali. Nekoč mu je gospodinja, pri kateri je bival z ženo, za večerjo prinesla palačinke.
Arnold je ponudil krožnik ženi in rekel:»Eno moraš res poskusiti, ljuba. Niso tako neokusne, kot se zdijo na prvi pogled.«
***
Francoski kemik in biolog Louis Pasteur je povabil prijatelje na kosilo. Razložil jim je, daje na vsaki češnji na tisoče bacilov in zato je vsako češnjo opral v kozarcu vode, preden jo je pojedel. Ko
je zmanjkalo češenj, je v raztresenosti spil vso vodo iz kozarca.
***
Na nekem banketu je nerodni natakar polil po ameriškem kardinalu Francisu Josephu Spellmanu celo posodo omake. Kardinal je nekaj časa brez besed strmel v prazno, potem pa mirno rekel. »Jaz sem cerkveni človek in moram biti zadržan. Ali bi bil mogoče kateri od navzočih gospodov tako prijazen, da bi dal duška mojim občutkom?«
***
Nekoč je prišel avstrijski gledališki igralec in pevec Alexander Girardiprepozno na vajo. Vsi so ga čakali in niso mogli začeti z delom. Režiser Millöcker mu je besen očital zamudo z besedami: »Jaz bi na tvojem mestu sploh več ne prišel!« - Girardi mu je mirno odgovoril: »To bi ti storil, jaz pa imam čut za odgovornost.«
***
Ko je sredi šestdesetih let prišlo v modo mini krilo, so vprašali francosko modno ustvarjalko Gabrielle Chanel - Coco Chanel ali se strinja, da dekleta tako razkrivajo kolena in boke. Odgovorila je. »Boke - seveda, kolen pa nikoli.«
***
»To je veliko predolgo,« je rekel ameriški filmski producent Samuel Goldwyn piscu nekega scenarija. »Napravite mi iz tega sinopsis.«
Naslednjega dne gaje čakal na mizi sinopsis na petih straneh. »Še vedno preveč,« je rekel Goldwyn. »Napišite mi samo najpomembnejše točke iz tega besedila!«
Čez pol ure je prišel scenarist z enim samim listom. Na njem je pisalo: »Junak je poročnik, junakinja je poročena s polkovnikom, onadva se ljubita, ona naredi samomor.«
»To je zanič,« je presodil Goldwyn. »To je dobesedno Ana Karenina.«
Medribnik • Zapleti pri izgradnji kanalizacije
Težave in težavice jeznih občanov
V cirkulanskem naselju Medribnik ob glavni prometnici Borl-Meje se že čez vso poletje gradi kanalizacijska mreža. »Ampak, poslušajte, to je že nevzdržno, kako se to dela! Kar naprej smo brez vode, neprestano se prekinja oskrba z njo, zasute imamo dovoze na dvorišča hiš, nihče nas o ničemer ne obvešča,« se je pred nekaj dnevi usul plaz jeznih besed iz ust enega izmed prizadetih občanov, ki mu je pritegnilo še nekaj drugih.
Obtožbe na račun načina izvajanja del so se še nadaljevale; slišati je bilo tudi to, da je enemu izmed Medribničanov celo pregorel pralni stroj, ker doma pač niso vedeli, da ne bo vode, pa da je najhuje, ker se ne morejo pošteno umiti niti zjutraj pred odhodom v službo, niti popoldne, ko se vrnejo, cel plaz očitkov je letel še na sesi-pavanje gramoza na dovoze do hiš, kar naj bi nekaterim celo onemogočilo dostop, pa da se je zgodilo, da je bil kup gramoza nasipan na dovozu zjutraj, ko bi bilo treba v službo, in tako naprej. Jezni glas občana, ki je želel, da ga javno ne imenujemo, je očitke zaključil z besedami, da vse skupaj že traja predolgo in da »sicer razume, da se dela, ampak neposredno prizadeti občani bi morali biti
pravočasno obveščeni o morebitni prekinitvi oskrbe z vodo«. Temu stavku je treba dati prav in praviloma se tovrstna obvestila tudi podajo, če ne drugače, preko radijskih valov.
Župan: »Pa zakaj se najprej ne pritožijo pri meni?!«
Kaj se dogaja in zakaj tolikšno razburjenje nekaterih (ne vseh) občanov, smo najprej povprašali odgovornega prvega moža občine Janeza Jur-gca, ki je bil zelo presenečen: »Sploh mi ni jasno, zakaj ljudje najprej kličejo medije, zakaj se v primeru takšnih težav, o katerih prvič slišim, ne obrnejo najprej name?! Nikogar ni bilo k meni, da bi mi karkoli pove-
dal in kako naj potem vem, da se je komu povzročila kakšna škoda?!« Potem ko je slišal vsebino očitkov, pa je župan še povedal: »Verjamem, da prihaja do krajših izpadov oskrbe z vodo, ker smo pri izvedbi na terenu naleteli na nepredvidene težave; namreč kanalizacijski vod se gradi na trasi vodovodnega, precej globoko v zemljo, zato je bilo potrebno izvesti začasno nadomestno vodovodno napeljavo, temu rečemo vodovodni 'bypas', in pri preklapljanju na to začasno cev pač prihaja do kratkih prekinitev, ker drugače nikakor ne gre. Kar pa se tiče zasutih dovozov, ne verjamem, da se je to zgodilo, morda kje zgolj za zelo kratek čas, ker je teren, na katerem se dela izvajajo, izjemno sipek, deloma močvirnat in se potem gramoza ne
Takšno je gradbišče ob gradnji kanalizacijske mreže v Medribniku ...
more vsipati kam drugam kot na utrjene površine. Ampak da kdo zaradi tega ne bi mogel v službo ali priti domov, ne verjamem,« je podvomil Jurgec in dodal, da se bo o vsem slišanem pogovoril tudi z izvajalci. Glede vprašanja obveščanja občanov pa je še dodal, da je to v praksi nemogoče izvesti, saj je nemogoče natančno napovedati uro in čas izpada, sicer pa naj bi bila to naloga izvajalca, torej Komunalnega podjetja Ptuj.
Sagadin: »To so pretiravanja!«
Uradni glavni izvajalec izgradnje kanalizacije je Cestno podjetje Ptuj; vodja del v Medrib-niku je Dušan Sagadin, ki je o pripombah jeznih občanov povedal naslednje: »Prvič slišim za takšne kritike in tudi ne vem, zakaj se tisti, ki se morda res čutijo prizadeti, najprej ne obrnejo na našega delovodja, ki je vsak dan tam na terenu, Janeza Preloga, če že ne name. Seveda je jasno, da se pri delih na terenu vedno pojavijo kakšni manjši zapleti, tudi v Medribniku ni drugače, vendar pa, da bi šlo za neprekinjene in dalj časa trajajoče prekinitve gospodinjstev z vodo, ni res. Bil je en sam primer prejšnji teden, ko en odjemalec res nekaj ur ni imel vode, ker je ekipa Komunalnega podjetja reševala drugo težavo in niso mogli priti v trenutku v Medribnik. Prav tako ni res, da bi zasuli dovoze na dvorišča hiš. To se je zgodilo v enem primeru, šlo je za zasu-
■^f®' - * • -& - v JP*
Nekaj Medribničanov se je potožilo in pritožilo, da kar naprej ostajajo brez vode in da naj bi se znašli celo pred zasutimi dovozi do lastnih hiš; župan pravi, da o tem ne ve nič, ker ga ni nihče obvestil, izvajalci pa trdijo, da gre za laži in pretiravanja.
tje ene javne poti, vendar je bil narejen obvoz za vse uporabnike. Glede krajših prekinitev oskrbe z vodo pa lahko povem, da se bodo še dogajale, predvsem zato in tam, kjer lastniki ne vedo, kje imajo individualni priključek. Mi sicer teren sondiramo, da priključek najdemo in ne pride do poškodbe, ker gresta vodovodni in kanalizacijski vod v isti trasi, vendar pa kakšen posameznik sploh ne ve več, kje ga ima in potem se seveda zgodi, da ga poškodujemo, kar zahteva sanacijo in ta čas je uporabnik brez vode. Ampak to ni pogosto in nikoli ne traja več ur. Kako naj bi obveščali uporabnike v teh primerih, pa si res ne predstavljam!«
Tako, to sta obe, pravzaprav vse tri plati ene in iste zgodbe. Čista resnica o tem, kaj se dogaja na terenu v Medribniku, bo verjetno nekje vmes; po-
trjeno je, da je oskrba z vodo motena, naj pa ne bi bilo tako hudo, kot je bilo predstavljeno s strani Medribničanov; čisto možno je tudi, da se kakšni kupi gramoza najdejo ali ostanejo tam, kjer ne bi smeli biti in povsem je razumeti jezo tistih, ki bi radi čim prej nazaj urejeno okolico ter normalno tekočo vodo brez strahu, kdaj bo spet pipa ostala suha. In ljudje smo pač takšni, da nekaj časa samo bolj po tihem benti-mo, potem se jeza stopnjuje in nemalokrat zgolj droben, niti ne tako pomemben dogodek, sproži pravo eksplozijo besa. Ta sicer v Medribniku ne bo prav nič pomagal; dela bodo tekla še naprej, končana morajo biti najkasneje do 30. oktobra in vse do takrat je možno, kot je povedal Sagadin, pričakovati krajše izpade oskrbe z vodo.
SM
Ptuj • Obnova in modernizacija Mestnega kina
Nove vsebine zaščitenega kulturnega spomenika
Že v januarju 2010 naj bi se pričela obnova in modernizacija Mestnega kina kot Hiše ustvarjalnosti mladih, ki naj bi jo predvidoma dokončali še istega leta. Gre za eno od načrtovanih investicij v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, v katerem MO Ptuj sodeluje kot partnersko mesto, ki je tudi regionalno zasnovana.
S projektom obnove in modernizacije Mestnega kina se bo MO Ptuj prijavila na drugi javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki zajema sofinanciranje investicij v izgradnjo, prenovo, rekonstrukcijo, celostno revitalizacijo in modernizacijo javne kulturne infrastrukture v lasti občin, zlasti pa v podporo izvajanju strateških projektov v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji sveta najprej dopolnili sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture še z Mestnim kinom, da si bo MO Ptuj za to investicijo lahko zagotovila tudi sredstva iz državnih in evropskih razpisov za obnovo in uresničevanje predvidenih vsebin v okviru projekta EPK, zatem pa sklepali tudi o investicijskem projek-
tu Mestnega kina Ptuj kot Hiše ustvarjalnosti mladih. Objekt Mestnega kina je vpisan v re-
gister kulturne dediščine na območju mestnega jedra, stavba je bila zgrajena pred letom
1900, leta 1990 so ga delno rekonstruirali, leta 1995 so obnovili sanitarije, leta 1998 pa
Foto: Črtomir Goznik
Mestni kino bodo obnovili in modernizirali, da bo lahko zaživel kot Hiša ustvarjalnosti mladih za širše območje.
kinodvorano. Objekt Mestnega kina Ptuj je edina dvorana v MO Ptuj, ki jo je mogoče koristiti za kinematografske dejavnosti, ima pa še dovolj prostora za izvajanje drugih dejavnosti na različnih področjih kulture. Od leta 2006 ga upravlja Center interesnih dejavnosti Ptuj. Kot poudarjajo pripravljavci projekta obnove in modernizacije Mestnega kina, mestna kinodvorana postaja vse bolj neke vrste pravi kulturni center, kjer se sistematično prikazujejo izbrane mojstrovine sedme umetnosti, obenem pa želijo Mestni kino razvijati kot središče prikazovanja mojstrovin sedme umetnosti na Ptujskem in širše, kot povezovalno točko različnih ustvarjalcev in mladinskih kulturnih organizacij s Ptujskega in širše ter kot mesto dogajanja zaokroženega filmskega dogajanja, v tem delu naj bi vrhunec doživel v času EPK 2012.
Investicija v obnovo in modernizacijo objekta Mestnega kina naj bi znašala slabih 294 tisoč evrov.
MG
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v septembrski številki med ostalim preberete o letošnji letini jabolk, o virusnih boleznih borovnic, o zlati trsnici rumenici, o tem, kaj postorimo pred trgatvijo, nadalje o vinogradniških traktorjih Fendt in o parazitih v našem organizmu; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi zelenjadnic v Sloveniji. Rsvija Sad - 20 Ist z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 22. september
12.00 Ptuj, Mestni trg, tradicionalno kolesarjenje, ob dnevu brez avtomobila
17.00 Ptuj, Narodni dom, 8. srečanje pevcev in godcev upokojencev Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupinsko delo z osnovnošolci
Sreda, 23. september
17.00
Ptuj, CID, predavanje Preprečevanje raka materničnega vratu s cepljenjem, predaval bo asistent Zoran Simonovič, dr. med., spec.
Četrtek, 24. september
18.00 Ormož, avla občine, odprtje prodajne razstave Fotografije iz negativov na steklu in predstavitev projekta Digitalizacija in zaščita negativov na steklu. Projekt in razstavo bo predstavil muzejski fotograf Boris Farič 19.30 Maribor, SNG, 1. koncert Plus »Slovenki samospev«, izvajalca: tenorist Branko Robinšak, pianistka Jelena Boljubaš, KazDvo, za abonma Koncertni ciklus Plus in izven
Mali oglasi
STORITVE
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
KMETIJSTVO
SiP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 22.9.
8.00 80 let PGD Desenci, dan gasilca 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 23.9.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Dobrodelni koncert V. Nedelja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 24.9.
8.00 Praznovanje Srebrnomašnika 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 25.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Telefon 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
GROZDJE ali mošt sorte laški rizling, do 2000 kg, prodam. Tel. 041 814 325.
PREŠO za grozdje, hidravlično, 270-litrsko, prodam. Cena 450 €. Tel. 02 745 84 11 in 040 163 104.
PRODAM trgatev grozdja mešanih sort ali mošt. Tel. 031 623 063.
PRODAM traktorski drobilec zrnja, klepec 51 S, dobro ohranjen in vzdrževan. Telefon 041 978 309.
PRODAM mešano belo grozdje. Telefon 041 727 892.
PRODAM koruzo in koruznika in vinske lesene sode po izbiri. Telefon 031 302 698.
PRODAM grozdje laški rizling, večjo količino. Telefon 761 78 81.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33. Prodaja poteka vsak dan do 9. ure in popoldan od 17. ure dalje.
PRODAM nakladalko, malo rabljeno, SIP, NRP 16/6. Tel. 031 231 641.
VSAK ČETRTEK OS 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	VESELI SVATJE - Svet je že od pamtiveka tak
2.	Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
3.	Ans. DONAČKA- Preden ugasne dan
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Naša dežela praznuje
5.	Ans. ISKRICE - S teboj, pomlad
6.	Ans. MODRI VAL - Pesem iz srca
7.	Ans. ZD0MARJI - Na okence ti trkam
1.AT0MIK	HARMONIK-Julie
2.	MAJA - Mavrica
3.	KORADO & BRENDI - Med in mleko
4.	STANE VIDMAR - Babici za rojstni dan
5.	ROK KOSMAČ-Kadar odhajaš B. 4 PLAY-Noro
7. OBJEM - Nisi ti moj tip
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM mošt belega mešanega grozdja, trgatev bo v soboto, 26. 9. 2009. Tel. 041 516 959.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže ter bruna z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
PRODAM ladijski pod, 3,40 €/m2, deske, 1300 €/m3, bruna, late, žagan les, drva, cepljena, možna dostava. Tel. 041 833 781, Ivan.
PRODAM MEŠANO grozdje, šipon-laški rizling. Tel. 051 602 976.
PRODAM belo grozdje (sovinjon in laški rizling) v Senčaku pri Juršincih. Tel. 758 00 33 ali 051 430 036.
PRODAM dva lesena vinska soda 350 in 250 l. Tel. 781 06 41.
PRODAM hidravlično prešo za grozdje Vitanje, kot nova, 150 l. Cena 600 €. Tel. 041 624 904.
PRODAMO dve svinji domače reje, težki okrog 180 kg. Inf. na tel. 753 32 61.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina in Videm pri Ptuju. Ponudbe na telefon 041 561 893, Ivan Gojkošek, Draženci 65.
LES ZA OSTREŠJE, deske, 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm, brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
NEPREMIČNINE
NA LEPI legi na Ptuju po ugodni ceni prodamo hišo z 9 ari gradbene parcele. Telefon 031 424 952.
NA MIRNI LOKACIJI V Ptuju prodam novo urejeno stanovanje. Tel. 030 396 757
DOM-STANOVANJE
V DVOSTANOVANJSKI hiši na Ptuju dam v najem trisobno stanovanje v pritličju. Tel. 783 12 11.
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje, 42 m2, z balkonom, v prvem nadstropju na Rimski ploščadi, najem 250 €. Tel. 051 384 163.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuja z centralno kurjavo, KTV in priključek za internet. Tel. 041 428 673.
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 051 356 346.
ttPoifuiajtz nai na iuztounzm ijilztu!
RADIOPTUJ
tut ¿fctetcc
www.radio-ptuj.si y
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
			
NAROČILNICA ZA ^tCLJBVSki TEDNIK			
Ime in priimek:			
			
Naslov:			
Pošta:			
Davčna številka:	w		
Telefon:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o.		
Datum naročila:	Raičeva 6		
Podpis:	2250 Ptuj		
SPOMIN
Preteklo je leto dni od slovesa
Silve Laura
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
V SPOMIN
Včeraj, 21. septembra, je minilo 17 let, odkar nas je zapustil
Fric Vaupotič
IZ LANCOVE VASI
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
16. septembra 2009 je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric, boter, svak in nečak
Zvonko Makovec
S POBREŽJA 141
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj in večni mir mu zaželite. Žalujoči: oče Tone, sestra Sonja z družino, nečaki Anja, Kristijan, Monja ter mali Nastja, strici, tete, bratranci
in sestrične
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod -od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Z bolečino se spominjamo 20. septembra 2008, ko je v tihem jesenskem večeru prenehalo biti srce naše ljube žene, mame, babice, tašče, hčerke, sestre
Elizabete Ber
roj. Letonja
IZ DOKLEC 28
Plamen tvoje ljubezni nas še vedno greje in opogumlja. Hvala vsem, ki jo ohranjate v svoji mislih.
Vsi njeni
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Tiho si odšel od nas, v žalosti smo obnemeli, a v srcih boš naših za vedno ostal, dragi deda, kako smo te radi imeli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Antona Horvata
09.01. 1913 - 14. 09.2009
IZ KICARJA 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno in pisno soža-lje. Hvala Moškemu komornemu zboru za lepe pesmi, govorniku g. Paternostu za ganljiv govor in nosilcu prapora Društva upokojencev Rogoznica.
Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj za skrbno nego in delavcem podjetja Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve in ne nazadnje še enkrat lepa hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
V tihi žalosti - vsi njegovi
Beograd • Slovensko-srbska humanitarna akcija
Osebna kronika
ti
Osrečili otroke, ki so tega potrebni
Slovensko-srbska humanitarna akcija za pomoč Zavodu za vzgojo otrok in mladine Beograd, ki se je prejšnje leto začela na pobudo žene slovenskega ambasadorja v Srbiji Irene Luci, je 18. septembra doživela sklepno dejanje - slovesno predajo vsega, kar je bilo narejenega in zbranega v tej akciji. Zbralo pa se je veliko, slovenski in srbski donatorji so se odzvali povabilu za sodelovanje.
Foto: Marjan Petek
Pobudo za akcijo zbiranja pomoči za opremo novourejenih prostorov je dala žena slovenskega veleposlanika Irena Luci. Na fotografiji z ženo srbskega predsednika Tatjano Tadič, v. d. direktorja Zavoda za vzgojo otrok in mladine Beograd Draganom Rolovičem in direktorico LU Ptuj mag. Klavdijo Markež.
Nadškofijska Karitas Maribor je v Beograd odpeljala nekaj ton pomoči, ob posteljah in omaricah še jogije, posteljnino, odeje, vzglavnike, sredstva za osebno higieno, sredstva za čiščenje prostorov, šolski pribor in drugo. V tej slovensko-srbski akciji je tudi letos sodelovala Ljudska univerza Ptuj, v OOZ Ptuj oziroma njeni sekciji lesarjev pa so izdelali postelje in omarice.
Slovesne predaje pomoči se je udeležila tudi žena srbskega predsednika Tatjana Tadič, ki je podprla to akcijo, in nekateri drugi gosti, predstavniki srbskega ministrstva in mesta Beograd. Vodstvo zavoda se je skupaj z gojenci za vse darove toplo zahvalilo s priložnostmi darili, ki so jih sami izdelali. Izročili so jih Ireni Luci, direktorici LU Ptuj mag. Klavdiji Markež, Borisu Repiču, v. d. sekretarja OOZ Ptuj, Branku Mačku iz Nadškofijske karitas Maribor in ambasadorju RS v Srbiji Miroslavu Luciju. Bil je to dogodek, ki se ga ne da opisati z besedami, potrebno ga je doživeti. Otrokom in mladim s posebnimi motnjami, žrtvam kaznivih dejanj (trgovanja z ljudmi), otrokom z ulice in mladim, ki prosijo za azil, vsaka, tudi najmanjša pomoč pomeni veliko. Včasih je potreben le trepljaj z roko, da se izvabi nasmeh. S to humanitarno akcijo so jim tudi pokazali, da v svoji nesreči niso sami, da tudi za njih sije sonce in da je
veliko odvisno od njih samih, kakšen bo njihov jutrišnji dan. Na poti v novi jutri lahko računajo, da jim bodo skušali pomagati po najboljših močeh.
Žena predsednika Srbije Tatjana Tadič je po ogledu novourejenih in opremljenih prostorov povedala, da je bilo v zadnjem letu, odkar je zavod prvič obiskala Irena Luci, veliko narejenega za izboljšanje kvalite bivanja gojencev zavoda. Upa, da se bo tudi v bodoče za pomoč odločilo čim več donatorjev in sponzorjev, tako iz Slovenije kot tudi iz Srbije. »Zelo sem zadovoljna, da je do te akcije prišlo na pobudo Irene Luci. Podprla bom tudi vsako nadaljnjo pobudo v tej smeri, tudi druge humanitarne akcije Republike Slovenije v Srbiji.«
Vojko Tajhmajster, predsednik sekcije lesarjev pri OOZ Ptuj, je bil presenečen nad vsem, kar je videl v domu, zato pa toliko srečnejši, da jim je kljub vsemu uspelo, da so izdelali deset postelj in omaric za opremo sob v delu, ki je bil leta zanemarjen in praktično v razsulu. Razrez lesa so opravili v Mizarstvu Žlahtič, vse ostalo pa v delavnici Vojka Tajhmaj-stra, kjer so za sestavo postelj in omaric potrebovali okrog 100 ur. Polovico potrebnega lesa je prispevalo podjetje Starman, d. o. o., Kamnik, preostanek je zagotovila OOZ Ptuj, je povedal v. d. sekretarja Boris Repič, ki se je ob pod-
predsedniku OOZ Ptuj Branku Goričanu in predsedniku sekcije lesarjev tudi udeležil svečane predaje zbrane pomoči v okviru te slovensko-srbske humanitarne akcije.
Ljudska univerza Ptuj je s to akcijo nekako zaključila svojo dobrodelno dejavnost v Srbiji, za katero se je odločila zaradi izrednega angažiranja žene slovenskega veleposlanika v Srbiji Irene Luci. »Brez nje nas pot ne bi zanesla v Srbijo. Še vedno trdim, da takšnih razmer, kot so tu v Beogradu, v Sloveniji ni, upam pa, da jih tudi ne bomo doživeli. Potrkali smo na prava vrata in osrečili otroke, ki so tega resnično potrebni,« je povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdija Markež. Dragan Rolovic, v. d. direktorja zavoda, se je v imenu vseh zahvalil za pomoč v prepričanju, da to ni zadnja akcija Irene Luci v Srbiji. Želijo si, da bi kljub odhodu iz Srbije, veleposlaniškemu paru se iztekajo dnevi v Srbiji, obdržali stike in izvedli še kakšno podobno akcijo. Rolovič, ki je pomoč sprejel z odprtimi rokami, pa se bo moral spopasti še z enim trdim orehom, zbrati bo
moral denar za plačilo davka za donatorsko in sponzorsko pomoč, tako pač zahteva srbska zakonodaja. Po vsem, kar je bilo potrebno narediti, da je tudi ta humanitarna akcija uspela, pa si je oddahnila Irena Luci, ki bo po vrnitvi iz Srbije nadaljevala humanitarno delo v Sloveniji.
S svečanim zaključkom akcije so sovpadali tudi drugi dogodki, povezani s Slovenijo. Zamejski pisatelj in velik bo-
rec za slovenski jezik v zamejstvu Boris Pahor je v srbskem Pen klubu predstavil srbski prevod svoje najbolj prevajane knjige Nekropola. Ob slovenskem veleposlaniku Miroslavu Luciju sta se dogodka udeležila tudi ministrica za kulturo RS Majda Širca in minister za kulturo Srbije Nebojša Bradič, ki sta podpisala tudi sporazum o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in Srbijo.
MG
Rodile so: Jasmina Čurin, Vuzmetin-ci 33 a, Miklavž pri Ormožu - Jana; Ksenja Kolednik, Pobrežje 91, Videm pri Ptuju - Evelin; Anja Pintar, Arbaj-terjeva 4, Ptuj - Vido; Romana Bel-šak Slodnjak, Bodkovci 47, Juršinci - Marijo; Natalija Stopajnik, Berinjak 5 a, Zgornji Leskovec - Gabrielo; Katja Holc, Zagorci 81, Juršinci - Klaro; Silva Kocuvan, Vitomarci 38 a, Vito-marci - Tadeja; Sonja Fostnarič, Hra-stovec 26 d, Zavrč - Mateja; Halyna Masten Voytovych, Opekarniška c. 27, Ormož - Mateja; Martina Brmež, Arbajterjeva ulica 3, Ptuj - Nežo; Ksenja Ačko, Zgornja nova vas 23, Šmartno na Pohorju - Lizo; Mateja Mlinarič, Gabrnik 19, Juršinci - Mio; Jelka Krajnc, Ob železnici 4, Prager-sko - Andraža; Mojca Pušnik, Koroška cesta 118, Maribor - Luka; Janja Kokol, Dornava 117 a - Jaša; Janja Golob, Mala vas 2, Gorišnica - Pio; Metoda Mencinger, Šardinje 36, Velika Nedelja - Mateja; Nataša Kačič-nik, Zlatoličje 79, Starše - Julijo. Umrli so: Drago Žerak, Župečja vas 7, rojen 1960 - umrl 10. septembra 2009; Jakob Šic, Rogaška c. 36, Ptuj, rojen 1937 - umrl 10. septembra 2009; Ivan Mirko Simonič, Vintarovci 45 b, rojen 1926 - umrl 8. septembra 2009; Edvard Vozlič, Trajanova ul. 11, Ptuj, rojen 1924 - umrl 14. septembra 2009; Ana Plavčak, rojena Rojek, Kvedrova ul. 2, Ptuj, rojena 1918 - umrla 12. septembra 2009; Marija Črgulj, rojena Kramberger, Dornavska cesta 19, Ptuj, rojena 1912 - umrla 7. septembra 2009; Justina Novak, rojena Cvetko, Mestni Vrh 22, rojena 1931 - umrla 15. septembra 2009; Petra Zupanič, Hajdoše 24/a, rojena 1978 - umrla 15. septembra 2009; Pavel Ljubec, Na Jasi 24, Ptuj, rojen 1946 - umrl
12.	septembra 2009; Anton Horvat, Kicar 26, Ptuj, rojen 1913 - umrl 14. septembra 2009; Jožef Bezjak, Mar-kovci pri Ptuju 34, rojen 1941 - umrl
13.	septembra 2009.
Poroke - Ptuj: Aleš Ozvald, Vičava 105, Ptuj, in Klavdija Slaček, Orešje 118, Ptuj. Rasto Kirn, Trnovska vas 40, in Olesya Tumanova, Ruske Federacije.
Poroka - Ormož: Damjan Kukovec in Monika Roškar, Podgorci 89/a, Podgorci.
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 16, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah.
Foto: Črtomir Goznik
Vojko Tajhmajster, predsednik sekcije lesarjev pri OOZ Ptuj: »Zadovoljen sem, ker je pomoč prišla v prave roke.«
Foto: Marjan Petek
Nove sobe so svetle in prijazne, za to so poskrbeli sponzorji in donatorji. V njih bodo bivali vsi, ki so pred odpustom iz zavoda.
Foto: Marjan Petek
Zamejski pisatelj Boris Pahor je v Beogradu predstavil srbski prevod svoje knjige Nekropola, svoje največkrat prevedene knjige. Predstavitve se je udeležil tudi slovenski ambasador v Srbiji Miroslav Luci.
Napoved vremena