GLASILO OBČINE DOMŽALE 20. maj 2005-letnik XLIV, št. 7 ■T- ... ■.— • 11 ti II V današnji številki Slamnika začenjamo z objavo rezultatov ANKETE, s katero srno pomladi preverjali zadovoljstvo občanov z dosedanjim razvojem občine, hkrati pa ugotavljali njihove potrebe in želje glede nadaljnjega razvi/ja. V anketi je sodelovalo nekaj več kot 700 občanov in občank, danes pa lahko preberite njen prvi tlel. Tudi v današnji številki lahko berete o prireditvah ob HO-lelnici razglasitve Domžal za trg. Pišemo u kolesarjenju po območju Upravne enote Domžale, o rolanju. ki gaje za mlade pripravil MKC Akumulator, pa o petanki, ki jo je organiziral TVD Partizan Domžale, preverite pa lahko tudi. kako je bilo na Večeru lepe besede Društva Lipa. Univerze za tretje življenjsko obdobje. Želimo miru, želimo si ustvarjati in graditi v sodelovanju S slovensko Zdravljico in evropsko Odo radosti se je v soboto, 7. maja 2005, ob 1«. uri na ploščadi pred Vele Domžale pričela osrednja "bčinska prireditev ob 9. "laju - dnevu Evrope ter 60-^tnici zmage nad nacizmom "> fašizmom. cmrf^ adriapool Adriapool d.o.o. Sučeva ulica 27, 4000 Kranj Tel.,04/ 201 68 20 Fax: 04/201 68 21 a-maii: in(o@adrapool,com hHp://www.adrapool.com Specialno vozilo za reševanje v predorih ^ manjšo slovesnostjo sta 9. maja 2005 minister za obrambo. Kari Erjavec, ter mini-s,t''' za promet, mag. Janez Božič, v prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bila domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, izročila ključe treh najmodernejših "Pecialnih vozil za reševanje v predorih. Ključe enega izmed blizu 120 mio sit vrednih y«»zi| je 7a Center požarne varnosti Domžale prejel tudi mag. Marko Vresk, direktor •■tlios, Tovane barv, lakov in umetnih smol Količevo. ŠTAMPILJKE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 ln1o@t-graf.sl Obveščamo vas, da lahko na internetni strani Občine Domžale www.domzale.si preberete vsa gradiva za 25. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, ki bo 25. maja 2005. 01/72413 75 SNo6pY PRIPRAVA IN RAZVOZ JEDI Kopališka 1/4.1230 Domžale Tel.: 01/72 92 180 gsm: 031/415 455 i Najdonosnejša ponudba. Eurotax + do 680.000 SIT. AHAC&Co., d.o.o. Mala Loka 15, 1230 Domžale, trt : 01 / 56 27 100 ahac.pizem.4i AL WAGI POT ZA BISTRICO 67^ Domžale Tel.: 7225 630, 7225 634, e-mail: alwagl@siol.net, wwwalwagisi OLJNI KOTLI Ćufarjeva 24. Vir pri Domžalah Trt.: 01/724 65 55 www.velt-team.sl NOVO FIAT ALBELA BREZPLAČNA REGISTRACIJA OBVEZNO IN KASK0 Vabimo na prireditve ob 80-letnlci razglasitve trga Domžale Ponedeljek, 23. maj 2005, ob 18. uri - Knjižnica Domžale Slovesno odprtje razstave fotografskih delavnic na temo ŽIVIM V DOMŽALAH, razstava bo odprta do 6. junija 2005. Sreda, 25. maj 2005, ob 17. uri -Atletski stadion Ljubljana Šiška Tradicionalno med-društveno atletsko tekmovanje DOMŽALE OPEN 2005. ***** 25. do 29. maj 2005 - mesto Domžale Pejmo se maja(t) ***** Sobota, 28. maj 2005, ob 9.30. uri -avtobusna postaja Moravče Pohod iz Moravč do Domžal v počastitev 25-letnice Domžalske poti spominov in 80-letnici razglasitve Domžal za trg. 28. in 29. maj 2005 - dolina pod gradom Krumperk Tekma za Pokal Slovenije za mladince in člane v preskakovanju ovir. ***** 3. do 4. junij 2005-Dob Slovesnosti ob 115-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dob. ***** 11. junij 2005, ob 13. uri nogometno igrišče v Športnem parku Domžale Mednarodno gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal. ***** 18. junij 2005 - mesto Domžale Slovesna parada v počastitev jubilejev, Zlet Športnega društva TBD Partizan Domžale ob 100-letnici ter slovesnost ob 125-letnici PGD Domžale - mesto, predstavitev bal-vanskega plezanja in družabno srečanje. Dobrodošli! U.k,.„.„|„,-^ ZA VSE OBISKOVALCE BODO GUČa MiPanJarr NA VOLJO "-o—-* jedi z žara v malem Pihalni orkester Damir Sejdic iz Bojnika-Srbija Gosti: Pevka lisnija Redžepova in am. kONTRABA VT Voditelj in humorist: SLAVIO PODBOJ Trubači v poletnem gledališču pri Domžalah GODBO DOMŽALE ALENKO GODEC ANŽEJEM DEŽANOM m IURETOMIVANUŠIĆEM ' GREGOR VIDMAR r<"«no KC Domžale, petek 27 maj 2005, ob 20.00 uri, DOMŽALE stran Dober dan, spoštovani bralci ter drage bralke... Fotografije, fotografije... \c tako dolgo nazaj me je na eni od prireditev ustavila starejša gospa in me vprašala, če sem jaz tista urednica Slamnika. »Sem,« sem ji rekla in se ustavila, da slišim, kaj mi ima povedati. »Ali vas lahko nekaj vprašam«, je rekla. »Seveda«, se je glasil odgovor, saj vselej, le če se mi preveč ne mudi, rada prisluhnem mnenjem ljudi o Slamniku. »Zakaj pa niste ob našem društvu objavili tudi fotografije /upanje, ki je bila pri nas. Pri drugih je pa vedno kakšna njena fotografija'.'« je vprašala in čakala, kaj ji bom odgovorila. Najprej sem ji povedala, da z njihovega srečanja, ki se ga je res udeležila tudi županja, žal nisem imela nobene fotografije; v nadaljevanju pa sem ji hitela pojasnjevati, da je bilo v Slamniku tudi sicer kar nekaj županjinih fotografij. »Ampak ne z našega društva.« je bila vztrajna in dogovorili sva se. da naslednjič zanesljivo pridem sama ali pa pošljem koga, da bo fotografiral tudi njihovo društvo z županjo... Ob tem sem se zamislila, ker se, posebej zadnje čase, v Slamniku pojavlja kar nekaj fotografij ljudi, ki vodijo našo občino. Preveč.' Morda. Premalo? Tudi morda. Ravno prav. Že mogoče. Verjeli ali ne. sem včasih prav v zadregi, kaj narediti, ko je dogodkov, na katerih so županja in podžupani ter ostali preveč, še bolj sem v zadregi, če teh dogodkov ni. saj potem tudi vprašanja o tem, ali se v občini nič ne dogaja, tudi kar dežujejo. V letošnjem letu bo teh fotografij zanesljivo nekaj več, saj je tudi prireditev zaradi 80-letnice razglasitve Domžal za trg veliko in prav na vsaki se pričakuje, če že ne govor, pa vsaj prisotnost vodilnih ljudi. Če jih ni, namreč ljudje to Opazijo in so kritični, češ, ali naša prireditev ni dovolj pomembna, da bi se je kdo od »ta glavnih« udeležil. Zato lahko v prihodnje pričakujete kar nekaj teh znanih obrazov na straneh Slamnika, oh tem pa še prošnja. Včasih, res je, da ne velikokrat, so tudi pomembne prireditve, ki jih v Slamniku ne »pokrijemo«, ker nanje nismo povabljeni ali pa o njih sploh nismo obveščani. Vabimo organizatorje, da nas o njih obvestijo, hkrati pa jim ponujamo tudi priložnost, da preko Slamnika s kratkim vabilom, objavo ali le notičko obvestijo bralce in bralke ter jih povabijo, da jih obiščete. Naslednja številka Slamnika bo izšla 10. junija 2005, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 30. maja 2005, najraje po elektronski pošti vera.vojska@domzale.si ali info@kd-domzale.si. Povabljeni k sodelovanju! Še par dni in bomo v juniju, ki bo za nekatere že priložnost za prvi poletni oddih, za dopust, za vse naše učence, dijake in študente pa priložnost, da uspešno zaključijo letošnje šolsko leto. Vsem želim veliko uspeha, prijetne počitnice jim bomo zaželeli v naslednji številki, za vse vas, spoštovani bralci in drage bralke pa še tale misel: Moti se. kdor čaka svojo življenjsko priložnost. Priložnost je življenje zdaj. Izkoristite lo priložnost in poskrbite za veliko prijetnih in uspešnih trenutkov v vašem življenju - do naslednje številke. DO tedaj pa, imejte se lepo in uživajte - poletje je tu in zdaj. Odgovorna uradnica Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju tudi letos v Zejah Ljudstvo, ki je sposobno med bojem peti in s pesmijo zmagati, nikoli ne more biti poraženo Občina Domžale ter Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Domžale je osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, pripravilo v Domu krajanov v Žejah, osrednji nastopajoči pa so bili pevci Partizanskega pevskega zbora, za katerega je eden od kritikov zapisal: »Ljudstvo, ki je sposobno med bojem peti in s pesmijo zmagati, nikoli ne more biti poraženo.« Vodi ga Franc Gornik. Prireditev je bila prav na praznični dan, 27. april, in je v Žeje privabila številne obiskovalce, ki so napolnili dvorano, kar precej pa jih je program, ki ga je vodila Draga Jeretina Anžin, spremljalo pred domom. Proslave so se udeležili tudi oba častna občana Občine Domžale, Jože Pogačnik in dr. Miroslav Sti-plovšek, župan Občine Moravče, Martin Rebolj, svetniki in svetnice ter številni borci in borke. Pesmi Le vkup uboga gmajna ter Nabrusimo kose v izvedbi Partizanskega pevskega zbora sta pomenili začetek prireditve, sledil pa Slavnostni govornik, Toni Dragar, podžupan Občine Domžale. je slavnostni govor Tonija Dragar-ja, podžupana. Po pozdravu vseh prisotnih je govoril o 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, ki gaje v spomin na dogodke v aprilu 1941 z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji kot praznik naše države določil Državni zbor Republike Slovenije. S tem dejanjem so po njegovem mnenju tedanji poslanci in poslanke povedali, daje začetek boja Slovencev in Slovenk proti okupatorju zgodovinsko dejanje, ki ne sme biti nikoli pozabljeno, saj je že postalo pomemben, če ne celo najpomembnejši dogodek zgodovine, ki sojo oblikovali tudi številni prisotni borci in borke. V nadaljevanju je podžupan poudaril, da praznik pomeni priložnost in možnost, da se še posebej spomnimo obdobja druge svetovne vojne, ki so jo nekateri označevali kot bitko, dolgo kot življenje. »To je bilo in vedno bo obdobje naše junaške preteklosti, ki je povezana tudi s sedanjostjo. Iz krvi, trpljenja, bojev in zmag je namreč raslo naše današnje življenje in z njim naša moč za prihodnost. To je spoznanje, to je resnica, ki vedno znova poudarja, da dejanja štejejo in ostanejo, pa naj bodo opravljena kadarkoli v zgodovini.« Nato je poudaril: »In na koncu, hoteli nekateri ali ne, je treba povedati, spoštovane borke in borci, da tudi del moči za naše današnje življenje raste iz naše revolucionarne preteklosti. To je zgodovina, za katero nekateri trdijo, da se ne da spreminjati, v isti sapi pa jo želijo spremeniti, pa naj bo to z enačenjem partizanskih enot z drugimi slovenskimi enotami, ki so sodelovale na nemški strani, ali pa vse še ne znane spremembe, ki smo jim priča prav v teh dneh - tudi v državnem zboru, kjer bi koalicija morala vedeti, da se resnica stanjša, nikoli pa se ne zlomi, vedno ostane kot olje nad vodo in taka bo ostala tudi v prihodnje. In ko si danes želimo, da v prihodnje niti pri nas niti nikjer drugje ne bi bilo več Delegacija Občine Domžale, v sestavi županja Cveta Zalokar Oražem, podžupana, Toni Dragar In Vinko Juhart, ter direktor Občinske uprave, Edvard Ješelnlk, je 9. maja 2005, ob 60-letnlcl zmage nad nacizmom In fašizmom polo-žlla venca pred osrednji spomenik NOD ter pred spomenik borbe In dela v centru Domžal, na katerem je med drugim zapisano: V letih 1941 - 1945 Je 922 borcev In aktivistov Občine Domžale darovalo življenja za našo svobodo. vojne, si želimo tudi, da bi končno vsi spoznali, da je sodelovanje Slovencev v drugi svetovni vojni pozitivno, častno dejanje, ki se ga ne da spremeniti, da bi končno spoznali, da bomo v Lvropi, kjer smo že skoraj leto, močnejši, če bomo enotni, če bomo tudi v občini, kot naši predniki pred osmimi desetletji, stopili skupaj ter skupaj razvijali našo občino.« Ob koncu je vsem čestital ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, v imenu županje Cvete /a-lokar Oražem, v imenu vodstva Občine ter zaželel prijetno praznovanje, hkrati pa tudi veliko prijetnih prvomajskih trenutkov, rdečih nageljnov in spominov na tiste, ki so nekoč, tudi prvega maja, priborili vse to, kar imamo danes. Poudaril je, da smo - tako v državi kot občini, naredili veliko,, kar se vidi na vsakem koraku in da smo lahko ponosni, da smo del generacije, ki uspešno hodi po poti samostojnosti in uresničuje sanje, ki so in bodo ostale resničnost. »Verjamem, da smo z življenjem, kakršnega živimo, zadovoljni. Verjamem pa tudi, da je vsak od nas pripravljen za lepšo prihodnost naše občine in naše drage Slovenije narediti več. Stopimo skupaj, kot ste stopili pred 64-imi leti in skupaj, ponosni na zgodovino, živimo prijetno sedanjost, ki bo vsem, ki pridejo za nami, še prijaznejša prihodnost,« je še dejal podžupan. Toni Dragar, ter se zahvalil izvajalcem kulturnega programa, organizatorjem prireditve ter vedno prijaznim domačinom. Nato smo prisluhnili vrsti pesmi Partizanskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1944 v Planini pri Črnomlju inje bil edinstveni zbor v tedaj vojskujoči se Kvropi. Med njihovim programom so nastopili učenci Osnovne šole Dob, ki jih je za program pripravila mentorica Marta Kcržan. Pevci Partizanskega pevskega zbora so navdušili številno občinstvo ter svoj nastop dopolnili /. vrsto »dodatkov«, pri katerih so se jim pridružili tudi prisotni. 0. u. Poslanka Cveta Zalokar Oražem Poslansko vprašanje Janezu Božiču, ministru za promet Na zasedanju Državnega zbora RS dne, 16. maja 2005, je poslanka Cveta Zalokar Oražem, Janezu Božiču, ministru za promet, postavila naslednje vprašanje: V četrtek, 12. maja 2005, je na širšem območju občine Domžale prišlo do popolnega prometnega kolapsa v času jutranje konice med 6. in 9. uro. Vozniki so stali v kolonah, vse ceste med Domžalami, Krtino, Dobom in Zelodnikom so bile neprevozne, onemogočeni so bili izvozi z dvorišč v vseh omenjenih krajih, varnostno pa ogroženi učenci in učenke OS Dob, saj je promet potekal po lokalnih cestah, ki so obenem tudi šolske poti, žal večinoma brez pločnikov. In zakaj vse to? Zaradi gradnje cestninske postaje v Krtini je bil namreč zaprt avtocestni priključek na uvozu proti Ljubljani. O omenjeni, kot smo kasneje ugotovili, že 21. aprila načrtovani zapori, Občina Domžale ni bila seznanjena, prav tako ni bilo zaznati ustreznega informiranja voznikov pred uvedbo zapore, pa tudi prometna signalizacija v zvezi z zaporo je skrajno pomanjkljiva in minimalna. Glede na pričakovano situacijo zato ni bilo izvedenih nobenih ukrepov, da bi omenjeno situacijo preprečili, kar je skrajno neodgovorno in nedopustno. Ob izvedbi zapore seje tudi pokazalo, da so opozorila vodstva Občine Domžale v zvezi s postavitvijo cestninske postaje v Krtini, žal, točna. Izrazili smo namreč bojazen, da se bo zaradi izogibanja cestninski postaji v Krtini cnormno povečala prometna obremenjenost drugih lokalnih cest in regionalke. Med vozili v kolonah so prevladovala vozila z drugih območij ter predvsem tuja in domača tovorna vozila. Prav zato in zaradi pred leti nedvoumnih in od najbolj kompetentnih ljudi obljub, da na tem območju nikoli ne bo cestninskih postaj, Občina Domžale nasprotuje izgradnji cestninske postaje. Glede na nastalo nevzdržno situacije) vodstvo občine zahteva takojšen sestanek z vodstvom Darsa in ministrom za promet, da bi sprejeli ustrezne rešitve in dogovore. Ministra za promet sprašujem: SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Uomžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domzalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-1(10 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STD3RIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA, JURE FLERJN, METKAZUPANBK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: [RENASTA KIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo LRNA ŽABJBK KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info(^kd-domzale.si I IRADNIi 1IKL: od ponedeljka do petka od 9. do I 3. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. < ilasilo izhaja v nakladi 12 00(1 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona O DDV (Ur. list RS, šlev. H9/98) sodi časopis med proizvode, za katere M obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Sel d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 Osrednja občinska prireditev ob 9. maju - dnevu Evrope ter 60-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom v Želimo miru, želimo si ustvarjati in graditi v sodelovanju Pozdravni govor je Imel podžupan Toni Dragar, ob njem slavnostna govornica, dr. Romana Jordan ClzelJ, poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Miroslav Stlplovšek. častni občan Občine Domžale, ter podžupan Vinko Juhart Slavnostna govornica dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu Nadaljevanje s 1. strani ^ fanfarami so jo nadaljevali Domžalski rogisti, katerih umetniški vodja je Ivan Kozarič, nato pa je povezovalka programa, Marta Starbek Potočan, k besedi povabita podžupana Tonija Dragarja. Taje po pozdravu vseh prisotnih v govoru orisal vsebino praznika. Posebej pa poudaril, da je že prvo leto našega skupnega bivanja med več kot 450 milijoni prebivalcev, članic evropske skupnosti, pokazalo, daje slovenska evropska zgodba zgodba prihodnosti. Z vstopom v Evropsko unijo so se nam na-"ireč odprla obzorja, o katerih so sanjale generacije naših prednikov: biti suveren in enakopraven del evropske družine, soodločati v sedanjosti in soustvarjati skupno prihodnost, najti v njej srečo za vse generacije, ter nadaljeval: vb tem pa se je Občinski svet Občine Domžale odločil, da današnjo slovesnost namenimo tudi obeležitvi 60-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom, katere Pomemben člen smo bili tudi Slo- venci kot del zmagovite koalicije. Pred šestimi desetletji seje namreč končala druga svetovna vojna, ki je prinesla vsem udeležencem veliko žalosti in trpljenja, milijone žrtev, pa tudi spoznanje, da se je za svobodo in samostojnost treba in vredno boriti. Z narodnoosvobodilno borbo smo Slovenci dokazali pravilnost odločitve za boj proti nacizmu in fašizmu ter svojo odločenost, da naredimo vse, da ta dežela ne bo nikoli nemška niti od kogar koli drugega. Zato se danes s hvaležnostjo spominjamo vseh žrtev druge svetovne vojne, ker se tudi zavedamo, da danes vedno izvira od včeraj ter da prihodnosti brez sedanjosti ni." Ob koncu pa je dejal: "Naj bo 60-letnica spomina na osvoboditev izpod nacizma in fašizma še ena priložnost za spoštljiv spomin in hvaležnost vsem, ki so se v drugi svetovni vojni borili proti njima, dan Evrope pa priložnost za prijetno praznovanje ter Zapel Je Oktet Tosama, Id v letošnjem krtu praznuje 35Tetnlco uspešnega nastopanja ugotovitev, da bo Evropa na koncu tisto, kar bomo iz nje naredili ljudje, tudi Slovenci." Nato je k besedi povabil slavnostno govornico - poslanko v Evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan Cizelj, ki je svoj govor začela z naslednjimi besedami: »V teh dneh obeležujemo dva zelo pomembna praznika: 60. obletnico konca 2. svetovne vojne in 9. maj kot dan Evrope. Čeprav na prvi pogled različna, imata vendarle močno skupno sporočilno vrednost: človeštvo in ljudje si želimo miru, želimo si ustvarjati in graditi v sodelovanju, naša življenja naj bodo napolnjena z ljubeznijo in spoštovanjem do drugih in do drugačnih, saj nas to bogati.« V nadaljevanju je spregovorila o strahotnem davku 2. svetovne vojne, v kateri so se Slovenci, podobno kot večina drugih narodov, zavojevalcem uprli. V tem uporu so bili večinsko združeni pravzaprav vsi: kmetje, delavci, izobraženci, mladina, verniki, ateisti ....torej vsi, ki jim je bilo vodilo ljubezen do domovine Slovenije, Ali se bo glede na nastalo situacijo kot minister vključil v reševanje problema in kakšne ukrepe za omilitev stanja lahko pričakujemo? Zakaj Ministrstvo za promet RS in Dars vztrajata pri Snidnji začasnih postaj v dednosti preko 800 milijonov, ki bodo delovale le nekaj let, povzročile pa zaradi °dliva in izmikanja plačilu Cestnine prometni kolaps na območju, ki je pred leti v 'zredniri razmerah že ži-Ve'o? Dnevno namreč že Sedaj na edini priključek ^ Domžalah gravitira več k°t 35.000 vozil s širšega zaledja, vključno s Kamnikom. ^akaj se izmed petih nacrtanih dodatnih cestnin-sk|h postaj gradita le posta* Jl v Lukovici in Krtini? Občina Domžale protestira ob zapori avtocestnega kraka v Krtini Županja Občine Domžale, je ob pravem prometnem kolapsu, ki ga je 12. maja 2005 na območju dela Občine Domžale povzročila delna zapora - levega zavijalca na uvozni krak AC za smer Ljubljana - zaradi gradnje dodatnih cestninskih postaj na priključku Krtina, o čemer Občina Domžale sploh ni bila uradno seznanjena, poslala Janezu Božiču, ministr za promet RS, Abdonu Peklaju, članu Uprave DARS, Družba za avtoceste v RS d.d., ter Aljošu Brusu, direktorju DDC svetovanje inženiring, družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. naslednji Protest ob zapori avtocestnega priključka v Krtini Občinski svet Občine Domžale je na izredni seji, 9. marca 2005, v zvezi z gradnjo cestninske postaje v Krtini sprejel PROTESTNO IZJAVO, s katero smo med drugim opozorili, da bo uvedba cestninske postaje povzročila novo množično vračanje prometa na obstoječo regionalno in lokalne ceste, ki potekajo skozi naselja v naši občini. S tem bodo lokalne ceste in njihove navezave bistveno bolj obremenjene, poslabšala se bo prometna var- nost prebivalcev in ponovno močno obremenilo lokalno okolje. Kako prav smo imeli, tako Občinski svet Občine Domžale, kot vodstvo Občine Domžale, seje pokazalo danes, 12. maja 2005, v jutranjih urah, koje bil avtocestni priključek vozni krak na priključku v Krtini v smeri proti Ljubljani zaprt. Od 6. do 9. ure so bile vse ceste med Krtino, Želodni-kom in Domžalami praktično neprevozne - doživeli smo pravi cestni kolaps, saj so vozniki stali v kolonah, le-te pa so povzročile tudi veliko nezadovoljstvo med krajani in krajankami Doba, Vira, Podrečja in Krtine. Povsem so bili onemogočeni celo izvozi s stanovanjskih dvorišč. Posebej pa so bili ogroženi učenci in učenke Osnovne šole Dob, saj so v šolo prihajali praktično med prometom, na tem območju namreč ob šolskih poteh ni povsod urejenih pločnikov, starši zaradi kolon niso mogli ustavljati pri šoli, problem pa je bil celo ta, da šolski avtobus ni mogel odpreti vrat. Številni krajani in krajanke ter tudi vozniki v kolonah so za približno dva kilometra poti potrebovali debelo uro, so množično telefonirali na občino Domžale ter zahtevali, da ukrepamo. Odločno protestiramo, daje bila tudi ta današnja zapora, ki bo trajala več kot mesec dni, narejena v popolni tajnosti, ne da bi izvajalec ali investitor na kakršen koli način obvestila javnost o zapori, saj bi morali že vnaprej vedeti, kakšne bodo njene posledice. Ob tem pa opozarjamo tudi na popolnoma neprimerno označitev in prometno signalizacijo, ki naj bi voznike opozarjala na prometni režim zaradi zapore. To je še dokaz več o popolni ignoranci do lokalne skupnosti in uporabnikov cest. Vodstvo občine Domžale zahteva najkasneje do srede, 18. maja 2005, nujni sestanek z ministrom za promet g. Janezom Božičem in vodstvom DARSA v zvezi z nastalo situacijo ter takojšnjo prekinitev del na cestninski postaji Krtina in odprtje omenjenega izvoza do sprejetja ustreznih zaključkov in rešitev na sestanku, ki ga predlagamo. Glede na izjemno problematiko in nastale razmere pričakujemo vašo zavzetost in resnost pri odpravljanju težav ter seveda čimprejšnje sporočilo o predlaganem sestanku. Lep pozdrav Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM, l.r. V kulturnem programu so sodelovali tudi Domžalski Rogisti ter poudarila: »Ponosni smo, da se je to zgodilo, kajti številčno tako majhen narod, kot je slovenski, je globoko začutil svojo ogroženost, in se je temu odločno zoperstavil. Slovenci so takrat spoznali, da samo upor proti okupatorju lahko pomeni preživetje in nadaljnji obstoj in razvoj naroda.« V nadaljevanju pa je predstavila začetek in dosedanji razvoj Evropske unije ter poudatila, da so skozi desetletja narodi, ki so bili med vojno na različnih straneh, spoznali, da takšne in drugačne delitve ne dajejo rezultatov, kot bi jih bilo mogoče doseči z upoštevanjem narodne identitete, sodelovanjem, povezovanjem in spoštovanjem. Spoznali so, da kulturne, zgodovinske, razvojne in ostale razlike lahko povezujejo in bogatijo skupni prostor. Evropska unija seje krepila, širitev 1. maja lani pa je bila največja širitev v zgodovini Unije ter za nas Slovence najpomembnejša, saj smo postali njeni člani. Slavnostna govornica je govorila o procesih globalizacije, v okviru katerih Kvropska unija krepi sodelovanje med državami članicami, išče najboljše možnosti za sodelovanje s sosedskimi državami, hkrati pa prevzema odgovornost za sodelovanje s tretjimi državami, pri tem pa opozorila, da se zavedamo, da moramo za blaginjo prebivalstva, življenje v miru, spoštovanje človekovih pravic skrbeti ne le znotraj meja EU, ampak bistveno širše. Slavnostni govor pa je zaključila z naslednjimi besedami: »Slovenija je pred letom dni postala polnopravna članica Evropske unije in s tem ji je omogočeno, da aktivno sodeluje v procesu skupnega evropskega razvoja in nadaljnjih povezovanj Unije. S članstvom smo kot mnogi drugi narodi tudi mi dobili veliko priložnost za svojo rast. Povezovanje in sodelovanje ob upoštevanju in spoštovanju različnosti narodov in njihovih kultur pomeni pot miru in pot razvoja. Tistim, ki še pomnijo strahote vojn, pomeni pot miru največjo življenjsko vrednoto. Zato je takšno pot miru in razvoja potrebno nenehno negovati, tudi s spomini na tragično preteklost, ki marsikje in marsikdaj boleče opominja. Negovati z aktivnostjo vseh in vsakega posameznika v sedanjosti, vendar z zazrtostjo in odgovorno mislijo na prihodnost. Slovenci smo že v preteklosti dokazali, da se v ključnih trenutkih znamo odločiti za pot, ki pomeni mir, razvoj in lepšo prihodnost za nas in za mlajše rodove. Čeprav majhni kot narod, smo se ob za- Kltarlstka in pevka Silva Kosec četku agresije odločili za odločen upor proti močnemu okupatorju in odločitev je bila nedvomno pogumna in pravilna. Kot tudi tista, ko smo se odločili za samostojnost in oblikovanje lastne države, kar je bila dolgoletna želja našega naroda. Pred leti pa smo ponovno zmogli veliko enotnost, ko smo se odločili za pot evropskega združevanja in sodelovanja Na tej poti smo na nekem novem začetku. Izbrali smo jo, ker smo jo ocenili kot najbolj pozitivno, kot tisto, ki ponuja največje in najboljše možnosti ne samo za naš obstoj ampak tudi za nadaljnji razvoj. Ponuja nam številne priložnosti in izzive, večje kot smo jih imeli kdajkoli v preteklosti. Prepričana sem, da bo Slovenija znala izkoristiti prednosti velikega trga, vsestranske odprtosti, sodelovanja, povezovanja in bo prispevala svoj delež k skupnemu evropskemu in svetovnemu mozaiku.« Po njenem govoru so se najprej predstavili pevci Okteta Tosama pod vodstvom Marjana Potočnika, ki letos praznujejo pomemben jubilej, nato pa je tri pesmi ob spremljavi kitare zapela in zaigrala letošnja nagrajenka Občine Domžale, gospa Silva Kosec. Velike pozornosti so bile deležne plesalke navijaških skupin Osnovne šole Domžale, prijetno prireditev, katere organizator sta bila 0#bčina Domžale ter Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, pa so z dvema skladbama zaključili Domžalski rogisti. Večina nastopajočih in obiskovalcev se je nato zadržala v prijetnem klepetu ob dobrotah Društva podeželskih žena ter Čebelarskega društva Domžale. Ven Vojska ANKETA stran Kritični, a zadovoljni Raziskava, ki jo je za občino Domžale izvedla agencija Ninamedia, je zajela široko problematiko dela in življenja v občini. Kaj so naši poglavitni problemi, s čim smo (ne)zadovoljni, kako vrednotimo delo občinskega vodstva, kaj bi radi spremenili in izboljšali? V tej in dveh naslednjih številkah Slamnika vam bomo predstavili vse bistvene ugotovitve iz raziskave. Vodstvo občine Domžale se je odločilo izvesti raziskavo, katere namen je bil preveriti zadovoljstvo občanov z dosedanjim razvojem občine ter ugotoviti njihove potrebe ali želje glede nadaljnjega razvoja. Anketiranje je bilo opravljeno na terenu, v času med 16. februarjem in 20. marcem 2005, v anketi pa je sodelovalo 715 polnoletnih občanov Domžal. Raziskavo je opravila agencija Ninamedia, ki je opravila obdelavo podatkov in je pripravila pregled najpomembnejših ugotovitev za naš časopis. Ob tej priložnosti se tako vodstvo občine kot agencija Ninamedia zahvaljujemo vsem sodelujočim v raziskavi - vaša pomoč je bila dragocena pri izdelavi te raziskave, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem delu in razvoju občine. Veliko drobnih problemov, a noben posebej ne Izstopa Temeljna ugotovitev v raziskavi je, da občina Domžale sodi med bolj urejene skupnosti pri nas. saj v raziskavi nismo zaznali izrazitega problema, ki bi bremenil občane. Številni problemi sicer pestijo prebivalce obči- ne Domžale, a noben izmed njih ni izrazit. Celo pomanjkanje parkirišč, ki ga je navedlo 12,7 % anketiranih, je občutno manjši, kot v večini drugih občin. Med problemi, ki jih zaznava nekoliko večje število občanov, so še slabo vzdrževane ceste (9,4 %), slabe zaposlitvene možnosti in brezposelnost (9,4 %), prometni problemi nasploh (8,5 %) ter onesnaženost okolja (7,6 %). Prebivalci v veliki večini svojo občino doživljajo kot prijetno, lepo, kar čisto, relativno varno in dokaj mirno, zmerno urejeno in ne pretirano živahno. Domžalčane zmerno moti onesnaženost zraka, nekoliko manj prometni hrup in poseganje v zemljišča, pa tudi nečistoča, manjši del jih je nezadovoljen z videzom mesta, prav pretirano pa jih ne moti struktura prebivalcev, še manj odpiranje novih lokalov in hrup sosedov, najmanj moteča zanje pa je izpostavljenost pogledom. Mesto je arhitekturno solidno koncipirano, večina meni, da je ravno prav pozidano, po mnenju anketirancev pa mu primanjkuje socialnih in neprofitnih stanovanj. Kar precej anketirancev se nagiba k definiciji Domžal kot spalnega naselja. Domžale so gospodarsko uspešna občina, z zmernimi možnostmi za zaposlovanje, pri čemer so te možnosti, ko gre za mlade, ocenjene kot dokaj skromne. Z gospodarsko uspešnostjo občine in možnostmi za zaposlovanje so manj zadovoljne ženske, pripadniki srednje generacije, najmanj izobraženi, upokojenci, najslabše plačani in prebivalci KS Krtina ter Dragomelj - Pšata. Možnosti za zaposlovanje mladih pa so v povprečju najslabše ocenili sta- 37,2 ■ ■ rt«, taksnih predalov ni n# vam. na poznam Graf 1: Ali obstajalo kakšni mestni predeli, kjer se ne počutite varno In se Jim - predvsem ponoči - rajši Izognete? Povezovanje podjetij -priložnost za razvoj S pomočjo Občine Domžale in Območne obrtne zbornice Domžale smo konec februarja organizirali brezplačni seminar na temo »Projekti povezovanja mikro in malih podjetij«, ki se ga je udeležilo 19 podjetnikov. Da je t.i. grozdenje oz. povezovanje podjetij vedno bolj aktualno, je čutiti na vseh institucijah, ki se ukvarjajo s pospeševanjem podjetništva, tudi na našem centru. Podjetniki v zadnjem času iščejo precej informacij in si želijo pomoči, kako s povezovanjem podjetij sploh pričeti. Največkrat je prisoten strah, da bi s povezovanjem posamezno podjetje izgubilo svojo samostojnost in vpliv na pomembne odločitve, da bi moralo razkriti kakšne informacije, ki predstavljajo prednost pred njegovo konkurenco ipd. Dejstvo pa je, da lahko mala podjetja, ki so združena v podjetniške povezave, postanejo bolj cenjeni partnerji velikih podjetij in tudi lažje izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg EU. Sodelovanje v podjetniški povezavi lahko prinese naslednje koristi: konkurenčno velikost, boljšo konkurenčno sposobnost in višjo produktivnost, boljši dostop do velikih strank, znanja, virov, ekonomijo obsega in nižje stroške poslovanja (npr. skupna nabava), izmenjavo znanja in skupne inovacije, raziskave in razvoj, skupen razvoj blagovnih znamk, skupen razvoj in raziskovanje novih trgov. V končni fazi to pripomore k večji proizvodnji, prometu in dobičku vseh podjetij, ki sodelujejo v povezavi. Ključ do uspeha posameznega grozda pa je zagotovo visoka stopnja zaupanja med podjetji, ki v grozdu sodelujejo. i Na delavnici smo s pomočjo svetovalke Vanje Hazl, ki zelo dobro pozna projekte povezovanja podjetij, podjetnikom predstavili tudi možne načine formiranja podjetniških povezav ter rezultate povezovanja v zadnjih letih v Sloveniji. V Domžalah smo v lanskem letu pomagali skupini osmih podjetij s področja elektro trgovine in elektroinštalacij pri prijavi na javni razpis PCMG za povezovanje podjetij in bili tudi uspešni - tako s prijavo, kot tudi z izvedbo projekta. Letos zaenkrat še čakamo na razpis za spodbujanje lokalnih podjetniških povezav, že zdaj pa vabimo zainteresirana podjetja, da se obrnejo na nas, če bi želeli pomoč pri vzpostavljanje tovrstne povezave. Opozorili bi vas radi na aktualne razpise Slovenskega podjetniškega sklada - letos ponuja sklad še dodatna sredstva za mala podjetja, poleg tega so subvencije (nepovratna sredstva!) še višje kot lani, zato vas vabimo, da si pogledate njihove letošnje razpise: • Posredni dolgoročni investicijski krediti s subvencijami; • Neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja; • Mikrokrediti za mala podjetja; • Garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami. Vse informacije o razpisih in vsa dokumentacija je dostopna na spletnih straneh www.podjetniskisklad.si, za pomoč pri pripravi vloge na razpis pa se lahko obrnete tudi na nas. Podjetja, ki iščejo pomoč svetovalcev (pravo, marketing, zaposlovanje, računovodstvo, finance, investicije...), ponovno opozarjamo na program vavčerskega svetovanja, preko katerega lahko koristijo 50% subvencijo za tovrstna svetovanja. Vabljeni na Podjetniški center Domžale (Šaranovičeva 21/a na Viru) v času uradnih ur, ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale@volja.net. Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale 3.1 4- 23.9 n razširiti odvoz v druga določiti dodatno na vam obstojajo obilna tudi ča bo lokacijo canavtsja itz 2.9 drugo Gral 3: Deponija v občini Domžale Je polna. Kakšno rešitev navedenega problema predlagate? 36" 38.0 Graf 2: Prosim, da na lestvici od 1 do 5, pri čemer Je I zelo nezadovoljen In 5 zelo zadovoljen, ocenite zadovoljstvo s kvaliteto oskrbe občanov z naslednjimi storitvami. rejši anketiranci, najmanj izobraženi, upokojenci, tisti z najnižjimi prihodki ter prebivalci KS T. Brejca-Vir. Domžale so varno mesto Mesto je varno, so pa tudi predeli, ki se jim raje izognejo. Slaba tretjina anketirancev je zatrdila, da so v mestu predeli, v katerih se ne počutijo dovolj varno in se jim - predvsem ponoči - rajši izognejo (graf I). Med takšnimi mestnimi predeli, kjer se ne počutijo varne, je slaba tretjina anketirancev največkrat navedla naselje SPB, okolico Kamniške Bistrice, območja, kjer ni javne razsvetljave, center mesta ipd. Anketiranci so dokaj zadovoljni z najrazličnejšimi storitvami: najbolj so zadovoljni z delovanjem gasilcev in pokopališko dejavnostjo, najmanj pa z urejenostjo kolesarskih stez, oskrbljenostjo javne tržnice, vzdrževanjem cest in možnostjo parkiranja (graf 2). Onesnaženost rek in potokov je največji ekološki problem v občini. Razveseljivo je, da večina občanov (66 %) ločeno zbira odpadke. Glavni argument največjemu številu tistih, ki ločeno ne zbirajo odpadkov, pa je v dejstvu, da so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov preveč oddaljeni (47,6 %) ter nimajo prostora (17,0 %). Občani so večinsko za to, da se obstoječa deponija razširi (graf 3). Med redkimi anketiranci, ki bi bili za odvoz odpadkov v druge občine pripravljeni plačevati višjo ceno, je tri četrtine takšnih, ki bi plačevali za polovico višjo ceno. Kot zanimivost naj zapišemo, daje v Krajevni skupnosti Dob, kjer leži obstoječa deponija, razširitvi deponije nasprotovalo le 18,4 % anketirancev. Daje pitna voda na območju občine Domžale kvalitetna, je pritrdilno odgovorilo 47,1 % anketirancev, četrtina je mnenja, da ni 4.« IT~1 sploh s« n« strinjam s« n« strinjam 240 273 ii n n niti niti aa strinjam popolnoma! strinjam Graf 4: Kako bi z ocenami od 1 do 5, kjer Je 1 sploh ne podpiram, 5 pa popolnoma podpiram, ocenili projekt Izgradnje plinskega omrežja v občini Domžale? kvalitetna, desetina ne ve, ali je kvalitetna, 17,2 % pa nima informacij o kvaliteti vode. Da je pitna voda kvalitetna, ve najmanj žensk, najmlajših anketirancev, poklicno izobraženih, dijakov in študentov, stanovalcev blokov ter prebivalcev KS Krtina, Pšata - Dragomelj in T, Brejca - Vir. Med največje investicije v zadnjem času sodi plinifikacija. Velika večina je z odobravanjem sprejela izgradnjo plinskega omrežja (graf 4). Trgovinsko ponudbo v občini Domžale so anketiranci ocenili z zelo visoko povprečno oceno (3,99), desetina anketirancev s ponudbo ni zadovoljna, med temi je še največ žensk, mlajših, nezaposlenih, tistih z najvišjimi prejemki ter prebivalcev KS Dob, Rova in Radomlje. (nadaljevanje v naslednji številki) 0. u. Kakšno vodo pijemo? Kvaliteta pitne vode v občini Domžale v letu 2004 Za prebivalce občine Domžale Javno komunalno podjetje Prodinik, Domžale zagotavlja pitno vodo iz treh vodnih virov oz. sistemov, in sicer: 1. Severni del občine (Kolovec, Rova, Žice, Radomlje, Preserje, Škrjančevo, Homec, Nožice) iz 4 (štirih) vodnjakov na Kolovcu, kjer je mimogrede ena najboljših vod, distribuiranih preko javnega omrežja v Sloveniji. 2. Centralni del občine iz štirih vodnjakov na domžalsko mengeškem polju in 3. Vzhodni del občine (Krtina, Studenec, Škocjan, Gorjuša, Brezovica, Žeje, Trojica) iz vodnih virov v črnograbenski dolini (Tater-man, Kamrca, Žirovše). Za vse tri vodovodne sisteme velja, da se distribuira zdrava pitna voda. Ocena, ki jo je podal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV) je, daje voda zdravstveno ustrezna ter oskrba vama. Letno poročilo ZZV Kranj za leto 2004 je možno najti na spletni strani JKP Prodnik: www.jkp-prodnik.si. Mikrobiološko stanje vode je odlično, tako da ni potrebno kloriranje vode. To velja za vse vodne vire in omrežja, iz katerih se oskrbujejo prebivalci občine Domžale. V letu 2004 smo na področju zdravstvene ustreznosti pitnih vod skladno z Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS Št. 19/2004 in št. 35/20-04), dopolnjevali t.i. sistem HACCP, ki je v bistvu sistem kakovosti. V nadaljevanju bi za lažje razumevanje pojasnili, da se kakovost vode določa v osnovi s stališča mikrobiologije in kemije. Mikrobiološki parametri so, kot je bilo že povedano, dobri, nekaj več pa bi zapisali o kemičnem stanju pitne vode in sicer predvsem v centralnem vodovodnem sistemu občine Domžale. Večkrat je bilo že povedano in napisano, da je največja nevarnost za kakovost vode, intenzivno kmetijstvo na vodovarstvenem območju. Zadnje razširjene analize vode na mengeškem polju so pokazale, daje voda neoporečna ter da nitrati in pesticidi ne presegajo mejnih vrednosti, kljub temu pa opozarjamo na naslednje pojavljajoče nevarnosti. Dejstvo je, da se zemlja v glavnem pregnoji, kar se odraža v povišanih nitratih in nitritih v pitni vodi (sicer vedno pod mejnimi dovoljenimi koncentracijami; MDK). S 1.1. 2003 je pričela veljati nova dopustna koncentracija za pesticide in njihove razgradne produkte in sicer 0,1 mikrograma/1 za posamezni pesticid. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je stopnjo atrazina v pitni vodi omejila glede na poskuse na živalih (testi kancerogenosti na podganah), z varnostnim faktorjem 1000 ter glede na pričakovani dnevni vnos s pitno vodo (Vir: "Guidlines for drinking - water quality, second edition, vol. 2, WHO, 1996"). Iz tega sledi, da uživanje pitne vode s koncentracijo atrazina do 2 mikrogr./l celo življenje ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Če želimo, daje talnica manj ogrožena, moramo omejiti tako naravno kot umetno gnojenje, enako pa velja za uporabo herbicidov za širokolistne plevele, ki se naj sploh ne bi uporabljali na območjih, kjer lahko neposredno ogrozijo podtalnico. Po Odloku o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi fitofarmacevtskih sredstev (Ur. I. RS št. 97/2002), ima dolina Kamniške Bistrice status ogroženega območja zaradi atrazina. Koncentracije nitratov in pesticidov v pitni vodi na pipah pri uporabnikih v sistemu Domžale še ne dosegajo mejnih vrednosti, vendar smo glede na 26. člen Pravilnika o pitni vodi preventivno obvestili ministrstvo, pristojno za okolje, prostor in energijo ter ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o tem, da so pesticidi že nekaj zadnjih zaporednih let prisotni in občasno tudi preseženi v nekaterih črpališčih na Domžalskem polju. Koncentracije nitratov so tudi v črpališčih sicer še pod mejno vrednostjo, vendar prav tako zahtevajo resno načrtno preventivno ukrepanje na kmetijskih zemljiščih, kjer se nahajajo črpališča. Menimo, da bi trend lahko obrnilo odločno in sistematično ukrepanje kmetijske inšpekcije. Ostale nevarnosti so še: neurejeni iztoki tekalnih vod iz individualnih objektov (greznice v vplivnih območjih), vpliv industrije in malega gospodarstva (npr. galvane), neosveš-čeno odlaganje nevarnih odpadkov, nesanira-ne smetiščne jame in ostala mesta, kjer so se v preteklosti na nestrokovni način odlagale nevarne snovi, ki se nahajajo sicer daleč od črpališč, vendar kljub vsemu predstavljajo potencialno ogroženost, ter ostali nepredvideni dogodki (prometne nesreče - npr. iztok olja v vplivnem območju). Tudi prebivalci lahko pripomoremo h kakovosti pitne vode, tako da pazimo pri ravnanja z nevarnimi odpadki (akumulatorji, baterije, itd.) ter preverjamo urejenost iztokov tekalnih vod iz svojih objektov. Pomagamo celo s tem, da kupujemo integrirano in ekološko pridelano hrano. V našem podjetju smo mnenja, da je kljuh vsemu veliko premalo narejenega na področju osveščanja uporabnikov, saj se premalo zavedamo, kako dragocena tekočina je voda! Aleš Stražar, JKP Prodnik Domžale, vodja sektorja Vodovod. stran 5 Prva tiskovna konferenca v maju O anketi in selitvi Knjižnice Domžale KAJ JE NOVEGA Prva majska tiskovna konferenca, prva zato, ker bo morda konec maja se ena, je bila namenjena Predstavitvi ankete, ki jo je pripravila Ninamedia iz Ljubljane, ter poročanju o selitvi Knjižnice Domžale na novo lokacijo v Trgovski center Mcrcator. 0 anketi, ki sojo predstavili izdelovalci Ninamedia, je županja Cveta Zalokar Oražem na novinarsko vprašanje odgovorila, da so občani svoje zadovoljstvo z dosedanjim razvojem naše občine ocenili bolje, kot je pričakovala, hkrati pa je poudarila, da bo vodstvo občine njihove potrebe in želje v okviru možnosti upoštevalo, hkrati seje zahvalila vsem, ki so sodelovali v anketi. V uvodni predstavitvi je Marjan Oujtman, direktor Knjižnice Dom-^'e, povedal, da na novi lokaciji trenutno potekajo zaključna grad-beno-inštalaterska dela, v kratkem Pa se pričakuje začetek montiranja Pohištvene opreme. Po planu naj bi bilo do srede julija vse pripravljeno, da se knjižnica v avgustu preseli. V juniju in juliju bo veljal ustaljeni poletni odpiralni čas, v avgustu, ko bo domžalska knjižnica zaprta, pa bodo vsak dan v tednu po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, Trzinu in Mengšu, kjer bodo uporabnikom iz Domžal na voljo vse storitve pod enakimi pogoji in isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke ...). Za morebitne nevšečnosti se uporabnikom opravičujejo in jih prosijo za razumevanje. Direktor Knjižnice Domžale je predstavil tudi poslovanje v letu 2004. V poročilu največ povedo naslednji podatki: Knjižnica Domžale opravlja javno službo na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin za 49.429 prebivalcev. V letu 2004 se je število članov povečalo za 8,4 odstotka, število obiskovalcev za 2,3 odstotka (skupaj 215.720), za 3,4 odstotka se je povečalo število izposojenega knjižničnega gradiva (636.637), za 32 odstotkov se je povečalo delo z mladimi uporabniki. Predstavljena je bila tudi problematika neuresničevanja nove zakonodaje na področju knjižničarstva, saj Odlok o Knjižnici Domžale kljub prizadevanju knjižnice in občin ter številnim usklajevalnim sestankom še ni sprejet. Občinski svet Občine Mengeš po uskladitvi vseh njihovih pripomb namreč predlaga preimenovanje zavoda. Moti jih namreč naziv »Knjižnica Domžale«. Želijo, da bi knjižnica nosila neko »nevtralno« ime brez krajevnih določil. Ostale štiri občine se s tem predlogom ne strinjajo, tako da usklajevanje še kar poteka, medtem pa po več kot dveh letih Knjižnica Domžale še vedno nima veljavnega odloka, kar otežuje organizacijo poslovanja. Čimprejšnji sprejem novega odloka, ki opredeljuje tudi financiranje dejavnosti, bi bistveno vplival na enoten razvoj knjižničarske dejavnosti na našem območju. Marjan Oujtman, direktor Knjižnice Domžale uporabnikom svetuje: »Vzemite si poletno branje na zalogo že od junija dalje in nam tako posredno pomagajte pri selitvi knjižnice, saj boste vse knjige, ki sijih boste izposodili v juniju in juliju, vrnili v preseljeno knjižnico v septembru, ko se planira slovesno odprtje nove knjižnice. Hvala!« Odgovorna urednica Asfaltiramo, gradimo plinifikacijo, urejamo... ^ tokratni fotoreportaži vam Predstavljamo nekatere investicija ki so se zaključile v letošnji pomladi, ki gradbeni sezoni ni bila P'eveč naklonjena. Asfaltno prevleko je dobila tudi cesta Ihan - Studa. Po več desetletjih so se končno lahko oddahnili na Vodnikovi ulici, kjer Je naš posnetek še Iz časa, ko so pripravljali vse potrebno za asfalt. Ta Je sedaj že položen, ta del Domžal pa prav zaradi nJega bolj prijazen. V Zaborštu se veselijo urejenih ulic po gradnji plinovodnega omrežja. pa tudi z objavo tele fotografije, ki kaže. kako so gradbinci urejali Noćnik, kl zagotavlja varnejšo pot več sto dijakom In dijakinjam, ki obiskujejo Končno Je prišla na vrsto tudi Gajeva bližnjo Srednjo šolo Domžale. ulica v Preserjah. P» Je bilo videti delo v ulici v Domžalah. In še pogled na asfaltiranje dodatnega pasu ceste, ki vas mimo Zaboršta pelje na Področje aH pa na avtocesto proti LJubljani. Odgovorna urednica Mag. Marko Vresk. direktor Hellos. Tovane barv. lakov In umetnih smol Količevo. sprejema ključe novega vozila Iz rok Karla Erjavca, ministra za obrambo, medtem ko gasilci pregledujejo opremo. Helios, Center požarne varnosti Domžale Novo najmodernejše specialno vozilo za reševanje v predorih Z manjšo slovesnostjo sta 9. maja 2005 minister za obrambo. Kari Erjavec, ter minister za promet, Janez Božič, v prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bila tudi domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, izročila ključe treh najmodernejših specialnih vozil za reševanje v predorih. Ključe enega izmed blizu 120 mio sit vrednih vozil je prejel tudi mag. Marko Vresk, ter ga izročil predstavnikom Centra požarne varnosti Domžale, ki bodo z njim zagotovili pravočasne posege v predorih na avtocesti Trojane - Ljubljana; druga dva so prejeli Javni zavod Gasilska brigada Ljubljana ter Prostovoljno gasilsko društvo Postojna, trije avtomobili pa že uspešno posredujejo na drugih območjih Slovenije. Projekt za zagotovitev varnosti v predorih je bil začet že v drugi polovici devetdesetih let, ko sta obe ministrstvi skupaj z Družbo za avtoceste želeli zagotoviti čim večjo varnost v daljših avtocestnih predorih ter v okviru projekta določiti tudi ustrezne gasilske enote za posredovanje ob nesrečah, za njihovo usposabljanje pa zagotoviti tudi namenska reševalna vozila. Prav dobro se spominjamo, da se je v »bitko« za dodelitev reševalnega vozila na našem območju vključilo kar precejšnje število gasilskih društev oz. enot in da se je le prizadevanju vodstva Občine Domžale, med katerim je uspešno lobirala županja Cveta Zalokar Oražem ter Helios, predvsem pa strokovni usposobljenosti profesionalcev v Centru požarne varnosti Domžale zahvaliti, da je Center, z njim pa tudi občina, pridobil najsodobnejše vozilo, uporabno tudi za druge posege. Vozila so po mnenju Karla Erjavca, ministra za obrambo, opremljena z nadstandardno reševalno in zaščitno opremo, ki spada v sam tehnološki vrh gasilske tehnike ter z njimi funkcionalno dopolnjuje drugo reševalno in zaščitno opremo ter nujno medicinsko pomoč, s katero že razpolagajo reševalci ter vzdrževalci avtocest. Gasilci so opravili ustrezno usposabljanje, s katerim bodo zagotovili učinkovito interveniranje ob morebitnih nesrečah na avtocestnih križih, še posebej pa v predorih. Vozila pa bodo tudi zagotovila, da se bo pripravljenost in usposobljenost za uporabo v primeru dejanskih potreb povečala, da bodo pri njeni uporabi kar najbolj učinkoviti in hitri. Minister Janez Božič pa je med drugim poudaril, da je ministrstvo za promet ob projektu imelo pred očmi predvsem varnost, zato je ob nabavi specialnih gasilskih vozil še toliko bolj vesel, ker je to zanj ena skrb manj. Najraje bi seveda videl, da teh vozil ne bi bilo treba uporabiti v praksi, vendar se ob tem zaveda, da je takšno pričakovanje utopično. Nesreča namreč nikoli ne počiva in najbrž bo napočil dan, ko bodo morale ekipe v akcije. Zaželel je, da se vsi čimprej seznanijo z lastnostmi in sposobnostmi teh vozil ter se z ustreznim urjenjem optimalno pripravijo na izzive, za katere so, o tem je prepričan, dobro usposobljeni že sedaj. Nekaj o vozilu Specialno gasilsko vozilo, prirejeno za reševanje ob nesrečah v predorih, je v osnovi gasilsko vozilo s cisterno, ki s posadko 1 ■+ pet predstavlja samostojno gasilsko tehnič- no taktično enoto, ob tem pa ima še vso potrebno opremo za reševanje v prometnih nesrečah ter nuđenje prve pomoči ponesrečencem z zagotovljeno oskrbo zraka za delo posadke in rešene osebe, hkrati pa mora biti v primeru pomanjkanja zraka v predoru zagotovljeno samodejno delovanje motorja. Nova vozila v celoti izpolnjujejo vse pogoje in so nadgrajena na ustreznih gasilskih podvozjih. Motor ustreza ekološkim predpisom, ima stalen pogon na vsa kolesa, stabilizatorje za ekstremne razmere vožnje na obeh oseh, avtomatsko nastavljive verige pod zadnjimi kolesi, možnost blokade diferencialov, okrepljene motorne zavore, ABS sistem zaviranja, nizko višino težišča ter hidravlični reševalni vitel. Nadgradnja gasilskega vozila je izdelana kot samonosna aluminijasta konstrukcija s prostori za namestitev opreme ob straneh. V nadgradnji sta rezervoarja za gasilske tekočine iz umetnih mas, v njej sta nameščeni med seboj ločeni zalogi zraka za delovanje motorja v primeru pomanjkanja zraka za dihanje posadke ter rešenih oseb. Ima priključek za reševalne maske ter za hitro polnjenje izolirnih dihalnih aparatov. V vozilo je vgrajena tudi visokotlačna večstopenjska kombinirana črpalka, ki jo poganja motor vozila, z vgrajeno napravo za mešanje pene. Na strehi vozila je monitor za gašenje z možnostjo delovanja tudi med vožnjo naprej in nazaj ter upravljanja iz. kabine vozila ali nadgradnjo. Vozilo ima vgrajeno nadstandardno količino opreme za tehnična reševanja ter opreme za prvo pomoč. Gasilsko vozilo omogoča nemoten uvoz in delo v predoru ter možnost prehoda iz ene v drugo predorsko cev, v primeru ogroženosti zaradi ognja pa ima vozilo tudi sistem za samozaščitno hlajenje vozila na spodnjem delu. Posebna skrb je namenjena razsvetljavi in osvetlitvi zunanjosti in notranjosti ter pohodni strehi. Vozilo ima električno krmiljen pnevmatski stolp za razsvetljavo okolice s štirimi žarometi in z možnostjo posamičnega ali skupnega vklopa, vgrajen snemljiv električni agregat, ki zagotavlja dovolj energije za delovanje in osvetlitev delovišča. Namensko gasilsko vozilo ima tudi ročno zložljiv voziček za prevoz reševalne opreme, nosil za ponesrečene, hidravlično napravo in opremo za reševanje ponesrečencev do mesta uporabe luči, ima pa tudi dve ročni, infrardeči, ki sta primerni za iskanje ponesrečencev oz. za delo v zmanjšanih pogojih vidljivosti. Z novim najsodobnejšim gasilskim vozilom za reševanje iz predorov so zagotovljeni primerni pogoji za posege v primeru nesreč tudi na drugih območjih, hkrati pa je dodelitev vozila tudi priznanje vsem v Centru za požarno varnost Domžale za njihovo dosedanje uspešno strokovno delo, pa tudi Heliosu ter Občini Domžale za njun prispevek na področju varnosti in zaščite. Odgovorna urednica Kaj so donator) i povedali o nakupu požarne lestve? Projekt podpiramo Igor Boševski, direktor Leka, Proizvodnje, Mengeš Z lokacijo v Mengšu je farmacevtska družba Lek, novi član skupine Sandoz. trdno vpeta v lokalno okolje, saj kar 60 odstotkov zaposlenih prihaja iz regije Domžale - Trzin - Mengeš - Kamnik. Zavedamo se, da predstavljajo zaupanje, spoštovanje in razumevanje v medosebnih odnosih med zaposlenimi, poslovnimi partnerji, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ključ za uspešnost in predpogoj dobrega sodelovanja ter sobivanja. V Leku zato trdno vztrajamo na poti trajnostnega raz- voja in pri poslovanju spoštujemo ekološke in socialne vidike, ki predstavljajo doprinos tako okolju kot družbi Lek. V zadnjem obdobju smo tako večkrat podprli projekte lokalne skupnosti za izboljšanje kvalitete življenja ljudi, kot tudi pobliže predstavili naše delo in z lokalno skupnostjo spregovorili o Lekovi okoljevarstveni politiki. V uresničevanju nadaljnjih korakov sodelovanja z lokalnimi skupnostmi smo se odločili 'tudi za podporo nakupa gasilske motorne lestve, ki bo prispevala k večji požarni varnosti in s tem izboljšani kvaliteti življenja ljudi v okolju, kjer delujemo. Marko Vresk, direktor Tovane barv, lakov In umetnih smol Količevo: Prepričani smo, da bo nova lestev omogočila učinkovitejše intervencije v primeru požarov, predvsem na velikih fuiSf objektih kot so stolpnice, zgradba SPB in velike tovarniške hale. Naš prispevek jemljemo torej kot dejavnik povečanja varstva pred požari v podjetju, hkrati pa želimo pomagati na tem področju tudi lokalni skupnosti, kjer poslujemo. Janko Velkavrh, predsednik uprave TOSAME Domžale: 1 TOSAMA Tosama seje za sofinanciranje nakupa gasilske motorne lestve odločila tako zaradi Tosamine družbene odgovornosti kot tudi lastne požarne ogroženosti, čeprav upamo, da v Tosami lestve zaradi dobro razvite požarno preventivne dejavnosti ne bo potrebno nikoli uporabiti. V. 80 LET RAZGLASITVE TRGA DOMŽALE stran Tudi kolesarji počastili jubilej Pokal Upravne enote Domžale 2005 V okviru prireditev ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg je letos potekalo tudi kolesarjenje, ki ga je v sodelovanju s Kolesarskim klubom Hrast Dob pripravil Zavod za šport in rekreacijo Domžale. V cestni kolesarski dirki, ki je štela za Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk, se je pomerilo 172 kolesarjev in kolesark, nekaj manj pa je bilo rekreativcev in rekreativk, ki so lahko izbirali med daljšo in krajšo progo. Zbirališče vseh sodelujočih je bilo 23. aprila ob velikem šotoru v Športnem parku Domžale, kjer so lahko uredili vse formalnosti, za tekmovalce je bila najpomembnejša oprema tekmovalni čip. Točno ob 10. uri so vsi sodelujoči odpeljali iz svojih »boksov« do Doba, kjer je bil uradni start tekmovalcev in tekmovalk, razporejenih v 14 kategorij, medtem ko so bili rekreativci razdeljeni le v dve kategoriji: prvo, ki je iz Doba odpeljala do Brezovice in nato nazaj v Dob ter v Radomlje, ter drugo, kije po precej daljši progi spoznavala tudi druge občine Upravne enote Domžale. Tekmo- valci so imeli svoj cilj v Preserjah pri Lukovici, vsi skupaj pa so se okoli 12. ure že začeli vračati v Športni park Domžale, kjer so jih čakali topel obrok, spominska majica in medalja, najboljše pa tudi pokali. Vsi, nekaj več kot 300 kolesarjev in kolesark, so tudi letos progo, ki je večino popeljala iz Domžal do Račnega vrha, Studenca, Vrhpolja, Češnjic, Moravč, Peč, Zgornjih Kosez, Dol, Sp. Kosez v Preserje, od koder so se vračali v Domžale, prevozili brez kakršnih koli poškodb in dobre volje, saj je bilo vreme za kolesarjenje zelo prijetno, pa tudi dežje počakal do poznega popoldneva. Ob prijetnem razpoloženju je organizator letošnje cestne dirke pripravil tudi razglasitev najboljših kolesarjev in kolesark, kjer so pokale predajali Toni Dragar, podžupan Občine Domžale; Martin Rebolj, župan Občine Moravče, Matej Kotnik, župan Občine Moravče ter Peter Verbič, namestnik predsednika in Marjan Gorza, član sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, katerega direktor mag. Janez Zupančič je bil direktor dirke. Ob tem zapišimo še, da so vsi sodelujoči, prišli so iz vseh koncev Slovenije, lahko izbirali tudi med številnim propagandnim gradivom iz vseh občin Upravne enote Domžale, srečo pa preizkusili v srečolovu. Zmagovalci: Moški: Amater A: Andrej Kavrečič, KD Portorož; Amater B: Tomaž Kališnik; Amater C: Matevž Lapajna, KK Postojna; Master A: Mitja Oter, KK Postojna; Master B: Lu-cijan Premem, KD Izvir; Master C: Silvo Povirk, ŠD Turbo M; Master D: Marjan Smel, ŠD Turbo M; Master E: Ljubo Car, KK Rogla; Master F: Adrijan Trebižan, KD Brda; Master G: Ferunccio Budak, KD Brda; Master H: Milan Bahar, Karantanija; Master I: Adolf Križnar, ŠD Sokol. Ženske A: Živa Verbič, KD Mengeš; Ženske B: Ida Uršič, ŠD Bambi. Kaj pa najboljši domačini? Med dekleti sta bili ob zmagovalki Živi Verbič najboljši Mojca Kališnik iz Mengša, tretja, in Majda Vodnik iz KK Hrast Dob med ženskami B četrta. Med fanti je bil Franc Zaje, KK Hrast Dob, med Master G tretji; enako mesto je med Master E zasedel Silvo Zaje, KK Hrast Dob; Primož Lavrič je bil šesti, Martin Vesel, oba KK Hrast Dob, pa deveti, med Amater C; v kategoriji Amater B pa je bil Gregor Vida, KK Domžale, sedmi; med Amater A pa Gregor Černe, KK Hrast Dob, šesti. Vsem udeležencem iskrene čestitke za prevoženo progo, še posebej pa čestitamo najboljšim! Zmagovalci i H I M Mm, ■ J m Sferi«- \i Ji S*, i i p: Tudi Lipa ob 80-letnici razglasitve trga Domžale Večer lepe besede Članice literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje, Lipa Domžale so na lep in prijazen način obeležile 80-letnico razglasitve trga Domžale ter dan slovenske knjige. V prostorih Knjižnice Domžale so članice Lipe, ki so že izdale svoja dela, delček svojega bogastva predstavile občinstvu. »Literarni krožek je ena prvih skupin v našem društvu,« je v uvodu poudarila Zlatka Levstek in povedala, da so se leta 1997 zbrale štiri, danes pa jih je preko dvajset. Že prvo leto so izdale literarni zbornik JUTRI BO SIJALO, ki mu je vsako leto sledil nov: JESEN POD LIPO, JESENSKI ŠOPEK, AJDA ZORI, MELJEMO, AJDOVA POGAČA, ČAS TEČE, pripravlja pa se tudi letošnji SPOMINI OSTAJAJO. Članice literarnega krožka se udeležujejo pesniških maratonov, turnirjev in različnih natečajev. Med dva-njastimi finalisti prvega pesniškega turnirja Slovenije so bile iz Lipe kar štiri, na različnih natečajih pa za svoja dela prejemale nagrade: Mladika Trst - Silva Mizerit (dvakrat); radio Ognjišče - Silva Mizerit (trikrat), Milenka Geiser in Zlatka Levstek pa po enkrat; na haiku natečajih Apokalipsa je Silva Mizerit prejela tretjo nagrado; na Hrvaškem in v Srbiji so nagradili Zlatko Levstek. Mnoge članice so bile večkrat gostje radia Ognjišče in Literarnega nokturna. Povezane so tudi v druga literarna društva, kot so: LIKUS, Mariborsko literarno društvo in Haiku društvo Slovenije. Literarno društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje spodbuja svoje članice k literarnemu ustvarjanju, zato so izdale kar petindvajset samostojnih del. Najplodovitejša avtorica je Zlatka Levstek. Do sedaj je izdala že deset del: štiri zbirke otroške poezije, dve zbirki izpovedne poezije, dve zbirki haikujev, zbirko haiku pentelj, zadnjo zbirko pa je posvetila svoji ljubezni. Silva Mizerit je izdala otroške pravljice in tri pesniške zbirke izpovedne poezije in haikujev. V naglici današnjega sveta pogreša čas za sočloveka. Zaveda se, da vse mineva, mir in moč pa najde v naravi. Svoje občutke je ubesedila v različnih pesniških oblikah, tako rimanih kot prostih, v obliki klasične poezije in v haikujih. Janka Jerman je izdala tri zbirke. Prva je bila zbirka občutenih pesmi v prostem slogu, z drugo nas je popeljala v svet haikujev, v tretji pa se je povsem posvetila najzahtevnejši klasični pesniški obliki - sonetu. Milenka Geiser je doslej izdala dve zbirki. Njene pesmi so se dvignile v višave, pozdravljajo nas na vsakem koraku in kmalu je pričakovati njena nova dela. Svoje prvence so v zadnjih petih letih izdale: Bernarda Zajec, Marija Jene, Irena Čuk, Milojka Lunar, Iva Rejc, Helena Ogorelec in Jožefa .luršič. Večer lepe besede je pod vodstvom Marine Aparnik obogatila ubrana pesem pevskega zbora Univerze za tretje življenjsko obdobje, Lipa Domžale. Bil je lep in nepozaben večer, ki je obogatil vse, ki ljubijo v verze spletene lepe misli in besede. Metka Zupanek OS DOMŽALE Ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg Na predmetni stopnji smo učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo pripravili intervju s častnim občanom Domžal, gospodom Miroslavom Sti-plovškom. Ob razstavljenih eksponatih in fotografijah v Galeriji Domžale nam je pripravil zelo zanimivo predstavitev zgodovine in razvoja Domžal. O domačem kraju smo tako izvedeli marsikaj novega, obenem pa so se nam porodila nova vprašanja in ideje za nadaljnje raziskovanje naše občine. Špela Berlot In Meta Gvardjančlč Mentorica: Jana Pertot Na Osnovni šoli Domžale smo v mesecu aprilu z različnimi dejavnostmi počastili 80. obletnico razglasitve Domžal za trg. V ta namen so učenci razredne stopnje ustvarjali likovne izdelke na temo Značilnosti našega kraja. Najbolj pa so se odrezali učenci 4.c razreda, ki so napisali pesmi o Domžalah. Domžale Domžale so prijazno mesto, imamo tudi Slamnikarsko cesto. Ker smo v Domžalah najboljše slamnike izdelovali, so nas daleč naokrog poznali. Jeseni so najprej pšenico posejali, poleti zlato zrno pobrali, pozimi pa slamo v kite predelovali in jo trgovcem spomladi prodali. V tovarni so iz kit slamnike naredili, da so ljudje z njimi pametne in neumne glave pokrili. Slamnate kite smo tudi v grb vtaknili. da bi spomin na slamnikarstvo ohranili. Anja Prašnikar Stare Domžale Smo prelepe stare Domžale, znane po žitu in izdelkih iz slame. So pridne, marljive gospe, ki pozimi ob ognju sede in kite plete. So lepi klobuki in kape, a še lepše kite so zlate. Tjaša Krobot Zgodovina Domžal Živeli so tu že praljudje; v Babji jami, pri Domžalah nekje so našli bivališče, kosti in nakit za v lase. Zgodovina Domžal je zmuzljiva stvar; v času Grkov nikomur ni bilo mar, ali nam vlada kralj ali car. Drugačni niso bili niti Rimljani; vsi utrujeni in zaspani hodili so po mengeški poljani. Drugačen 19. april - praznik občine Domžale, kot ponavadi Gostinci, vinarji, cvetličarji, čebelarji in društvo podeželskih žena Letošnja osrednja prireditev ob 19. aprilu - prazniku občine Domžale, ki smo jo namenili tudi praznovanju 80-letnice razglasitve Domžal za trg, je bila v hali Komunalnega cen- Slovani v srednjem veku se priklatijo, Germani jih neutrudno mlatijo, Slovani pa ustanovijo Karantanijo. Karantanija kasneje propade in preden leta 1230 sneg zapade Domžale že nekaj let so mlade. Zgradili so predniki mnogo cerkva, izkoriščali so tudi energijo voda, ki jim je pognala mlinska kola. Okoli 19. stoletja, malo prej je bilo; odkrijejo Domžalčani slamnato zlato in slamnike veselo delati prično. Malo kasneje, skoraj v 20. stoletju, sopiha že vlak v drevesnem zavetju okoliških gozdov ob ptičjem petju. Domžale mesto ponosno so zdaj in čeprav niso zemeljski raj, imam rad svoj domači kraj. Luka Flegar tra Domžale, kjer je Komisija za turizem skupaj z domžalskimi gostinci, vinarji, cvetličarji ter društvoma Čebelarjev in podeželskih žena pripravila prijetno predstavitev, ob kateri so bile pripravljene tudi degustacije razstavljenih izdelkov. Čeprav se je marsikomu zdelo, da bo hala Komunalnega centra Domžale mnogo prevelika za obiskovalce osrednje prireditve, so nas prijetno presenetili občani in občanke, ki so zasedli vse stole v hali, hkrati pa že precej pred prireditvijo prišli pogledat in poskusit dobrote, ki jih ni bilo malo. Tudi že skoraj tradicionalni koncert Domžalske godbe pred halo Komunalnega centra je s svojimi koračnicami privabil obiskovalce, ki so kasneje prisluhnili tudi prijetni kulturni prireditvi, katere osrednja točka je bila namenjena počastitvi letošnjih nagrajencev, ki so bili vsi po vrsti deležni aplavza. Cvetličarji Komisiji za turizem je uspelo k sodelovanju pritegniti kar nekaj cvetličarjev. Tako je Cvetličarna Arboretum Volčji Potok poskrbela za okrasitev odra; Cvetličarna Omers, Domžale. Ljubljanska 82; ter Cvetličarna Alegra, Domžale, Slamnikarska 18, sta poskrbeli za čudovit aranžma sredi dvorane, z večjimi šopki pomladnega cvetja je k ocvelliče-nju hale prispevala cvetličarna Cvetje Ksenija, Domžale, Ljubljanska 67, za prijetnejšo podobo vhoda in hodnika pred dvorano pa so poskrbeli cvetličarji Vele Domžale, Mestni trg I. Gostinci Gostinci so se odločili, da se predstavijo s pogrinjki ter ob njih postavijo jedilne liste, s katerimi so želeli obiskovalce opozoriti na posebnosti, ki se jih dobi v njihovih gostiščih. Pa to ni bilo vse, saj so Gostišče Juvan, Domžale, Ljubljanska 124; Gostilna in penzion Keber, Ljubljanska cesta 112; Hotel in restavracija Krona, Zaboršt, [banska cesta 2; PivnicaAdam Ravbar, Rodica, Perkova ulica 17; Restavracija Repovž, Domžale, Kopališka cesta 1 ter Trim bar Januš, Podrečje obiskovalcem ponudili v pokušino svoje številne specialitete, za katere so bili nagrajeni z odličnimi ocenami zadovoljnih pokuševalcev. Vinarja Vinskima kletema Vidmar, Domžale, Slamnikarska 5, ter Aljoša Sirk, Domžale, Ljubljanska 76, ni manjkalo obiskovalcev, ki so pokušali rdeča, bela in črna vina ter ugotavljali, kako dobre kvalitete so. Čebelarji in podeželska dekleta V dogovora s Komisijo za turizem so svoje dobrote razstavile tudi članice Društva podeželskih žena Domžale ter Čebelarsko društvo Domžale. Med razstavljenimi izdelki smo tako našli raznovrstne police in šarkeljne, krofe in flancate, špehovko, celo vrsto različnih kruhov, tudi domačih mesnin, drobnega peciva, pletenic in še in še bi lahko naštevali. Obiskovalcem so se cedile sline, poskušali so in poskušali ter vedno znova ugotavljali, da je domače Še vedno najboljše. Enako so se prepričali ob pokušanju medice in medenih izdelkov. Vsem se za sodelovanje Komisija za turizem iskreno zahvaljuje! Odgovorna urednica stran 7 80 LET RAZGLASITVE TRGA DOMŽALE Blizu 200 udeležencev 3. mednarodni tradicionalni turnir v petanki športno društvo TVD Partizan je bo svoji 1 OO-letnici ter 80-letnici razglasitve Domžal za trg pripravilo 3. mednarodni tradicionali turnir v petanki DOMŽALE OPEN 2005. V tej precej neznani športni disciplini se je pomerilo blizu 200 udeležencev iz devetih držav, ob turnirju pa je bil sklenjen dogovor o sodelovanju šestih srednjeevropskih držav (Avstrija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), ki se imenuje CENTROPE CUP. To nam bo omogočilo povezovanje na športnem področju (vsaka država priredi letno eno tekmovanje z udeležbo zgoraj naštetih reprezentanc), zagotovljena pa bo tudi promocija lastne države. Otvoritveno kroglo je vrgel podžupan g.Toni Dragar, Predstavnik Občine Domžale, ki je bila tudi glavni pokrovitelj tekmovanja, poseben gost turnirja pa je bil V imenu pokrovitelja. Občine Domžale je pozdravil podžupan Toni Dragar predsednik svetovne petankarske zveze g. Claude Aze-ma iz Francije, tudi sam športnik. Po številnih pohvalah iz tujine lahko sklepamo, da je turnir organizacijsko uspel, prav tako pa smo kot reprezentanca dosegli tudi lep tekmovalni uspeh. Na močnem in do sedaj tudi najštevilčnejšem turnirju na naših tleh je zmagala ekipa Močvirniki - Svoboda iz Ljubljane (Kršinar, Ramič, Ja-pelj), druga je bila ekipa predsednika svetovne zveze iz Francije, tretja pa reprezentanca Madžarske. Športno društvo TVD Partizan je za vse udeležence pripravilo tudi pester spremljevalni program. Bojana Nagovor predsednika svetovne zveze petanke Pridružite se nam Praznovanje sosedov Skupnost občin Slovenije in Občine Domžale vas vabita, da se pridružite projektu Praznovanje sosedov (European neighbours day) 31. maja 2005, ki bo potekal v številnih vclikih in manjših mestih Evrope. Osnovna ideja projekta je spoznavanje sosedov, saj v današnjem času, prepolnem naglice in stresa, ne poznamo sosedov, vsakodnevno pa komuniciramo z osebami, oddaljenimi v kilometrih, načinu življe nja, ... Na evropski sosedski dan se bodo prebivalci evropskih mest srečali s sosedi na svojih dvoriščih, vrtovih, ulicah ali v vežah na klepetu, pijači in morda majhnem prigrizku. S projektom boste vzpodbudili stike med ljudmi in razvijali družbene vezi. Povabite torej sosede in si skupaj polepšajte dan. Če ne gre 31. maja, pa kdaj drugič, saj tudi velja. Občina Domžale Društvo narodnih noš in ohranjanje kulturne dediščine Domžale Občni zbor Da" ima 24 ur, kako jih bo porabil, ?a Jc stvar vsakega posameznika. j* 'e del tega časa porabiš za stva-«1 ki tc veselijo, potem si zadovo- I''" in ob tem tudi srečen. hlemi besedami seje začel Občni zbor "Jstva narodnih noš in ohranjanje tmurne dediščine Domžale konec dPnla v gostilni Kebcr v Domžalah. Jruštvo šteje 107 članov in 45 otrok ^ Jc med aktivnejšimi v Domžalah. ra™1 "ajmlajši so se lani udeležili 10 •"čnih prireditev in dosegli lepe uspehe, na kar smo ponosni. Naša članica, gospa Ladina Korbar, ki ustvarja čudovite glinene figurice, je imela lani osem razstav, med njimi tudi v Haagu v mestni hiši, s čimer je prispevala k prepoznavanju Slovenije v svetu. V preteklem letu smo pripravili tudi nekaj prijetnih družabnih večerov, za kar je poskrbel gospod Matjaž Brojan, ki kot radijski urednik pozna vrsto prijetnih ljudi. Omenim naj tudi gospo Joži Ko-šak, ki s svojim šivalnim strojem širom Slovenije prikazuje izdelavo slamnikov in cekarjev. Dejavnost, ki nas še posebej veseli, pa je tudi Menač'nkova domačija, ki jo je na pobudo gospe Olge Pavlin občina odkupila, obnovila s pomočjo sponzorjev, v upravljanje pa smo jo dobili člani DNN Domžale. Hiša je bila lani ob odprtju še dokaj prazna, vendar so se izkazali tudi številni obiskovalci in sosedje. Muzeju so podarili veliko starih predmetov, ki bi sicer šli v pozabo, tu pa bodo na ogled predvsem mlajšim rodovom, da bodo videli, kako so živeli in s čim so si pomagali takrat, ko nas še niso budile radio ure in mobiteli, pač pa petje ptic na drevju in petelinov na dvoriščih. Poskrbeli smo tudi za okolico hiše ter restavriranje predmetov, ki so ostali v hiši od zadnjih lastnikov. Člani društva poskrbimo, da se v hiši vedno kaj dogaja, zato so v njej vedno razstave raznih umetnikov, tako da hiša »živi«. Povabili smo tudi gospo Pavlo Jeras in gospoda Janeza Rokavca iz Krašnje, da sta pokazala otrokom, kako so izdelovali butarice na cvetno nedeljo. Zadovoljni ob misli, da se z dobro voljo veliko naredi in te članom našega društva res ne manjka, smo občni zbor zaključili z obljubo, da bo naše delovanje kar se da uspešno tudi prihodnje leto, veseli pa bomo tudi novih članov. Milka Veliko ste zamudili, če sije niste ogledali Uporniki z razlogom Ob 15. obletnici delovanja Menevr-ske strukture narodne zaščite v Republiki Sloveniji in občinah Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin je Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Domžale, v Kulturnem domu v Grobljah v času od 6. do 12. maja pripravilo razstavo, ki sojo poimenovali UPORNIKI Z RAZLOGOM. Fotoslikovna razstava, ki je bila v Sloveniji doslej' predstavljena le v Kočevju, je zajemala zlasti prelomne dogodke v letu 1990. Predstavila je vrsto obrazov. ki so v tem času odigrali pomembne vloge, na kratko je bil predstavljen položaj v nekdanji skupni državi, v Sloveniji, pa tudi širše, posebna pozornost pa je bila namenjena delovanju manevrske strukture narodne zaščite v Sloveniji, posebej pa je Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo predstavilo glavne akterje ter razvoj dogodkov pred začetkom vojne za Slovenijo v Domžalah. Vseskozi so v dvorani vrteli tudi filme, ki so prikazovali dogodke iz vojne za Slovenijo. Razstava, ki je bila organizirana v sodelovanju z vojaškim muzejem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, njen glavni pokrovitelj pa je bila Občina Domžale, je privabila veliko število obiskovalcev, med njimi tudi mnogo učencev in učenk, ki so pod strokovnim vodstvom spoznavali pomembnost obdobja okoli 1990. leta ter ob obilici fotoslikovnega gradiva in ogledu filmov lažje razumeli dogodke, ki so Sloveniji prinesli samostojnost. Več o razstavi pa v prihodnji številki. V. Vojska Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Zborovanje slovenskih jamarjev 2005 Letošnje srečanje slovenskih jamarjev, ki so ga namenili 80-letnici razglasitve Domžal za trg, se je pričelo v petek, 15. aprila popoldne v parku za občinsko stavbo. Mimoidoči občani Domžal in prvi udeleženci zborovanja so se lahko preizkusili v prostem plezanju na umetni steni. Za varnost plezalcev so poskrbeli domžalski jamarji, ki se poleg raziskovanja jam ukvarjajo tudi s prostim plezanjem in alpinizmom. Proti večeru seje karavana jamarjev odpravila na Jamarski dom na Gor-jušo, kjer je podžupan Vinko Juhart odprl razstavo netopirjev, ki je na pobudo Kulturnega društva Krašnja nastala v okviru Noči netopirjev. Sobota dopoldne je bila obarvana zelo strokovno, saj se je v Robi-čevi dvorani Jamarskega doma na Gorjuši zvrstilo 21 strokovnih predavanj, ki so bila časovno omejena na 15 min, saj bi sicer posamezni predavatelji o svoji dejavnosti lahko govorili še in še. Prav strokovna predavanja so bila namreč glavna vsebina zborovanja, saj so omogočila pretok informacij med jamarskimi skupinami, ki raziskujejo bližnje jame ali pa se ukvarjajo s sorodnimi problemi v podzemlju. Sobotno popoldne je bilo namenjeno tekmovanju v žimarjenju na silosu Žita na Viru. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj se je na tekmovanje prijavilo 25 tekmovalcev, dobili pa smo tudi novega zmagovalca in novega rekorderja proge. Zmagovalec tekme v žimarjenju je bil Franc Ažman iz Jamarskega kluba lirski zmaj iz Savinjske doline, novi rekordni čas pa 2 minuti 2 sekundi in 18 stotink. Čestitamo. Sobotni večer so jamarji nadaljevali s kulturnim programom na temo Ravbarja, Valvasorja in Robiča. Kratek sprehod po zgodovini so jim pričarali člani Kulturnega društva Groblje in Turističnega krožka OŠ Dob, z domovinsko pesmijo pa so veliko dvorano napolnili Bratje Pir-nat. Ko so nekateri uživali v kulturi, so se mladi jamarji potili pred izpitno komisijo v Železni jami. Štirje mladi jamarji so opravljali izpit za prvi naziv v jamarstvu, to je pripravnik jamarstva. Pred komisijo Jamarske zveze Slovenije so pokazali dobro znanje iz prve pomoči in varne hoje po jamah ter varne uporabe jamarske opreme. V večernem delu so si ogledali še pet daljših jamarskih filmov. Nedelja je bila rezervirana za sprehod v okolici Jamarskega doma in gradu Krumperk. Prvi so z delom začeli pripravniki Jamarske reševalne službe, ki so bili v plezališču pod Šumberkom že pred osmo zjulraj in sopridno vadili vse do dveh popoldne, ko so sedli h kosilu. Da pa se vsi jamarji le niso udeležili zborovanja v Domžalah, je bilo jasno, ko smo ob 14.50 prejeli klic »na pomoč«. Zgodila se je nesreča v jami! Klicali so kolegi iz Ribnice. Sprva so bile informacije zelo zaskrbljujoče, kasneje se je izkazalo, da je poškodba sicer resna, da pa ima poškodovanec veliko možnosti za preživetje. Odprt zlom stegnenice je poškodba, ki zahteva hitro in odločno posredovanje reševalcev. V veliko oporo pri reševanju nam je bil zdravnik, dr. Tomaž Klinar, ki je član domžalskega jamarskega društva, zaposlen pa /e v Zdravstvenem domu v Domžalah. Kljub temu da je posredovalo 40 jamarjev, so večino operativnega dela opravili člani reševalnega centra Ljubljana, skoraj polovico katerega predstavljajo reševalci iz Domžal. Pri reševanju v Breznu pri Sv. Lenartu pod Goteni-škim Snežnikon, na globini 120 m, so sodelovali Jože Jerman, Matjaž Kofol, dr. Tomaž Klinar, Maks Me-rela in Aleš Stražar, vsi člani DZRJ Simon Robič Domžale, ob pomoči še 35 kolegov iz vse Slovenije. A. S. Od leve proti desni so Boštjan Novak, Primož Orbas in Igor Pervlnšek, ki so 16. aprila 2005 postali pripravniki Jamarstva. Del oskrbovalne ekipe In poškodovanec - tik pred transportom Iz Brezna pri Sv. Lenartu na globini 120 m. Levo Je Bernard Štlgllc, poškodovanec Stojan Bllblja, Tone Oberstar In Aleš Stražar. IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 8 Konferenca enakega obravnavanja Urad za enake možnosti je ob finančni podpori Evropske komisije 22. aprila v Ljubljani organiziral konferenco z naslovom: Načela enakega obra vnavanja-Novi pristopi in prakse. Ob uvodnem delu projekta je spregovorila Sonja Robnik, ki je pozdravila udeleženke in udeležence z ministrstev, socialnih služb, občin ... Odprtje konference je potekalo pod vodstvom Ervvana Foučreja, veleposlanika in vodje Predstavništva Evropske komisije v RS, in mag. Tanje Salecl, direktorice Urada za enake možnosti. Predstavitev inštituta zagovorništva načela enakosti je potekalo pod vodstvom Tatjane Strojan, zagovornice načela enakosti. Meta Markovič, predstavnica EU kampanje za Slovenijo, pa je spregovorila o EU kampanji z naslovoma »Za raznolikost - proti diskriminaciji«. 28. aprila je prispel v Ljubljano 30 t tovornjak raznolikosti, ki je nudil informacije v parku ZVEZDA, na zanimiv, zabaven način tako za medije kot za obiskovalce. To je bil strpni dogodek v naši prestolnici, tovornjak iz Ljubljane nadaljuje potovanje po vsej Evropi. Omenila je tudi novinarsko nagrado v 25 evropskih državah, kjer bodo nagradili najboljšega novinarja, ki piše o boljšem razumevanju raznolikosti in diskriminaciji. Predstavnik švedskega modela zagovorništva, Hans Yttrberg, pa nas je seznanil o delovanju svojega urada z osmimi zaposlenimi s spolno diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Andreas Delgado, poročen s Slovenko, je direktor Urada švedske varuhinje proti diskriminaciji, na osnovi etnične pripadnosti inje govoril o boju proti diskriminaciji. Udeleženke in udeleženci so z zanimanjem spremljali predstavitev švedskega modela raznolikosti, proti diskriminaciji in gostoma zastavljali vprašanja. Saša Kos Ob 60-obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen Od tod so bežale še ptice Ob 60-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen v bližini Linza v Avstriji smo tudi v Društvu izgnancev Domžale pripravili obisk slovenske prireditve, s katero smo podobno kot ostali narodi počastili spomin na več kot 350.000 taboriščnikov, ki so v letih 1938 do 1945 trpeli v tem taborišču, kjer so mnogi pustili tudi svoja življenja .. Z avtobusom smo se iz Domžal odpravili v zgodnjih jutranjih urah in vmes doživeli prav vse od mrzlega dežja, do snežink pa tudi prijaznega sonca. Taborišče je bilo tako kot vsako prvo nedeljo, letos je bila to zaradi prvega maja druga, polno obiskovalcev iz številnih držav iz vsega sveta, med katerimi so posebno pozornost vzbujali prav nekdanji taboriščniki in taboriščnice. Po slovesnosti, kjer smo bili udeleženci iz Domžal kar malce žalostni, saj je, pa ne le zaradi slabega ozvočenja, bila v primerjavi z drugimi narodi kar preveč skromna, predvsem pa zelo tiha, čeprav je bil vsebinsko program in nastop otrok iz ene od osnovnih šol iz Metlike, lep. Položili smo venec. prižgali sveče, nato pa prisostova-li slavnostnemu polaganju vencev ob glavni spomenik na nekdanjem osrednjem »plazu«, kamor je spominski venec položila tudi slovenska delegacija. Mrzel veter in dež sta nas pregnala v nekdanje taboriščne prostore, ter nas ob tem spomnila, kako težki so bili pogoji za slabo oblečene in še skromneje hranjene taboriščnike. Prostori muzeja, ki to pravzaprav ni, so zelo slabo urejeni, impozanten pa je pogled na spomenike, ki so jih posamezni narodi postavili v spomin na tisoče svojih pregnanih in mrtvih rojakov ter se jih 8. maja spomnili s spominskimi slovesnostmi, venci, rožami, pa tudi solz ni bilo malo. Stopili smo še do bližnjega kamno- loma, kjer so morali taboriščniki prenašati težke kose granita, v grlu so se nabirale kepe žalosti ob pogledu na številne stopnice, tlakovane z mrtvimi taboriščniki, ter se ob zaključku še enkrat pomudili ob slovenskem spomeniku. Z iskrenimi željami, da takšnega trpljenja in vojn ne bi bilo nikoli ter s prepričanjem, da je gozd, ki je zra-stel na pepelu umrlih v krematoriju, njihov najlepši spominek, smo iz Mauthausna odhajali hvaležni vsem, ki so s svojim bivanjem, marsikdo tudi s smrtjo, prispevali k današnji svobodi. Hvala vam, ne bomo vas pozabili! Vera Vojska Prvi maj v Turnšah in Češeniku Ljudje, radi se imejmo! »Veseli prazniki (z razliko od tistih manj veselih) so predvsem zato, da se ustavimo, spomnimo, opomnimo drug drugega in se drug z drugim povese-limo. Ce ne znamo v njih uživati, smo skromnega duha in ozkega srca!« »Ena maj«, kot radi porečejo naši najstniki, je več kot le tradicija Z vstopom Slovenije v družino evropskih narodov je »pridobil« na teži. če se lahko tako izrazim, in prav je. da se tega zavedamo. Prizadevne članice in člani Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik smo, kot že velikokrat poprej, tudi letos »skup stopili« in pripravili zdaj že tradicionalno srečanje ob prvem maju na prireditvenem prostoru v Turnšah. Brezhibna organizacija, enkratna predanost vseh, ki so sodelovali pri pripravi tega dogodka, in iskrena želja po prijetnem druženju, so botrovali dne- vu, polnem najrazličnejših aktivnosti, ki se je prevesil v noč, zapolnjeno s pesmijo. Zastava Evropske skupnosti nas je vseskozi navdajala s ponosom, slovenska zastava in slovenska pesem, ki se je razlegala čez travnike, pa sta nas prežemali s ponosom, da že stoletja znamo in zmoremo ohraniti tisto najpomembnejše, kar nas opredeljuje kot narod - slovenski jezik. Prvomajski golaž je bil vrhunski, vsako osušeno grlo se je lahko odžejalo in otroci so imeli prostora za najrazličnejše igre več kot dovolj. Prijetno kramljanje je tu pa tam prekinil duhovit dovtip, nogometna tekma med najstniki in njihovimi starši pa je na prcnekatcro lice zvabila iskren smeh, celo krohot, saj je bilo užitek gledati nadebudne mladce, kako »gor in dol« po travnati površini dobesedno podijo že nekoliko zastarele in utrujene »očetovske lokomotive«. Rezultat pravzaprav sploh ni bil pomemben, pomembno je bilo druženje ljudi, ki sicer živijo skupaj, pa jih peklenski tempo vsakodnevnih obveznosti vse prepogosto sili v medčloveško površnost. 1. maja 2005 smo se v Tumšah in Češeniku znali ustaviti ter prisluhniti drug drugemu. In samo to šteje. In nekaj velja. Roman Končar Jurjevanje stega homških sončkov ne bod" hlod! Skavtinje in skavti Stega homških sončkov smo v pomlad zakorakali med 23. in 24. aprilom 2005 s skupnim jurjevanjem na Sv. Križu nad Belimi Vodami. Geslo našega druženja je bilo Ne bod hlod. Med nami sta bila tudi čisto prava hloda, a preko številnih in raznolikih dejavnosti smo jima dokazali, da je svet lahko veliko lepši, če se zaveš svojih talentov in možnosti, s katerimi lahko bogatiš sebe in bližnje. Svoje spretnosti smo preizkušali ob žongli-ranju, izdelovanju lutk, rezljanju piščali. Spoznavali smo krstne zavetnike, plezali in odkrivali življenje v zelenje odete narave. Odpravili smo se tudi na čisto pravi izziv čez drn in strn, na katerem smo dokazali, da smo le skupaj lahko močni. Tako pa pravi tudi ena številnih pesmi, ki so se razlegale po večerji ob tabornem ognju. Poleg pesmi smo se veselili številnih iger in zanimivih predstavitev življenja v posameznih vejah našega stega. Ilomški sončki pa smo se seveda najbolj razveselili vseh nadobudnežev, ki so med nedeljsko sveto mašo prvič izrekli svoj DA skavtstvu in se s svojo obljubo ter sivo-rumeno rutko okrog vratu pridružili veliki skavtski družini sveta. Jurjevanje smo zaključili ob skavtski gostiji in pričevanju g. Staneta Kerina, ki nam je spregovoril o svojem obisku Šrilanke, delu slovenske Karitas in nas spodbudil, da z odprtim srcem stopamo v svet in po svojih najboljših močeh pomagamo graditi lepši jutri. Skratka: NE BODIMO HLODI! Steg homških sončkov Kresovanje in prvomajski pohod Po uspešni čistilni akciji smo člani Športno rekreativnega društva Kontin - Sv. Trojica na predvečer prvega maja pripra- < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale VABILO Ob 60. obletnici vrnitve slovenskih izgnancev in beguncev na svoje domove v soboto, 4. junija 2005, ob 11. uri na rajhenburškem gradu v Brestanici OSREDNJA SLOVESNOST, ki seje bomo udeležili tudi člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale, z organiziranim avtobusnim prevozom. Prosimo, da pokličete 031 385 105 in se prijavite ter skupaj z nami obiščete prireditev ter največje zbirno taborišče za izgon Slovencev med drugo svetovno vojno. Vabljeni tudi nečlani društva, ki bi želeli obiskati te kraje. vili tradicionalno prvomajsko kresovanje. Tako smo s skupnimi močmi zadnji teden v aprilu skrbno pripravljali kres na vrhu hriba Svete Trojice. Za to sta se še posebej zavzela Uroš in Jože. Kres je bil velik, vreme pa nam je bilo tudi naklonjeno. Zbralo se nas je kar lepo število, ki smo prišli občudovat velike ognjene zublje, segajoče visoko v nebo. Tudi razgled na okoliške hribe in doline je bil čudovit. Naslednji, praznični dan, v nedeljo 01.05.2005, pa smo se ob 15:00 uri popoldne podali na prvomajski pohod. Zbor smo imeli pri Čajževih, nato pa smo se podali po gozdni poti proti nekdanji Judeževi domačiji in naprej do spomenika na Oklem. Od tam smo nadaljevali pot proti Žejam in seveda do našega cilja na Sveti Trojici. Pred zadnjim strmim vzponom smo se okrepčali pri našem podpredsedniku, Marku Bra-tovžu, ki nam je razkazal tudi mali botanični vrt, na katerega je zelo ponosen. In kaj nas je čakalo na cilju? Čakal nas je prvomajski golaž, ki gaje v kotlu kuhal naš član društva, Ludvik Mavsar. Lahko ga pohvalimo, da je skuhal izvrsten golaž, ki je teknil vsem pohodnikom. Marija Ravnikar Sporočilo Na rednem letnem občnem zboru Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Slavka Šlandra Domžale, ki je bil 22. aprila 2005, smo obravnavali naše delo. Ob tem smo se Se posebej zadržali ob aktualnih vprašanjih polpretekle zgodovine in sprejeli naslednjo IZJAVO Člani Krajevne organizacije Zveze borcev NOV Slavka Šlandra Domžale, zbrani na občnem zboru, ugotavljamo, da se v zadnjem obdobju vse bolj ponavljajo pojavi napadov na borce NOV in poskusi izenačevanja borcev s sodelavci okupatorja. V /vezi s tem ponovno poudarjamo, da borci NOV ne nasprotujemo, da se v skladu z običajnimi načeli civilne družbe čim prej uredi vprašanje pokopa vseh umrlih v 2. svetovni vojni in označi grobove. Nasprotujemo pa vsem poskusom izenačevanja številnih žrtev okupatorja in njihovih pomagačev s tistimi, ki so sami zagrešili zločine nad njimi. Eiiako nasprotujemo izenačevanju pravic borcev NOV s pravicami sodelavcev okupatorja in ocenjujemo to kot hudo žalitev vseh, ki so padli ali umrli kol njihove žrtve. Posebej tudi protestiramo proti izjavam in pisanju nekaterih v Slamniku, ki napadajo proslavljanje spomina na padle borce NOV, talce in druge žrtve okupatorja in njegovih pomagačev. Domžale, 22. april 2005 Krajevna organizacija Zveze borcev KS Slavka Šlandra Predsednica, Antonija Perčlč, l.r. Pomladni občni zbor Muzejsko društvo Domžale Muzejsko društvo Domžale je staro eno leto in prvi redni občni zbor je dokaz, da smo "shodili". Na predvečer praznika dneva boja proti okupatorju smo imeli v Galeriji Domžale prvo srečanje članov Muzejskega društva Domžale (MdD). Najbolj zvesti bralci se spomnite, da še ni minilo leto, odkar smo sploh ustanovili MdD. V tem kratkem obdobju nekaj mesecev smo zaorali ledino ln se domači in širši publiki odmevno predstavili z. že drugo razstavo. A vrnimo se v lanski november, ko srno vam najprej razkrili "Zemljo pod vašimi nogami". Prvo razstavo, ki je ime Mdl) ponesla na zvezdno nebo društev, smo pripravili v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, KD Franca Bernika ln Občino Domžale. Na razstavi ste si lahko ogledali izkopanine na trasi AC, ki poteka skozi našo občino. Najdbe arheologov v krajih Dragomelj, Podgorica, Šcntpavel, Krtina in Področje, so v arheološko-zgodovinsko topografijo prinesle toliko novosti, da strokovnjaki govorijo o "pravi revolu-eiji" poznavanja poselitvene kulture tega območja, hkrati pa morajo "na novo definirati zgodovinske korenine lega prostora". Zahvala gre tukaj še enkrat več prof. dr. Janezu Maroltu in Prof. dr. Bojanu Djuriču, ki sta imela posluh za naše želje in ki sta s svojim Pristopom ter strokovnostjo pomagata pri pripravi razstave, da so se nam razpela krila. Arheološka razstava je s številnimi pozitivnimi odzivi uspela pritegniti okoli sedemsto obiskovalcev, obširno pa so o njej poročali tudi mediji. MdD je bilo pobudnik obeležitve spomina na 31. marec pred osemdesetimi leti, ko je kralj Aleksander Domžale Povišal v trg. Tako seje na našo pobudo v okviru Občine Domžale formiral Poseben pripravljalni odbor za izvedbo vseh prireditev pod predsedstvom Podžupana Ion i ja Dragarja. Tako se že od konca marca odvijajo prireditve v ta namen; vseh skupaj pa je kar šestdeset! Pravkar zaprta razstava "Razglasitev trga Domžale leta 1925"jc ena od osrednjih prireditev osemdesete obletnice. Zakaj sploh taka pozornost osemdeseto obletnici razglasitve trga? 3 I. marec ' ''25 je bil pomemben dogodek v zgodovini Domžal, ki je ob praznovanju, avgusta 1925, v naš kraj privabil kar '2 000 obiskovalcev. To imenovanje Je bilo priznanje za velike dosežke na KOspodarskein, kulturno - prosvetnem ln športnem področju in presežek znanja agrarnega naselja. Predvsem i/ ,cga obdobja izhajajo začetki naših le danes uspešnih tovarn (llelios. losa-ma. Karton Količevo); tržni naziv pa Je dovoljeval tudi tedenske tržne pra-V|ee. (Za pozorne bralce Slamnika nič n»vcga, kajne?) Prav gotovo pa bi sc zgodovina pisala drugače, če ne bi "do znamenitega slamnikarstva, ki je sv,»j pohod najprej začelo kot rokodelca obrt pred skoraj 250-loti in slo lel kasneje znamenitih Tlrolcev, ki so v Domžalah postavili prve industrijske "brate. ' riCujoča razstava je pomemben - dru-y - korak v smeri postavitve stalne in S'rše razstave o industrijskem razvoju Uomžai v 20. stoletju. Ocenjujemo, da Je na to razstavo prišlo vsaj sto obiskovalcev več kol na arheološko. Predvsem pa je večini starejših Domžalča-nov, in tistim redkim, ki jim spomin seže v "staro Jugoslavijo", podoba domačega kraja na razstavi vzbudila Pustna čustva, ko so nam ponosno Izpovedovali ... "kako živo se še spo-m"iJajo tega in tega. tiste hiše in kako ■'c takrat bilo". |;na takih obiskovalk je ''a prav gotovo gospa Marija Grab-ner, 1923 leta rojena Domžalčanka. ki le v knjigo vtisov zapisala besede po- ni Beseda in predvidoma v avli Banke Domžale. Vsi skupaj pa smo seveda dolžni vso pohvalo avtorju, dr. Miroslavu Sti-plovšku, ki je raziskave in dognanja pričujoče razstave zapisal v spremljajočo brošuro. Ob njegovem letošnjem jubileju, sedemdesetletnici, bo s pomočjo njegovih kolegov, zgodovinarjev na Filozofski fakulteti, izšel tudi zbornik o njegovem znanstvenoraziskovalnem delu. Predvidevamo, da bo predstavitev zbornika jeseni, v novi Knjižnici Domžale. Ob tej priložnosti bo Muzejsko društvo Domžale dr. Stiplovšku podelilo naziv častnega člana društva, kar je na pobudo predsednice društva upravnemu odboru potrdil tudi pričujoči občni zbor. Med obama razstavama smo decembra 2004 v Knjižnici Domžale organizirali predstavitev knjige dr. Ivana Sleparja, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji za območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Priznani slovenski kastelolog, pred mnogimi leti urednik llelioso-vega internega glasila, nam je s svojega strokovnega stališča in bogatimi izkušnjami na tem področju približal nekatere zapletene poti ohranjanja kulturne dediščine grajskih stavb. Že sedaj naj napovemo nekaj jesenskih dogodkov: - predavanje prof. dr. Janeza Marolla: Poselitev Domžal in širše okolice v antični dobi; - predavanje prof. dr. Zinke Zorko, izredne članice SAZU: Lingvistične raz-iskave poselitve slovenskega ozemlja: - strokovna ekskurzija za vse člane društva in simpatizerje. Meseca decembra pa se bomo podali v založniške vode. V Mcnačnikovi domačiji bomo predstavili monografijo o pomembnem Domžalčanu. Jožetu Karlovšku. Avtor knjige je prof. dr. Nace Šumi. Knjiga bo izšla v sodelovanju z Znanstvenim inštitutom filozofske fakultete. Slovenskim etnografskim muzejem, občinama Domžale in Šmarjcta ter donatorji. Še pred tem pa vse zbrane v MdD čakata dve pomembni nalogi. Prva je organizacija projektne skupi- ne v okviru Mdl) za pripravo odloka o evidentiranju in varovanju kulturne dediščine za občino Domžale. Pozivamo vse zainteresirane strokovnjake, da se nam pridruiijo, hkrati pa smo odprti za vse sugestije in pobude! Druga pa je priprava strokovnega elaborata za ustanovitev muzeja v Domžalah, kar je že vseskozi naše temeljno poslanstvo in za kar jc profesor zgodovine, dr. Valentin Rožič s Sv. Trojice, dal pobudo že pred osmimi desetletji. V MdD bo to prizadevanje temeljnega pomena, saj smo prepričani, da je čas za ustanovitev take institucije v našem kraju že dozorel. V manj kot letu dni smo predvsem z dvema odmevnima razstavama, ki sta vključevali več kot trideset sodelavcev in aktivirali predvsem vse člane UO, uspeli animirati vsaj tisoč domačinov, če je naša ocena zelo povprečna. V nekaj mesecih smo pridobili 54 članov, ki niso samo Domžalčani. Že na prvi tiskovni konferenci nam je dr. Bojan Djurič laskal, daje v današnjih časih, ki niso naklonjeni kulturnemu delovanju, ustanovitev muzejskega društva pravi čudež in "da smo pri čudežih vsi radi zraven". No, čudeži so ponavadi enkratni, zato se dobro zavedamo tudi temne plati tega laskanja. Končno je najbolj pozitiven odgovor na dvome, ki sc pri nekaterih žal že pojavljajo, predvsem nadvse pozitiven odziv občanov in ne nazadnje tudi udeležba na občnem zboru. In tega smo prav prisrčno zaključili z izvirnim glasbenim duetom Leonz Minko. Med člane društva, ki smo se prvič družili v takem številu, je vpel nenavadno glasbeno iskrenost igrivega muziciranja dveh nadvse zanimivih godcev ljudske godbe in avtorskih songov. I) iskrenosti. S katero sla nas prevzela in je tako redka za današnji čas. pa v naslednji številki Slamnika. Vse. ki si želite takega druženja in bi lahko s svojim znanjem in idejami oplemenitili tudi naše društvo, vabimo, da sc nam pridružite! Vse informacije boste dobili na telefonski številki 722 50 50 in na internetni strani Kl) I ranca Bernika, čc boste kliknili na Muzejsko društvo Domžale (www. kd-domzale.si) Taja J. Gubenšek Posebno praznovanje s pestrim programom 115 let požrtvovalnosti PGD Dob Prostovoljno gasilsko društvo Dob v letošnjem letu praznuje 115. obletnico ustanovitve, kar pomeni 115 let požrtvovalnega in humanega dela. Ob jubileju bodo dobski gasilci v začetku junija pripravili posebno praznovanje, s pestrim dvodnevnim programom. Praznovanje se bo s svečano akademijo pod prireditvenim šotorom pričelo v petek, 3. junija. Temu bo sledila velika vrtna veselica s skupino Čuki, ki bo zabavala vse generacije. Dan zatem bo v športnem parku Dob gasilsko tekmovanje. Po razglasitvi rezultatov bo na prostoru pred gasilskim domom zopet veselica, tokrat vas bo zabaval ansambel Nagelj. V tako majhnem kraju, kot je Dob, je presenetljivo veliko članov prostovoljnega gasilskega društva. Društvo sodi v vrh gasilstva v Sloveniji, med drugim so gasilci dosegli številne odlične uvrstitve na olimpijadah. Več o delovanju društva, njegovih članih ter njihovih dosežkih pri delu in na tekmovanjih pa boste izvedeli na samem praznovanju. Vabijo vas dobski gasilci! m hvale avtorjem in organizatorjem "za ''Jemen prikaz zgodovine Domžal do današnjega dne". V Poletnih '''■I raz, mesecih si boste panojski tave lahko ogledali v knjigar- Prostovoljno gasilsko društvo Dob VABILO Ob svoji 115. obletnici dobski gasilci vabimo na naslednje slovesnosti: Petek, 3. junij 2005 ob 19. 00. uri - proslava ob jubileju pred Gasilskim domom Dob ob 20.00. uri veselica z, ansamblom Čuki Sobota, 4. junij 2005 ob 14.00. uri 26. tekmovanje za pokal KS Dob v Športnem parku Dob ob I9.30.oiri - razglasitev rezultatov pri Gasilskem domu Dob ob 20.00. uri gasilska veselica Dobrodošli v Dobu! Kresovanje in pohod s piknikom I. maj - praznik dela, praznik tradicije, ko pridejo vsaj en dan v letu na površje tiste delavske pravice, ki se ne uresničujejo ali celo grobo kršijo. Naš človek ni v prvi vrsti član te ali one stranke oziroma sindikata, ni le volivec, najprej je človek in kot človek mora biti najprej deležen vsega spoštovanja. II) .larše-Rodica je letos že petič organiziralo kresovanje, da bi skupaj s sovaščani ob kresu preživeli prijetno druženje v počastitev tega praznika. Sovaščani smo pridno vozili material za kres, da bi le-ta veličastno zagorel na predvečer praznika. Žal pa nam ga je nekdo zakuril že ob 2. uri ponoči, tako da so naši gasilci imeli precej dela s pogasitvijo. Kljub temu nam je ostal še precejšen del kresa, ki je osvetljeval okolico vse do jutranjih ur. Člani in članice smo poskrbeli za jedačo in pijačo, člani kulturnega društva pa za glasbo. Topel večerje privabil na naš kres veliko število krajanov, tako da je bila udeležba zares polnoštevilna. Iskrena zahvala našim mladim gasilcem za požrtvovalno delo, saj so se pri dežurstvu kresa izmenjavali od dveh ponoči 30.04. pa vse do jutranjih ur na dan praznika. Že naslednji dan smo se v zgodnjih jutranjih urah podali na že tradicionalni prvomajski pohod na Rudnik. Pri gasilskem domu v Jaršah smo prejeli vsak svoj nageljček in se mimo gostilne Bunkež, kjer so nas postregli z okrepčilom, odpravili na pot. Ob čudoviti, iz zimskega spanja prebujajoči se naravi in ob prijetnem kramljanju ter petju, smo kar pozabili na prehojene kilometre in kmalu brez težav dosegli cilj. Na Rudniku so nas pri spomeniku padlim borcem pričakale ljudske pevke iz Domžal in nam skupaj s harmonikarjem Lin-dičem zapele nekaj partizanskih pesmi. Predsednik KS, g. Košenina, je s slavnostnim govorom počastil spomin padlim v vojni, z recitacijo Barbare in s položitvijo venca članic ZZB Jarše-Rodica pa se je kulturni program zaključil. Naši gasilci, ki že vrsto let organizirajo prvomajska srečanja, so poskrbeli za dobro kapljico in hrano. Naši kulturniki pa so poskrbeli za dobro glasbo. Čudovito vreme je pripomoglo, da je bilo to druženje še prijetnejše. Pred prvomajskimi prazniki so potekale večdnevne čistilne akcije, saj želimo ohranjati čisto okolje in nam ni vseeno, v kakšnem živimo. Nikoli si ne dovolimo, da bi z odvrženo embalažo ali drugo nesnago okrnili lepoto narave. Potrebno je le malo aktivnosti slehernega posameznika za čistejšo okolico. Kljub muhastemu aprilskemu vremenu nam je uspelo očistiti našo KS. Na dan Zemlje pa smo se posvetili čiščenju nabrežine Kamniške Bistrice od sotočja Pšate do mostu na Viru. Razdeljeni smo bili v več skupin, lako da je delo potekalo nemoteno. Poskrbeli smo tudi za prenovo nasa- da pri Bunkežu, g.Stane Ukmar, naše društvo in Prodnik pa je poskrbelo za pogostitev vseh udeležencev čistilnih akcij. Na Zemljo bi se morali spomniti večkrat, ne samo 22.4. in sleherni občan bi se moral zavedati, da smeti ne sodijo na tla, v vodo ali kamorkoli drugam, pač pa le v koš za smeti, saj pretežno sami poskrbimo, da je naše okolje podobno smetišču. Koliko ur prostovoljnega dela bi nam bilo prihranjenega, če bi imel vsak človek spoštvljiv odnos do Zemlje in voda ter bi si prizadeval, da ne bi okrnil lepote narave. Na dan voda, 22.03., so naši gasilci očistili strugo Mlinščice, mi pa smo pomagali OŠ Rodica pri pripravi prireditve »Turizmu pomaga lastna glava« in pri peki slaščic za vse udeležence. Povezovalka programa, ga Draga Jeretina Anžin, je poudarila, kako izjemnega pomena za turizem sta čistost vodovja in skrb za čisto naravo, saj od nje živimo. Kdor z občutkom obiskuje naravo, uživa v njej, se zaveda sožitja z njo. Zaveda se, kako dragoceno je to bogastvo, pa tudi, kako krhko, občutljivo in nežno je. V naši KS smo lahko ponosni na vsa naša društva, saj si na vseh prireditvah pomagamo med seboj in si priskočimo na pomoč, kadarkoli je potrebno. Nevenka Narobe Modelarsko tekmovanje za Slovenski pokal začetnikom in ne zahteva dragih modelov, medtem koje kategorija 7 celic bolj zahtevna, zahteva dražje modele in temu primerna je tudi udeležba na tekmovanjih. Modeli, ki so primerni za tekmovanja v kategorijah F5J, so bili na ogled tudi na Veliki modelarski razstavi, ki jo je Modra ptica organizirala v počastitev 30-letnice delovanja. Razstava je bila postavljena v Prodajnem Centru Breza v Domžalah. Pri tem nam je veliko pomagal tudi upravnik g. Franc Prelovšek, za kar se mu lepo zahvaljujemo. S strani obiskovalcev je bila razstava lepo sprejeta, kar nam daje dodatnih moči za popularizacijo modelarstva v našem okolju. Jože ZUPAN V mesecu aprilu so modelarji Modre ptice iz Domžal organizirali tradicionalno modelarsko tekmovanje z jadralnimi modeli letal na elektro pogon v kategorijah F5.I 400 in F5J 7 celic, ki je štelo tudi za skupne uvrstitve v slovenskem pokalu. Tekmovanje je potekalo na travniku v Krtini. Udeležba modelarjev je bila rekordna, tekmovalo je kar 39 modelarjev iz 11 društev, med njimi je bil tudi gost iz Hrvaške, ki pa je tudi zmagal v kategoriji F5J 400. Iz Modre ptice je tekmovalo 5 tekmovalcev, najboljši med njimi pa je bil Miha Holc, ki je osvojil 6. mesto v kategoriji F5J 400. Ta kategorija je danes tudi najbolj razširjena in najbolj množična, saj omogoča letenje vsem, tako izkušenim modelarjem kot Dobski gasilci nadaljujejo tradicijo Dobski gasilci so se 16. aprila 2005 v Slovenski Bistrici ponovno uvrstili na gasilsko olimpijado, ki bo potekala v Varaždinu od 17. do 24. julija 2005. Kvalifikacij za olimpijado se je v kategoriji članov A udeležilo osem najboljših desetin iz cele Slovenije, ki so si mesto na tekmovanju zagotovile lansko leto na državnem tekmovanju v Kočevju. Med vsemi desetinami je enota PGD Dob 4, v sestavi: Tomaž Zavrl, Luka Pušnik, Primož Žnidar. Janko Orehek, Aljaž Gasior, Tomaž Orehek, Jure Roge I, Andrej Vilar in Uroš Limoni osvojila 3. mesto, na kvalifikacijskem tekmovanju v Slovenski Bistrici in s tem izpolnila normo za gasilsko olimpijado. Vsakodnevni treningi in kondicijske priprave pod budnim očesom Damjana Berdika in mentorja Roberta Hrovata so obrodili sadove. Fantom iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha na olimpijadi. Vzpodbuda bo prav prišla, zato vabimo vse navijače, da se olimpijade udeležijo in pripomorejo k čim boljši uvrstitvi. A.V. Akumulator in rolanje po Domžalah in okolici MLADI Bil je prijeten petkov popoldan (22.04.05) in začela se je zbirati skupina rekreativcev vseh starosti. Zavod MKCD Akumulator je že drugič organiziral športno zabavni projekt »ROLANJE PO DOMŽALAH IN OKOLICI«, ki je bil tokrat posvečen praznovanju 80 letnice razglasitve Domžal za trg. S svojo prisotnostjo sta udeležence rolanja in mlade krea-tivce Akumulatorja, ki so se pred začetkom rolanja predstavljali s svojimi izdelki, počastila oba podžupana občine Domžale, g. Toni Dragar in g. Vinko Juhart. Tovrstna srečanja z najodgovornejšimi v občini so za mlade velika spodbuda in motivacija, da delajo dobre in prave stvari. Takšnih srečanj si želimo še več, tokrat je bil razlog »rolanje«. Danes, ko vsi živimo zelo hitro, je pomembno, da si vzamemo čas zase. Velik pomen za vsakega posameznika je rekreacija. In rolanje je prav gotovo ena izmed najbolj tren-dovskih rekreacij današnje družbe za vse starosti, družine... Namen tega projekta je bil druženje, zabava, šport. Rolanja seje udeležilo veliko število rekreativcev od šestletnikov do najstarejšega udeleženca, ki jih nosi krepko čez šestdeset. Rolanje je šport, za katerega ne potrebuješ dosti, poleg tega se gibaš na prostem - mi smo se rolali po cestah občine Domžale in jo na ta način Delavnice jMKCD AKUMULATOR LIKOVNA DELAVNICA vsak četrtek od 17.00 ure dalje. Mentorica: Marinka Bregar (mladi ustvarjalci: Aleš, Rok C, Jernej, Rok D., Jure, Meta, Barbara, Sara, Mateja,...) - risanje, slikanje na platno; - ročni unikatni izdelki (rožice iz krep papirja, glineni izdelki, risanje na les in kamen, poslikava majčk, slikanje na svilo, keramiko, steklo); - organizacija razstav in koncertov; - priprava scene v Akumulatorju. GLASBENA DELAVNICA po dogovoru: Mentor: Rok Capuder - organizacija glasbenih večerov; - možnost vaj v glasbenem studiu; - možnost snemanja; - učenje bobnov in kitare. KILMSKA DELAVNICA; Mentor: Marko Ocepek - filmski seminar s pričetkom 16.05. ob 19.00; - snemanje; - montaža (po dogovoru). PLESNO-GLEDAL1ŠKA DELAVNICA; Mentorica: Mateja Lojen - plesne vaje (izrazni ples); - priprava pesniških večerov; - pomoč nastopajočim. ŠPORTNA DELAVNICA; Mentorji: Aleš Benkovič. Rok Debeljak, Koki. Igor - skate. pohodi po dogovoru, nogomet, košarka, ... - priprava »Rolanje po Domžalah in okolici« in organizacija skate in BMX VEČ INFORMACIJ NA lili@akwnulator.Qrg ali tel.št.:7214 85 26 spoznavali. Trasa dolga 14 km, je potekala od starta pred Akumulatorjem, po Rojski ulici, skozi Rodi-co, Spodnje Jarše, Vir, Škrjančevo, Turnše, Češenik, Dob, Podrečje in nazaj na cilj pred Akumulator. Pri projektu je sodeloval celoten kolektiv Akumulatorja: likovna celica je poslikala majice, ki smo jih podelili med rekreativce, foto celica je dogodek spremljala s fotografiranjem, filmska s kamero, glasbena je pripravila celotni družabni dogodek, pri katerem so sodelovali tudi mladi iz MC Medvode, za športni utrip pa je poskrbela športna celica, ki skozi celo leto skrbi za rekreacijo mladih. Akumulator tudi na ta način zapolnjuje prosti čas mladih, saj je naše geslo »ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU BREZ DROGE«. Akumulatorje še enkrat dokazal, da poleg umetniških kreativnih delavnic zna poskrbeti tudi za športne dogodke in pritegniti pozornost širše javnosti. Kljub slabemu vremenu v začetku tedna se nam je zadnja dva dneva nasmejalo sonce, tako da se je ves trud mladih prostovoljcev Akumulatorja poplačal. Na cilju, ki smo ga dosegli v slabih dveh urah smo vsi naredili nekaj dobrega zase in se v prijetnem vzdušju družili v nadaljevanju glasbenega večera. Vsi smo enotnega mnenja, da projekt postane tradicionalen. Akumulator ga bo obdržal za svoj projekt, tudi z vašo pomočjo, da boste drugo leto rolali z nami. Kljub veliko vložene energije in sredstev za tovrstni projekt, brez sponzorske pomoči ne gre. Zato bi se radi zahvalili Radiu HIT za oglaševanje; TOYOTI Lovše, ki je sodelovala s štirimi spremnimi avtomobili, da smo bili varni; PLASTENKI, ki je podarila vodo za rekreativce. V veliko pomoč na cesti je bila tudi patrulja PP Domžale, zato njim posebna hvala, podjetju GRASTO, ki je pred nami zapiralo ceste in jih za nami sproščalo. Lili Mastlkosa VMKC AKUMULATOR se bo ponovno začel filmski seminar, ki bo vključeval scenarij, dramaturgijo, igro in režijo! Kasneje pa bodo še predavanja montaže, profesionalne filmske montažerke Uje Irgolič (Tu pa Tam, Mariborska Dvorišča, Kratki film o Drogah,...) in kamere (Sašo Grmek - svobodni kamerman, RTV,...) Predavala bo priznana Hrvaška režiserka Biljana Čakič - Veselic (Jasnovidka, Dečku kojemu se žurilo, Across the border,...) Seminar se je začel 16. maja 2005, zamudniki pohitite! Slušatelji bodo znanje pridobivali tako preko teoretičnega in praktičnega dela! Informacije in prijave na e-mail seminar@milf.si ali 041/790-342 (Marko) Seminarje brezplačen! Center za mlade Organizira Poletni tabor "Morski gaj - Strunjan 2005" Prijava na tabor »Morski gaj Strunjan 2005« i J ime in priimek kandidata ke............................................... ............ J Naslov................................................................................. ! Kraj in poštna številka........................................................ 1 1 Telefon (doma)............................( v službi)....................... 1 1 GSM.................................................................................... 1 Morebitne posebnosti otroka............................................... 1 Podpis staršev ali skrbnika.................................................. 1 1 1 1 1 1 Namenjen je otrokom, ki si zaradi različnih razlogov ne morejo privoščiti aktivnih počitnic ob morju. Tabor bo potekal v kampu Strunjan, in sicer od četrtka 18. 8. do petka 26. 8. 05. na kopnem. Če ste zainteresirani, se z izpolnjeno prijavnico oglasite v Centru za mlade. Ljubljanska 70. Število mest je omejeno, prijave sprejemamo le osebno - do zasedbe mest. Letovanje sofinancirata Občina Domžale in Urad RS za mladino, zato je prispevek staršev le 12.000 SIT. Ob prijavi je potrebno vplačati celotni znesek. Za informacije smo dosegljivi na telefonu: 722-66-00, v ponedeljek in četrtek od 7.30 do 16.00, torek in sredo do 18.00, petek do 13.00 ure. Bendarija II frock koncert mladih glasbenih skupin) Pred približno letom dni je sekcija mladih KD Ihan pripravila Bendarijo, koncert mladih glasbenih skupin iz okolice Domžal. Prireditev je bila uspešna ter zelo dobro obiskana, kar nam je dalo elana in nas navdalo s potrebno vnemo, da smo letos Bendarijo ponovili. Tako se je dvorana KD Ihan v petek, 29. aprila 2005, spet tresla. Nekaj pred deveto uro zvečer je koncert odprla skupina Mint. Predstavili so nam večinoma svojo lastno glasbo, ki jo ustvarjajo v Radomljah, kjer imajo vadbene prostore. Štiričlanska zasedba s kitaristom in pevcem Sebastjanom, bobnarjem Urošem, bas kitaristom Perom in z vokalistko Andrejo na čelu, je razvila prepoznaven in izrazit slog, kjer ženski glas spremljajo melodične basovske linije in kreativne kitarske teksture. Skupina Stator se nam je tokrat prvič predstavila z novim pevcem. Šestčlanska skupina iz Mačkovcev slovi po svoji uigranosti, v katero smo se lahko prepričali tudi tokrat. Njihov program sestavljajo v glavnem trše rockovske skladbe, posebna znamenitost pa je venček skladb Metallicc, ki je ponovno navdušil poslušalce. Skupino sestavljajo bobnar Damjan, kitarista Grega in Gašper, bas kitarist Grega, klaviaturistka Neža ter pevec Jan. Njihov nastop je popestrila tudi gostja, pevka Mili. Koncert je sklenila ihanska skupina Egida, ki je bila tudi glavna organizatorica večera. Predstavila se nam je s kar nekaj novimi skladbami, navdušili pa so tudi z že znanimi priredbami. Štirje Ihanci, kitarist Andraž, bas kitarist Matjaž, voka-listka Neža in vsestranski Bine (trobenta, kitara, vokal), bobnar Simon iz Trzina in spremljevalna vokal ist-ka Eva iz Jarš, so zaokrožili prijeten rockovski večer. Na prireditev je prišlo okoli 150 obiskovalcev, splošni vtisi so bili zelo pozitivni, zato lahko prihodnje leto pričakujete še tretjo Bendarijo. Ker so stroški organizacije koncerta visoki, Bcndarije brez sponzorjev ne bi bilo mogoče izpeljati, zato se vsem, ki ste nam pomagali finančno, v materialu ali storitvah, lepo zahvaljujemo. Sponzorji iz KS Ihan so letos bili: Kulturno društvo, Gregori Ouick, Silvester Fabijan, Plastika Rupar, Maplast, Avtokleparstvo Smerkolj, Center harmonik Drobnič, M bar, Cafe servis, Gostilna Zaje, Majo s.p., Avtokleparstvo Mam, Ložar Ruža, Trta d.o.o. in Pekarna Rog-Ijič. Prijazno pa so nam priskočili na pomoč še: Merit International Ljubljana, Vodoterm Radomlje, Avto Set-nikar, Fizioterapija Zrnec in Bent i/. Dragomlja, Picerija Pr' Slovenc Pšnia, Avtokleparstvo Kokalj Stane, Vrtnarstvo Tratnik, Pelati, Omicron in Forum Colorum iz Domžal ter Market Rape iz Zaboršta. Še enkrat iskrena hvala. M.G č^fv Dogodki v Centru za mlade POLETNI TABOR : Morski gaj Strunjan 2005 Tabor bo potekal v kampu Strunjan, in sicer od 18. 8.do 26. 8. 2005. Izpolnjene prijave z vplačilom sprejemamo v CZM na Ljubljanski 70. Število mest je omejeno (12). zato pohitite s prijavo. Informacije na tel.: 722-66-00. ŠOLA ZA STARŠE Srečanja so v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodijo jih: v ponedeljek, 23. 5. - Bojana Mirtič v torek, 24. 5. - Pavla Klinar v sredo, 25. 5. - Lili Jazbec RAZSTAVA Trenutno vabimo k ogledu razstave mladih iz likovno-ustvarjalnih delavnic z naslovom »Mladost vre iz sanj«. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem možnost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Razstave: fotografij, slik, risb, grafik itd. Tematski večeri: pesniški, literarni ali glasbeni. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti, da se odzovete. USTVARJALNE DELAVNICE za mlade Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13 do 25 let.Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro je čas rezerviran za ustvarjalno izražanje mladih s posebnimi potrebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in preizkušati različne materiale in odkrivati zanimive likovne tehnike. ŠPANŠČINA Pod vodstvom Irene Grmek poteka tečaj španščine v treh skupinah. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. U2 night Srečanje generacije X V začetku meseca maja se je v MKC Akumulator zgodil U2 Night, formalno za počastitev ene največjih rockovskih zasedb vseh časov, neformalno pa je bil to zgolj izgovor za srečanje v mnogočem prezrte generacije X. Kakorkoli že, potekal je tudi srečolov, katerega glavna nagrada jc bila obisk 112 koncerta na Dunaju za dve osebi, njegov sponzor je bil Študentski klub Domžale, srečna nagrajenka je postala Nika Juršič iz Trzina (baje ji je srečko poklonil nek oboževalec tik pred žrebanjem), tolažilne nagrade pa so bile maj čke z motivom legendarne skupine. Ob glasbi, ki je bila skozi celotno dogajanje pač U2-jevska, saj imajo izjemno bogat opus, jc bila na velikem platnu tudi projekcija s posnetki koncertov popularne skupine. Sedaj že 30 in večletniki so tako v sproščenem vzdušju uživali v pomenkovanju s starimi prijatelji, znanci in kolegi, nekateri med njimi že z dolgoletnimi partnerji in morda kakim naraščajem, ki bo bilo bitke še daleč za nami, drugi pač brez. Morda je zanimivo dejstvo, da je večer potekal brez odvečne patetike in tarnanja nad življenjsko usodo, ki nam počasi jemlje mladost. Ali pa je bilo premalo časa, da bi se resnično odprli, kdo ve? Nekateri smo še vedno (vse preveč) odvisni od staršev in njihove dobre volje, ko postopamo po njihovih stanovanjih in se iz takih in drugačnih razlogov nikakor ne moremo odločiti za usodni »da - resnično odhajam od doma.« Drugi pač že krepko plavajo v drugem življenjskem obdobju, z vsem, kar so nas doma in v šolah naučili, da je prav: redna služba, poročeni in z otroki. »Ikola mamo,« se glasi znameniti domžalski rek. Vendar na ta večer vse našteto ni imelo pretirane zveze. Spadamo namreč v generacijo, ki se zaveda, da je spoštovanje načina razmišljanja oziroma kar celotnega življenjskega sloga druge osebe ena temeljnih vrednot so-bivanja, saj nihče nikogar ne ogroža. Če sem lahko še nekoliko , usoden, upal bi si trditi, da smo prva generacija, ki dejansko sprejema različnost, res pa, daje vprašanje, če jo razume, vendar to niti ni tako bistveno. Tudi zaradi sveta, v katerem živimo, smo bili prisiljeni porušiti umske pregrade in spone, ki so opravičevale zgolj našo osebno držo in peščico somišljenikov, vsi ostali pa so bili iz našega življenja izključeni. Zaradi delitev, ki žal še vedno obstajajo (predvsem v politiki), smo lahko samo močnejši. In čeprav so pogoji sveta taki, da od nas terjajo čedalje bolj grob individualizem in izrazito egoistično držo, smo še vedno tukaj - pripravljeni na pogovor, zavedajoč se, daje življenje vse kaj več kot simpatično okrogla postava, malo pleše ali pač trenutna ureditev družbenopolitičnih razmer. Nimam namena zatrjevati, da smo revolucionarna generacija, kajti bilo jih je že preveč pred nami, ki so zase trdile ravno to, vendar prav gotovo smo generacija, ki je zrasla na pogorišču številnih zunanjih sprememb (smrt velikega diktatorja in »očeta narodov,« zamenjava socializma s kapitalizmom, vzpon »virtualnega« turbo kapitalizma) in prav zato smo realnost sposobni dojemati večplastno. Bogastvo pogleda namreč ni zgolj v mojem ali tvojem mnenju, pač pa v prepričanju dopustitve možnosti, kakšne posledice nastanejo takrat, ko ju združimo. Gre za nekaj, kar je skorajda preveč altruistično, da bi sploh izzvenelo resno, saj je jasno, daje naša zemeljska naloga »poskrbeti zgolj zase«-Obenem pa ostaja vprašanje, kako tO storimo, še docela odprto. Res, lepo je slišati, da smo tudi mi. pretežno prezrti na številnih področjih javnega življenja, lahko nosilec globalnih družbenih sprememb. Prezrti pa smo z razlogom: ni je stvari, ki bi nas zanimala za vsako ceno. Ne zanima nas, ali je to dobro ali slabo. Ikola mamo. Sazo, Buco, Habo, Andreja, Joc in Mateja: hvala za idejo. Žiga Čamarnlk Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo Domžale - glasbeno in plesno središče Osnovna šola Roje, kjer posebno skrb namenjajo glasbenemu in plesnemu izobraževanju svojih učencev, ki zelo radi nastopajo na različnih prireditvah, je bila 20. aprila gostiteljica 15. upu Miške glasbene revije »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo«, ki je v Domžale iz vseh koncev Slovenije privabila 500 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Svoje glasbene nastope so opravili v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, hala Komunalnega centra Domžale pa je en dan postala plesno središče različnih skupin otrok s Posebnimi potrebami. V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je ravnateljica Osnovne šole Roje, Marjanca Bogataj, izrazila dobrodošlico vsem pevcem in glasbenikom, ki jim je Pri njihovih nastopih zaželel veliko prijetnih trenutkov tudi Toni Dragar, podžupan Občine Domžale. Oba sta 'zrazila veliko veselje nad številnimi pevskimi zbori in Plesnimi ter folklornimi skupinami, predvsem pa vsem piladim zaželela, da bi v Domžalah preživeli veliko prijetnih trenutkov ter uživali v svojih nastopili. Tine Kralj, Predsednik sekcije I. MDR Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagotov Slovenije ter društva defektologov Slovenije je na kratko predstavil dosedanja glasbena in Plesna srečanja, poudaril pomen srečevanj otrok na različnih koncih Slovenije ter pohvalil Osnovno šolo Roje za njihovo pripravo srečanja. Še posebej seje s cvetjem zahvalil ravnateljici OŠ Roje ter glasbeni pedagoginji na tej šoli Andreji Kosmatin. V hali Komunalnega centra Domžale so bili številni prisotni enako deležni prisrč- nega pozdrava prestavnika OŠ Roje, Tomaža Jereba, direktorja Zveze Sožitje, v program pa je vse nastopajoče uvedla s svojo točko Plesna šola Miki. Potem smo poslušali in se skupaj s pevci, glasbeniki in plesalci veselili zapetih in zaigranih pesmi in predstavljenih plesov, modernih in tistih, ki so jih nekoč plesali naši dedki in babice, otroci pa jih poskušajo ohraniti. Veliko smo ploskali in bili skupaj z nastopajočimi srečni ob njihovih uspešnih nastopih, za katere so se skupaj s svojimi skrbnimi mentorji pripravljali tedne in mesece. Prav vseh 30 glasbenih predstavitev ter 19 plesnih nastopov smo bili veseli in jih nagradili z glasnimi aplavzi, otroci pa so na svoje šole odnesli tudi spominska darila. Nastopili so tudi gostitelji in sicer seje pevski zbor predstavil s pesmijo Tula tu (južnoafriško v priredbi A. Paka) ter ljudsko pesmijo Mačka in Miš. Mentorica pevcev je Andreja Kosmatin, ob klavirju pa jih je spremljala M. Mesar - Bogovič. Zaključek prireditve je bil še posebej vesel, saj so gostitelji, ki so jim pomagale tudi dijakinje Srednje šole Domžale, za vse udeležence pripravili prijetno družabno srečanje, kjer ni manjkalo prav ničesar, kar imajo otroci radi. Bilo je veliko pizz, dobrih sokov, sadja in še marsičesa, pa balonov, vetrnic in novih prijateljstev, ki bodo vsem, ki so bili 20. aprila 2005 v Domžalah, ostala v lepem spominu. Pri organizaciji prireditve, kjer so se gostitelji. Osnovna šola Roje, z veliko potrpežljivosti, dobre volje in veselja potrudili, daje bilo vsem otrokom lepo, so s finančnimi sredstvi pomagali društvo Sožitje ter posamezne občine. Perice ob Mlinščici nekoč in nikdar več Danes se ene stvari pojavljajo "a novo, druge pa izginjajo. Ena slednjih je tudi pranje perila v Mlinščici, ki je bilo pred štirimi desetletji v naših krajih še živo. Maja Grujič in Andreja .lerctina, učenki 8. razreda OŠ Rodica, sta v svoji letošnji raziskovalni nalo-natančno raziskali, kje so bila Perišča ob Mlinščici, kako so izgledala in kako je potekal celotni Proces pranja perila do »prihoda« Pralnih strojev. Raziskovalna na-'°Ra je dobila zlato priznanje na 4. srečanju mladih raziskovalcev " osnovnošolcev kamniško-dom-zalskc regije in se je tako uvrstila °a državno srečanje. Svoje ugotovitve na kratko predstavljata tudi hralcem Slamnika. Gospodinje so pred uvedbo pralnih strojev prale perilo po dokaj dolgotrajnem in napornem postopku. Vse Perilo (belo in barvasto) so najprej hekaj časa (običajno čez noč) namakale v lugu, nato so belo perilo kuhale ali žehtale v žehtnem kotlu. Lug so sprva naredile iz bukovega PePela, kasneje so kuhale milo iz lo.ia in lužnega kamna. Sledilo je >>rnencanje« perila na rebraslem brivniku, ki so mu rekli ribežen ''h rilla. Potem so perilo v škafu, ki Andreja In Maja sta pod mentorstvom gospe Albine Podlesek Iz Zgornjih Jarš preizkusili način pranja perila v Mlinščici In se naučili ovijanja velikih kosov perila. so ga dale na glavo, prenesle na obrežje Mlinščice in ga v tekoči vodi spirale. Vaška perišča so bila ob Mlinščici na približno 200 metrov razdalje drug od drugega, večinoma v bližini nekdanjih mlinov in žag. Zgrajena so bila iz dveh do treh stopnic, dolgih od enega do treh metrov. Spodnja stopnica, tik ob vodi, je bila širša (široka od pol do dva metra). Na njej so stale perice in prale perilo v vodi Mlinščice, v katero so postavile svoj perivnik. Večinoma so bila perišča in stopnice na obrežju betonirana, razen na dveh periščih, kjer je bilo obrežje poraslo s travo. Izjema med perišči je bilo Bekmestrovo perišče nad nekdanjim Trnavčevim mlinom na Rodici, kjer so perice stale na lesenem podestu. Taje segal nad gladino vode in bil podprt z lesenimi koli, zabitimi v dno struge. Perice ob večjih cerkvenih praz- nikih niso prale. Težko in naporno delo, še posebno mencanje in ovijanje velikih kosov perila ter pranje v mrzli Mlinščici, je marsikateri perici zapustilo v rokah sklepno revmo. Pranje perila je bil deloma tudi družaben dogodek, saj so se perice na periščih srečevale in se pogovarjale o vaških novicah. Na večini perišč sta lahko istočasno prali le dve perici, razen na Majdičevem dvojnem perišču v Zgornjih Jaršah, kjer je bilo dovolj prostora za več peric. Včasih so perice tudi kaj zapele, mladim dekletom pa so pri pranju radi nagajali fantje z nasprotne strani obrežja Mlinščice. Pericam so ostali v spominu tudi tragični dogodki, saj je kar nekaj otrok v Mlinščici utonilo. Da je perilo včasih odplavalo po vodi, pa ni bilo tako hudo. Maja Grujič In Andreja Jeretina, OŠ Rodica Domača lekarna Na Pomladanskem sprehodu smo se medvedi iz vrtca Pal- „ . ■'.uuuii.u.vil] .-»(M ^1 I.IUU mvu.vui .... . . . «■ °k ustavljali pri drevesih, cvetlicah, grmovju in jih nekaj asa opazovali, nato pa se pogovorili o razlikah med nji-'P spremembah na njih od zime do pomladi. Otroci so ami opazili kar nekaj razlik, na nekatere pa smo jih opo- zorile vzgojiteljice. Z velikim zanimanjem so si ogledovali še majhne zelene liste, cvetne liste, prašnike in pestiče pri različnih cvetočih rastlinah, jih med seboj primerjali in potem sami med sprehodom prepoznavali. Omenili smo tudi pridne čebelice, ki med obiski cvetov s seboj odnesejo tudi nekaj cvetnega prahu. Otroke smo seznanile, da je cvetni prah zdravilna učinkovina, ki jo lahko zaužijemo ob prehladih, zato smo to kar praktično poizkusili. Vsak je cvetni prah najprej povonjal, si ga dobro ogledal, nato pa ga je še poizkusil. Večini otrok je bil okus cvetnega prahu všeč, nekateri pa so si ga raje vmešali v čaj. Nismo pa poskušali le cvetnega prahu, žvečili smo ludi smrekove vršičke in se odločili, da si bomo sami iz njih pripravili zdravilni napitek, ki ga bomo zaužili ob prehladih. Tako smo stresli plast vršičkov v steklen kozarec, nato dodali plast sladkorja, potem spet plast vršičkov in ponavljali poslopek, dokler nismo napolnili kozarcev. Naslednje domače zdravilo smo pripravili iz regratovih cvetov. Zdaj čakamo, kdaj bo sonce omeđilo naše vršičke in cvetove, da bomo lahko poizkusili naša domača zdravila. Vrtec Domžale Enota Palček Druga omrežna zabava na Srednji šoli Domžale Domžalska srednja šola, ki tudi čez konec tedna kar noče zapreti svojih vrat, je konec marca gostila že drugo omrežno zabavo, namenjeno svojim dijakom, in tudi zunanjim udeležencem. Ker je že prvo srečanje privabilo veliko navdušencev nad računalniškimi igrami, smo v pričakovanju še večjega števila udeležencev za pomoč znova prosili domžalsko podjetje Dar Com-puters. Priskrbeli so omrežne usmerjevalnike, hkrati pa na ogled in preizkus postavili še enega svojih računalnikov. ki je bil na voljo vsem udeležencem prireditve. Poleg tega je šola priskrbela tudi dovolj električnih priključkov, da ni slabim tridesetim računalnikom nikoli zmanjkalo toka. Navdušeni igličarji so seveda preigravali za tovrstne prireditve običajne strelske igre, nekaj se jih je pomerilo v realnočasovnih strategijah, kot je VVarcraft, ali pa so si privoščili kako tekmo nogometa. Na žalost se tudi tokrat nekaterim ni takoj uspelo povezati v omrežje, zato smo kar nekaj časa porabili za reševanje tovrstnih problemov. Prireditev je bila nedvomno uspešna in obstaja velika verjetnost, da bo v naslednjem šolskem letu res postala tradicionalna. Ker gre za izvrsten primer, kako dobre rezultate lahko da sodelovanje šole, njenih dijakov in lokalnega gospodarstva, je tako tudi prav. Volodja Šlškovlč Mavrična Urša Po Domžalah in okolici se ne sliši zaman naše ime. Dober glas seže v deveto vas, pravijo. V našem primeru to ne drži, saj glas o nas seže še dlje. Tudi po zaslugi glasila našega vrtca z naslovom Mavrična Urša. V šolskem letu 2003/04 smo dobili priznanje revije Otrok in družina za najboljše glasilo vrtcev in v tem šolskem letu smo želeli nadaljevati z uspešnim delom. Tako je z aprilskim vremenom na dan pokukala že šesta številka »Mavrične Urše«. Tudi letos njene barve predstavljajo mali in veliki otroci, starši, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, svetovalna delavka, vodstvo, upokojene delavke vrtca in ostali zaposleni. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujemo za sodelovanje pri soustvarjanju glasila. Letošnja številka je nekaj posebnega. Posvečamo jo gospodu Janezu Bitencu, avtorju premnogih otroških pesmic, zato smo uvodni del namenili njegovi večni »Četici«. Kot vsako leto je Mavrično Uršo tudi letos pozdravila ravnateljica s svojim prispevkom. Sodelovalo je mnogo otrok vseh starostnih skupin (naslovnico in platnice krasijo risbice Mavrične Urše, ki so bile izbrane na likovnem natečaju), vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic s prispevki o življenju in delu v vrtcu. V Mavrični Urši lahko preberete, kaj vse so otroci doživeli na jesenovanju na kmetiji, kako so izdelali svoje prve knjigice, spuščali gregorčke, sodelovali pri Unicefo-vem projektu - izdelavi punčke iz cunj, kako so v sodelovanju s starši pripravili razstavo ob zaključku projekta »naše roke - vaše roke«, kako poteka učenje angleškega jezika, kaj je izposojevalnica igrač in še in še. Staršem so namenjeni strokovni članki o neverbalni komunikaciji, postavljanju meja pri otrocih, otrokovi potrebi po varnosti in prednostih letovanja otrok. Da Urša ne bi bila preresna, smo jo popestrili s pregovori, domislicami otrok, miselnim razgibavanjem, ugankami, križanko in s poezijo. Z Uršo boste lahko tudi kuhali in pekli, saj boste v njej našli recepte. Letošnjo številko naše Mavrične Urše posvečamo še nekomu. Hišniku Vinku Banku, ki nam gaje letos vzela huda bolezen. Poznali smo ga vsi. ga imeli radi, zato bo vedno živel v nas in z nami. Pridite k nam po svoj izvod in se prepričajte, da smo vse bližje uresničitvi naše vizije, s svojim delom doseči sproščenost, ustvarjalnost, drugačnost. Petra Preveč. Marijana Petrovič Vrtec Urša Ustvarjalna delavnica V aprilu sva po hI nem delovnem načrtu v najmlajši skupini izvedli projekt »RASTE«. Na sprehodih smo z otroki opazovali, kako se prebuja narava (raste trava, listi na drevesu...) in koliko so od jeseni zrasli naši malčki. Pri projektu so sodelovali tudi starši, in sicer v popoldanski ustvarjalni delavnici. S seboj so prinesli cvetlične lončke in zemljo, v vrtcu pa sva poskrbeli za ostale pripomočke. Starši so najprej s papirno tehniko okrasili svoje lončke in vanje posadili različna semena. Pri tem so jim »spretno« pomagali ludi njihovi malčki. Izdelke smo postavili v igralnico na vidno mesto in z zanimanjem opazovali, kaj je zraslo. Vrtec Domžale, enota Palček Skupina malih račk s Tatjano in Urško Mokrišča in bajerji v okolici Domžal V Sloveniji in svetu je vse manj mokrišč. Ljudje jih z različnimi nameni izsušujejo. Ne zavedamo se dovolj, da so prav mokrišča življenjski prostor z največjo raznolikostjo živih bitij. Tudi bajer-jem vse bolj spreminjajo njihovo prvotno obliko. Četa Domžalskih skavtov se je zato odločila, da skupaj na kratko razišče mokrišča in bajerje v okolici Domžal. Lepega sobotnega jutra smo se odpravili k bajerju Plastenka v Radomljah. Na poti nas je spremljal g. Peter Firbas in nam kot biolog predstavil li dve življenjski okolji. Bajer Plastenka je umetni bajer, v katerem najdemo mnogo zanimivih živalskih in rastlinskih vrst. V njegovi neposredni bližini se nahaja tudi mokrišče, v katerem domujejo žabe, gadi, race, rogoz, mahovi in mno- gi drugi organizmi. Pot pa se tu še ni končala, obiskali smo tudi bajer Črnelo, ki je zelo pomembna ribiška postojanka in zgornji brstitveni bajer. Vrhunec našega raziskovanje je bilo merjenje temperature, vsebnosti kisika in pH vrednosti vode in gozdne prsti. Z ugotovitvami smo bili kar zadovoljni, saj je bila vrednost kisika precej velika, pH vrednost pa v mejah normale. Začudeni pa smo bili nad temperaturo vode, ki je glede na temperaturo ozračja in letnega časa precej visoka. Giba- la se je vse od 150C pa tja do 19°C. Po raziskovanju smo se polni novih znanj odpravili proti domu. Pri delu smo si pomagali z laboratorijskimi pripomočki Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Naše ugotovitve bomo podrobneje predstavili 12. maja 2005 ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Na predstavitev ste vsi lepo vabljeni. Ana Hrovat. OŠ Domžale Mentorica: Jana Pertot i™ Poper,.,. MJ Ljubljanska 104 • Domžale • 017241$ 00 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 12 Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne Slovenija, tako kot vsa demokratična in združena Evropa, letos praznuje 60. obletnico konca druge svetovne vojne. Slednja se je v Evropi dejansko končala šele z zadnjo bitko na slovenskih tleh 15. maja 1945. Ta zgodovinski dogodek nam omogoča, da se z velikim ponosom spominjamo ciljev in dosežkov slovenskega odporniškega gibanja, ki so mu zavezniške sile priznale uspehe in njegovo veliko vlogo v boju zavezniške koalicije proti največjemu totalitarizmu 20. stoletja - nacizmu in fašizmu. *LDS .iBIRALNA Uf MOKRAUIA SlOVt Hl)f Zanj se je pod vodstvom Osvobodilne fronte odločila velika večina Slovencev in Slovenk. Slovenski narod se lahko s ponosom in brez sramu spominja dosežkov odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni, njegovi veličini primerno pa bi moralo biti spoštljivo in veličastno tudi praznovanje. V LDS menimo, da ni pomembna le osrednja državna proslava, temveč tudi uradne svečanosti na lokalni in regionalni ravni, pa tudi vse ostale svečanosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, ki jih organizirajo v Evropi. Ob praznovanju 60. obletnice zmage nad nacizmom in fašiz- mom pa želimo v LDS poudariti predvsem sodelovanje slovenskega odporniškega gibanja z zavezniki ter osvetliti pomen te zmage za razvoj naše državnosti in povojne Evrope. Pri tem bi morala ključne poteze potegniti tudi vladajoča koalicija, ki ne zastopa le svojih volivcev in volivk, temveč vse državljane in državljanke te države. Pomen narodno-osvobodilnega boja za osvoboditev Slovenije ter boja proti fašizmu in nacizmu je neizpodbiten in nesporen. Tako udeleženci kot udeleženke slovenskega odporniškega gibanja, kot tudi vse civilne žrtve druge svetovne vojne si nedvomno zaslužijo naše skupno spoštovanje, pa tudi zahvalo, saj je današnja slovenska državnost utemeljena tudi na njihovih žrtvah. V LDS menimo, da ni mogoče zanikati zgodovinskih dejstev, ki potrjujejo, da so bile v Sloveniji v času druge svetovne vojne prisotne tudi formacije, ki so delovale v interesu okupatorjev. Vodstvo stranke se udeležuje slovesnosti ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v slovenskem merilu, člani LDS Domžale pa smo se udeležili osrednje občinske prireditve ob dnevu upora ter prireditve ob dnevu Evrope, ki je bila namenjena tudi obeležitvi 60-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom. LDS Domžale dr. Romana Jordan Clzelj. dr. Peter Jambrek. _ Alenka Jeraj ter Lucija Živec med razpravo na okrogli mizi. i A Evropa za mlade EPP-ED V sejni sobi Občine Domžale smo se v petek, 6. maja ob 17. uri, zbrali in v okviru nacionalnega projekta Slovenske demokratske mladine, skupaj s poslanko v Evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan Cizelj, pripravili okroglo mizo na temo »Pogodba o ustavi za Evropo in mladi«. Predstavili smo, kaj pogodba pomeni za mlade, kaj seje v zadnjem letu spremenilo in kakšne spremembe še lahko pričakujemo. Gostje okrogle mize so bili poslanka v DZ RS in predsednica Slovenske demokratske mladine, Alenka Jeraj, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, dr. Peter Jambrek, in poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj. S 1. majem 2004 se je Republika Slovenija pridružila družini evropskih narodov. Postala je članica Evropske unije, ki ni le politična in gospodarska povezava, je tudi unija državljanov. Državljani članic EU so tudi državljani EU, ki ima svojo zastavo in himno. Pravice državljanov EU ureja ustavna pogodba, varuje jih tudi evropski varuh človekovih pravic. Evropski svet je v letu 2000 sprejel listino o temeljnih pravicah, ki državljanom jamči vse človekove, socialne in politične pravice. EU je tudi unija vrednot. Temeljne vrednote EU so skupne vsem članicam: svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država. Na 6. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 1. februarja 2005 so naše poslanke in poslanci ratificirali Pogodbo o ustavi za Evropo s Sklepno listino. Slovenija je bila tako tretja država, ki je ratificirala Pogodbo o Ustavi za Evropo. Tako je ponovno potrdila referendumsko odločitev Slovenk in Slovencev, da postanemo člani Evropske unije. Poslanka v DZ RS in predsednica Slovenske demokratske mladine Alenka Jeraj se je v svoji razpravi osredotočila na dve temi; izobraževanje in zaposlovanje mladih. Povedala je, daje RS že pred vstopom v EU sodelovala v nekaterih Rešitev je več sredstev za razvoj občin Slovenska ljudska stranka z največjim številom županov, kar 74 je vključenih v Klub županov SLS, še posebej skrbno spremlja razvoj lokalne samouprave in pobude vladne službe za to področje. V zadnjih tednih je v ospredju zakon o financiranju občin, svoje stališče do te problematike je delovna skupina SLS za lokalno samoupravo predstavila tudi na novinarski konferenci. »Podpiramo strožji nadzor pri financiranju občin in porabi proračunskih sredstev - bistveno je le, da je teh sredstev na voljo več kot sedaj.« je poudaril predsednik Kluba županov Slovenske ljudske stranke, Anton Zupet, sicer tudi župan Občine Škocjan. Robert Smrdeli, župan občine Pivka, ki je tudi predsednik Združenja občin Slovenije, je opozoril, da so občine prisiljene v zmanjševanje investicijskih sredstev v komunalno infrastrukturo in ceste zaradi povečevanja zakonsko obveznih izdatkov, med drugim za področje družbenih dejavnosti in čiščenja odpadnih voda. V obdobju 1999-2003 se je tako zadolževanje občin skupno povečalo skoraj za 180%, za 130% pa se je v enakem obdobju povečala prodaja občinskega premoženja. Poslanec DZ in župan Občine Sevnica, Kristijan Jane, je bil neposreden: »Če bodo napredovale občine, bodo napredovale regije in pokrajine, in s tem bo napredovala cela Slovenija.« Po mnenju županov SLS je potrebno čimprej sprejeti nujne spremembe na področju financiranja občin. Za doseganje enakomernega regionalnega razvoja je pomembno, da se zagotovi potrebna finančna sredstva za krepitev statusa občin, za dvig primerne porabe, za razvojne projekte v občinah ter za izgradnjo cestne in druge infrastrukture. Kakršnokoli zmanjševanje investicij na teh področjih bo ogrozilo razvoj, še posebno v slabše razvitih regijah. Lokalna skupnost je eden glavnih temeljev demokracije in razvoja Slovenije, po prepričanju županov iz vrst SLS pa brez finančne sanacije slovenskih občin tega ne bo. To so ključne naloge te vlade, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Po mnenju županov SLS le-ta predstavlja dobro podlago za delo na tem področju. Prvi korak je novi zakon o financiranju občin in rebalans proračuna. Župani SLS ocenjujejo pristop nove Službe vlade za lokalno samoupravo izredno pozitivno, saj je na strani države končno sogovornik, ki razume potrebe slovenskih občin. Anton Zupet vidi problem aktualne gonje proti županom v tem, da se hoče občine in župane predstaviti kot »grešnike«. Vzrok problemov pa po Zupetovem mnenju tiči v dejstvu, da država v preteklosti financiranja področja ni v zadostni meri uredila, občine so kronično finančno podhranjene, zakonske opredelitve glede financiranja občin pa so nejasne. Zakon o financiranju občin naj uredi transparentnost zadolževanja občin, zagotovi naj se tudi možnost sofinanciranja. Trenutno tega ni, rezultat črpanja sredstev iz evropskih skladov pa je zato izredno slab. »Zadolževanja občin pa ne bo več, če bo več denarja za občine,« je poudaril Zupet in dodal: »Občine se ne branijo novih pristojnosti, saj želijo nuditi dober servis svojim občanom, potrebno pa je zagotoviti sredstva za to.« Kristijan Jane je opozoril, da majhne občine niso sposobne sodelovati pri pridobivanju sredstev iz zunanjih virov, saj ne zmorejo zagotoviti lastnega deleža. »Tako so revne občine še revnejše, bogate pa Še bogatejše,« je poudaril Jane. Novo breme občinam pa predstavljajo dodatne obveznosti, ki jih je država v zadnjih letih naložila občinam, ne da bi jim ob tem omogočila tudi dodatne vire financiranja. Kristijan Jane je opozoril na zadnji primer, t.i. družinskega pomočnika, ki zelo obremenjuje slovenske občine in grozi, da bo v prihodnosti postal eden od glavnih izdatkov občinskih proračunov. Rok Ravnikar Boj v prid boljšemu totalitarizmu 55 Evropski poslanec Lojze Peterle je na novinarski konferenci 6.5.2005 spregovoril o referendumu za evropsko ustavo v Franciji, položaju v Kirgiziji ter odnosu do preteklosti. Sprva je Alojz Peterle spregovoril o referendumu o ustavni pogodbi, ki bo 29.5.2005 v Franciji. Stanje je danes še neodločeno, francoski NE ustavi pa bi bila ne samo velika napaka, ampak bi ta odločitev v bistvu zavrla razvoj Evropske zveze. V ponedeljek se bo Peterle z ostalimi predstavniki Konvencije udeležil konference v Parizu, v podporo sprejetju ustave. Glede izida referenduma pa vendarle ostaja optimist, saj druge resnične alternative v bistvu ni. Nadalje je Peterle v vlogi posebnega odposlanca predsedujočega OVSE-ja obširno poročal o situaciji v Kirgistanu. Po prevzemu oblasti, 24. marca 2005, je bila situacija izredno resna in zapletena (dva predsednika, dva parlamenta, dve množici protestnikov), umirja se po odstopu Akajeva in ob sklicu predsedniških volitev 10. julija 2005. Seveda viri nestabilnosti še niso v celoti odpravljeni, je pa odprta pot k političnemu dialogu. V tem smislu je OVSE prevzela mediacijo političnega dialoga. Ta teden je kirgiška vlada potrdila delovni plan, ki je tudi izhodišče za OVSE. Za predsed-nikovanje Slovenije OVSE vlada veliko zanimanje. Mir in stabilnost na tem območju sta prioriteti. Ob koncu se je Peterle dotaknil še domače teme, točneje odnosa do preteklosti. Povsod v Evropi potekajo živahne razprave o preteklosti, o praznovanju konca druge svetovne vojne v Moskvi, o tem, kaj je svoboda. Z.NASM ZG0D0 NSi Nova Slovenija Slovenija zaostaja glede jasnega odnosa do totalitarne preteklosti in prav zato prihaja do čustvenih reakcij. Pri nas, tako Peterle, • še teče boj v prid "boljšemu totalitarizmu" - narava vseh totalitarizmov je enaka, je nečloveška in nedemokratična. Peterle pozdravlja revizijo oz. razčiščevanje dogodkov in podpira razvoj, ki je namenjen razvoju resnice. Bogdan Osolln programih, ki spodbujajo mobilnost mladih in izmenjave študentov. Poudarila je novosti, ki smo jih mladi z vstopom v EU pridobili, kot najpomembnejši: možnost pridobitve oziroma črpanja evropskih štipendij iz različnih evropskih skladov ter možnost, da slovenski študentje lahko študirajo na katerikoli univerzi v EU. Opozorila je na problem velike brezposelnosti med mladimi, predvsem pri iskanju prve zaposlitve in zaključila z aktualno temo -študentskimi servisi in obdavčitvijo študentskega dela. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišče RS, dr. Peter Jambrek, je poudaril pomen Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki ne izničuje dosedanjih pogodb, ki so postavile temelje za združeno Evropo in jih je v bistvu povzela. Poudaril je pomembnost dela pogodbe, ki vsebuje listino o človekovih pravicah in opozoril na nekatera druga določila. Poslanka v F^vropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, je predstavila delo poslancev v Evropskem parlamentu ter odbor, v katerem sodeluje in opozorila na pomembnost ratifikacije Pogodbe o Ustavi za F>ropo. Države članice se lahko odločijo, ali bodo odločitev k podpisu pogodbe sprejele v nacionalnem parlamentu ali z referedumom. Predstavila je tudi zanimivosti o dveh bližajočih se referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Daje razprava gostov navdušila občinstvo, seje izkazalo ob zaključku, ko vprašanj za goste kar ni hotelo zmanjkati. Po okrogli mizi smo se preselili v Kulturni dom Franc Kotar v Trzinu, kjer smo nadaljevali s koncertom Lare Baruca. Lara je predstavila pesmi s svojega novega albuma Mindhacker. Po treh letih je lako prvič svoj album predstavila prav na našem dogodku. Njena vrnitev s težko pričakovano ploščo, ki je pod producentsko taktirko Petra Penka nastajala skoraj dve leti, je mladim lahko ponudila potovanje po človeški psihi, ki je ravno danes, kot še nikoli prej, podvržena zunanjim vplivom, ki vanjo vdirajo in jo želijo spremeniti - iz računalniškega sveta torej sposojenka "hacker". Slovenska demokratska mladina In * aOHNU jOlAM («y V ideološki ihti udaril po vojnih invalidih Vlada RS je na predlog ministra za socialo, delo, družino in invalide, g. Janeza Drobnica, v aprilu sprejela predlog spremembe treh vojnih zakonov, ki so zaradi svoje vsebine močno razburkali javnost. Ta je veliko pozornosti namenjala zlasti spremembi Zakona o vojnih grobiščih, manj natančno in celo namenoma zavajajoče in populistično pa so bile predstavljene spremembe Zakona o vojnih invalidih. Vojni invalidi, ki naj bi prejemali bajno visoke invalidnine, nekateri pa še pokojnine zraven, naj bi bili tega privilegija deležni izključno zaradi ideoloških namenov bivše oblasti, zato naj bi te "krivice" popravil minister Drobnič in uvedel socialno pravičnost, ki je bila doslej poteptana. S temi spremembami naj bi Slovence združeval, je zatrdil na tiskovni konferenci. Prav je, da se problematika vojnih invalidov pogleda podrobneje, preden se kar tako povprek izreka obsodbe in obtožbe in invalidom očita njihove prejemke. Prejemnikov po Zakonu o vojnih invalidih je v Sloveniji okoli 7600. Med njimi je okoli 2400 vojaških vojnih invalidov (invalidi so postali, ko so bili vojaki, večinoma v 2. svetovni vojni), 1250 mirnodobnih vojaških invalidov (to so tisti, ki so invalidi postali med služenjem do pred kratkim obveznega vojaškega roka - zlasti v bivši Jugoslovanski ljudski armadi), 1350 je civilnih invalidov (to so večinoma tisti, ki so postali invalidi med vojno ali po vojni zaradi različnih ostankov eksplozivnih teles, eksplozij bomb in min). Ostali prejemniki so družinski upravičenci. Med vojnimi invalidi, ki naj bi jih udarile spremembe zakona, je tudi 97 invalidov iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo, pa tudi otroci in vdove padlih iz te vojne. In kam se je zdaj izgubila zdaj očitana Drobničeva ideološkost, ko pa je pripravljen v sveti ihti odvzeti tako imenovane privilegije tudi invalidom - borcem za našo samostojnost. To so ljudje, ki so žrtvovali za domovino največ, na njen oltar so dali svoje zdravje in normalno življenje. Prav tako je treba povedati, da večina teh invalidov nikoli ni prejela za stanje, v katerem so, od države, ki je pravzaprav neposredno kriva za njihovo nesrečo (nezavarovane jih je poslala v vojno ali pa posredno povzročila njihovo nesrečo), NOBENE ODŠKODNINE, zato naj bi višina invalidnine na nek način vključevala tudi to. Drobnič je javnosti predstavil bajno visoke zneske invalidnin z dodatki, ki naj bi jih prejemali ne- kateri posamezniki. Takšnih, ki naj bi prejeli več kot 600.000 SIT, je 28, več kot 500.000 SIT pa prejema še okoli 80 invalidov. To so invalidi, ki sodijo v skupino 100 % invalidov I. stopnje: so slepi, brez. okončin ali negibni, zato potrebujejo stalno spremstvo in ne morejo živeti brez. tuje pomoči. In kako je sestavljena struktura prejemkov, ki jih lahko prejmejo vojni invalidi. Ti so sestavljeni iz invalidnine (to znaša za 100% invalide I. stopnje 218,000 SIT, vsi ostali pa prejmejo glede na stopnjo invalidnosti ustrezno manj), dodatek za pomoč in postrežbo za tiste, ki stalno potrebujejo spremljevalcaje 272.000 SIT, do 54.000 SIT lahko prejmejo posebnega dodatka za invalidnost in 147.000 dodatka za samohraniIstvo, čc invalid ostane brez sorodnika. Torej najvišje zneske prejmejo listi vojni invalidi, ki so invalidi najhujše stopnje, ki potrebujejo stolno pomoč in spremstvo (in si ga tako tudi plačujejo) in ostanejo obenem še sami brez sorodnikov. Takšnim naj bi se invalidnine omejile na največ 350.000, pri čemer bo s tem nemogoče plačati stalnega spremljevalca in obenem še preživeti, čeprav se znesek sprva zdi visok. Minister Drobnič se je pri predstavitvi Zakona o invalidih tudi zmotil ali pa zlagal, da naj bi se postopno znižali le najvišji prejemki. To preprosto ni res, kajti zaradi tega, ker bodo vse invalidnine in dodatki obračunani na novi, bistveno nižji osnovi (ta naj bi bila namesto sedanjih 218.000 SIT le 109.000 SIT), kar pomeni, da se bodo znižale invalidnine in dodatki VSEH vojnih invalidov. Prejemali bodo približno pol manj kot doslej. Vojni invalidi naj bi v skladu s spremembami poslej prejemali le še ali invalidnino z dodatki ali pokojnino, ki so si jo prislužili (npr. slepi invalid, ki je delal kot telefonist) in tudi vseskozi plačevali za to svojo pravico prispevke. Tu gre za protiustavno rešitev, saj se mešata dve popolnoma različni pravici. Tudi ta rešitev nikakor ni le nestrokovna, pač pa tudi nepoštena. Upam, da sem vam vsaj deloma uspela predstaviti vso širino in problematiko področja pravic vojnih invalidov. Takšnih rešitev v parlamentu nikakor ne smemo sprejeti (in v Liberalni demokraciji bomo temu odločno nasprotovali) in upam, da bo prevladala zdrava pamet, predvsem pa poštenost v odnosu do ljudi, ki so državi svoje že dali, mi pa smo dolžni poskrbeti za njihovo čim bolj znosno življenje. Cveta Zalokar- Oražem poslanka v Državnem zboru Spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških mLJŠmh Kot prvopodpisana predlagateljica ne nasprotujem skupni obravnavi obeh predlogov zakonov in Podpiram sestavljeni predlog zakona, saj bo tako bistveni namen dosežen, to je odprava težav, ki nastajajo zlasti v lokalnih skupnostih in obenem omogočajo polno izvajanje zakona o prekrških. Pri tem ne nasprotujemo skupni obravnavi in tudi odločitvi odbora ne, če bo ta odločil, da se ho kot dopolnjen predlog pripravil Vladni predlog, saj se nam pri tem ne *di pomemben politični prestiž, Pač pa odprava težave. Vesela pa sem, da je Vlada RS zaznala problem in ga v enega svojih kasnejših predlogov tudi dodatno Vnesla, saj prvotni predlog 25. 2. se ni vseboval te spremembe, po vložitvi sprememb zakona s strani Poslancev, 3. marca pa ga je vlada vključila, res da nekoliko modificirano in tudi okrnjeno, v svoj predlog. Kljub vsemu je temeljni namen dosežen in kot neprimerna se spreminja določba, po kateri so globe Plačane za prekrške, ki jih določa državni zakon, pravnomočno pa so izrečene s strani organov lokalnih skupnosti, prihodek države. Seveda pa je potrebno dodatno raz-misliti, ali ne bi bilo smiselno od odborov amandma sprejeli in dopolniti Vladni predlog zlasti v eni točki, in sicer, da se sredstva, zbrana od glob, torej omenjeni prihodki občin izločijo in ne upoštevajo v znesku lastnih prihodkov občin. Določba, ki ta sredstva upošteva pri izračunu lastnih prihodkov, je namreč povsem nestimulativna, še posebej do tistih lokalnih skupnosti, ki so prejemnice sredstev izravnave. Po sedanji ureditvi občina ni stimulirana, da na svojem območju začne aktivno izvajati svoje zakonske obveznosti, npr. urejanje mirujočega prometa, saj novi prihodki nanjo vplivajo negativno - preprosto povedano, več kot pobere in izterja glob od prekrškov (s katerimi ima tudi relativno visoke stroške s plačilom redarskih in komunalno nadzorstvenih služb), manj sredstev dobi v obliki izravnave od države. Zato sem na vladni predlog tudi pripravila amandma, ki to anomalijo odpravlja, (ilede na opozorila zakonodajno pravne službe pa pri predlogu, ki je zapisan v 4. odstavku novega 17. a člena ne vztrajamo, saj ne glede na dobre namene, da bi globe tudi v primeru, ko postopke vodi sodišče in ne organ lokalne skupnosti, pripadale le-tej, zmanjšane za stroške postopka. Zaradi zapletov, ki bi pri tem lahko nastali pri realizaciji te določbe, pri njej ne vztrajamo. Cvata Zalokar Oražem, poslanka v Državnem zboru RS Zakaj je potrebna sprememba Zakona o RTV? Na seji Državnega zbora Republike Slovenije smo pred časom obravnavali predlog novega Zakona o RTV Slovenija. Predlog tega zakona je cden tistih zakonov, ki so pomembni '■' neodvisno delovanje javnega zavoda. RTV Slovenija bo še vedno ostala Pomemben dejavnik informiranja v naši državi, s tem predlogom zakona Pa seji pravzaprav daje tisti status, ki Ra mora takšen javni zavod imeti - da skrbi za neodvisno in kvalitetno ter vsebinsko bogato informiranje javnosti doma in v svetu. Kontur spomin seže v čas, ko je bil spre-W sedanji veljavni Zakon 0 RTV Slo-venija, se spomni, daje bil zakon takrat ^Prejet v nekih prav posebnih razmerah. Zakon je takrat uvedel, recimo temu, dVotiniosi odločanja o RTV Slovenija, ledanja vladajoča koalicija je sprejela '"'kon, ki je bistveno odslopal od uredil-Vl'. kga področja v evropskih državah, je generalnemu direktorju odvzel v^a pooblastila v zvezi s programi tet ■I'ti prenesel na direktorja radijskih in di-rcktorja televizijskih programov, takšna "espametna odločitev je povzročila med drugim tudi to, da sc je RTV Slovenija s""čila s krizo upravljanja in miljardni- '"' izgubami, izgubljala pa je tudi kon-k'irenčnosl z zasebnimi ielevizijami. '"'eiiilni direktor RTV Slovenija je to-re.l bil formalno sicer odgovoren za vse "• vendar pa ni imel nobenih pooblastil ~? vplivanje na dogajanje ter sanacijo Vl'.ia, kar je potrebno urediti oz. popra- v,'ti z novim zakonom. ^ en ključnih problemov RTV je, da eliko novinarjev na RTV nima urejenega delovnega razmerja, saj naj bi za to j« bilo sredstev, po drugi strani pa RTV lsa finančna sredstva nenadzorovano "^Davčna inšpekcija je pred kratkim M, i K(>Per našla vrslo neprnvilnosli. v-ilopustno je tudi lo, da imajo novinar-•!' nacionalne RTV, ki bi morala biti vzor komercialnim medijskim hišam, tako ^Urejene razmere, za katere nihče ne livarja nikomur. RTV31 pr°hlem je v tem, da so v svelu V sedeli ljudje, ki so bili v poslovim razmerju z RTV SLO. Ob vsakem psovanju o zaupnici direktorju, si je ta lalikn hfl različne načine kupoval naklo- SWosi sveta, 'ospodinjstva plačujejo RTV naročnino!- w tem- kako sc Ul denar na ki v a"i. pa nimajo besede in ludi nihče dnj Potreb notri ."ven RTV je nima. Nujno torej "Jemo zakon, ki bo financam in jJJI" organizaciji na RTV nalil čisie- Vlna. lako kol se ne sme omejevali svobode novinarjev, pa ta svoboda ne sme pomeniti neomejenega nošenja denarja naročnikov, RTV Slovenija ne ustvarja samo informativnega programa, ampak tudi zabavne oddaje, ki stanejo več milijonov tolarjev in se potem nikoli ne predvajajo. Novi zakon bo tudi omogočil, da se vzpostavi nadzor nad porabo sredstev ustanovi, za katero plačujemo (plačujemo vsi, ki imamo IV sprejemnik, pa če gledamo TV SI.O ali ne). Sprememba zakonodaje je z vidika linančne nepreglednosti poslovanja RTV ter ostalih nepravilnosti vsekakor nujno potrebna. Zakon mora postavili jasno odgovornost za finančno stanje RTV, To stanje se je do sedaj reševalo tako, da seje ob prvi priliki višala RTV naročnina. Težave RTV se ne smejo in ne morejo reševati lako, da višamo RTV naročnino, ampak mora biti jasno določena odgovornost in posledice za odgovorne. Z novim zakonom se bo določila jasna odgovornost lam, kjer nihče ne nosi neposredne odgovornosti, nihče nikoli ni nič kriv in tudi nikoli ni bolje. Mrez ustreznega zakona je RTV namenjen samemu sebi. Če bi bila RTV res javna, bi moral predsednik sveta, Janez Kocjančič, glede na rezultate poslovanja in gledanosti RTV v zadnjih letih odstopiti. Odstopiti bi moral tudi zaradi skrivanja plače direktorja RTV Slovenija. Zakaj ni dostopi I? Ni mu treba, saj mu nihče nič ne more. RTV Slovenija je, namesto da bi opravljala javni servis, začela tekmovati s komercialnimi TV postajami. Poročila so se premaknila na 19. uro. naročila seje nova grafična podoba za več kot 17 mio SI T. da 0 oglaševalski akciji niti ne govorimo (Ura resnice). Končni rezultat? Nižja gledanost! Bo kdo odgovarjal in nosil posledice za vsa porabljena sredstva in povzročeno škodo? Ja, naročniki, ko bodo dobili naslednjo položnico, ki bo višja zaradi izpada oglaševanja. RTV program ustvarjajo tudi številni novinarji, ki nimajo urejene zaposlitve. Svoje delo opravljajo na osnovi pogodb, ki jim ne zagotavljajo ustrezne socialne varnosti in tudi za lo nihče ne odgovarja. TI novinarji pa si zaradi neurejenih pogodbenih razmer ne upajo dvignili glasu, saj imajo sklenjene pogodbe za določen čas. ki jim IN jamčijo nobene varnosti. Zato je vsekakor potrebno sprejeti novi zakon 0 RTV Slovenija, saj bo odpravil številne anomalije v tem javnem zavodu. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije 100 let Sokola v Domžalah Domžale je obiskal predsednik vlade Zivković iz Beograda... V letu 1930 sc je iz Domžal odselil Tomo Petrovce, ki je bil član domžalskega Sokola skoraj čisto od samega začetka. Tomo Petrovce je bil nadučitelj v Jaršah, pri Sokolu pa je pomenil vsestransko prizadevnega človeka. Bil je tajnik, zapisnikar, predavatelj, podstarosta in starosta. S svojim delom je zaznamoval društvo od leta 1906 naprej. Njegovi zapiski so v veliki meri tudi temelj raziskav o delu društva in osnova pričujočega podlistka. Kose je Petrovce poslavljal iz Domžal, so mu člani pripravili lepo slovo, zahvalili so se mu za vneto delovanje v društvu ter izrekli svoje in župno priznanje. Petrovce jim je v poslovitvenem govoru zatrdil, da je svoje delo vršil po svojih močeh, tako dobro, kar se je le dalo. Želel je delati dobro, mnogim ni mogel ustreči. Novemu starosti, Egidiju Setfni, je zaželel vso srečo. 9. novembra 1930 je Domžale obiskala Kraljevska vlada z ministrskim predsednikom Perom Živkovi-ćem. V Domžalah so si ogledali sokolski dom, dvorano in ostale prostore. Tudi sicer pa so Domžale od leta 1924 naprej postale mesto z veliko kraljevimi pristaši, saj so različni veljaki, politiki in vojaški častniki redno obiskovali predvsem Slokarjevo gostilno, ki je postala zbirališče kraljevih pristašev. Spet velike težave zaradi neplačanih računov... Z velikimi težavami seje začelo tudi leto 1931. Pokazale so se posledice izrednih stroškov, ki so bili povzročeni z nekaterimi akcijami preteklih let. Denar je postal drag, oglasili so se upniki, ki jih je bilo več, kot so pričakovali največji pesimisti. Seveda se je močno izostrilo vprašanje, kje dobiti denar za poravnavo dolgov. Pojavila so se tudi nasprotja med programskimi in tehničnimi delavci, ki so jih naposled vendarle presegli. Oboji so se združili v akciji glede nakupa novega sokolskega prapora, ki naj bi bil razvit ob 25-letnici društva. Da bi zbrali denar za prapor, so se spet lotili akcije z nabiralnimi polarni. Med darovalci se je znašel na prvem mestu »kum« Franc Majdič z. Vira. Botrica prapora je postala sestra aktualnega staroste Egidija Šetine - Blažena Šetina, tudi sicer zelo dejavna članica Sokola. Za prapor so v Domžalah zbrali 5434 dinarjev. Prireditev ob njegovem razvitju so pripravili v nedeljo, 9. avgusta 1931. Udeležila se je je velika množica obiskovalcev. Ko so kasneje pregledali finančni uspeh prireditve, so bili zadovoljni. Samo članskih krojev so kupili za 4451 dinarjev, za 1500 dinarjev pa so kupili drugega inventarja. V današnjih razmerah je popolnoma nemogoče reči, kolikšen denar je bil to. »Glavni delež na plodonosnem in uspeha polnem delu v telovadnici in na telovadnih nastopih, izletih in tekmah, imata marljivi načelnik, brat Franc Vidmar, in vztrajna načelnica, sestra Milena Durjava!« so zapisali. Naslednje obdobje... V naslednjem obdobju je tehnično vodstvo prešlo v mlajše roke. Telovadbo so poživili s tedaj novo panogo, odbojko, za 5678 dinarjev pa so kupili novo bradljo. Domžalski Sokoli organizirajo nastope doma in v okolici, vendar ti nastopi niso več tako množično obiskani. Predvsem se pozna pomanjkanje denarja tako pri posameznikih kot tudi v društvu. Je pa zato poživ-Ijeno delo na prosvetnem področju. Pripravili so oder, nabavili nove kulise, povečali prizadevanja pri študiju iger in organizaciji predavanj. Knjižnico sokolskega društva sta prevzeli sestri Gizela in Mara Ušeničnik. Obe sestri sta z izjemno osebno prizadevnostjo in sposobnostjo zbirali, urejali, nabavljali in tudi sami darovali knjige. Obiski knjižnice so se močno povečali, njen sloves se je razširil daleč naokrog. Kaj pa domžalski kino? V tem obdobju so osnovali sokolski četi v Blagovici in Trzinu. Zaživi gospodinjsko nadaljevalna šola, na zimo pa tudi godbeni odsek. Ker v svetu snemajo le še zvočne filme, se pojavi zahteva, da tudi v Domžalah nabavijo nove naprave za predvajanje zvočnih filmov. »Nemi film je dokončno preživel, tudi mi moramo poskrbeti, da bodo naši ljudje lahko gledali te modeme filme!« so zapisali. Kino odsek so v letu 1933 sestavljali sposobni in dejavni »bratje - sokoli! - Ivan Šribar, Slavko Bizjak in Jože Sršen. Določeni so bili, da nabavijo omenjene zvočne kino-aparature. Sredstev ni bilo! Predlagali so razpis brezobrestnega posojila, ki naj bi omogočilo nakup omenjenih naprav. Med članstvo so posredovali obveznice po 100 dinarjev. Sokoli podpišejo za 21.200 dinarjev brezobrestnega posojila za nakup naprav, ki naj bi stale 41.500 dinarjev. Ob tem so se pojavili še drugi stroški: preureditev motorjev, kabine, dvorane in še kaj naj bi veljalo dodatnih 6000 dinarjev. Kino-odsek je težavam kljuboval naprej, četudi seje sezona predvajanja filmov v maju končevala. Izkušnje preteklih let so namreč pokazale, da je treba čez poletje s predvajanjem prenehati, če naj bi poslovali brez prevelikih izgub. Tako je »kino-obrat« do septembra prekinil vsa predvajanja, seveda pa se niso prenehale zahteve po poplačilu dolgov. V domžalskem Sokolu so tudi ugotovili, da se je na račun kina zmanjšalo zanimanje za telovadnico, ki je bila vse manj obiskovana. Razlog za omenjeno so našli v različnosti pogledov, kaj naj bo prva in glavna sokolska dejavnost v Domžalah. Zanimivo pa je, da so na zimo poživili delo orkestra, člani Sokola pa soš"Ž prvič zaceli organizirano ukvarjali tudi s smučanjem Sokolsko društvo v Domžalah ob razvitju prapora 1934 na prireditvi pred vhodom v Sokolski dom ... Častna straža ob spomeniku kralju Aleksandu v Domžalah, 10. oktobra 1934. Kaj Je prineslo leto 1934? V letu 1934 so potekale priprave na pokrajinski izlet v Zagrebu in Sarajevu. Izleta v Zagrebu se je udeležilo 14, izleta v Sarajevu pa kar 46 članov. V telovadnici društva so težave, saj telovadci izgube načelnika, ki mora v službo, enako je z načelnico. 28. julija umre starosta Egidij Šetina, ki je bil zadnjih pet let v resnici največja opora za vse delo v društvu. V resnici si je zaslužil vzdevek, da je bil steber društva. S svojim denarjem je zalagal telovadce, plačeval izdelavo kulis, financiral nastope, tekme in izlete ter z osebnimi intervencijami iz-posloval mnoga posojila in podpore. Sokoli so se mu oddolžili s hvaležnim počaščenjem na njegovi zadnji poti v domačem Črnomlju, od koder je bil Šetina doma. Novica iz Marseeilla - kralj Je mrtev! Na večer, 9. oktobra 1934, je odjeknila pretresljiva novica: kralj Aleksander je mrtev. V Domžalah vesti niso zvedeli ne telefonično ne brzojavno. Novico so nekateri le slišali po radiu Praga. Panika. Preplašeni obrazi. Skrb Nešteto vprašanj Kratki odgovori. Dvomi. Upanje, novica morda ni resnična. Vrvenje po cestah. Zbor pred domžalsko pošto. Čakanje sporočil. Molk uradov. Noč nejasnosti. Naslednji dan potrdi resnico. Mučno in težko stanje. Domžale so v Črnini. Vsepovsod žalne seje. komemoracije, sestanki, posveti, delo. Pogreba kra-Ija-Ujedinitelja sta se z društvenim praporom udeležila brat Anton Skok in praporščak Janko Gabrič. »©ruštvo je stopilo v trideseto leto svojega delovanja Matjaž Brojan Prezrta 50. obletnica zgodovinskega podviga V vasi Preserje, v občini Domžale, so že pred drugo svetovno vojno zaskrbljujoče ugotavljali, da se gladina podtalnice nezadržno niža. Vodnjaki, zgrajeni leta 1947 do globine 18 m, so takrat obetali boljše čase za oskrbo pitne vode, pa temu ni bilo tako. Že v naslednjih letih je bilo treba vodnjake poglabljati do 30 m, kar pa ni zadostovalo, saj je voda na globini 30 m usahnila. Zato so nekateri vaščani (kmetje, delavci, obrtniki in tudi intelektualci, ki jih tiste čase ni bilo na pretek), sedli za mizo, da sc dogovorijo, kako iz nastale zagate. Talna voda med Mlinščico in Kamniško Bistrico je bila na 3 do 5 m. Za-biješ pocinkano cev v zemljo, namon-tiraš črpalko na ročni pogon in voda je tu. Specialist za taka dela je bil Ciril Zupan sf, zaposlen kot ključavničar v tovarni Induplati. Treba se je bilo odločiti, planirati (danes bi rekli, naredili projekt), kako naprej. Prvo pobudo o izgradnji vodovoda je dal že davnega leta 1930 Alojz Peterlin , mali kmet, ki se je nekoliko spoznal tudi na elektriko, saj je pri delu pomagal bratu Francu, ki je bil obrtnik električar. Vendar pa njegova pobuda ni naletela na razumevajoča ušesa. Največji razlog je bila bojazen, kako se bo vse skupaj financiralo (takrat je bila namreč velika kriza). Pobudo o ponovni oživitvi misli na izgradnjo vodovoda sta leta 1951 utrnila Lovro Peterlin. (brat Alojza Peterima) in Frane Korbar (Klemenov). Decembra 1951 so v šoli I lomeč sklicali ustanovni občni zbor članov, ki ga je sestavljalo dvanajst članov. Sklep zbora se je glasil, da je potrebno pridobiti čim več članov za boljši finančni izid projekta. Strah ustanovnih članov je bil velik, saj če bi plan izgradnje vodovoda propadel, bi vse stroške nosili ustanovni člani. Delovanje odbora gradnje vodovoda Preserje je steklo, naslednja naloga pa je bila zainteresirati bližnja podjetja Induplati Jarše, Lek Mengeš in Lip Radomlje. Glavno breme zbiranja denarja je bilo na plečih Lovra Peterlin - predsednika, Franca Korbarja - tajnika in Ludvika Kočarja - blagajnika. Zgoraj navedena podjetja so pokazala veliko zanimanje za projekt in prispevala tudi velika denarna sredstva, določen pa je bil tudi prispevek na stanovanjsko hišo. Medlem je bilo podjetje tudi registrirano kol ODBOR ZA GRADNJO VODOVODA PRESERJE - HOMEC -ŠMARCA- RADOMLJE, kar je bila tudi uradna štampiljka Projekt je bil izdelan tudi za Radomlje, kar seje pozneje opustilo. Začelo seje iskanje terena za vodnjak. Glede na studenec na homškem hribu smo bili prepričani, da je okrog hom-škega hriba vode na pretek. Zato se je najprej zakopalo na južni strani hom-škega hriba, za Mlinom Rakec, lastnik parcele je bil Andrej Šare iz Homca. Kopal je znani kopač vodnjakov Jože Grilc in Zgornjih Jarš. Do vode je sicer dokopal, vendar je bilo premalo dotoka. Tako se je iskalo novo lokacijo na severni strani homškega hriba. Kmet Janez Grašič nam je dobrohotno ponudil del parcele za vodnjak. Jože Grilc je ponovno zakopal na novi lokaciji in voda je bila ob malo večjem pretoku Bistrice že na I m globine. Z izčrpavanjem vode z močno črpalko smo uspe 11 do globine 5,2 m. Leseni obod sem prispeval sam, betoniranje pa Peter Borec - zidar iz Preserij. Februarja 1952 je bil sprejet idejni načrt, ki ga je izdelal ing. Janez Pelhan iz Zavoda za nizke gradnje iz Ljubljane. Zidarski mojster Sršen iz Domžal je prevzel izgradnjo 2 rezervoarjev (2x60 m3) na homškem hribu, opaže sem izdelal sam v mizarski delavnici pri Jurju. Na podlagi obljubljenih finančnih sredstev s strani prej omenjenih podjetij so bile naročene cevi v podjetju Salonit Anhovo, naročilo se je lako litoželezne komade za oba rezervoarja kot tudi za izgradnjo vodovoda. Leta 1953 so bili vodni zbiralniki dokončani, pa tudi črpališčna hišica. Prvo črpalko smo si izposodili pri vodovodu Črnomelj. Za redno obratovanje pa sem jih šel iskat v Skopje. Črpališče in vodohrami so bili nared za poskusno obratovanje. Koje bila zima 1953/54 že preteklost, se je bilo potrebno odločiti, kje bo šla trasa za izkop jarkov. Tiste povojne čase se še zavedali nismo, kako imajo današnji polagalci lahko delo, ker imajo na razpolago vso mogočo gradbeno mehanizacijo, ko delo lahko teče hitro in kvalitetno. Kopanje jarkov 140-160x110x50 cm se je začelo v začetku poletja 1954 zahodno od tovarne Lip v smeri proti Homcu. Za izkop jarka so se odločali ludi člani, ki so s kopanjem jarka odslužili prispevek za hišni priključek. Interesentov za kopanje jarkov je bilo dovolj, tako da smo polagalci cevi lahko začeli z delom. Montažo cevovoda je vodil Pavel Konjedec iz Plave, ki nam ga je poslala tovarna iz Anho-vega. Stanoval je pri družini Marije Slevec v Preserjah, ker pa smo bili domačini bolj navdušeni za hitrejše polaganje cevi, smo se sami naučili hitrega in kvalitetnega polaganja cevi (0150-125-100-80-60 mm ). Da se ne bi izkopani jarki zasipali, smo, če je bilo lepo vreme, dnevno položili 50-100 m cevovoda, delali pa smo večinoma popoldne. Konec tedna, ob sobotah in nedeljah, pa smo vršili tlačni preizkus do 10 barov. V primeru, da je preizkus uspel, smo v ponedeljek nadaljevali z zasipom, da ni bilo prevelikih kritik s strani lastnikov parcel. Vsak lastnik parcele je tudi imel možnost, da sam proti plačilu izkoplje in zasuje jarek na svoji parceli. Dela so izvrševali delavci, upokojenci, učenci v obrti, ki so si s tem nekoliko izboljšali svoje življenjske pogoje. Problemov z dobavo cevi in potrebnih odlitkov - T komadov, lokov, ventilov ni bilo, ker smo takrat še nekaj dali na besedo in zaupanje. Tudi plačila za dobavljeni material so bila sprotna, tako da težav pri dobavi ni bilo. Tako smo skozi celo poletje do pozne jeseni 1954 uspeli zgraditi cevovod od Preserij skozi Homec do črpalk ter povezavo vodohramov. Cevovod zahodno od tovarne Lip do tovarne Induplati smo izdelovali pozno jeseni, tako da je že lahko začel poskusno obratovati. Nadaljevanje v naslednji številki. Štefan Kočar Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. KD Prvi izbor, zajemni sklad delniških skladov r-mvll« nproliinla. »i »o «*M«»r» 0*1 pi^Mi v/a|*mneod sni«*« KD Prvi Irtot. v/djwiw« lkldd fWni»lh tM«*». •. Mtrrim u lagajte v najboljše svetovne delniške sklade! ifHpffrp, m voljo m mtotu *uaw ta t (Mih m trt vnn KcMtanin p»»Mh. M mmmm prrMopr« i»Hv» II pt Mlom uprMai* "irtmitnf vkUKfa. Vpivi« lrMl pol«« prmptfcti prpvko i j« no »rtzpitCfittn i:vofl«iKim»9« omnnmi lwtfiwj» «■ poH#fr*qi» pofof II« var(r.mri«>fl ko ix»t» m vato. KD lil »Milimi <■« «. f il»»t>« ram 204. UMH»r» ■■H PREDSTAVLJAMO stran 14 Nemški kardinal Joseph Ratzinger papež Benedikt XVI. Iskrene čestitke Zlatoporočenca Angelca in Ivan Otolani z Vira V lepo urejeni hiši na Viru, Ipav-čeva ulica 3, živita Angelca in Ivan Otolani, ki sta 7. maja 2005 v družinskem krogu praznovala zlato poroko. Ob tej priložnosti ju je obiskala tudi županja Cveta Zalokar Oražem ter jima čestitala in zaželela veliko zdravja ter prijetnih skupnih trenutkov. kmetiji, kjer so delali tudi z volovsko vprego. V letu 1953 seje za nekaj časa zaposlila v Alku v Domžalah in etiketirala steklenice. Prav leto 195 3 je bi lo za bodoča zakonca usodno. »Saj sva se že prej srečevala v Moravčah in se spogledovala,« se smeje spominjata prvih srečanj. »Usodna pa je bila ena od veselic, redka priložnost Zlatoporočenca s pravnu-koma In županjo. 78-letni namški kardinal Joseph Ratzinger, prefekt kongregacije za doktrino vere in eden najtesnejših sodelavcev prejšnjega papeža, rojen v Marktlu ob reki Inn, je bil izvoljen za novega papeža. Izbral si je ime Benedikt XVI., umestit*ona maša je bila v nedeljo, 24. aprila. Nemški papež. Spet eden, ki ni Italijan. Morda pa bo naslednjič prišel na vrsto »vsaj« Južnoame-ričan, če se izrazim z besedami nekaterih. Prvi papež nemškega rodu je bil Gregor V. (od 996 do 999). Zadnji neitalijanski papež pred Janezom Pavlom II. je bil Hadrijan VI. (od 1522 do 1523), ki je bil do zdajšnjega Benedikta XVI. tudi zadnji nemški papež. Mogoče pa je res nekaj na tem, da je večji del predvolilne kam-panije v prid Ratzingerju opravil že Janez Pavel ti., saj sta se vse od leta 1981, praviloma ob petkih zvečer, dobivala na odkritem prijateljskem razgovoru. Joseph Ratzinger, sedanji papež torej, je eden od najbolj suverenih teoloških mislecev Katoliške cerkve. V prijateljsko skupino s pokojnim I. maja 1886 so bile v Chicagu delavske demonstracije in v spomin na ta dogodek je bil I. maj označen za mednarodni praznik dela. Vsakoletno se na ta dan zvrstijo številna kresovanja in druge prireditve. Tako smo tokrat mimoidoče na domžalskih ulicah povprašali, kaj pa njim pomeni ta praznik. Nejc: "t. maj me takoj spomni na kresovanje. Ponavadi kresu-jem v Blagovici, letos grem pa v Tuštanj. Običajno je prav luštno, malo se pozabavamo in tako. Sicer pa je I. maj praznik dela in dobro je. da se delavci takrat malce spočijejo. Za nas je pa su-per, ker nimamo pouka." Boiena: "1. maj - dan dela mi predstavlja neko veselje, saj se takrat lahko večina ljudi spočije oziroma se sprosti, malce pozabava in podobno. Pri nas doma imamo ponavadi za l. maj svoj kres. po tem gremo pa z družbo še malo ven. žurat. Včasih gremo in sedanjim papežem pa med drugim spada tudi nadškof in prefekt Franc Rode, saj jih nemški Die VVelt v nekem oziru imenuje celo triperesna deteljica, sploh pa, odkar je Rode zasedel tako visoko mesto v Katoliški cerkvi in po vsej verjetnosti je papež Janez Pavel II. imenovanje Rodeta za kardinala prepustil Ratzingerju. Da novi papež Benedikt XVI. pozna Slovenijo in daje celo prijatelj Slovencev, je sklepati tudi iz besed predsednika slovenske vlade, Janeza Janše. Sam osebno sem bil po letu 1965 na Ratzin-gerjevem predavanju v Innsbruc-ku. Njegova teološka stališča so bila, kjer je bilo to le mogoče, jasna in precizna, podobno kakor Rodetova v Ljubljani na Teološki fakulteti. Takrat je Ratzinger predaval o stvarjenju in evoluciji oziroma o njuni združljivosti ali nezdružljivosti. Razločno je dejal, da sta stvarjenje in evolucija ko-ekstenzivna ali sorazsežna pojma in daje evolucijo treba pojmovati kot del stvarjenja, kajti na začetku je nekaj moralo biti, da se je lahko razvijalo in tisto »nekaj« je imenoval pramaterijo iz najbolj oddaljene preteklosti vesoljstva. To mimogrede. Kot človek je Ratzinger deloval nekoliko zadržano in z njim kot slušatelj žal nisem stopil v kontakt. Prebral pa sem njegovo knjigo Einfuehrung in das Christentum, ki je v slovenskem prevodu kot Uvod v krščanstvo izšla leta 1975. Izšlo pa je še več drugih njegovih knjig, tudi v slovenskem prevodu. Ko sem ponovno vzel v roke Ratzingerjevo knjigo Uvod v krščanstvo, ponovno ne dobivam vtisa, da bi bila Ratzingerjeva teološka stališča konzervativna. Domneva, da bo Benedikt XVI. precej bolj konzervativen od I_k ."i Nefc Božena med prvomajskimi počitnicami tudi na morje. " Ga. Nadija: "Pravzaprav mi l. maj ne pomeni dosti, dobro pa je, ker si za ta dan lahko človek malo oddahne. Ponavadi imamo takrat domači kak izlet ali pa si vzamemo čas za obiske. Se mi pa prav zdi, da so vsaj takrat trgovine zaprte (smeh!). " G. Marjan: "l. maj pomeni predvsem sprostitev. Vsako leto se udeležim pohoda, ki ga organizira Planinsko društvo Moravče, tako da imamo malce drugačen praznik svojega predhodnika, se mi zdi vsaj neumestna. Ali ne bi mogli vsaj toliko počakati, da že kot papež s konkretnimi dejanji in potezami pokaže, kakšen namerava biti, kaj vse bi rad dosegel v svojem pontifikatu ...? Ali nam to nič ne pove, tudi raznim pro-vokatorjem, da je Ratzinger že pri četrtem štetju glasov premagal edina resna tekmeca, Marti-nija in Antonellija? Tudi Janez Drnovšek je izjavil, da Ratzingerjeva hitra izvolitev za papeža pomeni, da ima visoko podporo med kardinali. Da bi bil torej novi papež konzervativen? Sicer pa predvsem v politiki od nekdaj velja pravilo, da si nekdo, ki velja za zadrtega konzervativca po zmagi na volitvah laže privošči še tako nepričakovano liberalno potezo kot tisti, ki jih že vnaprej z vseh strani občudujejo zaradi njihove odprtosti, liberalnosti ... In tako dalje. Izredno pa sem bil neprijetno presenečen nad Lukom Jurijem, dopisnikom iz. Italije, ki je pred nedavnim kandidiral pri nas v Domžalah, nad njegovo za lase privlečeno špekulacijo, da bi že zgolj to, da si je kardinal Ratzinger za svoje papeško ime izbral Benedikt, lahko pomenilo, da se nagiba k vračanju Cerkve v srednji vek, ko naj bi bilo med papeži še največ Benediktov. Papež Ratzinger si je za papeško ime izbral Benedikt XVI. zato, ker je znano, da zelo ceni tisto, kar je svoj čas poskusil doseči Benedikt XV., ki danes velja za zavetnika Evrope. Cerkev je vodil od 1914 do 1922 in seje najprej (neuspešno) trudil, da bi preprečil izbruh I. svetovne vojne, pozneje pa, da bi čim bolj pomagal vsem, ki so jih posledice vojne ogrožale in prizadele. In kaj naj rečem za konec drugega kot to, da papežu Benediktu XVI. priporočimo v molitve našo Cerkev in ves slovenski narod kakor tudi ves svet, ter da mu zaželimo, da bi dolgo vodil vesoljno Katoliško cerkev v slavo Bogu in v blagor vsem ljudem, ki so blage volje. IVAN KEPIC dela. Se imamo pa vsekakor luštno, ko gremo za cel dan v naravo. " G. Ivan: "I. maj je dan delovnih ljudi. Meni se zelo dobro zdi, da si l/udje lahko takrat malo odpo-čijejo, zame pa ta dan ni dosti drugačen od drugih. Je morda bolj miren, to je pa tudi vse. " Ga. Joiica: "Sama sem za I. maj pravzaprav zelo aktivna, saj se vsako leto udeležim domžalske budnice - sem namreč v narodnih nošah To mi predstavlja prav posebne vrste zabavo. Ponavadi se za 1. maja udeležim tudi prireditve, ki jo imamo pri nas, v Šentjakobu. " Oba sta iz Moravske doline. Gospod Ivan seje 17. decembra 1929 rodil na domačiji »pr Keber« v Podstranu. Pet otrok se je zgodaj srečalo z delom, še posebej, ker je oče, ki je imel glavno »orengo« v hiši, ob kmetovanju v Moravčah postavljal »štante«. Sejmov je bilo včasih v Moravčah veliko in postaviti, pa tudi pospraviti kar 50 stojnic, ni bilo prav lahko. Koje malce odrasel, je pomagal tudi Ivan, ki se spominja, da sta zadnjič z očetom stojnice postavljala prav na veliko noč leta 1941, ob začetku druge svetovne vojne. Do tedaj je Ivan obiskoval šolo v Moravčah in rad se spominja nad-učitelja Berlota. »Izobilja ni bilo, lačni pa tudi nismo bili,« se spominja Ivan, ki je med vojno skupaj z ostalimi trepetal za življenje brata partizana. Zaradi vojnih razmer so leta 1945 izgubili očeta, starega šele 47 let. Kot številni mladi bi šel po vojni rad po svetu, pa je zaradi mame ostal doma vse do leta 1949, koje opravil šolo za voznike. Po treh letih vojaščine doma ni dobil službe. Postal je traktorist v moravski kmetijski zadrugi in rad se pohvali, da je s traktorjem zaoral prvo brazdo v Moravski dolini. Gospa Angelca je rojena v družini Brate, 11. februarja 1934, v Pečah »pr Mejnik«. Starša sta imela sedem otrok in tudi mlada Angelca se je zgodaj srečala z delom, malce odrasla pa že zgodaj vstajala in pomagala očetu na Dom si tiho mi zavetje, ker se skrivam pred ljudmi, ki želijo mi slabo, naj bo eden ali sto. To je malce pesimistični začetek pesmi z naslovom Pesem iz mojega življenja, ki jo je napisala Ivi Bohorč, ki je prav ob mojem obisku praznovala 39. rojstni dan. Kot dekle se je pisala Hribar, njen rojstni kraj pa je vasica Goričica pri Ihanu pod Taborom: Dom moj si topel zame, rada vračam se nazaj iz Ljubljane. Še rajši grem domov v Ihan, doma so moji starši lam. V tej drugi kitici nam Ivi pove, da mora v Ljubljano, trikrat tedensko na dializo, saj so pred leti ugotovili, da njene ledvice ne delajo tako, kot bi morale. Ko grem v Ljubljano, me vse mine, sem brez moči in prave volje. Ko dialize konec je, si rečem, hvala bogu, saj bo bolje. Dializa ji pobere veliko življenjskih moči, ki jo že od rane mladosti namenja tudi svoji veliki ljubezni: novinarstvu in pisanju pesmi, čeprav bi še raje postala otroška zdravnica, morda psihologinja, pa ji ni bilo dano. Zal, pravi, v njenih očeh pa se zasveti žarek sreče, ko govori, kako bo pisala za Domžalske Novice. za srečanja mladih. Od tedaj sva bila z FJko pravi par«, se spominja gospod Ivan, kako sta hodila na sprehode, tudi v Groblje na kakšen koncert, na veselice ... Leta 1955 sta se poročila, to je bilo 7. maja v takratnem matičnem uradu v Moravčah. Pri poroki sta sodelovala Peter Grabnar in Martin Klopčič, v Župnijski cerkvi ju je poročil župnik I rane Vrolih. Prvo obdobje njunega skupnega življenja je bilo povezano z velikim problemom, kako živeti skupaj. Nista namreč imela stanovanja. Ko se je v letu 1955 rodil Iztok, je bila njuna želja po toplem skupnem domu še večja. Gospod Ivan je bil voznik v Ljubljani, od koder seje domov vozil s kolesom, »kolikorkrat se je le dalo«, pravi. Ko je bil pri Gosadu na Mostu na Soči, se mu jetam pridružila gospa Angelca s sinom Iztokom. V letu 1959, ko seje rodil sin Roman, je nekaj časa skrbela za oba sinova, kasneje pa se je zaposlila na Biotehnični fakulteti, kjer je dobro kuhala in odšla tam tudi v pokoj. Medtem seje gospod Ivan zaposlil v Termitu, Peskokopi Moravče, in tam dočakal upokojitev. Zelo rada se spominjata leta 1959, ko sta začela graditi hišo na Viru, kjer živita še danes. V glavnem sta vse delala sama in se že v letu 1960 vselila v še nedograjeno hišo in uresničila svojo največjo željo: živeti skupaj, ustvariti topel dom in skrbeti za oba sinova, ki Pesmi piše že kar nekaj časa. So iskrene, srečne in žalostne, kot je njeno razpoloženje, ki ga narekuje zdravstveno stanje. Z možem, ki ji je v veliko oporo, živi v Domžalah na Miklošičevi ulici, rada pa se vrača domov k mami, s katero se veliko sprehajata, in očetu. Za oba je že napisala nekaj pesmi. Dokler ni zbolela, je 18 let delala v Tosa-mi in tudi tam pisala pesmi ter jih objavljala v njihovem glasilu. Sedaj objavlja pesmi v glasilu Zveze ledvičnih bolnikov Ledvica in se veseli vsake objave, tudi v Slamniku in tudi proznih tekstov, med katerimi so tudi: Boj za preživetje in Zgodba za pet minut. Svoje pesmi in druga dela pokaže mami, možu, tudi prijateljicam ter je vesela, če jo pohvalijo. Pohvala jo naredi bolj samozavestno, pomeni ji sončni žarek v njeno sicer ne preveč veselo življenje. Napisala je tudi igrico o palčku skakalčku za majhne otroke. Upa, dajo bo kdo postavil na oder. Komaj čakam na ledvičko, vedno pride kaj vmes, da s čakalne moram spet. Spet si pravim, saj to je za znoret. Ko moraš na dializo, nisi več svoboden, si vedno vezan, pravi, zato je njena največja želja presaditev ledvice, ki ji bo omogočila, da bo zdrava. Saj, ko si zdrav, misliš, da imaš vse. Ko pride bolezen, je žalost, ki najde odmeve v Ivičinih pesmih, kjer piše tudi o bolečini, saj kdor imata danes družini. Stara starša se veselita treh vnukinj ter dveh pravnukov Iztoka in Lucijana, ter sta srečna, koju vsi skupaj obiščejo. Rada sta doma, ko pa jima postane dolgčas, se odpeljeta v Peče, kjer sta na podedovanem zemljišču uredila gospodarsko poslopje, po biološko dinamični metodi vrtnarita, sodelujeta v društvu Ajda, gospod Ivan čebelari z 20 panji in je član Čebelarske družine Moravče ter je ponosen na priznanje Antona Janše II. stopnje, za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva, je pa tudi član Združenja šoferjev in avtomehanikov. Oba vedno znova ugotavljata, da podobno kot drugi upokojenci nimata časa, saj se gospod Ivan ukvarja še z eno neprofitno dejavnostjo, izdeluje popotne palice, s katerimi je pot v planine, kamor tudi rada zahajata, še lažja. Sta tudi člana Društva upokojencev Vir, člana kolesarske sekcije, ki jo rada povabita v Peče, pa še kaj bi se našlo. »Delal sem zato, da bi delal, ne pa da bi kaj zaslužil,« smeje pravi gospod Ivan, kije najbolj zadovoljen s tistim, kar naredi sam. In ko pogleda ženo Angelco, veš, da se imata še vedno zelo rada. To govore njune oči, pa tudi besede, ko odkrito priznata, da drug brez drugega ne bi znala živeti. Ampak tako hitro je minilo, pravita in povesta, da sta najraje doma na Viru, ko jima je dolgčas, pa gresta v Peče in obratno, se smejita. Ampak za zlato poroko sta šla nekaj dni v toplice in vseskozi mislila na svoja dva domova: Vir in Peče. ^y In kako živeti skupaj toliko let. »Ni težko, če si rad skupaj, če ne misliš le na materialne dobrine in v njih iščeš smisel življenja«, sta odločena, »in če se imaš rad in si srečen, ker si po petih desetletjih še skupaj«, se smejita in se imata lepo. Naj bo tako tudi v prihodnje, spoštovana Angelca in Ivan Otolani. Naj ^ vaju spremljajo zdravje in sreča ter veliko prijetnih trenutkov na Viru ali v Pečah. * Iskrene čestitke ob zlati poroki tudi v imenu Uredništva Slamnika. Vera Vojska G. Filip: "Ja, saj je dobro, da imamo praznik dela, vendar pa se tudi na ta dan najde delo. Če človek ne gre v službo, je treba pa kaj okrog hiše postoriti. Ne rečem pa, da tudi to ne more hiti sprostitev (smeh!)." Alenka Žumbar Pogovor z Ivi Bohorč Pesem iz mojega življenja dialize ne doživlja, ne ve, kako hudo je. Se ne da povedati, pravi Ivi. Potem je spet vse po starem, . nič se ne premakne spet. Jaz pa čakam in spet čakam, kdaj se odločili bodo spet. Upanje ji ostaja. Prepričana je, da se vse v življenju zgodi z nekim namenom, da po dežju pride sonce in upa, da se bo tudi njej zgodilo sonce. K temu soncu bi veliko pomagala uresničitev še ene hjene srčne želje - izid samostojne pesniške zbirke. Nekoč, pravi Ivi, in potem bo še več sreče v njenih danes žalostnih očeh, ki še niso izgubile upanja. Tudi zaradi pomoči moža in staršev, ki imajo Ivi radi. To je zgodba v pesmi moji, ponavlja se dan na dan. Jaz še vedno sanjam o ledvički, kdaj prišel bo tisti srečni dan. Držim pesti, da se to zgodi čim prej. draga Ivi, in da kmalu doživiš novi rojstni dan. Vera Vojska Anketa 1. maj - praznik dela ■ koledar priredite 12. -27. maj 2005 10.00 -12.00 in 15 00 -19.00. VSTOP PROST ČRTOMIR FRELIH sftfcarsfea razstava VJJL^ Črtomir Frelih je bi rojen leta 1960 v Nomenju v Bohinju, "leta 1985 je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apofioniju, grafično spectaiko pa končal teta 1990 pri profesorjih Zvestu Apoltoniju in Branku Subyju. Na ALU v Ljubljani je leta 1997 še magistrira! s področja didaktike. Poučuje na likovnem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani kot habilitiran izredni profesor za risanje in grafiko. Med leti 1997 in 2000 je bil predsednik umetniškega sveta ZDSLU, od leta 1997 do 2001 je bil tudi glavni urednik strokovne revije Likovna vzgoja. Trenutno je predstojnik oddelka za likovno pedagogiko Pef trne) je okoli štirideset samostojnih razstav in sodeloval naštevHnih skupinskih razstavah doma in v tujini, za kar je prejel nad deset nagrad Živi in ustvarja v Radomljah. petek, 27. maj 20.00 - za abonma MODRI in IZVEN četrtek, 2. junij - abonma RDEČI in IZVEN petek, 3. junij - abonma ZELENI in IZVEN sobota, 4. junij - za IZVEN Yasmina Reza: EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama Ljubljana, intelektualna komedija režija: Janusz Kiča, igrajo: Ivo Ban, Milena Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Saša Pavček in Aleš Valtč Yasmino Reza na domžalskem odru že dobro poznamo, saj srno si v izvedbi Male drame ogledali že tri dela te uspešne francoske pisateljice, brez izjeme pa so naletela na odlične odzive. Njeno najnovejše besedilo uprizarja gledališče znotraj gledališča, saj spremlja skupino igralcev, ki vadi »en španski komad«. Spoznamo sestri igralki, eno slavno, drugo neuspelo, njuno mater in njenega ljubimca, kar je dober povod za duhovita poigravanja na temo gledališkega zakulisja in razmerja med igralčevo vlogo in zasebnostjo. Meje med gledališčem in resničnim svetom za protagoniste Rezine hitre, gibke in klepetave komedije postajajo vedno bolj nejasne ... dani so torej odlični pogoji za novo uspešnico z vrhunsko igralsko ekipo "Vasmina Reza /.. J vse elemente dodobra premeša in zapakira v všečne, gledljive in večinoma zabavne situacije /.../ in jih začini z ravno pravšnjo mero zapletov in čustvenih pretresov, da gledalcu namigne, da se pod plastjo lahkotnosti skriva še kaj več." Delo Julia-Maria Kretz violina Mojca Menoni violina Jexandr^ Raze.'', ziohi Zoran Markovič kontrabas Mate Bekavac klarinet Boštjan Lipovšek rog Paoio Calligaris fagot do t2: Dobrodošli! *!t..> Tudi letos festival Gorenjskih komedijantov Od Trnuljčice do Obračuna pri Hudi luknji, Mačka v žaklju in še kaj Festival Gorenjskih komedijantov, ki v juniju v poletno gledališče na Močilniku privabi na stotine ljubiteljev gledališča, bodo letos od 17. do 19. junija že osmič organizirali člani Kulturnega društva Jožef Virk Dob - ob pomoči nekaterih kulturnih institucij. Z željo, da bi 8. festival Gorenjskih komedijantov potekal čim bolj nemoteno, je bila v sredo, 20. aprila, v Dobu okrogla miza, na kateri je selektor Peter Militarev ocenil gledališko sezono 2004/05 na Gorenjskem in objavil spored festivala in festivalske nagrade. Povedal je, da je izmed 19 prijavljenih predstav, ki si jih je ogledal, izbral šest predstav, ki si jih bomo gledalci lahko ogledali v letnem gledališču in kulturnem domu v Dobu. 8. FESTIVAL GORENJSKIH KOMEDIJANTOV, ki je hkrati tudi medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin Gorenjske, bo potekalo po naslednjem razporedu petek, 17. junij 2005 ob 21. uri: J. in W. Grimm - Iztok Valič: Trnuljčica -Gledališče Toneta Čufarja Jesenice ob 23. uri: B. Be-šter: Hočem nazaj, Lutkovno gledališče Kranj, sekcija »BB teater« sobota, 18. junij 2005 ob 21. uri: M. C. Machado: Obračun pri Hudi luknji, Gledališče Bohinjska Bistrica ob 22.30. uri: G. Fedeau: Maček v žaklju, (iledališka skupina Farnega kulturnega društva Koroška Bela nedelja, 19. junij 2005 ob 21. uri: R. Coonev: To imamo v družini, KUD Predosljc Ob 23. uri: A. Nicolai: N.N. moški. Mladinsko gledališča Tržič skupina Smeh. Dobrodošli na 8. festivalu gorenjskih komedijantov v Dobu. v. v. LETNO GLEDALIŠČE DOB 17. - 19. JUNIJ 2005 Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci Knjižnice Domžale! Skupaj z Vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki Vam no na 2000 m2 ponudila pestro izbiro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. Selitev načrtujemo v avgustu. Pri selitvi nam posredno lahko pomagate tudi Vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako? Ker se približuje čas poletnih počitnic in dopustov, vam svetujemo, da si že sedaj, na začetku poletja izposodite čim več počitniškega in drugega branja, ki ga boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste šele v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v I. nadstropje poslovnega centra Mercator. V času selitve bo knjižnica delovala po spremenjenem umiku, nekaj časa pa bo za uporabnike tudi zaprta. O vsem tem Vas bomo sproti obveščali v medijih. Več knjig si boste izposodili, hitreje se bomo preselili v nove prostore in manj časa bo knjižnica zaradi tega zaprta! Izkoristite torej dolgo vroče poletje in naberite si čim več branja! Vaši knjižničarji Kontrabant s švercano etno j uhico p(r)odira meje Glasbena skupina Kontrabant nadaljuje svoje razmejevanje obzorij s pohodi skozi mejne prehode in mimo njih in podjetnim preprodajanjem švercane robe doma. Mesec april je zaznamovala s kulturnim atašejstvom v Franciji in barvanjem jurjevanja na avstrijskem Štajerskem, v maju bo skupaj s znamenitimi Trubaši iz srbske Guče igrala v letnem gledališču Studenec (20. 5.), junija bo kot skupina z repertoarjem, ki podira meje, povezovala vse železarje sveta na njihovem srečanju na Ljubljanskem gradu (9. 6.). Poleg ostalega bo ob koncu počitnic glasbena obzorja širila na letos že desetem Etno ročk festivalu v Domžalah (26. 8.), jese- Recenzija filma: v Čakajoč na srečo Film s pomenljivim naslovom, je nastal v fran-cosko/mavretansko/švicarski koprodukciji, pod taktirko režiserja Abderrahaneja Sissa-koja in je za nas, Evropejce, še posebej zanimiv. Hipnotična atmosfera, ki jo krasijo zvoki prostranega oceana, nam na eni strani pričara veličino človeškega hrepenenja, na drugi pa nas obda z mirnostjo in harmonijo, ki je vselej že poleg nas, vendar smo preveč osredotočeni v prihodnost, da bi jo uzrli. V mali afriški vasici (gre zgolj za nekaj hišic) poleg oceana, ki deluje kot izgubljeni del nebes, se zbirajo možje od vsepovsod, namenjeni boljšemu življenju naproti. Kratkočasijo se s pri-povedanjem kratkih zgodbic o svojih preteklih pustolovščinah in doživetjih. Kot njihov antipod, so v zgodbi prikazane ženske, o katerih imamo zahodnjaki pogostokrat izkrivljeno predstavo o tem, kako prikrajšane in neenakopravne so v tretjem svetu. Na tem "pozabljenem delu sveta" pa so ženske predstavljene s svojevrstno milino in spokojnostjo in zdi se. da so popolnoma pomirjene s svojo situacijo, saj se nahajajo ravno tam, kjer morajo biti. Nobenega nepotrebnega tarnanja in hrepenenja, ki bi jih navdajal s tesnobo in praznoglavim upanjem, da so razmere za življenje za njih bolj ugodne nekje drugje. Gre za izredno zanimiv vidik, saj nam zahodna emancipacija žensk ponuja precej drugačno podobo. Tako na Zahodu reproduciramo "samostojne, neodvisne in ultra kompetentne karieristke (nekatere se imajo celo za feministke), ki, oborožene z nešteto podatki in brez dlake na jeziku, vstopajo v naš, moški svet. "Sedaj smo enakopravne," porečejo "emancipi-ranke," mi, moški, pa se zgolj namuzamo in bedasto zahahljamo ob prikriti misli, da bi nas kdaj morda lahko celo nadvladale. Te iste ženske, ki do nedavnega niso imele še niti volilne pravice, njihov življenjski prostor pa je bil skrčen na horizont opravljanja gospodinjskih opravil. Pa je s tem kaj narobe? "Seveda je," bi porekle ljubke najstnice, drage dame in spoštovane gospe, "sedaj smo emancipirane, pogoji pa so za oba spola enaki." Ko bi vsaj bili! Ljudje smo namreč nepopravljivo naivni in res kar verjamemo (včasih je to seveda tudi dobro), da nam bodo deklara- tivni pogoji pri razpisih za delovna mesta in tam neke politične kvote, ki na kandidacijskih listali za izvolitev v organe nacionalne, lokalne in mednarodne oblasti, zagotavljajo razmeroma uravnoteženo spolno zastopanost, tako želeno enakopravnost tudi prinesle. "Vendar nekje je treba začeti," porečete, "saj nam je šele francoska revolucija prinesla tudi človekove pravice." Modro molčim, v mislih pa imam senzibilnost in milino podsaharske Afrike - zibelke človeštva. "Odseli se tja potem," sledi zloben ugovor. "Morda grem na potep in tudi nikoli nisem trdil, da naš lepši spol ni večinoma prav prikupen. Saj, po drugi strani, kakršni moški, takšne .... Povrh vsega pa nas sama eksistenca sili v obrambno držo, ki jo prežema tekmovalno vzdušje. "Življenje je borba, človek pa je človeku volk," bi porekel /nameniti filozof llohbes. V naši mavretanski vasici pa obstajajo zgolj podobe in neizrisljive predstave o tem, kakšno je življenje tam zunaj. In kot v večini primerov: morda je bolje ne vedeti. "Čakajoč na srečo" je afriški odgovor na "Čakajoč na Godota" inje ena od niza Kinodvorskih "meditativnih" projekcij, ki pa vendarle spada med boljše. Moški pa medtem čakamo na dogodek, ki ganikoli ni bilo ali pa je že prišel. Blažene ženske! Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v Ki-nodvor-u. Žiga Ćamernik ktadnica slovenske ljudske glasbe, prijem potovalnih vetrov romskega kolesja, dotik židovstva in temperament Orienta so francoske glasbene sladokusce prepričali, da so meje v svetu Kontrabanta prožen in zabri-sovan pojem. Na avstrijskem Štajerskem pa je z omenjenimi aduti jurjevanje dobilo prave barve. Z desetletnimi izkušnjami so kontrabantarji na noge dvignili sprva precej zadržano, a slednjič navdušeno občinstvo v mestecu Sankt Georgen pri Juden-burgu. Original zasedbo v sestavi Bčle Szomija Kralja, Urha Vrenjaka, Vida Klančičarja in Janeza Vrenjaka ml. je že pred časom začinil pihalee in kontrabasist Sašo Debe-lec, sol že leta kot tonski mojster in priložnostni kitarist dodaja Dušan Žele/.nikar, pred kratkim pa je zvok skupine popopral še violinist Matjaž Medvešek. S Kontrabantom je na zgoščenki Prešvercano tihotapil tudi ljudski godec i/. Kamniških planin, Jane/, Vrenjak-Stegn. Zapel je en star šlager in prav ljubko zaneseno dolenjsko ljudsko pesem-Etno juhiCO, ki dokazuje, da med sodobnejšo glasbo in godčevstvom ni tako velikega razkoraka, kot se zdi, bo, kot že rečeno, mogoče v živo poslušati vse leto. Užitek se poleg že navedenega obeta že kmalu tudi gurmanom v Klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani (II. 6) in uživačem morja na Izolskem mediteranskem festivalu (12. 8.). Tou Džoužl, tou-l ni pa znova pokukala čez meje v že zelo znani Straden (4. 9.) in špan-cirala po hrvaškem Špancirfestu v Varaždinu (3. 9.). Kontrabant je kot del širše kulturne slovenske odprave 8. aprila zastopal slovenske glasbene barve na Mediteranskem festivalu v mestecu Firminv v Franciji, tik pred koncem a'prila, natančneje 24. 4. pa je gostoval na avstrijskem Štajerskem v mestecu Sankt Georgen v bližini .ludenburga. V francoskem kulturnem središču Maison de ta eullure Le Corbusier, kjer se je s svojim fotografskim delom pod naslovom Spomini za en krajcar in več predstavila tudi vizualna umetnica in fotogralinja Arven Šakti Kralj S/.omi, so kontrabantarji doživeli pravo evforijo občinstva. Francozi so se kljub nepoznavanju slovenske besede navdušeno pridružili brisanju meja med kulturama. Kontrabant jim je predstavil utrinke iz svojih štirih albumov (Utrinek, Regrat u salat, Z nogami v zrak in svežega Prešvercano) in pokazal, da je Slovenija država na prepihu kultur, polna vplivov Balkana, melosa ravnic in discipliniranosti nekdanje Avstro-Ogrske ter vroče-krvnosti Italije. Glasbeni repertoar je plešoči množici govoril, da so se tudi čez slovenska ozemlja klatili Kelti in jih osvajali Francozi. Za- fin - fz / Zimska pokrajina skozi objektiv Janeza Kosmača Zima se je že poslovila iz naših krajev, za vse, ki pa bi še radi "bujali spomine na tihe zasnežene popoldneve z naravo, polno ledenih motivov, je te dni v kulturnem domu v Radomljah "a ogled razstava fotografij z naslovom Zimska pokrajina avtorja Janeza Kosmača. Janez Kosmač, dolgoletni, pravzaprav prvi predsednik Foto kina •n video kluba Mavrica je v teh krajih sinonim za amaterski film 'n dobro fotografijo. Pri svojih 73 letih se še zelo dobro spominja začetkov pred 40-imi leti, koje bil, takrat na Škrjančevem Pri Radomljah, kjer je bil rojen, eden od začetnikov ljubiteljske foto in filmske dejavnosti na območju tedanje občine Domžale ter pobudnik za ustanovi- tev kluba MAVRICA. V svojem 40-letnem vodenju tega kluba je Mavrico popeljal do zavidljivih uspehov in splošne prepoznavnosti na tem področju, ki sega daleč izven meja naše občine. Skupaj s kolegi se je udeleževal različnih filmskih festivalov po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, med vrsto priznanj je leta 1984 prejel tudi naslov Kandidat za mojstra amaterskega filma. Koje v 90. letih amaterski film zaradi vse večjega prodora videa zašel v krizo, seje Janez Kosmač preusmeril v fotografijo, njegovi uspehi pa so se še kar nadaljevali. Leta 1995 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila naslov Fotograf l. razreda, lansko leto pa je za uspešno razstavljanje na mednarodnih razstavah in v tujini od Mednarodne zveze za • Grosuplje ■ Ivančnn Gorica - Domžale SBMS-ltCOVMA, GOS*00MJH0 AMIAT, KUMA NAKAVE, HKItOMAJHHU, AKUSTIKA. PRALNI STROJ CANDY CNE 101 T 1000 obratov. A energijski razred. A učinek prania nastavljiva temperatura pnlagainnje porabe glede na količino in vrsto perila hitri 32 minutni program, tipka za 400 obratov, vode v bobnu TV PHILIPS 29 PT 8520 • 100 HZ 100 HZ, 100 programskih mest, hitri teletekst. ustavitev slike. 2 x scart priključek, rgb priključki popolnoma raven ekran Cena 99.990 SIT MP3 PREDVAJALNIK Stara cena 102.990 SIT Cena 79.990 SIT TM 110 BF Kapaciteta 256 MB, formatMPI/MP2/MP3/VVMA/VVMV/AS F/WAV diktafon, ponavljanj, vgrajen radijski FM spreiemnik, izenačevalnik; DbblD3 prikaz, prikaz besedila, točkovni LCO 96 X 26 mm, 7-barvna osvetljenost. 13 jezikov, USB 2.'0, deluje kot spomniski ključ. Masa: 29 g (brez baterije AAAj Mere (mm); 83 * 32 « 21 Cena 12.990. SIT Ugodni plačilni pogoji, gotovinski popusti, možnost kredita KREDIT TAKOJ -PLAČILO na 24 OBROKOV DOMŽALE, Ljubljanska 92, tel.: 01/724 40 90, GSM: 041613555 umetniško fotografijo FIAP prejel razstavljalski naslov Artiste FIAP. Svoje znanje je vsa leta nesebično prenašal na mlajše člane, s prizadevnostjo pa je vseskozi skrbel za organizacijo prireditev in razstav svojih prijateljev, članov Mavrice, na veselje mnogih pa je tokrat spet pripravil samostojno razstavo na njemu zelo ljubo tematiko zime. Izbor tokratnih fotografij kaže na neomejeno število motivov v zimski naravi, ki jih avtor z vztrajnostjo in vzhičenostjo nad tiho lepoto zimske pokrajine najde povsod: ob pogledu skozi okno na domači vrt, na zimskih sprehodih po okolici doma na Hudem, v bližnjem parku, idr. Njegovo pozornost pritegnejo osamljeni kozolci sredi polja, drevje, obdano z ivjem, ozka gaz v visokem snegu, premraženi ptički, zimski sončni zahodi ipd. Fotografije so razstavljene v Galeriji Dom in v zgornji Kodrovi dvorani, kjer je bilo 25. aprila tudi slavnostno odprtje razstave. V prijetnem sporedu večera, ki ga je z nekaj ljudskimi pesmimi popestrila Silva Kosec, smo si lahko ogledali tudi tri t.i. dia eseje avtorja razstave in Matije Kosmača. Janezu Kosmaču, ki je prav te dni prejel novo fotografsko nagrado, prav gotovo ne bodo ušli tudi nekoliko toplejši pomladni motivi in morda si kmalu lahko obetamo novo razstavo. Jasna Paladln Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje vabi v petek, 27. maja, ob 19.30. uri na odprtje razstave izdelkov slikarskega in oblikovalsko- lončarskega oddelka v Galeriji in knjigarni Beseda, Kajuhova 5, Domlale. Dobrodošli! Likovna razstava v Galeriji Domžale Črtomir Frelih Z razstavo priznanega umetnika Črtomira Rreliha se končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Sezona 2004/2005 je bila pestra, predstavili so se umetniki iz različnih slovenskih krajev in vsak s svojim lastnim, posebnim spektrom ustvarjanja, ki ga vrhunsko zaključujejo figuralna dela domačega umetnika, saj je v nizu kulturnih prireditev ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg tudi tokratna razstava posvečena temu slovesnemu dogodku. Otvoritev razstave je potekala 12. maja 2005, ki so jo popestrile izbrane pesmi Janija Kovačiča. V uvodnem delu je Frelihovo delo predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in nas v predstavitvi avtorjevih zadnjih stvaritev popeljala v svet figur ter izpostavila odnos njih samih do sebe in do ob-dajajočega okolja. Vsebinsko avtor s svojimi razkrojenimi figurami postavlja vprašanja in dileme o zgodovinskih dejstvih, osebnih pogledih, spoznanjih in pomiritvah. V smislu likovne problematike pa s prodorno potezo čopiča nakazuje figuralne like enkrat bolj in drugič manj prepoznavne, a na svojevrsten način vedno povezane z obdajajočim okoljem. Res je, pri Črtomiru Frelihu dialog med figuro in ozadjem vselej ostaja, čeprav figura v posebnih legah kompozicijsko uravnoteženo vedno na njem prevladuje. Glede različnih leg teh figuralnih likov pa jih je Stibilj Šajnova razvrstila v tri skupine: na eni strani so razkrojeno nakazani človeški liki v rjavo-ze-meljskem ciklu, nato ležeči liki, s katerimi se avtor približuje pejsa-žem, ki so bili v preteklosti ena izmed njegovih izbranih motivnih smernic, in zadnje izstopajoče ter anatomsko izrazite figure na ozkih in pokončnih formatih lesenih desk, ki s svojo naravno strukturo pre-finjeno izstopajo iz monokromnih, lazurnih barvnih nanosov. V splošnem pogledu se ne moremo izogniti dejstvu, da v Frelihovih figurah najdemo in vidimo kristomorfne podobe, kar s svojo ekspresivnostjo in temačnostjo povezujemo z obdobjem temnega modernizma, tako značilnega za slovenski prostor. Marij Pregelj, Gabrijel Stupica in Janez Bernik so tisti prvi začetniki »temnega modernističnega slikarstva«, ki so pred petdesetimi leti začeli ustvarjati novo, hladno realnost podobe, ki svoje eksistence ne more speti s kako višjo smotrnostjo sveta in človeka v njem - namreč to je podoba človeka, ki je ujeta v večno tesnobo in lastno svobodo, v kateri si mora sam zgraditi vrednote in jih tudi uresničevati. In tako vse kar figure izražajo s svojo pojavnostjo je zrcalni odraz, sredstvo in proizvod umetnikove notranjosti. Resnično izrazno moč in pretresljivost sli-kar-figuralik črpa iz osebne, skoraj neprenosljive in težko sporočljive osebne izkušnje. V Bernikovem slikarstvu, po Brejčevih besedah, najdemo pomembno resnico: slikarstvo je prav zato, ker je izdelovanje iluzije in harmonij, ki jih ne bomo nikdar srečali v življenju, nekaj neznansko dragocenega. In kot Janez Bernik tudi Črtomir Frelih na svoj način ekspresivno izpostavlja svoj odnos do zasebnega pojmovanja človeka v družbi in okolju, predvsem pa oblikuje lastno mitologijo v svoji poetični in metafizični dimenziji. Vendar se Frelihova dela v nečem razlikujejo, seveda skladno s kontinuiranim razvojem moderne podobe, kajti dela z razliko od večne sivine vsebujejo veliko več barve in beline. Vendar, ali ni že Gabrijel Stupica ustavil neustavljivi proces svetlenja slike in svetlobo spremenil v »dejanje prepoznavanja v posvetnem, freudovskem 20. stoletju«? Res je, na Frelihovi barvni paleti bela barva odigrava odločilno vlogo kot pri Stupici, in iz nje usmerja likovno zanimanje ter z njo razkriva simbolne pomene: bela barva je prav tako opisna in sporočilna kot katerakoli druga, saj so v njej skrite tudi tiste, ki jih ne vidimo, v svoji simbolni vrednosti pa prinala pozitivnost, življenje in razsvetljenost. Razstavljeni opus frelihovih modernističnih podob figuralnega slikarstva, v katerih se motivno navezuje na naklonjenost človeški figuri in njenemu odnosu do okolja, lahko postavimo v nadaljevanje nove podobe v postmodernističnih okvirih. Že slovenska figuralika 90-ih je imela globoke korenine v novi podobi in slikarstvu, ki je nastajalo v 80-ih prejšnjega stoletja. To je čas. ki ga zaznamuje stilni plurizeni, vendar se izpostavljata dve liniji oblikovanja podob: pri prvi se likovni izraz približuje realističnemu, značilna je predvsem socialna vsebina del. medtem ko je druga izrazito in-timistična linija in se podaja v svet človekove eksistencialne stiske in vprašanj, dela v tej maniri pa izzvenijo kot sanjski privid. Če že moramo Frelihovo figuraliko umestiti v te okvirje, je bolj pripadnik druge skupine umetnikov, čeprav je njego- RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIB0S d.o.o. tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Sošolci, spet se dobimo! Lani smo učenci domžalske osnovne šole, tisti, ki nam je bilo dano prvim med vsemi hoditi v osmi razred osnovne šole, praznovali 45-let- nico končanja našega šolanja na osnovnošolski stopnji. Zbrali smo se pri Kebru in bilo je lepo. Skupaj smo v oživljanju spominov preživeli lep večer. Četudi letos ne gre za posebej pomenljivo okroglo obletnico, se vendarle zberemo zadnji petek v maju - 27. maja 2005, ob 18. uri pri našem sošolcu Janezu Repanšku na Rudniku. Janez obeta, da bo lepo. prijetno in da bomo dobro postreženi. Kdor od sošolcev, (šolanje smo končali v juniju 1959), utegne, hoče, zmore, komur dopušča zdravje, ta se bo zadnji petek v maju podal na Rudnik. Dobrodošli! Pripravljalni odbor va figura občasno tudi prepoznavna, izraža pa ekspresivno čustvenost, senzibilnost, ki jo umetnik v svoji realnosti večno nadgrajuje. Katarina Rus Govorica preprostih stvari Dobrodejni plameni duha Petdeset dni po veliki noči je praznik binkošti, d«" prihoda Svetega Duha. Judje so praznovali binkošti kot spomin na prejem postave na gori Sinaj: petdeset dni po izhodu iz Kgip-ta je Bog Mojzesu izročil deset zapovedi, zapisanih na dve tabli postave. Naš izraz »binkošti« je soroden nemškemu »Plingsten«, oba pa izhajata iz grškega števnika »pentekoste« - »petdeseti« (dan). Binkoštni čudež prihod ali izlitje Svetega Duha na Jezusove učence - je priljubljena snov cerkvene umetnosti. Prikazani so apostoli skupaj z Marijo v dvorani zadnje večerje, nad njihovimi glavami so plameni, še višje je golob, od katerega izhajajo žarki. Dogodek je opisa) evangelist Luka v prvem in drugem poglavju Apostolskih del. Bizantinski umetniki so navadno slikali dvanajstere apostole brez Marije. Namesto Matija, ki je bil po odpadu Juda Iška-rijota prištet med apostole, se pojavlja apostol Pavel in skupaj s Petrom zavzema vidno mesto Imenujemo ju prvaka apostolov. Drugod pa na jod lične j še mesto gre samo Petru kot prvemu med apostoli. Nad zbranimi lebdi golob, znamenje Svetega Duha Od goloba izhajajo žarki, ki obsevajo apostole. Sedem žarkov pomeni sedem darov Svetega Duha. Drugod prihajajo žarki iz božje roke. iz nebes ali naravnost od Kristusa, saj je on obljubil, da bo poslal Duha apostolom. Zahodni umetniki vse od 13. stoletja dalje postavljajo v središče binkoštnega dogodka Jezusovo mater Marijo, ki pooseblja Kristusovo Cerkev Na glavi nosi krono. Binkošti so nekakšen rojstni dan Cerkve. Marijo po pravici imenujemo mater Cerkve, saj je bila navzoča ob njenem nastajanju. Lukovo poročilo o dogodku pravi: »Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom.« Ogenj ali plamen je že starozavezni simbol božje navzočnosti. Mojzesu se Bog razodene v gorečem grmu. Podobno velja za Novo zavezo. Janez opisuje videnje Jezusa in pravi: »Njegove oči so bile kakor ognjen plamen« (Raz, 1.14). Ogenj ogreva in razsvetljuje, lahko pa tudi žge in s tem očiščuje in odstranjuje slabo. V bogoslužju na binkošti takole prosimo Svetega Duha: »Pridi, srcem svetla luč! Upogni, kar upira se, vse ogrej. kar mrzlo je,« BOGDAN DOLENC KULTURA stran 18 Priprave Godbe Domžale na letni koncert Poletna noč z Alenko Godec, Anžejem Dežanom in Juretom Ivanušičem Povezava mesta Ljutomer in Godbe Domžale je večplastna. Če omenim samo podatek, da dirigent Gregor Vidmar prihaja iz Ljutomera, sem povedal veliko. Po drugi strani pa omenjeno mesto predstavlja pomembno postojanko naše godbe. V Ljutomer članice in člani domžalskega pihalnega orkestra že vrsto let prihajajo na intenzivne vaje, kjer "pilijo" skladbe, predvidene za pomladno-poletno sezono. Naj si bo to za letni koncert, tekmovanje Zveze slovenskih godb (letos ga bodo Domžalčani izpustili) ali pa za nastope, ki jih je v tem obdobju zelo veliko. Glasbeniki so torej z avtobusom polni delovne vneme ter elana odpotovali na delovni vikend v prleški konec Slovenije. V Hotelu Ljutomer so se udomačili in si od petka popoldan do nedeljskega kosila nabrali kar 16 ur igranja. To je dokaz, da so godbenice in godbeniki priprave vzeli resno in tudi trdo delali. Naslednji teden namreč pripravljajo celovečerni koncert z gosti, rdeča nit pa bo slovenska popevka, zato boste ta večer prepoznali tudi pod imenom "Poletna noč". Večer bodo s svojimi glasovi obogatili Alenka Godec, ki je ni potrebno posebej predstavljati, Anžej Dežan, ki seje v oddaji "Spet doma", v bitki talentov, uvrstil takoj za zmagovalcem Omarjem Na-berjem ter Jure Ivanušič, dobitnik Ježkove nagrade, ki bo večer vodil po predvidenem scenariju. Imena gostov zagotavljajo vrhunski večer, poln odlične slovenske glasbe, zato ne ostanite "spet doma". Vse skupaj se bo dogajalo v domžalski Dvorani KC, in sicer v petek, 27. maja ob 20. uri. Karte so naprodaj v Blagovnici Vele in v Knjigarni Beseda. Dobite jih seveda tudi pri godbenikih samih, ki jih kar razganja od pričakovanja, da bodo zopet sodelovali z vrhunskimi pevci. Po lanskoletnem koncertu z New Svving Ouartetom v tem smislu res ne popuščajo. PATO Folklorni plesi v Kulturnem domu v Radomljah Medobmočno srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske V skupni organizaciji .lavnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Turističnega društva Radomlje je 22. aprila 2005 potekala Medobmočna revija otroških folklornih skupin Gorenjske, kjer se je zvrstilo osem skupin mladih folklornih plesalcev, ki so bili izbrani iz vrst najboljših folklornih skupin območnih srečanj Gorenjske regije. V programu so nastopili: Otroška folklorna skupina OŠ Davorina Jenka Cerklje z odrsko postavitvijo »Kuko se usvaja«, voditeljice skupine Petre Fajdiga, Otroška folklorna skupina OŠ Jakoba Aljaža Kranj z voditeljico Jožico Debelak in odrsko postavitvijo »Joj joj joj, repa in fižol«, Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča sta zastopali kar dve skupini, in sicer Mladinska in Mlajša folklorna skupina z vodjema Majo Tekavec in Sašo Meglic ter odrskima postavitvama »Kovači u kači« in »Pek Peter«. Najmlajši predstavniki folklornega plesa so sestavljali III. skupino Folklorne skupine Breznica v okviru Kulturnega društva dr. France Prešeren, ki jih je vodila mentorica Katja Pavlic s programom »U šte-ro«, II,. malce starejša skupina, pa je pod vodstvom Maruše Stres in Jureta Knavsa nastopila zadnja, s spletom »Mlinček«. Nastopila je še Otroška folklorna skupina Ribno, z mentoricama Mirjam Mandeljc in Nušo Poljanec, ki je na žalost pretežno dekliška skupina in seje predstavila s programom »Polžek se je žent pršu« in navsezadnje ne pozabimo na domačo skupino - Otroško folklorno skupino OŠ Domžale. Otroška folklorna skupina OŠ Domžale deluje že četrto leto, v njej pa nastopajo otroci od 5 do 13 let, vodita pa jih mentorici Boža Bauer in Tatjana Vilar. Skupino spremlja s harmoniko Klemen Dovč. Na srečanju so predstavili odrsko postavitev z naslovom Rokovnjači, v katero so plesalci vključili tudi prikaz koščkov zgodovine, ki govori o Rokovnjačih. Naši folkloristi so na šaljiv način v obliki igrice prikazali, kako so bili nekoč Rokovnjači strah in trepet, saj ko so šli na veselico, so strašili deklice, Rokovnjaška baba jim je kuhala golaž, oni pa so medtem plesali. Medobmočno srečanje v Radomljah je strokovno spremljala Mojca Lepej. JSKD 01 DOMŽALE Tolovajeva zbirka za najmlajše Zgodaj spomladi so na piano prikukale nove pisane knjige za otroke. Vse štiri slikanice založbe Tolovaj je napisal Tomo Kočar, ki sicer spada v mlajšo generacijo slovenskih pisateljev, a se ponaša že z vrsto prestižnih literarnih nagrad z različnih področij, sodeč po podatkih knjižnične izposoje pa spada med najbolj priljubljene avtorje tudi med poslušalci kaset in zgoščenk. Njegova dela odlikujejo zanimivi liki, iskrivi dialogi in duhoviti zapleti. Po številnih objavah v različnih revijah so to Kočarjeve prve knjige za otroke, v njih pa zgodbe o simpatičnih živalicah s človeškimi lastnostmi, ki otrokom (in njihovim staršem) na nevsiljiv in zabaven način predstavljajo preproste, a pomembne življenjske modrosti. JEŽEK ŠPIKEC je pravi gizdalin. Nikamor ne gre brez modre kravate, ki takoooooo lepo poudari njegove modre oči. Le potepal in zabaval bi se. Nje- gova brata, vneta zbiralca hrušk, mu vetrnjaštvo zamerita. Delo je prvo, pa čeprav hruške ležijo po vseh kotih njihovega doma! Špikec celo razmišlja o selitvi, ko slučajno odkrije, da je nenavadno spreten pri šivanju in čez noč postane pravi zvezdnik. Ljubko zgodbo odlično dopolnjujejo pastelne, otroško prisrčne ilustracije Mateje Glavnik. GOZDNI STRAH ni pravi strah. Glavna junaka sta Janko Jazbec in Sova. Prvi vsako noč nabira hrano za družino. Ker je bolj lenobne sorte, rad s prijatelji posedi ob kozarčku studenčnice. Vesela druščina pa Sovi ne da spati! S prebrisanim načrtom sklene ubiti dve muhi na en mah: Jazbečevim bo popestrila jedilnik, sebi pa priskrbela zasluženi mir. Mlada obetavna ilustratorka Luize Margan je navihani zaplet predstavila s skoraj stripovskimi liki v živopisanih pravljičnih pokrajinah. PRIJATELJ VEDNO PRIDE PRAV pravi papagaj v trgovini z malimi živalmi, kjer hišni ljubljenčki čakajo, da dobijo gospodarja. Toda kaj, ko neki fant kupi hrčico Brčico, ne pa tudi njenega brata! Bo hrček Smrček sploh lahko prebolel izgubo? Stari papagaj mu ponudi pomoč in skupaj pobegneta. Bosta našla Brčico? Ju bo v svojem udobnem domu, obkrožena s kopico zanimivih igračk, sploh še hotela poznati? Prikupna zgodba o prijateljstvu z izjemnimi ilustracijami Mojce Dolinar. VEVERIČJA ZABAVA se začne v trenutku, ko se veveriček Zobek odseli iz duplinice, ki jo je delil s prijateljem Storžkom. Vendar prijatelja še vedno pogosto obiskuje. Celo preveč pogosto, saj se Storžek ustraši za svoje zaloge hrane. Zato sklene prijatelja obiskati s kopico prijateljev in mu izprazniti shrambe. Potem bo že videl! Prismuknjeno, a še kako poučno zgodbo je v sebi lastnem slogu upodobil priznani karikaturist in eden največjih mojstrov slovenske otroške ilustracije, Adriano .lanežič. Radovedni? Preverite na lastne oči. Ali pa za mnenje povprašajte še svojega malčka ali malčico! Bogdan Osolin Naj ne mine dan brez knjige Mesec maj je, dnevi so dolgi in lepi in to je čas za piknik, kosila ali večerje v družbi družine ali prijateljev, čas za spomine in čas študija ob zaključku šole. Prav zato vam v tem času ponujam nekaj izvrstnih kuharic, ki sem jih našla na knjižnih policah. Zbirka Mizica, pogrni se, Prešernove družbe, ponuja TESTENINE v vseh oblikah, ki se že tisočletja košatijo na mizah sredozemskih gospodinjstev in mnogih drugih z vseh delov sveta. Ker so testenine poceni in zdrave, je prav, da jih pripravimo na različne načine, s paradižnikovo omako, s šampinjoni, z žajblje-vim maslom, špinačo in še in še. HITRO PRIPRAVLJENE JEDI je kuharska knjiga, ki je namenjena zaposlenim gospodinjam. Ali veste, da se solato s testeninami, sirove kruhke s čebulo, školjke v juhi, piščančja bedra po ameriško lahko naredijo hitro in okusno? V knjigi boste našli še mnogo dobrih receptov za ribe, juhe, perutnino, solate in sladice IZVRSTNE JUHE ponujajo špinačno juho, rožmarinovo juho, jogurtovo juho, mineštro in še druge juhe z morja ter Azije. Presenetite domače z dobro juho. MEDITERANSKE JEDI ponujajo izvrstne recepte za juhe in solate, mesne jedi, piščance, ribe testenine in sladice, ki nosijo pridih morja in čudovitih arom. Najnovejša kuharska knjiga SAM SVOJ KUHAR PO KORAKIH (Prešernova družba) pa je namenjena vsem tistim, ki že dopoldan iščejo najboljšo misel, kaj popoldan postaviti na mizo in tistim, ki bi radi na poseben način pomešali sestavine med seboj in tistim, ki potrebujejo preudaren načrt, kako se lotiti kuhanja od prvega koraka do trenutka, ko jed postavimo na mizo. Ta kuharska knjiga je ena izmed najboljših, saj z nazorno sliko in besedo vodi mlade in že uveljavljene kuharje, da se bo jed v resnici dobro posrečila. Prešernova družba pa ne pomaga le v kuhinji, ampak tudi v službi. POSLOVNA GOVORICA TELESA je priročnik, ki vam bo odprl pot k uspehu, saj se boste naučili, kako s svojim telesom spregovoriti, da boste prepričljivi, se znali predstaviti, imeli prijazen nastop, se znali pogovoriti za delo, bili ob tem odločni in vljudni. V knjigi se boste seznanili z mednarodnimi pravili vedenja, zaželenimi in nezaželenimi govoricami telesa ter z mnogimi nasveti za poživitev družabnosti in tudi osvajanja nasprotnega spola. Cankarjeva založba svojim bralcem ponuja izvrsten slovar OXFORD ADVANCED LEARNERs DICTIONARV Gre tovne vojne je Mladinska knjiga zaznamovala z izidom obširne knjige PODOBE IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV za enojezjčni slovar s CD-ROM-om, ki je tokrat že 7. izdaja eminentne britanske založbe Oxford Universitv Press. To je najnovejši dosežek stroke in premika mejnike na področju učenja angleščine. FALSE FR1ENDS je slovensko- angleški slovar lažnih prijateljev, ki nudi rešitve pri prevajanju besed tujega, zlasti klasičnega izvora besed, ki so si v slovenščini in angleščini podobne, pomensko pa se deloma ali popolnoma razlikujejo. 60. obletnico konca druge sve-a leni i: IZ ŽI V DRUGI SVETOVNI VOJNI, ki govori s svojimi izvrstnim fotografskim materialom, ki je izjemen. Avtorji Zdenko Cepič, Damijan Guštin in Martin Ivanič so zbrali izjemno fotografsko gradivo dogodkov med drugo svetovno vojno na naših tleh in ga dopolnili z bogatim opisom dogajanja, ki so ga razvrstili v različna tematska področja. Vojna brez primere, Mir v senci Okupacija, Odpor, Kolaboracija, Vojska, Politično življenje, Nasilje in vojna hudodelstva, Živeti z vojno, Slovenci v svetu in Osvoboditev. Knjiga je izjemno pričevanje o vojni, trpljenju in grozotah in je nastala z željo premagati medsebojna nasprotovanja in živeti v prijateljstvu ter priznavanju ter premagovanju medsebojnih razlik. Tatjana Kokalj Turistično društvo Rača vabi na RAZSTAVO MINIATURNIH VOZOV od 27. do 29. maja 2005 v Osnovni šoli Krtina Avtor razstave: JANKO SAMSA, ŽIRJE PRI SEŽANI Petek, 27. maj 2005, ob 18. uri - Osnovna šola Krtina Slovesno odprtje razstave s kulturnim programom, v katerem sodelujejo: Turistični krožek OŠ Krtina, Fantovski zbor Društva mladih Dob; avtor razstave Janko Samsa, povezovalka Helena Urbanija. Pripravljena bo tudi gostinska ponudba. Sobota, 28. maj 2005, razstava odprta od 10. do 21. ure Nedelja, 29. maj 2005, razstava odprta od 10. do 18. ure Pridite in si oglejte enkratne mojstrovine. Preživite prijeten dan in se sprehodite od šole v Krtini do Studenca, kjer bo ob poti razstavljenih kar nekaj originalov kolarske obrti. Sponzorja: Krajevna skupnost Krtina, Občina Domžale Dobrodošli! Nastopi otroških in mladinskih pevskih zborov v Moravčah Območna regija otroških in mladinskih pevskih zborov V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, smo se letos izjemoma odločili za združitev območnih revij otroških in mladinskih pevskih zborov, saj sta ponavadi potekali ločeno. V enem popoldnevu se je tako zvrstilo osem otroških in pet mladinskih pevskih skupin iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. V Kulturnem domu v Moravčah so 14. aprila 2005 nastopili naslednji otroški zbori: OPZ OŠ Janka Kersnika Brdo, OPZ podružnične šole Krtina, OPZ »Mali Kos« OŠ Jurija Vege Moravče, OPZ OŠ Preserje pri Radomljah, OPZ Venclja Perka Domžale, OPZ OŠ Mengeš, OPZ podružnične šole Ihan in OPZ OŠ Rodica pod vodstvom zborovodkinj in zborovodij Jake Havvlinc, Elizabete Pirnat, Mojce Malovrh, Kar- men Logar, Gorazda Klepa, Nataše Banko, Mateje Perne Lisjak ter Eme Cerar. Nato so nastopili mladinski zbori: »Muc-art« OŠ Jurija Vege Moravče, Mladinski komorni zbor OŠ Preserje pri Radomljah, MPZ Venclja Perka Domžale, MPZ »Br-dis« GŠ Domžale - oddelek Brdo in »Mengeški črički« GŠ Domžale - oddelek Mengeš z zborovodkinja-mi in zborovodji Mojco Malovrh, Karmen Logar, Gorazdom Klepom, Tomažem Pirnatom in Andrejo Po-lanec Kolenc. Vsak pevski zbor je odpel po tri pesmi. Srečanje je strokovno spremljal Karel Leskovec, kije izbral dva najboljša zbora, in sicer med otroškimi zbori OPZ OŠ Mengeš ter med mladinskimi zbori »Mengeške čričke« Glasbene šole v Mengšu. Oba zbora bosta tako imela priložnost nastopiti na Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo 21. maja v Kamniku. JSKD 01 DOMŽALE I kS;: ™ Ubrano petje iz mladih grl Toliko lepega in ubranega petja iz mladih grl v cerkvi na Lim-barski gori že dolgo ni bilo slišati. V nedeljo, 8. maja, so se z izvajanjem dveh pesmi na reviji otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije predstavili zbori iz župnij Vir, Moravče, Ihan, Brdo, Blagovica, Dob, Trzin, Rova, Mengeš. Priznati je treba, da so navdušili vsi, še najbolj pa najmlajši, saj so ne samo z glasom, ampak tudi z iskrivostjo v očeh zapeli svoje pesmi. Veseli nas, da so se letos pojavili novi obrazi na obeh straneh, tako pevcev kakor zborovodij, starejši zborovodje in pevci pa so postali še bolj suvereni. Tokrat so na srečanju prepevali, lahko rečemo, z malce težjo vsebino saj smo v letu evharistije, torej darovanja, na koncu vsi skupaj zapeli Še tri pesmi. Kar je bilo v veznem tekstu, ki je bil delo Alojza Štefana, ki je srečanje tudi vodil, večkrat omenjeno. Na koncu pa smo se kljub hladnemu vremenu zadržali še v okolici cerkve ob odličnih dobrotah pekarne Hrovat in domačih gospodinj iz župnije Moravče in pa soku, na pogovoru, ki seje poleg petja vrtel tudi o zadnje čase muhastem vremenu. pisma bralcev Prebivalci Vira si ne zaslužimo zastave na praznik Očitno si n.i Viru na Bukovčevi cesti ,n povsod kjer je zadolžena krajevna skupnost Toma Brejca ne zaslužimo, da hi med prazniki izobesili zastave ob cestiščih. ■b je žaljiv odnos za krajane Vira in za V»e borec, ki so padli in se borili za našo domovino. Najhujše od vsega je to žalitev vseh delavcev, ki imamo že tako ali tako vsako leto manj pravic. Namesto moralne Podpore v tej težki tranzicijski dobi, ki je ■ vse delavce že dovolj naporna, saj je nedolgo tega veliko ljudi ostalo na cesti ln kot kaže tudi v bodoče ne bo nič bolje. Sramota da imamo tako zanikrno krajev-10 skupnost, saj se prebivalci Vira počutimo "MANJVREDNI". To je višek takšnega odnosa dO prebivalcev Vira oziroma Mi do države, če ni toliko vredna, da bi "obesili zastave. I Ipam, da bo ta opomin zalegel in da se v prihodnje kaj takega ne no dogajalo. Tomaž Ličen Kačje jajce (Razmišljanje o filmu Srce v breznu) Od mladinskih filmov pričaka je-nio, da bodo mlada srca usmerjali k plemenitim mislim, k pravičnosti, fesnicoijiihlju... skratka k dobremu ravnanju. Pri filmu Srce v breznu česa takega ni. Je torej nekakšen kompa-vec. V filmu sc potuhnjeno laže, napeljuje k ... Režiserji tega pljuvanja računa-J°> da so tisti, ki so na lastni koži okusili "kulturo« fašizma že mrtvi, da torej ni nikogar več, ki bi jih lahko razkrinkal in ^ so zdajšnji Slovenci že zadovoljivo P°neumljeni. Lc-ti naj bi zdaj priznali. So njihovi »rdeči« očetje krivi za drugo svetovno vojno! (Ovca naj bi bila kriva, ker je volku vzpodbudila apetit!) Ljudstvo, ki se je v letih 1941 1045 borilo proti napadalcem in okupatorjem naj bi bilo zdaj razglašeno za nasilnež;: ... V imenu nekakšne pravičnosti, nekakšne čudne poravnave ... ali neke še h('lj čudne sprave naj bi tO ljudstvo sklonilo glavo, se potrkalo na prsa, vzelo vso krivdo nase in nastavilo vrat ... Krvo-sesi naj bi jih spet sesali ... Alije kdo v tem filmu ugledal kaj umetniškega? Noja, nekateri igralci so dobro "Pravili svoj posel, predvsem »glavni kn'vcc«, Novak, je odličen. (Tistemu, ki lc predlagal lega igralca za to vlogo, je najbrž, ostal v spominu partizan, ki je bil Podoben Novaku. Ni pozabil ognja, ki !e gorel v njegovem srcu. Zaslutil je, kje Je izvor in cilj tega ognja!) V tem delu je film res dober; dmgo je bolj ali manj preležana slama! Pa vendar si na hitrico oglejmo tudi del slame ... saj bomo tako še bolje razumeli celoto! (Rabo rekvizitov, kakršnih I. 1945 še ni bilo, tu ne bi naštevali, saj take podrobnosti lahko spregleda celo pazljivo oko.) Oglejmo si tisto junaško dejanje, kakršnega zmore - po mnenju snovalcev filma - italijanski deček že pri osmih letih! Po prihodu na kraj, predviden za končni obračun s »titovci«. deček - četudi je povsem izčrpan - zavihti v svoji ročici pišlolo (ki je težka celo za odraslega moškega!). Vmeša se duhovnik .... Ob prerivanju sc pištola sproži in duhovnikova duša - vneta za pravico po 11 :t 111 inskih vidikih sc preseli k Bogu. Deček mora zdaj pokončali le še zlobnega partizana! Svoj »kanon« usmeri na Novaka in ga odpihne s scene! Vesoljno italijansko gledalstvo si oddahne. »Tito-vec«, Novak, je končno mrtev! Svojega sedemletnega sina. po katerem je hrepenel (in ga skozi ves lilm iskal, kar je tudi razlog za vse zaplete), ne bo nikoli videl, nikoli objemal! Verni Italijani so za to poskrbeli! Otrokova mati. očitno pravoverna Italijanka, srečanje med očetom brezvercem - in sinom vseskozi preprečuje. (Vslcd tega je tudi postala povzročiteljica očetovih »titoističnih« grehov!) Pada pa še vse globlje! Izhod iz nastale venko politične zagate vidi le v samomoru! Njena mržnja je tolikšna, da ji je vseeno, kako bo sedemletni deček živel brez nje in očeta. Požene sc v brezno! Filmarjem pa tO ni dovolj. V brezno pošljejo tudi eno Slovanko (?). Lc-ta ne mara svojih sonarodnjakov, ker so divjaki, ampak ljubi nekega Italijana, saj je ta milega značaja, kakršni SO pač lahko le Italijani. Scenaristi so ga najbrž polomili, ker v zgodbo niso vključili še več takšnih, k samomoru nagnjenih žensk, ki bi vsled odpora do brezbožnih »»titovcev« po-skakale v brezno. (S tem bi Italijani prišli do svoje Masade! Noja, sicer pa to lahko lahko še nadoknadijo.) Kuharjev te strupene čorbe ni prav nič motilo, daje njen duh povsem v nasprotju s (sicer toliko hvaljeno) krščansko moralo! Ali je kaj čudnega, če nam je zalo prišlo na misel, da bi ta film moral imeti naslov: Zgubljena pamet. Štefan Kočar, Združenje borcev NOV, KO Radomlje Pripombe k Občinskemu lokacijskemu načrtu za poslovno cono Želodnlk 1. pripomba: izdelati in predložiti je študijo ranljivosti okolja (Zakon o ohranjanju narave - DPBl, Ur.LRS št. 22/03,99. člen) s posebnim delom inventarizacije sedanjega stanja in pridobiti naravovarstveno soglasje. Utemeljitev: iz strokovnih podlag Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Za- Občinska Komisija za vloge in pritožbe obvešča ^ vsakdanjem življenju se občani in '"■Ranizacije srečujejo z večjimi ali ""'n.jSimi problemi, ki so velikokrat tudi produkt slabe komunikacije ter ■"edsebojnega (nc)poslušanja oz. '"^razumevanja. In če že nastanejo Problemi, jih je potrebno čim prej rešiti. Velikokrat je to brc/, nekega organa, ki posreduje med dvema sprtima stranema, zelo težko. c"kokrat pa sc občani oz. organizacije niti ne spomnijo, da v okviru ')r>£ine Domžale deluje tudi Komisija za vloge in pritožbe Občine Dom-**■*> na katero se lahko obrnejo. 1 cveda morajo biti na to komisijo na ''ovijene pisne vloge čim bolje opre-"ujene z dokazili, opisom nastale situ-Uc!ic ipd., saj se le lako lahko zagotovi "s|rcziia pomoč pri reševanju problema Ss|rani komisije. Delo oz. problematika, atero se ukvarja Komisija za vloge in Pritožbe < »bčine l tomžale, so podtobne-Je Opredeljene v 29. členu Statuta t >bči-™ Domžale, ki med drugim navaja, da K"misiin: " obravnava pritožbe in predloge bb-\ ">v' podjetij, organizacij in skupno* ■ v katerih opozarjajo na določene Ptohlciiie pri izvajanju zakonov ter K '"kov in dnigili predpisov občine; obravnava pritožbe, ki se nanaša-. "a posamične zadeve, ukrepa pri Ivinih organih, da rešijo take za-"7* P" veljavnih predpisih ler ob-Ls<-a o tem vlagatelja oz. pritožnika; ^»učiijc prošnje, pritožbe in druge po e splošnega pomena, ki jih pošiljajo občani, podjetja. org;inizaeijc in skupnosti občinskemu svetu in drugim organom občine, ugotavlja vzroke zanje ter pivdlaga ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti, da SC (xlpnivi|o|X)m.ui)kl|ivoMiin nepravilnosti - pri obravnavi vlog ugotavlja, ali je bilo delo občinskega organa ali delo organizacij nezakonito oz. nepravilno ler o tem obvešča občinski svet; - sodeluje s Komisijo /;i peticije pri Državnem zboni republike Slovenije inzdnigimi prislojnimi organi V zadevah, glede katerih sc občani nerK >si\%lnoobračajona IcoiTjanc. ()lx:ani. podjetja, organizacije in skupnosti lahko vloge OZ. pritožbe, če so seveda \ skladu / zgoraj našletimi alineami, pošljejo na naslov (»ličina Domžale. Komisija za vloge in pritožbe. Ljubljanska 69, 1230 I X)inžale. Ker pa se velikokrat kakšni spori lahko rešijo tudi samo preko pogovora, sem vsem naštetim na voljo tudi za osebni razgovor, z menoj kot predsednikom Komisije za vloge in pritožile Občine Domžale. V primeru, da bi se želeli seslali z menoj, pokličite v tajništvo domžalskega Občinskega sveta in sicer ga. Heleno Drnovšek, pomočnico direktorja občinske uprave (telefonska številka 722-01-00 ali 72 i-45-61) ler se dogovorile /a sestanek. Na kratko ji opišile. zakaj bi sc radi sestali z menoj ter ji posredujte 2 ali 3 termine, nato pa bomo skupaj uskladili datum in uro sestanka (tovrstne sestanke imam v večini primerov v konlerenčni sobi v občinski stavbi, I. nadstropje). Janez Stlbrlč. predsednik Komisije za vloge In pritožbe Občine Domžale voda za gozdove - Območne enote Ljubljana izhaja, da so na območju lokacije industrijsko poslovne cone Želodnik evidentirana rastišča ogroženih rastlinskih vrst iz Rdečega seznama, pričakovane so motnje selitvenih koridorjev zlasti za dvoživke, ugotovljenih je 42 vrst ptic, med njimi tudi ogrožene iz Rdečega seznama. 2. pripomba: izdelati in pridložiti je presojo vplivov na okolje (Zakon o varstvu okolja, Ur.l. RS št. 41/04, 51. člen) in pridobiti oko-Ijevarstveno soglasje. Utemeljitev: dolgoročni posredni in neposredni vplivi gradnje IPC Želodnik bodo zaradi prometnih obremenitev, hrupa, emisij plinov, površinskih in odpadnih vod, obremenitve tal in degradacije okolja za naravno in bivalno okolje nesprejemljivi. 3. pripomba: izdelati in predložiti je hidrološko študijo posledic pozidave in spremembe rabe tal zaradi'zagotovitve varstva naselij pred škodljivim delovanjem voda (Zakon o vodah, Ur.LRS št. 67/02, 91.člen) in pridobiti vodovarstve-no soglasje. Utemeljitev: bistveno povečanje prispevnih površin s streh in asfaltov bo pri 15 minutnem nalivu (490 litrov/sek/ha) ogrožalo naselje Doba zaradi možnosti poplavljanja Rovščice, Želodnika in Erjavca. 4. pripomba: v odloku o lokacijskem načrtu je opredeliti funkcije dopustnih poslovnih, obrtnih, skladiščnih in industrijskih dejavnosti v IPC (Zakon o urejanju prostora, Ur.LRS 110/02, 73. člen). Utemeljitev: poznana funkcija objektov z določeno namembnostjo je osnova za kvalitetno in ustrezno pripravo strokovnih podlag, študij in ocen. Zagotovljeno bi bilo, da se ne dopuščajo dejavnosti, ki niso primerne v okoljevarstvenem, komunalnem, prometnem in vizuelnem pogledu. 5. pripomba: /. lokacijskim načrtom ni dovoljeno posegati v kmetijska zemljišča, ki so bila vključena v kompleks agrotehničnih ukrepov ter so namenjena trajni kmetijski rabi, kot taka pa tudi prikazana v prostorskem planu občine Domžale. (Zakon o kmetijskih zemljiščih -UPB1, Ur.LRS št. 55/03). Utemeljitev: poseg v kmetijska zemljišča prebivalcev Želodnika, ki imajo status kmetovalcev, bo prizadel njihovo nadaljnje kmetovanje in ogrozil njihovo preživetje. 6. pripomba: izdelati in predložiti je presojo vizualnih vplivov na objekte in značilne vedute (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Ur.LRS št.7/99). Utemeljitev: z izgradnjo do 20 m visokih objektov bodo porušena razmerja višin glede na obstoječe naselje, veduta na grad Češenik in pogled na Kamniške planine. 7. pi ipomba: preveriti je primernost umestitve poslovno industrijske cone v še nedotaknjeno naravno okolje Želodnika glede na pogoje, ki jih narekuje nova zakonodaja (ZON, ZVO, ZV, ZureP, ZKZ, ZVKD) in smernice Eli. Utemeljitev: cona je bila v prostorskih dokumentih sprejeta leta 1984, ko navedena zakonodaja še ni predpisovala obveznih sestavin: študije, presoje, raziskave, monitoring, zato po sedanji zakonodaji ne bi bilo možno pridobiti soglasij za tak poseg. Lokacija IPC Želodnik je po merilih Društva za varstvo okolja Domžale Kamnik nesprejemljiva. DVO Domžale Kamnik za Jože Nemec Petrol odgovarja V časopisu Delo z dne, 9. 3. 2005, sem zasledil novico, da bomo morali lastniki starejših kurilnih naprav pridobiti s 1. I. 2006, drago analizo o učinkovitosti naprave. Zato bo optimalno najpametneje in najceneje kupiti novo kurilno napravo na lahko kurilno olje. S tem odpade moj interes in zagotovo tudi interes občanov 4. in 5. faze koriščenja plinovodnega omrežja v občini Domžale, za katero ste se pametno zavzela vi osebno in kon-cesionar Petrol. Predlagam, da se PRAVOČASNO zahteva prilagajanje smernic II v vseh upravičenih primerih. J. S. Odgovor V zvezi z člankom objavljenim dne 09.03.2005 v časniku »Delo« vam v nadaljevanju navajamo novejšo zakonodajo, ki urejuje področje uporabe malih kurilnih naprav, kontrole emisij in dimnih plinov ter učinkovitost trosil ( peči). »Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav« ( Ur.List št. 128/30.11.2004) urejuje med drugim meritve obratovalnega monitoringa in informiranje o energetski učinkovitosti. Dimnikar o meritvah emisij iz nepremičnih virov onesnaževanja (peči) sestavi poročilo, ter informira uporabnika naprave o energetski učinkovitosti male kurilne naprave in o primernosti nadaljnje uporabe. »Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja, in čiščenja kurilnih naprav« (Ur. List št. 129/03.12.2004) urejuje poleg obveznosti koncesionarja dimnikarske službe tudi obveznosti uporabnika storitev dimnikarske službe. V 30. členu uredba nalaga koncesionarju, da pri preseženih dovoljenih vrednostih emisij snovi v zrak ali previsoke temperature dimnih plinov iz kurilnih naprav, uporabniku določi rok in način odprave pomanjkljivosti. Prav tako mora uporabnik zagotoviti vpis kurilne naprave v evidenco kurilnih naprav, ki jo votli mnnsirslvo Slovenija kot podpisnica Kiotskega protokola se je med drugim zavezala zmanjšati emisije C02 in ostalih snovi v okolje. Pri tem velja opozoriti, da veliko starejših kurilnih naprav na tekoča goriva ne izpolnjuje zahtev v zvezi z izkoristki in emisijami, kar preprosto pomeni da so naprave neučinkovite, posledično pa to pomeni neracionalno trošenje ( fosilne ) energije in višje stroške ogrevanja. S prehodom na uporabo zemeljskega plina za namene ogrevanja (ob zamenjavi trošila ) se emisije bistveno zmanjšajo (do 30 %), prav tako pa se poveča učinkovitost kurilne naprave. Strošek »analize« učinkovitosti kurilne naprave je lahko niz storitev, ki jih opravlja koncesionar dimnikarske službe na določenem območju in vključuje ceno pregleda, meritve in druge stroške, ki se obračunavajo po tarifnem pravilniku kbnccsionarja dimnikarske službe. Bojazen v zvezi z visokimi stroški ugotavljanja učinkovitosti so odveč, stroški sanacije pa med drugim lahko zajemajo tudi stroške sanacije dimnika, v kolikor se ugotovi, da je poleg peči tudi ta neustrezen. Ob dejstvu, da ljudje v preteklosti niso posvečali dovolj pozornosti načinu in kvaliteti vgrajenih peči oz. sistemov, ter se šele v zadnjih letih soočajo z vse višjimi stroški ogrevanja, bo objavljeni članek lahko samo spodbuda pri njihovih bodočih odločitvah kako izbrali najprimernejši vir energije, ter istočasno sodobno in učinkovito kurilno napravo. PETROL PLIN, d.o.o. Nagradna križanka Osem knjig, ki jih reševalcem križanke podarja Študentska založba I.ITKKA iz Maribora, za pravilno rešeno križanko iz prejšnje številke prejmejo: Anton Avsec, Domžale. Varškova 4; Jože Jarc, Sp. Jarše, Jelovškova 17; Jelka Vrhunec Topolovec. Mokrice 10, Vrhnika; Tea Horvat Mir, Ljubljana. Ul. Brator Učakar 88; Dragica Podboršek, Dragomelj 123; Anton Kranjc, Vir, Hubadova 6; Iva Humar, Godič 63, Stahovica in Marjan Pečar, Pod gozdom 111/4, Grosuplje. Čestitamo! ' Uredništvo Predstavljamo poklice v Slovenski vojski Pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske Redke so priložnosti, ko človek pozabi na vsakodnevno rutino in se poda v dejavnosti, ki so polne dogodivščin in novih, drugačnih izzivov. Eno takih možnosti, pogodbeni pripadnik rezervne sestave, ponuja Slovenska vojska. Gre za novost, ki je bila uvedena v letu 2002, da se slovenski državljan prostovoljno odloči za sklenitev pogodbe o sodelovanju v rezervni sestavi. Sodelovanje v rezervni sestavi je predvsem možnost pridobivanja novih znanj, možnost spoznavanja in sklepanja novih prijateljstev, da pridobite samozavest in preverite samega sebe in svoje psihofizične zmožnosti, možnost spoznavanja svoje domovine in njenih lepot, morda tudi tujih dežel in kultur ter učenja tujih jezikov, kar lahko posamezniku samo koristi in ga duhovno bogati. Nenazadnje je to tudi možnost dodatnega zaslužka ali zapolnitev prostega časa, lahko pa tudi možnost za zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske. Pogodbeni pripadniki rezervne sestave se ne bodo zgolj urili v vojaških veščinah, temveč se bodo med vojaškim življenjem preskušali v vrednotah, kot so sobivanje. solidarnost, tovarištvo, poznavanje sebe in sovojakov ter koristno in zanimivo zapolnili svoj prsti čas. Pogodbeni pripadnik lahko postanete, če izpolnjujete splošne pogoje, ki jih predpisuje uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Ur.list RS, št. 95/02): -ste državljan Republike Slovenije in nimate dvojnega državljanstva; -starost: od dopolnjenega 18. leta starosti za ženske, ki jo lahko opravljate do dopolnjenega 40. leta; do 30 let za vojaka, ki jo lahko opravljate do 50. leta starosti; do 35 let za podčastnika, ki jo lahko Spravljate do 50. leta starosti; do 40 let za častnika, ki jo lahko opravljate do 60. leta starosti; -telesna in duševna sposobnost opravljanja vojaške službe; -ste sposobni za vojaško službo in ste izjavili, da pri vas ni bilo nobene spremembe zdravstvenega stanja, ki bi vplivala na oceno sposobnosti; -ste vpisani v vojaško evidenco; -da vam ni bila priznana pravica do ugovora vesti; -da imate ustrezno izobrazbo (najmanj srednjo poklicno šolo, če kandidirate za vojaka; srednjo ali višjo šolo. če kandidirate za dolžnost podčastnika; najmanj visoko strokovno šolo, če kandidirate za častnika; -da niste zaposleni ali na delu. usposabljanju ali šolanju v tujini več kot tri mesece; -da niste prednostno razporejeni na delovno dolžnost ali dolžnost v sistemu zaščite, reševanja in pomoči (npr. policist, carinik, poklicni gasilec); -da niste oseba, ki se ne razporeja na obrambne dolžnosti: -da niste kaznovani; -da ste podali pisno soglasje za varnostno preverjanje in za vas ni bil ugotovljen varnostni zadržek; -opravljen tečaj za poveljnika oddelka vojnih enot ali podčastniški čin, če kandidirate za dolžnost podčastnika. Če izpolnjujete splošne in posebne pogoje, bo o vaši izbiri odločala pristojna komisija. Če boste izbrani, bo Ministrstvo za obrambo z vami sklenilo pogodbo za 5 let z možnostjo podaljševanja za enak čas ter z njo uredilo vse medsebojne obveznosti in pravice med opravljanjem službe. Med trajanjem pogodbe se boste morali po pozivu odzvati na različna usposabljanja. Več informacij o obveznostih pri usposabljanju boste prejeli ob prijavi. V času usposabljanj vam pripada poleg nadomestila vaše plače oz. drugih prejemkov (npr. nadomestila za brezposelnost) tudi povrači|o stroškov za prevoz, prenočišče in prehrano. Med usposabljanjem in opravljanjem vojaške službe boste nezgodno zavarovani. Imeli boste možnost odlaganja in odsotnosti z usposabljanja (razen mobilizacijskega), npr. zaradi bolezni, izpita, rojstva otroka..., vendar boste morali odloženo usposabljanji pfWi loma opraviti v naslednjem terminu v skladu z letnim načrtom usposabljanja. V primeru vpoklica k opravljanju vojaške službe vaše statusne, delovno pravne in druge pravice pri delodajalcu mirujejo. V tem času boste prejemali enako plačilo kot pripadnik stalne sestave na enaki formacijski dolžnosti, pri čemer boste za opravljanje vojaške službe v tujini nagrajeni z večjim plačilom. Po opravljeni vojaški službi se lahko najkasneje v 30-ih dneh vrnete na prejšnje delo in delodajalec vas je dolžan sprejeti. Če delodajalec v nasprotju z zakonom o vojaški dolžnosti tega ne stori ali vas postavi v manj ugoden položaj, vam bo Ministrstvo zagotovilo plačilo nujno potrebne pravne pomoči. Pri vsakem podaljšanju pogodbe, vam pripada dodatek za stalnost v višini zadnjih treh mesečnih plačil za pripravljenost. Vsi, ki želite skleniti pogodbo kot pogodbeni pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske, imate možnost Dopolniti tri enote Slovenske vojske in to 9. RBRZO (deveta raketna brigada zračne obrambe), 18. BRKBO (osemnajsta brigada radio kemično biološke obrambe) ter 132. GORB (stodvaintrideseti gorski bataljon). Prostovoljno služenje vojaškega roka traja 3 mesece (je enako kot v CU Vipava, ki se izvaja za kandidate za poklic vojaka - TVSU). izvaja pa se v vojašnicah SV v Bohinjski Beli. Murski Soboti, Novem mestu in Postojni. Pogoji za sprejem so starost 18-27 let, da so osebe zdravstveno sposobne za vojaški poklic, da sklenejo pogodbo in da nimajo priznane pravice do ugovora vesti vojaške dolžnosti. Vsi bodoči vojaki bodo pridobili nova znanja !n izkušnje, izboljšali psihofizično pripravljenost, nova prijateljstva in boljšo možnost za zaposlitev v SV. Poleg tega v SV ponujamo zdravstveno in nezgodno zavarovanje, vštevanje služenja v pokojninsko dobo. prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in denarne prejemke (cea 165.000 sit). Več informacij lahko kandidati dobite na brezplačni telefonski številki 080 13 22, lahko se oglasite na Izpostavi za obrambo Domžale, Domžale, Ljubljanska 96, tel. 7214 255 in informacijski pisarni v Kamniku, še več podrobnosti pa najdete na spletnih straneh Ministrstva za obrambo www.mors.si ali na www.sloven-skavojska.ai. S. V. i mm i APRI(L/nn|di tr^veri jUNIJ/rožnik Don meroslov|Q Tšo i tajnic Slovenije JEHTJ1KA Z (svl/e S\ l)l t t > R kolki. ^ ledvice. K mehur maščoba, olje CVIT 22 Ne E. don porkov Z§s7 Q spolni Q organi. ^ sečevod ogljikovi hidrati LIST 21 )Ce~ rpe ZB So 29 Ne 0 » < >PI> G glava, C možgani,- *r J OVEN beljakovine PLOB Z (HLADNO 1 vrat. |y( tilnik, i ušesa, j zobje A sol. korenina. BIK gomolji KORENINA 1 (ŠVt/E SVETLO) t dihala. R ramena. A roke, K dlani J) O maščoba, olje CVIT Mokro: i pljuča, prsi. želodec, jetra ogljikovi hidrati t LIST Zborovanje Gasilske zveze Domžale Poleg letošnjega praznovanja dveh gasilskih jubilejev: 125 - letnice ustanovitve PGD Domžale in 115 - letnice PGD Dob. je v programu tudi proslava 50 - letnice Gasilske zveze (GZ) Domžale. V ta namen v GZ pripravljajo knjigo, v kateri bodo strnili vse pomembnejše aktivnosti iz preteklosti Zveze in njenih društev, starejšim v spomin in mlajšim generacijam gasilcev v vedenje in poduk. Tudi letošnji občni zbor GZ seje dogajal v Gasilskem domu Žeje, dne 15. aprila, v navzočnosti delegatov iz GD, predstavnikov sosednjih GZ občin Domžale in Trzin in GZ Slovenije. Toplo sta bili pozdravljeni tudi delegacija Vatrogasnega saveza Koprivničko-križevačke župnije na čelu z g. Brankom Gerčarjem in delegacija GZ Lendava, ki jo je vodil g. Jože Hozjan. Na zborovanju so gasilci posredovali bogato bero svojih lanskoletnih aktivnosti. Tako iz poročila predsednika GZ, g. Marjana Slatnarja, izvemo, da so izpopolnili zastopanost GD v Predsedstvu zveze, kar je obrodilo nekaj pozitivnih rezultatov, pa tudi težav v zadovoljevanju društev z nabavo osebnih in kolektivnih potrebščin. V preteklem letu je Zveza z geslom »Da ne bi zagorelo« posebno pozornost posvečala požarni varnosti na kmetih. V sklopu številnih praznovanj jubilejev GD, bližnjih GZ in pobratenih gasilskih organizacij je GZ Domžale organizirala dneve odprtih vrat PGD in CPV, pa društvene, sektorske, občinske in medobčinske vaje, srečanje veteranov in gasilsko akademijo v Ihanu. višjih nadstropjih stolpnic, kar je v teku realizacije. Kot rezultat nenehnega strokovnega usposabljanja članstva bo na letošnji gasilski olimpiadi v Varaždinu v sestavi slovenskih gasilcev zastopanih kar pet enot iz naše GZ, kar je izjemen dosežek naših gasilcev. Predsednik Slatnar je tudi tokrat izrazil zadovoljstvo ob uspešnem ■ 50 let 'GZ Domžale Požar v SPB Domžale je ponovno opozoril na nujnost nabave avto-lestvice za požarne intervencije v Čistilna akcija in 14. Cerarjev memorial Na dan tabornikov in na dan zemlje 22. aprila 2005 je na območju Rodu skalnih taborov potekala čistilna akcija. Udeležilo se je je kar lepo število tabornikov. Taborniki, ki smo sodelovali na čistilni akciji, smo s skupnimi močmi čistili sprehajalne poti in ostale površine. Smeti smo seveda ločevali in tako pridno polnili ekološke otoke po občini Domžale. Skupaj smo po grobi oceni pobrali preko 100 kg smeti, ki vsekakor ne sodijo na zelene površine našega mesta. Naslednji dan, v soboto 23. aprila, pa smo se domžalski taborniki kot vsako leto zbrali v občinskem parku, kjer je potekal tradicionalni Cerarjev memorial. In kaj smo počeli? Začeli smo z igro Skriti tabornik, ki smo jo izvedli prvič in je zelo dobro uspela. Nadaljevalo seje z dogajanjem za občino, kjer so se mladi taborniki lahko poizkusili v spretnostnem poligonu, šotorki in šotoru, lokostrelstvu, pionirstvu ter se zabavali pri šaljivih igrah. Največje zanimanje pa so pričakovano vzbudile slastne palačinke. Privabile so tudi ostale obiskovalce, ki so se poleg čakanja pomerili še v kakšni disciplini. Občanom smo tako predstavili našo dejavnost in se izkazali kot zgledni taborniki, mi pa smo preživeli še eno lepo, sončno taborniško soboto. Rok In Patra, RST »Skriti tabornik« se je skrival tudi pred gasilskim domom v Stobu Sosedje vabijo Naravna in zanimiva učna pot ob Raci Zadnjih nekaj sobot so v Moravčah »zavihali rokave«. Že nekaj let je učno sprehajalna pot ob Rači živela na papirju. Pred mesecem se je župan Martin Rebolj uspel dogovoriti z lastniki. Društva združena v Mladinski svet, to so: Podeželska mladina. Mladi forum in taborniki, so strnili svoje vrste na delovnih akcijah. Krampe, lopate, grahlje. pobiranje smeti so združili z medsebojnim spoznavanjem in prijateljevanjem. In uspelo je, manjkajo le še smerokazi. Nova moravska pridobitev je zelo uporabna za šolsko učno pot, seveda pa tudi preprosto za sprostitev in nabiranje moči ter uživanje v naravi. Na učno-sprehajalno pot ob Rači zavijemo iz glavne ceste v naselju Krašče pri Moravčah. V kraju Krašce so starejše hiše še zidane iz domačih materialov: kamna in lesa. Za ta kraj so značilni dvojni kozolci, toplarji, znamenja, kapelica, razpelo, so pa to tudi značilnosti učno-sprehajal-ne poti ob Rači skoraj na splošno. Najstarejše kamnine na tej pot! so zgornjetriasni in spodnjejurski apnenci. Po sotočju izvirov Rača s kraškega zaledja Ja-vorščice in Rudnika počasi vijuga sem ter tja. Na svoji poti se vije v številnih zavitih okljukih, čez težko prehodne soteske, kjer umiri svoj tok, pa se razlije na obvodnih ravnicah. Med Selom in Stegnami je Rača vrezala ozko sotesko. Najdemo tudi kar nekaj kraških izvirov pitne vode. Pod Krašcami lahko vidimo vhod v Mecetovo jamo, ki se zoži v neprehodne rove. Rača je dobila ime po potočnih rakih. V toku domujejo ribe, pod kamni se skrivajo raki, najdemo celo sladkovodne školjke. V zelenju ob Rači najdejo zavetišče žabe, močeradi ter številne vrste ptic, našteli so jih 42 različnih vrst, seveda lahko slišite tudi toliko različnih žvr-golenj. Gozdni rob gradijo poljski javor, divja češnja, lipa, jerebika, trepetlika, beli gaber, navadna leska, črni bezeg in druge grmovni-ce. Skoraj že posebnost so stari tradicionalni sadovnjaki. Ob potoku najdemo opuščene stare mline in žage. Vidna so perišča, kjer so domačinke izpirale perilo, kar pričajo betonski ostanki. Ob Mohorjevem mlinu s periščem danes obratuje majhna hidroelektrarna. Kižev mlin, ki je bil prvič omenjen leta 1734 inje imel tri vodna kolesa na stope, ima v notranjosti v celoti ohranjeno opremo. Nad strmo dolino potoka Rače stoji na valovitem kraškem svetu zanimiva nekdanja gotska cerkev sv. Andreja. Po napornem tednu pridite na učno-sprehajalno pot ob Rači. Približno po dveh urah prijetne hoje v naravi, posuti s številnimi zanimivostmi, si boste nabrali novih moči. Zanesljivo se bo v bližini našel tudi prigrizek pa tudi žejni ne boste ostali. Vojka Rebolj sodelovanju Zveze z vsemi organi oblasti in gasilskimi organizacijami na vseh ravneh v državi. Poudaril pa je, da gasilke aktivnosti še vedno ovirata pomanjkljiva zdravstvena in zavarovalna zakonodaja. Iz obširnega programa letošnjih aktivnosti Zveze je kot prednostne naloge omenil izdajo knjige ob 50 - letnici delovanja GZ, organizacijo in izvedbo slavnostne akademije, nakup in izročitev članskega in veteranskega prapora, organizacijo in izvedbo medobčinske gasilske vaje z novo avto lestvijo ter organizacijo in izvedbo tekmovanja pionirjev, članic, članov, veterank in veteranov. Potem ko je kratko opisal delo nekaterih komisij, je svoje poročanje sklenil z ugotovitvijo: »...da smo skupaj opravili precejšnje delo, vse z enim samim ciljem, da bomo čim bolje usposobljeni in opremljeni za pomoč našim soobčanom ... Razumljivo pa je, daje še vedno dovolj odprtih nalog, ki jih bomo morali opraviti v bližnji prihodnosti... Povsod se bomo morali angažirati in pokazati, da smo resnično tisti del verige, na katerega se lahko naša družba obrne z zaupanjem v izvrševanju določenih nam nalog.« Iz obširnega poročanja poveljnika GZ, g. Janeza Breceljnika, v katerem ni manjkalo številnih podrobnosti, kot so tabelarni pregledi požarov v preteklem letu, prikazani po mesecih, datumih, urah in celo minutah nastanka. Iz množice teh podatkov se da sklepati, da je bilo v preteklem letu na področju občine Domžale 61 požarov, izven občine pa 21, v katerih reševanju so sodelovali gasilci naše Zveze. V istem obdobju so gasilci Zveze imeli v občini 69 tehničnih intervencij, izven občine 18, ob nesrečah pa v občini 10 in izven občine 8. Poveljstvo Zveze je tudi v letu 2004 veliko pozornost posvečalo usposabljanju gasilcev skozi izvajanje sektorskih in reševalnih vaj ter občinskih, državnih in društvenih tekmovanj. Gasilci so skozi leto s pitno vodo oskrbovali prebivalec nekaterih vasi in zaselkov. V ta namen so opravili 17.3 voženj in pripeljali nad J 42 kubičnih metrov vode. Polcd opravljanja primarnih nalog so gasilci Zveze med drugim sodelovali v organizaciji in izvajanju številnih drugih aktivnosti, kot so: prireditve, ekskurzije, športna tekmovanja, sodelovanje na paradah, delovnih akcijah, verskih obredih, žalnih slovesnostih, čistilnih akcijah, obiskovali so pobratene gasilske organizacije doma in v tujini, varovali in nadzirali kurjenje kresov in ognjemetov. Tajnik GZ, g. Stanko Grčar, je poročal, da vseh 14 PGD šteje 2576 članov, da je njihova starostna struktura največja med 28 in 45 let, nato pa pada navzdol do sedmega leta in navzgor do 63. leta starosti. Tudi poročila komisij in odborov so bila spodbudna in izčrpna. Vse skupaj pa predstavlja verodostojno in bogato sliko stanja lanskoletnih aktivnosti ter humane prostovoljne množične organizacije ljudi, ki s svojo požrtvovalnostjo skrbijo za varnost človeških življenj in materialnih dobrin. Kljub nekaterim bistvenim pomanjkljivostim, predvsem finančne narave, je program dela GZ za tekoče leto optimističen in zajeten. Verjeti je, da ga bodo zmogli, saj imajo dobro vodstvo ter požrtvovalno in izkušeno članstvo. Pred zaključkom občnega zbora je predsednik GZ Slatnar podelil spominske plakete za dolgoletno delo z mladino nekaterim zaslužnim članom: Tonetu Ažmanu, Janezu Bre-ccljniku, Marjanu Ručigaju, Ferdinandu Starinu, Florjanu Zabretu in Cirilu Zumancu ter plaketo in šopek županji Cveti Zalokar Oražem za rojstni dan. dr. Vellmlr Vullklč Vsi na kolo za zdravo telo V okviru društva upokojencev Vir obstaja tudi kolesarska sekcija. V njej je zbranih 15-20 kolesarjev. Pot nas je vodila v razne kraje, od Vodic, Kamniške Bistrice, Dola pri Ljubljani, Moravč in še bi lahko naštevala kraje, ki smo jih obiskali. V zimskem času, ko so ceste slabo prevozne in mraz, pa smo se na pot podali peš. Do določenega kraja smo se odpeljali z avtomobili, nato pa smo pot nadaljevali peš. Ogledali smo si različne kraje, kot so Zasavska Sveta gora, Šmarna gora, Mohor nad Moravčami, Kekec, Dobeno in še mnogo drugih krajev Dne 30. .3. 2005 pa smo doživeli prav posebno doživetje. Odšli smo v vas Peče, kjer imata svoj vikend naša kolesarja, gospa in gospod OTOLANI. S skupnimi močmi smo se odpravili v njihov gozd. Tam smo izdelovali butare za kurjenje v krušni peči. Ves čas smo bili aktivni in naredili smo jih kar precej. Po zaključku dela pa sta nas povabila na prijetno in dobro malico. Za vse to se jima najlepše zahvaljujemo in jima obljubljamo, da bomo Še prišli ter tudi pomagali če bo potrebno. Najlepša hvala tudi naši vodji Marij1 Sušnik. Helena Urbanlja Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Dolgoprogaši: 23. april, 23 kilometrov In 3 medalje 23. aprila 2005 so se na stadionu na Ravnah na Koroškem zbrali dolgoprogaši in dolgoprogašice, in sicer so se na odprtem prvenstvu Slovenije v dolgih tekih pomerili v tekih na 3.000, 5.000 in 10.000 metrov. Med najmlajšimi pionirkami je nastopila Ajda Sitar, ki je v teku na 3.000 m z rezultatom i 1:59,61 min osvojila bronasto medaljo. Enako svetlečo medaljo je domov prinesel tudi Bernard Jare. ki pa je moral zanjo teči 35:27,66 min. Toliko je namreč kot starejši mladinec porabil za 10 km. Najžlahtnejšo medaljo je osvojil 1'eler Kastelie. ki je bil na 10 km najhitrejši med mlajšimi člani. Za 25 krogov je porabil 31:32,86 min. Šprlnterji: 23. aprila v Šentjerneju H članov domžalskega atletskega kluba je nastopilo in pustilo pečat na otvoritvenem mitingu v Šentjerneju, kjer so zabeležili odlične rezultate in uvrstitve. Med dekleti so nastopile na 60 m 1 lana Gorza (9,30), Klara I Iribar (8.46) in še najin Irejša Alja Sitar, kije odtekla odličnih 8,33 s. Slednji dve sta nastopili tudi na 300 m, kjer pa je bila Klara hitrejša od Alje (45,58 oz. 49,25). Cita Cvim in Maja Hudoklin sta nastopili na 600 m, kjer je z rezultatom 1:44,76 min zmagala prva. Maja je dosegla rezultat 1:47,()9 min. Še za daljšo preizkušnjo sta se odločili Manca Vclkavrh in Katja Kosmatin, ki sta dosegli rezultat 4:55,01 oz. 5:20,47 min. Nastopila je še Nina Fučko, ki je na 100 m dosegla rezultat 13,86 s, v teku na 300 m pa 45,99 s. Med fanti so nastopili en tekmovalce na dolge proge in dva na 1000 m. Igor Orel je zmagal s skokom 522 cm. Domen Zupan je za 1000 m porabil 3:09,64 min, Miha Škoflek pa 3:37,56 min. Kar tako naprej! Bojana Teniški klub Domžale Teniška sezona 2005 Nova teniška igralna sezona se je začela 20. aprila in bo trajala do 31. oktobra 2005. teniški klub Domžale ima nova teniška igrišča ob teniški dvorani, kjer je možno tudi rekreativno igranje. V času tekmovanj bodo igrišča sicer zasedena, vendar boste vseeno lahko prišli na svoj račun vsi ljubitelji tenisa ob predhodni najavi na telefon kluba: 01/724-29-03. Za vse informacije je na telefonu 041/643-602 dosegljiv Sašo Svoljšak. K.B. Pogovor s Tejo Gregorin, eno najboljših slovenskih biatlonk Uspešna v smučarskem teku, še uspešnejša v biatlonu Biallonka Teja Gregorin, roj. 1980, članica Športnega društve Nika iz Ihana, je športnica, odkar pomni. K temu je zanesljivo prispevala družina Gregorin, v kateri se je s športom ukvarjala mami Vesna, še bolj pa je "a njeno odločitev za smučarski tek vplival njen oče, saj je bil tudi sam uspešen smučarski tekač. PoTejinih uspešnih stopinjah pa gre tudi brat Aleš, ki se ukvarja z biatlonom. smučarski tek ji je prinesel vrsto uspehov. Najraje sc spominja četrtega mesta na mladinskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem, v teku na 5 km Prosto. Bila je ena najmlajših smučarskih tekačic na zimskih olimpijskih ig-tlk, v Salt Lake < litiju, obetali soji lepo prihodnost, poleni pa seje odločila za biatlon, ki je tudi tradicija v Ihanu, še posebej v zadnjih letih pa gre mladim biatloncem kot po maslu. Zato je bilo moje prvo vprašanje uspešni športnici, zakaj odločitev za biatlon'' RazmiSljala sem že pred odhodom na olimpijske igre v Salt Lake City, pa sc kljub različnim nasvetom nisem mogla Prav odločiti. Počasi me je smučarski tek, kjer tečeš in tečeš in tečeš, začel »dolgočasiti«, vse bolj sem razmišljala o puški, p streljanju, o biatlonu, ki ni tako monoton šport. Všeč mi je, ker tečem krog, streljam in spet tečem, še posebej pa rada tečem skupaj z drugimi tekmovalkami, zato sem najbrž bolj uspešna v zasledovalnih tekih kol sicer. Rezultati namreč potrjujejo, da v zasledovalnih tekmah vedno napredujem. Ležijo ti torej zasledovalne tekme, kaj pa dolžina proge? Najraje tečem 10 km, ko je treba stre Ijati štirikrat, dvakrat leže, ko sem po rezultatih bolj učinkovita, in dvakrat stoje. Včasih bolje tečem, drugič bolje streljani, zelo različno se mi dogaja, zato težko rečem, kdaj sem bolj uspeš na. Zelo rada tečem v šlalčli, posebej, če sem v prvi predaji, ko sem v neposrednem stiku s tekmicami. Rabim ne- fldjl^l Planinsko društvo Domžale Ha vabi v soboto, 28. maja 2005, pd domžale na pohod iz Moravč v Domžale Zbor je na avtobusni postaji v Moravčah, ob 9.30, do koder lahko pridete t rednim avtobusom iz Domžal ob 9.01. Hoje bo za šest ur, potrebna je Primerna obutev. Pohod bo tudi v slabem vremenu. Vabimo vse (tudi družine z osnovnošolskimi otroki), da se nam pridružijo. Ob tej priložnosti bo odprt del nove trase Domžalske poti spominov, poti od Krumperka mimo Pustovke do Šumbcrka. Pohod prirejamo v počastitev 25-letnice Domžalske poti spominov in ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. koga, ki me priganjaja. Tedaj sem še posebej motivirana. Na uspehe ni bilo treba dolgo čakati? Prvo leto po prestopu v biatlon sem se poskušala predvsem evropskem pokalu, nato pa so prišli tudi uspehi v svetovnem pokalu. Moj srečni kraj je Anterselvo, kjer sem prvič v življenju za 29. mesto osvojila točke, kasneje pa doživela svoj največlji uspeh, ko sem v zasledovalni tekmi osvojila 16. mesto. Ta uspeh sem potrdila kasneje tudi na tekmi za svetovni pokal na Pokljuki. Moram povedati, da sem na uspeh čakala kar vso sezono inje bilo 16. mesto potem resnično lepa nagrada za trdo in vztrajno delo, ki ti vedno prinaša uspehe. Med te štejem tudi 18. mesto v individualnem teku na 15 km, veselila pa sem se tudi osmega mesta štalele. S štafeto si dosegla tudi največji slovenski biatlonski uspeh in prvič stala tudi na stopničkah? To je neponovljiv občutek, ko si enak najboljšim biatlonkam na svetu in se skupaj Z njimi na stopničkah veseliš uspeha vseh štirih tekmovalk. Tretjega mesta, ki smo si ga med štafetami priborile skupaj s Tadejo Brankovič, Dijano Gnidičck ter Andrejo Kohlar. se vedno rada spominjam Icr si seveda želim, da bi bilo tako prijemih do-g HRAST DOB KOLESARSKI KLUB HRAST DOB IN OBČINA LUKOVICA POVABILO 3a NA CESTNO KOLESARSKO DIRKO VELIKA NAGRADA OBČINE LUKOVICA 2005, ki bo v SOBOTO, 18.6.2005. "IRKA ŠTEJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKAL SLOVENIJE, ZA KATEGORIJE AMATERJEV, MASTERS IN ŽENSKE. Organizator: KOLESARSKI KLUB HRAST DOB v sodelovanju z OBČINO LUKOVICA vrsta dirke in trasa: Krožna cestna dirka v dolžini 5080 m. Z višinsko razliko *P m v enem krogu. Trasa dirke poteka skozi kraje Videm. Prcserje, Gradišče 111 Sp. Praprcče. Start in cilj bosla v kraju Videni pri Lukovici. pravica nastopa: Dirka je odprtega lipa za vse rekreativne kolesarje. Kontaktne osebe organizatorja dirke: Franci Zaje. 041 095 894 Janez(irandovee,03l 69X911 Spletni naslov kluba www.IIRAST-DOB.si KK HRAST DOB KOTALKARSKO DRSALNI KLUB DOMŽALE PREDSTAVLJA KDK DOMŽALE 20 let Show na kotalkah V SOBOTO, 4. JUNIJA 2005 V RCU LUKOVICA l'()l><)l DAN i«) P( »TEKAL*) TEKMOVANJE V (JMETNOSIJNEM KOIA1.KANJU 18. DOMŽALSKI SLAMNIK SLEDI SHOVV NA KOTALKAH, OB 20-LETNICI KLUBA Karate-Do Internacional zveza Slovenije, ki je bil posvečen 30-letnici Shotokan karate-do kluba ŠD RUŠE, 1975-2005. Ob številnih tujih karateistih sta seminar vodila oče in sin: »Kancho« Hirokazu KANAZAVVA. 10. DAN - glavni inštruktor svetovne S.K.I.F. in generalni predsednik federacije; v svetu največji profesor, teoretik in praktik S.K.I.F.; in njegov starejši sin »Sensei« Nobuaki KANAZAVVA, 5. DAN - večkratni svetovni in azijski absolutni prvak, standardni reprezen-lant Japonske, ne smemo pa pozabiti na Ivana Čeriča, »Sensei«. 6. DAN-KYOSHI - glavni inštruktor in predsednik S.K.I.F. v Sloveniji. Udeleženci so se osredotočili na osnove bazične tehnike, ki jih je potrebno gojiti že pri začetnikih. Obdelali so štiri osnovne kvalifikacijske kate, BassaiDai Jion, Empi, KankuDai, pogovarjali pa so se tudi o načinu dihanja in pravilni drži, ki igrata vlogo tako pri segrevanju kot tudi izvajanju tehnik. Pomemben del obiska je zagotovo predstavljal še trening »Sensei« Nobuaki Kanazawa z državno S.K.I. reprezentanco Slovenije, ki se pripravlja na junijski mednarodni turnir v Švici in na Svetovno S.K.I.F. prvenstvo, ki bo oktobra/novembra prihodnje leto na Japonskem, tu so sodelovali tudi ATOMovci: famara Kokalj. Tjaša Gavez, Lovrenc Kokalj. Jernej Homar in Miha Gavez. Oče in sin sta trening organizirala tudi za S.K.I. inštruktorje in sodnike, med katerimi so bili iz Domžal prisotni U>v-renc Kokalj, Jernej Homar, Miha Gavez in Tamara Kokalj. Obisk dveh mojstrov karateja na Madžarskem Da je karate res način življenja, vedno znova dokazujejo predani člani ATO-MA-a, ki ne nastopajo le na tekmovanjih in v Domžale prinašajo medalje, ampak se seminarjev udeležujejo tudi med počitnicami. Tokrat so se glavni inštruktor Karate Kluba Atom Shotokan Domžale. lAivrenc Kokalj. ter učenca Matic Golobic in Timotej Kokalj udeležili karate seminarja na Madžarskem. Japonski inštruktor »Shihan« Masaru Miure 9. Dan in nizozemski inštruktor Biagi Ri-dolf 6. Dan sta predavala 30. aprila in 1. maja, in sicer v mestu Sszarvaš blizu romunske meje. Poučni športni obisk pri madžarskih prijateljih pa ni bil namenjen le izpopolnjevanju in izmenjavanju izkušenj z drugimi inštruktorji in tekmovalci iz sosednjih držav, ampak je bil pomemben tudi kot vračilo številnih obiskov madžarskih karateistov, ki se vedno znova udeležujejo mednarodnih prireditev in seminarjev v Domžalah. I Sovice z OS Domžale Zopet najboljše na državnem prvenstvu V soboto, 7.5. 2005, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo plesnih in navijaških skupin. Za plesne skupine OS Domžale je bilo prvenstvo izjemno pomembno, saj je odločalo o potnikih na evropsko prvenstvo, ki bo julija v Moskvi. Celotna zasedba plesalcev in navijačev je znova dokazala, da je med najboljšimi v Sloveniji. Obe skupini Mini Sovič (navijaška in plesna) sta zasedli prvo mesto, vendar žal zaradi starostne omejitve v Moskvo ne moreta. Navijaška skupina Mini Sovič pa se bo kljub mladosti konec maja predstavila na neuradnem svetovnem prvenstvu »Elite« v Nemčiji, zato lahko že sedaj držimo pesti zanje. Plesna skupina Sovič se je znova povzpela na vrh in ubranila lanski naslov državnih prvakinj. Veselje je bilo nepopisno, saj bomo znova potovali na evropsko prvenstvo in poskušali ubraniti lansko zlato iz Stockholma. Navijaška skupina je zasedla drugo mesto in si prav tako zagotovila nastop v Moskvi. Velik uspeh smo dosegli tudi v kategoriji plesnih parov. V kategoriji mladinskih.parov smo v konkurenci enajstih parov zasedli 1. in 2. mesto. Zmagali sta Maja Štikavac in Sabrina Velše, drugi pa sta bili Manja Breznik in Tjaša Ku-navar. V kategoriji otroških parov sta za veliko presenečenje poskrbela Annis Zenkovič in Maria Isabel Vilica, ki sta zmagala v kategoriji 11 parov. Čestitke si zaslužita še posebno zato, ker sta stara komaj 9 let, otroška kategorija pa je do 14 let in sta tako premagala veliko parov, ki so kar nekaj let starejši od njiju. V isti kategoriji sta se na 3. mesto povzpeli Mateja Alibabič in Tanja Trdina. Plesno dejavnost že nekaj let uspešno vodita Tjaša Šuštaršič in Lana Gavrilov, ki sta tudi tokrat z zavzetim celoletnim delom pripeljali plesne skupine do tako dobrih rezultatov. Pri zavidljivi uspešnosti plesalcev pa ne smemo pozabiti staršev, ki podpirajo trdo delo svoji otrok, moralno in tudi finančno. Na državnem prvenstvu so številni starši otroke spodbujali s tribun, kar je tekmovalce na parketu še dodatno motiviralo. Ker nas v prihodnjih mesecih čakata dve veliki tekmovanji v tujini, v Moskvi in v Leverltusnu, si seveda tesnega sodelovanja s starši še toliko bolj želimo. Letos seje OŠ Domžale predstavila na državnem prvcnstv u v najbolj številni postavi doslej; bili pa smo tudi najbolj številni med vsemi tekmovalci nasploh. Jožica Polanc, ravnateljica Kotalkarski klub Pirueta Tokrat brez zmage Zadnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju konec aprila v Konča h ni prineslo novih zmag tekmovalcem Piruete. Tokrat je bilo tekmovanje, ki ga je organiziral domači klub in je štelo za točkovanje v Pokalu Slovenije, v obveznih likih, ki je drugačno od prostega kotalkanja. Kotalkarji Piruete so se udeležili omenjenega tekmovanja s štirimi tekmovalci, ki so bili z nastopi zadovoljni, saj sta kar dve tekmovalki osvojili drugo mesto To sta ŠPELA MIKELN in PETRA POKOVEC, medtem ko je bila PATRICIJA ŠTIFTER tretja in MAŠA TRAVLJANIN šesta Čeprav so tekmovalke nastopile v novi preobleki, žal to ni prineslo popolnega uspeha, česar nekateri niso vajeni in jim drugo mesto oje prinese več pravega veselja. Toda v športu tudi ni vedno samo zlato, ampak seje potrebno zadovoljiti tudi s srebrom. Ker pa se je sezona umetnostnega kotalkanja komaj začela in imajo tekmovalke še dovolj tekmovanj do zaključka, jih zmage zanesljivo še čakajo, tekmovanje v obveznih likih je specifično in prav to tekmovanje je pokazalo, da jc potrebno treninge okrepiti s to disciplino. Naslednje tekmovanje bo konce meseca maja v Novi Gorici, nanj se tekmovalke že intenzivno pripravljajo. Glavna sezona pa bo junija in julija, ko bodo skoraj vsak teden mednarodna tekmovanja v umetnostnem kotalkanju kot tudi v hitrostnem rolanju in bodo štela za izbor reprezentance Republike Slovenijo za evropsko in svetovno prvenstvo. Eno takšnih tekmovanj bo od 25. do 28. maja v Freiburgu (Nemčija), ki šteje za Pokal Nemčije. V reprezentanci Slovenije bo na njem nastopila tekmovalka KK Piruete SARA BAŠ I-JANČIČ, ki bo v kategoriji mladink tekmovala v kombinaciji. To bo njen prvi mednarodni nastop v barvah domačega kotal-karskega kluba, zato ji želimo, da osvoji kar najboljše mesto. K. K. Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Prvomajski prazniki so v Alpinističnem odseku nekaj posebnega. Za večino plezalcev pomenijo konec zimskega plezanja in privajanja na kopno skalo. Država pa je letos poskrbela še za dva prosta dneva in z malo sreče in lobiranja pri nadrejenih so tu krajše počitnice. Iako je bil letos med prvomajskimi prazniki že tradicionalno organiziran plezalni tabor v Paklenici. Hrvaški Nacionalni park Paklenica leži neposredno ob morju, dobrih 40 km pred Zadrom. Pravijo mu tudi plezalni raj. Temperature konec aprila sežejo tudi že preko 25°C, v primeru dežja pa se stene hitro posušijo, saj po kanjonu piha konstantni veter. Tabor je bil letos izpeljan v dveh delih. V prvem delu sta zakonca Pečjak poskrbela, da so Luka, Valerija, Julija in Matjaž nabirali svoje plezalne izkušnje v daljših smereh, tudi kot vodilni v navezi. Skupaj s pridruženim članom Nej-cem Šterom (AO Kranj) so v treh dneh opravili 45 vzponov. Za vzpon se šteje smer, ki je daljša od 100 m in ima najmanj I. težavnostno stopnjo po 1I1AA lestvici. V drugi skupini, ki je v Pakle-nico prišla kasneje, jc bilo skupno 12 plezalcev. Namen te skupine je bil, da se tečajniki seznanijo s plezanjem v daljših smereh, da osvojijo praktična znanja, ki so si ga pridobili v času alpinistične šole in da vsak pri sebi ugotovi, če ga tovrstni šport zares veseli. Za pet tečajnikov (Marjeta, Teja, Andrej, Drago in Maks) so skrbeli Janez Kosirnik, Mojca Janže-kovič (oba pripravnika), Andrej Sluchlv, Robert Štupar, Dušan Ccrar in Aleš Jan-žekovič (vsi alpinisti). V petih plezalnih dneh je bilo opravljenih 69 vzponov. Načelnik je obljubil zaboj piva, če bo skupaj (prva in druga skupina) opravljenih več kol 100 vzponov. Kot kaže, se nam obeta piknik! Omenjene praznike pa so izkoristili tudi tisti, ki se snegu še niso odpovedali. Štirje starejši in trije mlajši pripravniki so se odpravili na Mont Blanc (4.808 m). Valerija Jesenovec in Klemen Jarc sta tako stala na svojem prvem štiritisočaku. Ostali, razen Leona, pa so se povzpeli na njegov predvrh Mont Blanc du Tacul (4.248 m). Vsi skupaj so ugotovili, da višina in ledeniške razpoke niso mačji kašelj, še posebej če nisi aklimatiziran. Valerija in Klemen pa sta na lastni koži spoznala, da je višinsko sonce lahko zelo nevarno. Zakonca Pečjak, ki sta pred dežjem iz Paklenice »pobegnila« domov, se nista mogla upreti želji, da nc bi cepinov še Aleš Janžekovič v smeri PeM (Foto; Andrej Stuchlv) Viri malo zapičila v sneg. Preplezala sta Kra-marjevo smer v Storžicu. Počitnice pa je izkoristil ludi Klemzv (Promontana) s svojimi varovanci. Mladince je odpeljal na tridnevno plezanje v Osp, kjer so podirali svoje plezalne meje. Gašper Pire jc splezal na flash smeri Runo 7b+, Nido 7b, Krvavico 7a+ in Škrablovo poč 6bl/c. Nejc Vindišar je pokazal velik napredek, saj je zmogel svojo prvo smer z. oceno 7b (Nido), Anžc Arko pa se lahko pohvali s prvo 6c+ - Mičkcno. V slednji je Kaja /upa-nek padla tik pred varovališčem in tako se ji je izmuznila njena prvadet. Drugič več sreče. Bravo perspektivci! Ostali člani, ki niso imeli dovolj časa za večdnevno plezanje, so se zadovoljili s posameznimi obiski naših in tujih plezališč ter ž.e kopnih sten. Nejc Solje po kratkem premoru nadaljuje s svojo plezalsko kondicijo. Tako se je med prazniki večkrat podal v Kotečnik, kjer jc preplezal smeri Reporter Milan 7b+ in Narobe svet 7b. Jani Ahcje v taistem plezališču uspel v Jogananda 7c. Uroš Pavlic in Katja Slane sla praznike preživela v italijanskem plezališču Ccrre-do. Plezala sta smeri do 6b+ na pogled. Opravljeni pa so bili tudi letošnji prvi hribovski vzponi v kopni skali. Klemen Miklič in Matjaž Novak sta plezala v Velikem vrhu nad Jezerskim in Stani-čevem vrhu v Kamniških Alpah. Skupaj sta opravila KI vzponov. M. Janžekovič Odbojka na mivki v Mengšu V Mengšu se tudi letos obeta pestra in zanimiva sezona odbojke na mivki. Načrovanih je nekaj turnirjev (dvojke, trojke, mešane trojke). Igrišči se nahajata pri Fit-topu v Mengšu in sta letos prenovljeni (nova mivka, tuši na igrišču in ostala oprema). Po naporni igri se seveda prileze kaka osvežilna pijača in/ali jedača, za kar jc poskrbljeno v lokalu in restavraciji neposredno ob igrišču. Sezona se prične 1.6.2005, igrišče pa obratuje od 9h do mraka. Cenik Igranja: ura igranja od ponedeljka do petka do 15h - 1000 SIT ura igranja od ponedeljka do petka od 15h dalje - 1800 SIT ura igranja sobote, nedelje in prazniki - 1800 SIT informacije o igranju, najemu igrišča in vse ostale informacije dobite na tel.: 041/369-889 (Sašo Osenar) ali na 041/626-461 (Dušan) (ena 2-urnega abonmaja je 42.000 SIT za celo sezono, več informacij o še prostih abonmajih pa dobite na 041/369-889 (Sašo Osenar). Vabljeni pa tudi na spletno stran http://odbojka.mine.nu, kjer bodo objavljene vse zadnje informacije o dogajanju na igriščih in ob njih, galerije slik s turnirjev kot tudi vse ostale informacije. Športni pozdrav, Odbojka mladi Mengeš Sekcija za odbojko na mivki Slovenska veteranska ekipa po zmagi nad Turčijo: Marjan ČUK (skrajno levo) In Sašo SVOUŠAK (skrajno desno). 5 minut z udeležencem Svetovnega veteranskega prvenstva Tenisač Sašo Svoljšak Član Teniškega kluba Domžale ter državni veteranski prvak Sašo Svoljšak se je pred kratkim vrnil z ekipnega in posamičnega svetovnega prvenstva teniških veteranov v Perthu v Avstraliji. V kratkem pogovoru je povedal, daje nastopalo več kot 500 udeležencev iz 33 držav s celega sveta, sam pa je bil član ekipe Slovenije v kategoriji 40 +, med posamezniki pa je nastopal med veterani kategorije 45+. »Tekmovanje je potekalo na pravih travnatih igriščih, kar mu je dalo še posebno draž. saj v Sloveniji ni nikjer možno igrati na travi,« seje spominjal in povedal, da seje bilo zato v začetku kar težko prilagoditi na travnata igrišča, tudi zato, ker je odboj žoge zelo nizek inje žoga neprimerno hitrejša kot na pesku. »Slovenski veterani smo v svoji skupim igrali proti Belgiji in Veliki Britaniji in obe tekmi izgubili brez dobljene igre, v razigravanju pa je bila od nas boljša tudi ekipa Irske, v kateri je sicer Marjan Čuk svojo igro dobil. V boju za 17. mesto smo premagali Turčijo z 2 : 1,« pravi Sašo, ki je v boju s Turčijo priboril točko med posamezniki, uspešen pa je bil tudi v dvojici s Čukom. Je bilo kaj časa tudi za ogled mesta? »Bivanje in igranje v Avstraliji smo združili tudi z ogledom mesta Perth in kopanjem, saj je bila temperatura tudi čez 40 stopinj v senci. Sklenjenih je bilo veliko novih znanstev, igralci pa so se razveselili tudi vabila na 3. Slovenian veterans open 2005 - turnir za svetovno veteransko lestvico, ki bo od 16. do 19. junija v Domžalah,« je sklenil svoje pripovedovanje o nastopu v Avstraliji Sašo Svoljšak ter povabil vse ljubitelje, da si v juniju veteranski turnir v Domžalah tudi ogledate. Hvala. Bojana Nogometni klub Domžale na poti v Evropo Domžalski nogometaši igrajo v ligi za prvaka povsem sproščeno, kar se odraža tudi na sami igri, kjer ni nepotrebnih pritiskov s strani uprave in trenerja - mirno pričakujejo nadaljevanje sezone, ki jim omogoča boj za enega od evropskih pokalov. V dosedanjih 28-ih kolih so Dom-žalčani slavili 13-krat, 8-krat remi-zirali in 8-krat izgubili - dali so 42 golov, prejeli so jih 33 - nahajajo se na 2. mestu - so zelo blizu 2. mesta - takoj za Gorico, ki je že osvojila naslov državnih prvakov. Igralec Dalibor Stevanovič je s klubom, kljub temu da ima še veljavno pogodbo podpisal novo, ki mu omogoča nadaljni razvoj, s klubom pa se je korektno razšel Tadej Šteharnik, ki je prosil za predčasno prekinitev pogodbe. Z igrami in vzdušjem v ekipi pa je zadovoljen tudi trener Slaviša Sto-janovič, ki zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah, ki so jih prikazali v ligi za prvaka - izgubili so samo s Publikumom v prvi tekmi, potem pa so nanizali 3 zmage in 2 neodločena izida - odhajajo še v Ajdovščino in Novo Gorico, doma pa igrajo še proti Olimpiji in Dravi - bolj ugodnega razporeda si niso mogli zažele-ti , tako da še vedno ostajajo v boju za Evropo. MLADINSKI POGON: Pomembna novica je, da je MNC Domžale dobil generalnega sponzorja Strabag. V pokalu MNZ Ljubljane so mladinci izgubili v pollinalii. V državnem prvenstvu so na 9. mestu po 22-ih odigranih tekmah - nesramnost s strani Rudarja se jim sedaj pozna na uvrstitvi na lestvici. Kadeti so na lestvici sedaj na 6. mestu - prav tako odigranih 22 tekem nesramnost z strani Rudarja jih je stala boljše uvrstitve - v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov pa so na 10. mestu - ravno tisti dve tekmi z Rudarjem jih uvrščajo na 10. mesto, v nasprotnem primeru bi bili nedvomno višje. V prvi ligi je selekcija do 14 let na 4. mestu z 13-imi zmagami, 2 remijema in 7 porazi. Starejši dečki - U 14 let so v zadnjem krogu remizirali na gostovanju z Ilirijo, mlajši dečki v prvi ligi so 3 zmagali in igrali neodločeno proti Arne Tabroju, druga ekipa pa je trikrat zmagala v Ivančni Gorici in enkrat izgubila. Pri cicibanih U I Oje v skupini B prva ekipa izgubila s Factorjem, druga je v skupini C premagala Svobodo, v skupini B pa je bila ekipa cicibanov U 8 v zadnjem krogu prosta. Košarka ČLANI KK HELIOS DOMŽALE: Jadranska liga seje končala z zmago- slavjem Hemofarma iz Vršča in prevlado srbskih ekip na finalnem turnirju, v domačem slovenskem prvenstvu pa se obeta zanimiv boj za 4 mesta, ki vodijo v Jadransko ligo v naslednji sezoni. Ilelios bo na domačem terenu odigral tekme med tednom in sicer v sredo 11.5. proti Olimpiji, 18.5 ob 20.uri proti Laškemu in zadnjo v torek 24.5. proti Krki na gostovanjih pa bo v soboto 14.5. igral proti Llektri - odločilna tekma za Jadransko ligo ter 21.5. proti Slovanu. V dosedanjih tekmah so prikazali dva različna obraza slabega proti Elektri doma ter proti Laškemu v drugem polčasu v Laškem ter dobrega proti Olimpiji v Tivoliju ler Krki v Novem mestu in proti Slovanu doma, kjer se je pokazala prva borbenost. MLAJŠI ČLANI: Tekmovanje sc je pričelo 17.4. -Domžalčani so v prvem krogu doživeli poraz proti Jezici, v skupini pa so premagali Prebold in Alpos Ke-moplast iz Šentjurja - sledili bodo zaključni boji, kjer se borijo za prva 4 mesta - izgubili so proti Triglavu. MLADINCI: Domžalčani bodo igrali v drugem krogu kvalifikacij 21.5. doma-v prvo ligo se bo uvrstil le zmagovalec turnirja - na turnirju igrata še Prebold in Hlektra A. KADETI Tekmovanje nadaljujejo v zimski ligi, kjer bodo nabirali izkušnje za naslednjo sezono v državnem prvenstvu trenutno so premagali vse svoje nasprotnike in so vse bližje k zmago- slavju v skupini igrali so tudi na turnirju v Italiji. Igrali bodo v drugem krogu kvalifikacij, 28.5. - 5 skupin po štiri ekipe - v prvo ligo se uvrstijo zmagovalne ekipe popoldanskih tekem - tretje in četrte tekme. Urban Žnldaršlč Nakup Colta 1.3 Invite 50% plačate takoj, 50% pa čez eno leto brez obresti in stroškov odobritve • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO • ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 Jože Mlakar In Matija Krnc med podelitvijo priznan] najboljšim (loto: Janez Stlbrlč) Uspešno izvedeno državno prvenstvo v nami/nem tenisu V organizaciji Namiznoteniške sekcije EDIGS Mengeš ter Namiznoteniške zveze Slovenije je v Hali KC v Domžalah 23. in 24. aprila 2005 potekalo 14. državno prvenstvo Republike Slovenije v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Tekmovanja seje udeležilo 121 kadetov in kadc-tinj u. 28 namiznoteniških klubov. Vodstvo tekmovanja, na čelu z Jo-žetom Mlakarjem in Tonetom Go-stišo, je dvodnevno tekmovanje izpeljalo zelo uspešno, saj so za organizacijo prejeli same čestitke in pohvale. Zadovoljni so bili tudi mladi tekmovalci in tekmovalke, ki so imeli poleg igranja oz. tekmovanja v namiznem tenisu tudi fepo priložnost medsebojnega spo- znavanja in novih prijateljstev. Dr-f žavno prvenstvo so s pozdravnimi nagovori pozdravili, Matija Krnc, predstavnik Namiznoteniške Zveze Slovenije, ter predstavnika Občine Mengeš in Občine Domžale. Tekmovanje seje zaključilo v nedeljo, ko so bila po izredno zanimivem tekmovanju ter razburljivih polli-nalnih in finalnih dvobojih podeljena priznanja najboljšim. Pokale in priznanja najuspešnejšim igralcem in igralkam sta podelila Matija Krnc (v imenu Namiznoteniške zveze Slovenije) ter Jože Mlakar (v ime- nu organizatorja državnega prvenstva - NTS Edigs Mengeš). In kdo so bili najuspešnejši? Državni prvak med kadeti je postal Dominik Škraban (Kema Puconci), med kadetinjami Kristina Fatorič (Arrigoni Izola), v mešanih dvojicah Dominik Škraban (Kema Puconci) in Manca Fajmut (Fužinar Ravne), med dvojicami - kadeti Dominik Maček in Jan Žibrat (oba Murska Sobota) in med dvojicami kadetinje Manca Fajmut in Polona Župane (obe Fužinar Ravne). Janez Stlbrlč Moto klub DIVJI JEZDECI VABI na državno prvenstvo v STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ ALU in PVC okno in vrata • izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel ' peskanje stekel ■ fuzije - vitraži ■ uokvirjenje slik SPRETNOSTNI VOŽNJI Z MOTORNIMI KOLESI 29.5.2005 v Šmartnem v Tuhinju Trening ob 11.00 uri — Tekmovanje ob 13.00 uri Informacije: Robi: 041/360 451, Rado: 031/339 648 Citroenova vozila pri Avto Detr Podjetje Avto Detr, d.o.o., avto-servis in trgovina, se nahaja na Slovenski cesti 66 v Mengšu, to je tik ob glavni cesti Ljubljana ~ Kamnik. Je družinsko podjetje« ki ga zastopa direktor Tone Zorman. Na tej lokaciji je obrtnik že 35 let, ker želi ohraniti tradicijo sedaj uvaja svojega sina in tako so tu pred kratkim odprli nov center za prodajo in servisiranje vozil znamke Citroen, s tem pa so ponudbo vozil te priljubljene francoske znamke približali kupcem iz Kamnika, Komende, Mengša in Domžal ter okolice. Poleg prodaje novih vozil Citroen imajo še prodajo po sistemu staro za novo, prav tako tudi staro za staro, seveda pa velja omeniti še, da imajo v podjetju Avto Detr na voljo kompleten servis in kleparske storitve. Poleg novih in rabljenih vozil so v njihovem salonu na voljo še originalni rezervni deli in dodatna oprema. V podjetju Avto Detr nudijo kupcem izredno dobre plačilne pogoje, avto pa lahko kupite tudi na kredit ali le-asing. Zlasti zanimive so akcije pri prodaji novih vozil, ki se mesečno spreminjajo, s tem pa ponujajo izredno velike popuste. Če so vas zamikala vozila znamke Citroen, potem vas bodo v podjetju Avto Detr povabili še na preizkusno vožnjo. Omeniti velja še Chrono servis, ki odlično deluje, saj lahko svojega jeklenega konjička pripeljete brez najave in morebitne manjše napake odpravijo brez nepotrebnega čakanja. Servis je namreč opremljen z vso najsodobnejšo elektronsko diagnostično in drugo opremo. Ob tem ne boste ostali na cesti, saj imajo v podjetju Avto Detr številna nadomestna vozila. (Brisanje celotnega odstavka o viziji.) Podjetje Avto Detr je pridobilo standard ISO 9001/2000 za prodajo in servisiranje Citroenovih vozil. Ker želijo biti uspešni trgovci in serviserji vozil, redno skrbijo za izobraževanje na vseh področjih, tako na področju prodaje, kot tudi na področju servisiranja vozil. Vse to poteka po Citroenovih normah. Delovni čas v podjetju Avto Detr traja od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Še telefonsi številki: Servis 01/ 7237-041, Prodaja vozil 01/7237-313, številka telefaks pa: 01/723-02-97. Pišete jim lahko tudi na elektronski naslov: avtodetr@si-ol.net. Nič vas ne zapelje kot Citroen. Upokojena za naslov regijskega prvaka V Radomljah je 10. maja potekalo prvenstvo društev upokojencev gorenjske regije v ekipnem šahu. Prvenstva se je udeležilo devet ekip. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu - sedem kol z igralnim časom petnajst minut na igralca. Vsi tekmovalci so se borili zelo športno in neusmiljeno. Po izenačenem in napetem bojuje naslov prvaka gorenjske regije osvojila ekipa aktualnih državnih prvakov Društva upokojencev Domžale v sestavi: šahovski mojster Vladimir Ivačič, mojstrski kandidat Vitomir Janjič, prvokategornik Anton Jerina, drugokategornika Franc Zupane in Janez Bizjak ter kot častna rezerva motor domžalskega šaha Vid Vav- petič. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto DU Domžale 20.5 točk, 2. mesto DU Kranj 19.5 točk, 3. mesto DU Kamnik 18.5 točk, 4. mesto DU Radovljica 16.51., 5. mesto DU Komenda 14.0 t., 6. mesto DU Jesenice 13.0 t., 7. mesto DU Škofja Loka 120 t., 8. mesto DU Lesce 11.01., 9. mesto DU Žiri 4.51. Ne nazadnje gre pohvala in zahvala gostišču Pri zlati kaplji in podjetju Plastenka d.o.o.. ki sta poskrbela, da udeleženci prvenstva niso ostali lačni in žejni. Šahovski pozdrav. A.K. Šah mladih Kadeti ponovno državni prvaki Od 7. do 8. maja se je v Slovenj Gradcu odvijalo 8. klubsko državno prvenstvo za fante in dekleta do 15 let. Igralni čas je bil 20 minut + 10 sekund/potezo za vsakega igralca za celo partijo, igralo se je 9 partij. Hkipo fantov ŠD Vele Domžale so odlični) zastopati Jure Plaskun. Špela Orehek ter Lan Timotej in Bor Luci-jan Turek. Med 18 ekipami so osvojili 1. mesto in naslov državnih prvakov za leto 2005. Z enakim število končnih točk - 23, vendar ž boljšim MBT so se uvrstili pred ŠK Ig na drugem in ŠK Milan Majcen Sevnica z 22 točkami. Prav tako je Lan s 7,5 točkami od 9 odigranih partij osvojil tudi prvo mesto na 3. deski. Bor s 7 točkami prav tako prvo mesto na četrti deski. Jure pa je bil s 6 osvojenimi točkami peti na prvi deski. Pri dekletih je prvo mesto osvojil ŠK Komenda Popotnik, ki sta ga zastopali Lara Kozarski iz Radomelj in Maja Nadvešnik, drugi je bil ŽŠK LANcom, tretji pa ŠD Novo mesto. Odličen nastop Med kar 54 sodelujočimi fantovskimi ekipami osnovnih šol, ki so se letos udeležile državnega prvenstva do 12 let, ki je 16. aprila potekalo v Ljubljani, so učenci OŠ Venclja Perka - vsi so tudi člani ŠD Vele Domžale - Aleš Klander, Luka Pavli, Ajda Stina Turek in Žan Čarman Radojkovič osvojili odlično 6. mesto. Igralo se je 7 kol, igralni čas pa je bil 10 min + 5sek/potezo. OŠ Venclja Perka je nabrala kar 17 točk, in sicer Aleš Klander na 1. deski 5,5, Luka Pavli na 2. deski 5, Ajda Stina Turek na 3. deski 4 in Žan Čarman Radojkovič na 4. deski 3 točke. Slavila je OŠ Center Novo mesto, 2. je bila OŠ Krško, 3. pa OŠ Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice. Prvomajski šahovski turnir Na prvomajskem šahovskem turnirju mladih do 18 let v Komendi je član ŠD Vele Domžale Sašo Rihtar z vsemi 9 osvojenimi točkami osvojil 1. mesto, Lan Timotej Turek je bil 5. z osvojenimi 5.5 točkami, Andraž Šmon z enakim številom točk 7 . Bor Lucijan Turek pa s 5 točkami 13. Drugi je bil Alen Hasanagič iz ŠD Jesenice, tretja pa Lara Kozarski, ŠK Komenda. Tekmovanja seje udeležilo 32 šahistov. Za šahovske sladokusce Milan Vidmar: Razgovori o šahu z začetnikom V letošnjem letu se spominjamo 120-letnice rojstva dr Milana Vidmarja. Rodil se je 22. junija 1885 v Ljubljani. Dr. Milan Vidmar ni bil le pomemben poznavalec in raziskovalec osnov elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije, in to svetovnega slovesa, ampak je bil hkrati prvi slovenski in jugoslovanski šahovski velemojster. Vidmar je bilje vrhunski šahist, velemojster, v svojem času četrti igralec sveta v družbi z Laskerjem, Capablanco, Aljehinom in Fuvvcjem je bil edini amater med profesionalnimi šahisti. Bil je med zmagovalci na vrhunskih turnirjih: Carlsbad 1907, Praga 1908, San Sebastian 1911 - tu si je z drugim mestom za Capablanco prislužil naziv velemojstra, Budimpešta 1912, Dunaj 1918. London 1922, Hastings 1925 - delil prvo mesto z Aljehinom, Semmering 1926, New York 1927, London 1927, Bled 1939, Basel 1952. O njem bi seveda lahko napisali debelo knjigo! Zato samo toliko - za osvežitev »šahovskega zgodovinskega« spomina. Milan Vidmar pa je bil tudi pisatelj. Ali je kdo izmed vas morda prebral tele njegove filozofske: Mod Evropo in Ameriko, Moj pogled na svet. Oslovski most'! Najbrž ne, za našo rubriko so bolj pomembne njegove izredne šahovske knjige, ki pa se jih skorajda ne dobi v naših knjigarnah. Pol stoletja ob šahovnici, šah. Razgovori o šahu z začetnikom K sreči je urednica Vesna Založnik iztrgala iz pozabe njegovo »temeljno šahovsko delo. ki nedvomno sodi na knjižno polico vsakega profesional- Mllan Vidmar - Aaron Nimco-vlč [D02] NewYork, 1027 nega in ljubiteljskega šahista«. O tem sem seveda popolnoma prepričan, žal mi je le to, da mi ni prišla v roke v tistem času, ko mi je moj oči pokazal prve šahovske poteze, za kar sem mu še danes in mu bom vedno zelo hvaležen. Toda, ko sem ga začel premagovati, bi mi zagotovo knjiga dr. Milana Vidmarja Razgovori o šahu z začetnikom odprla tista šahovska obzorja, ki sem jih iskal vse do današnjih dni. In jih še iščem ... Knjiga je napisana v obliki pogovora med stricem in nečakom, ki bi se šele rad naučil prvih skrivnosti šahovske igre, kar daje temu Vidmarjevemu šahovskemu biseru še dodaten čar in poseben bralski užitek. Za 2. izid knjige (predelana oziroma posodobljena izdaja) dr. Milana Vidmarja Razgovori o šahu z začetnikom smo lahko vsi slovenski šahisti in vse slovenske šahistke globoko hvaležni urednici, ga. Vesni Založnik, ki seje na lastno pest (na svoje stroške, v samozaložbi, 1000 izvodov) in z veliko en-tuziazma odločila, da nam jo znova položi v roke in še vedno koristno branje. Preberite jo in ne samo enkrat! Za vse šahovske sladokusce našega Slamnika pa še ena kratka, vendar lepa partija prvega slovenskega šahovskega velemojstra dr. Milana Vidmarja. I d4 SfiS 2.Sf3 e6 3.g3 d5 4.Lg2 Sbd7 5.0-0 Ld6 6.b3 c6 7.Sbd2 0-0 8,Lb2 De7 9x4 b5 10.Se5 Lxe5 11 .dxe5 Sg4 12.e4 Sgxe5 13.exd5 exd5 I4.cxd5 cxd5 !5.Lxd5 Tb8 16.Tel Dd6 17.Sf3 Sxf3+ 18Dxf3 Kh8 19.Tacl Tb6 (Uf, kako močan lovski par belega!) a b c d e i g h 20.Txc8! Txc8 21.Dxf7 Dg6 22Dxd7 1-0 Bogdan Osolln Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Obvestilo V prizadevanju, da strankam omogoči čim bolj prijazen dostop pri uveljavljanju zahtevkov in vlog iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot tudi pridobivanja informacij in listin. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije spreminja Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spremembe uradnih ur za poslovanje s strankami so usklajene z določbami Uredbe o upravnem poslovanju (Ur.l. RS št. 20/2005) in se bodo začele uporabljati s 01.06.2005. uradne ure dopoldne uradne ure popoldne PONEDELJEK 8:00-12:00 13.00-15.00 TOREK 8:00-12:00 SREDA 8:00-12:00 13.00-17.00 PETEK 8:00-13:00 Z željo po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje vas lepo pozdravljamo! Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/2004) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2005 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2005 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale. 2. Višina sredstev Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju pogojev prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju v občini Domžale je predvideni skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis 1.000.000,00 SIT. Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja: zajamčena plača v RS pomnožena s faktorjem 2.5 za magistrski študij, - zajamčena plača v RS pomnožena s faktorjem 3 za doktorski študij, zajamčena plača v RS pomnožena s faktorjem 2 za ostala študijska izpopolnjevanja. Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja. 3. Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi: - izpolnjen obrazec: »Vloga za dodelitev štipendije«, - življenjepis, - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale: - dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del. potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), - dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini Domžale, - dokazila iz 9. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale: študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove, načrt financiranja projekta, potrdilo o dosedanji uspešnosti. V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem RS. 4. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska Izpopolnjevanja: Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se:. upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat. 5. Vloga Obvezni obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko razpisi. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale št. 9/20-04). Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku. 6. Rok In način oddaje vloge Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 20. junija 2005. Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE« na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Datum: 20. maj 2005 Številka: 60400-3/05-33 Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje 1. Občanke in občane obveščamo, da Občina Domžale zaključuje postopke ugotavljanja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, v katerih je na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in Odloka o postopkih in načinu povračil sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje ter drugih predpisov preverila njihove zahtevke in pripravila seznam upravičencev. 2. Prve sklepe o uvrstitvi na seznam upravičencev bo občinska uprava začela izdajati v maju 2005. Glede na veliko število vlog se bodo sklepi o uvrstitvi na seznam upravičencev izdajali postopoma, tako da bodo vsi sklepi izdani do konca leta 20(15. 3. Na seznam upravičencev ne bodo uvrščeni vlagatelji zahtevkov, ki v roku za dopolnitev svojih vlog niso dopolnili z zahtevano dokumentacijo, in tisti vlagatelji, ki so pogodbe sklepali direktno s PTT podjetjem oz. pogodb niso sklepali s pravnimi predniki Občine Domžale. 4. Občina Domžale bo vložena sredstva začela vračati šele po pridobitvi denarnih sredstev iz republiškega sklada, ki pa bodo na razpolago po privatizaciji Telekoma Slovenije d.d. 5. Problematiko vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje lahko še vedno spremljate v lokalnem glasilu Slamnik, na naši spletni strani www.domz.ale. si , z nami lahko komunicirate tudi preko elektronske pošte ptt@doinzale.si, v času uradnih ur pa lahko pokličete tudi na direktni telefon številka 721 48 23. Občina Domžale V spomin Ruža Habjan Pred kratkim smo se na dobskem pokopališču poslovili od dolgoletne upravnice Pošte Domžale, gospe Rute Habjan. Rodila se je leta 1923, v Dobu, v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, šolanje pa nadaljevala v Ljubljani in končala štiri letnike Dekliške meščanske šole in enoletni tečaj za trgovce. Takoj po koncu II. svetovne vojne, avgusta leta 1945, se je zaposlila na pošti v Domžalah in se tako za vedno zapisala poštni službi in poštnemu poklicu. Ob svojem rednem delu se je strokovno izpopolnjevala in izobraževala in pridobila formalne pogoje za opravljanje zahtevnejših in odgovornejših nalog. Zaradi svojega strokovnega znanja, organizacijskih sposobnosti, delovnih navad in izrednih človeških lastnosti, je bila že zelo zgodaj, leta 1953, imenovana za upravnico Pošte Domžale in je to delo uspešno in neprekinjeno opravljala vse do svoje upokojitve pred slabimi triindvajsetimi leti. Starejši sodelavci, predvsem pa krajani in uporabniki, seje spominjajo kot vestno, prizadevno, neutrudno in prijazno poštno uslužbenko ter upravnico pošte, kije neizmerno ljubila svoje delo in bila pri delu vedno dobre volje. Njeno temeljno vodilo je vedno bilo, da se bo samo zadovoljna stranka z veseljem ponovno vračala na pošto. Temu načelu je namenila vse svoje znanje, izkušnje in sposit-bnosti Ljudje so jo zato imeli zelo radi! Kaj naj si človek v življenju pravzaprav še želi? Več kot dobro delati - in katerokoli delo človek opravlja, se visoko ceni, če ti ljudje priznajo, da si dober delavec, prijazen človek, da te imajo preprosto radi. Svoje bogato znanje in izkušnje je dolga leta z veliko vnemo in veseljem prenašala tudi na mlajše sodelavce in bila odličen mentor mnogim generacijam, ki so prihajale na domžalsko pošto iz PTT srednješolskega centra. Nekdanji sodelavci in sodelavke se Vam. gospa Ruža. zahvaljujemo za Vaše dolgoletno izredno prizadevno in uspešno delo. domačim, prijateljem in sorodnikom pa izrekamo globoko in iskreno sožalje. Sodelavci In prijatelji 77 ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA Šestnajstega aprila 2005 je umrla naša draga RUŽA HABJAN dolgoletna upravnica Pošte Domžale Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter ji poklonili cvetje in sveče. Iskrena hvala Domu upokojencev Domžale za dolgoletno skrb in nego ter Pošti Domžale za njihovo pozornost. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spoštovali ter imeli radi. Vsi njeni Roke delo so sklenile, zamrl tvoj je zvonki g/as, bolečine tebi so minile, za vedno si obdaril nas! Tvoj nasmeh nam v srcih živi, pustile so nam ga tvoje modre oči. Ker te ni nazaj, morda prideS, ko cvetel bo maj Ko mrzla zima ceste zasneii, oh, pridi vsaj, ko maj zacveti. ZAHVALA V najlepšem pomladnem Času smo izgubili svojega najdražjega moža, očeta, brata, svaka, strica, prijatelja in soseda BORUTA LETNARJA Pripravili ste mu prelepo, ganljivo in v vsakem pogledu poglobljeno slovo. Zahvaljujemo se g. kaplanu za poslovilni obred, pevcem za mnoge pesmi. Marku Kavtičniku in Franciju Gerbcu za lepe poslovilne besede, darovalcem cvetja in sveč, sosedom in vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej globoko zahvalo dolgujemo dr. Pogačar - Zajčevi, sestri Ireni Muhič ter patronažni sestri Bojani PoČivavŠek za strokovno pomoč in človeško toplino. Hvala vsem dobrim prijateljem, ki so mu pomagali in lajšali trpljenje v hudi bolezni. Hvaležni smo kolektivu sodišča v Domžalah, Kotalkarskemu klubu Pirueta in Nogometnemu klubu Domžale. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam kakorkoli drugače pomagali v najhujših Časih izgube ljubljenega Boruta. Vsem in vsakomur najlepša hvala. Vsi njegovi! HEfli ZAHVALA Devetega aprila je za vedno zaspala naša draga mami, stara mama, sestra, svakinja in teta KATARINA FLERIN rojena Planine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Mirjam Pogačar Zaje za dolgoletno skrb pri njeni bolezni. I [vala tudi osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego v zadnjih dneh njenega življenja. Vsi njeni bolezen in trpljenj* si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal Odšel si t/a, kjer ni gorja, kjer n/nin/e ti večnost da. V štiriinšestdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANCI FLIS iz GoriČice pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevcem, praporščakom in gospodu župniku, Silvestru Fabjanu, za lepo opravljen pogrebni obred. Posebno pa smo hvaležni dr. Janezu SvoljŠku za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Dragici Šareč za nego na domu. Vsi njegovi! Lepo je bilo s teboj živeti. dobrote tvti/e ne da se pozabiti. ,vaTr ,tBm'',1,,*'; V življenju pomagal si nam poiskati pravo pot - od tvojih pridnih n>k ostale so sledi povsod V SPOMIN fflk y~- - 16 Triindvajsetega maja mineva žalostno leto, I odkar je umrl dragi LOJZE FLERIN z Rodice Hvala vsem, ki se ga spominjate in nam stojite ob strani. Vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko Zasanjaš se v spomine. V štiriinosemdesetem letu starosti se je za vedno poslovila naša teta ELI SORN s Pod reč j a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. I Ivala tudi bivšemu kolektivu TOSAML. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Bolečina se da skriti. pa tudi solze ni težko zatajiti. le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V dvainosemdesetem letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica, sestra in teta IVANKA OREHEK rojena ŠTIFTAR, Jurkovčeva z Račnega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše ter spremstvo na njeni poslednji poti. Najlepša hvala tudi gospodu župniku, Slavku Judežu, za lep obred in nagovor. Kranjskemu kvintetu za ganljivo zapete pesmi ter gasilcem PGD Žeje - Sv. Trojica. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in boste našo mamo ohranili v lepem spominu! Vsi njeni RENAULT \ OPTIKA \ / I r\ Delovni tat: V I I (telovniki od 8 do 12 ure, - ^ od 15. do 19. ure. soboto od 8 do 12. ure RENAULT CL10 S KLIMO ŽE ZA 1.990.000 SIT. BREZOBRESTNO FINANCIRANJE, FINANČNI LEAS1NG V EUR NA 1 LETO EOM - Oo/o O natančnih pogojih akcije se pozanimajte v koncesiji. AVTO SET „„„ Dragomelj 26,1230 Uomžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 031/795 600 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure. SOBOTA: od 8. do 13. ure VCUKfl IZMRIt OCAl Zfl VSAKO GLAVO O^SNfl RMBUIRNIM I . oMisticni pregled merjenje očesnege. pritiske . očolo • kontoktne lece Cesto borcev 5,1235 AADOMUC telefon 01722 88 90 www.ir-image.Si, pna OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: okulistični pregled ^ rtv • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure že na Punti osebe tik ob morju - 20m od C nova stanovanja možnost rezervacije stanovanja s teraso zagotovite si lep dopust pravočasno trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 -J kozmetični salon Danijela V sodobnem materialističnem času, polnem stresa in pritiskov iz okolja, človek vse bolj izgublja stik sam s sabo. Kako zopet najti povezavo s seboj, kako vzpostaviti ali ohraniti ravnovesje? Ena izmed oblik je tudi obisk kozmetičnega salona, kjer bodo poskrbeli za vašo zunanjost, hkrati pa pomirili in uravnovesili tudi vašo notranjost in vas napolnili z novo pozitivno energijo. Zakaj bi drugim vedno dajali prednost pred sabo - naredite nekaj zase že danes - obiščite kozmetični salon in bodite letošnjo pomlad tudi vi polni energije. Mlaka 40a, 121B Komenda TELEFON 01 B3 43 555 gsm: 041 531 477 Vedno poskrbimo za vaš lep izgled in dobro počutje! A M Z S 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, EkB TEČAJI CPP v maju in Juniju: • 30. S. 2005 ob 18.00 uri -13. 6. 2005 ob 18.00 uri - 20. 6. 2005 ob 18.00 uri Tečaji trajajo 15 šolskih ur! ZELO UGODNI PAKETI B, C in E kategorije! AMD Zvezda, PE Domžale, ^u Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji ZŠAM) Tel., fax: 01/721 31 80. GSM 041/518 726, e-pošta: amd.rvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com PEDIKURA PANČUR Vlasta PANĆUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 e^OTE^^r^ž AMD SITAR DUNLOP RAGING TBTTTkTT.nt ■» 'i'rovo 27, 1241 Kamnik telefon 01 83 08 343 faks 01 83 08 353 amd@sltar-pneumatic si 4<0Mte> H V '' UEM Til: 01 7542-56.1 Fax:OI 7564-873 f .sin: 041 767-033 vlado.puntaric a siol.nel loir OPIKAR Daša PUNTARIČ s.p. Cesto 5.moja 36 1370 Logatec Oddam Ob*glavni cesti Domžale-Kamnik, kraj Homec, Vaška pot 33 (bivše skladišče Mundus pohištvo j, oddamo na novo adaptirane poslovno skladiščne prostore, skupne tlorisne površine cca 860 m2 , v pritličju cca 460 m2, nadstropju 400 m2, ter zunanji nepokriti prostor površine cca 650 m2. Prostori v pritličju so ločeni med seboj , od najmanjšega 30 m2 do največjega 115 m2, tako da je lahko več najemnikov. Cena najema od 4 EUR/m2 do 10 EUR/m2, zunanji nepokriti ograjeni prostor Vse cene so navedene brez DDV, stroški niso v ponujeni ceni. Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. 7-f www.kd-oroutii.fti KD Prvi izbor, Prav«** Upravi)« 1 MLM rTMi zajemni sklad delniških skladov lagajte v najboljše svetovne delniške sklade! T f vHm DCUJOoM k pr«VIMi Vpil'* rTtmti ift «.plfinih i/vw« ptosrx*7lm#l OOhtfl ftrotpekt* pr«vwn tudi 00 fjrnMm* «voa* j«Jmtq*gw»viff»*wi« i*t'*q» m potltttrte«« porot«* \*»Hi>, ko iKrttfl rw volio "ftt......'......" * - ' —«~ tjnui ii U51 SPOROČILA l LM - Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokultiva-tor, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 - Iščem osebo za varstvo otrok na našem domu. Najprej občasno v večernih urah, kasneje (od oktobra dalje) pa redno od 14. do 18.ure. Telefon: 041 672 854. - URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 - INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 - Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTI-GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. - Krčma »Pri planinčku«, Sonja Uršič, s.p., Rova, C. v Dolenje 18, p. Radomlje išče dekle za strežbo, lahko študentka; nedelje inprazniki prosto. Tel.: 72 27 867, Mob.: 031 816 289 VABLJENI V TRZIN! A T VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://3alonLcltroen.sl/avtomarket-trzin/ CITROEN NOVI C4! SAMO PRI NAS! 50% takoj 50% po enem letu Brez obresti DOBAVA TAKOJ K-DOM, d.o.o. Rusjanova ulica 6, IOC Zg. Jarše Telefon. 01/7216 876. wvvw.k-dom.si 06XS5K^] Odprto: ponedeljek - petek od 8" 17". sobota zaprto 9. i h if t ii I Ali AVTOOELI. AVTOMEHANII IN VULKANIZERSKA DELAVNICA ZA VSE TIPE • vrtna tekstilna pokrivala AGR0-FUS* • geotextil za drenaže Ge-dren* • geotextil za ceste Ge-f«x* • strešne folije Tay*on* I L.; • polnila in flisi za tapetnike • vvolneni filci in pohrni koluti - JbV 10 con* ~^5/ zu.j»Rse ntnon SIMf1X Kamnik www.simax-slo.com ej|e Maslleva 11. 1230 Domzalo, tel. 01 724 16 56. taks 01 724 26 91 Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) m tel. 01 831 17 96, taks 01 831 17 89 ammmmmm čw OPTIK . Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Papirniška 1, Vir - Količevo 1230 Domžale Tel.: 01/7242-820 GbSTI&ČE Jože Kovač «.p. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655120 - V našem lokalu so prostori namenjeni za razne s\ prireditve, obletnice, poroke, rojstne dneve, krste itd - Restavracijski prostori namenjeni za poroke števila od 120.60 in 40 oseb. - Vsak petek vas vabimo, da se zavrtite ob zvokih zabavnih ansamblov. Ob nedeljah pa \as vabimo na tradicionalna nedelska kosila. Mali Losinj POPOLNOMA NOVI APARTMAJI v idilični mestni hiši s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. £3 f. Id) koktii, /d/Ml RtJA PERUTNINE UUttLj.Ct.p. M., 0*1/5*8 272 Ali si želite vzrediti piščanca na svojem dvorišču? Potem smo pravi naslov za Vas. Pri nas lahko naročite dan stare piščance ali pa si omislite štiri tedenske. Za vaš vrtiček Vam nudimo kokošji gnoj v vrečah ali razsuto. Na vašo željo Vam naročeno dostavimo. Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009 AGRARD Obrtniška 10, Domžale tel.: 724 84 66 www.agrard.si • vrtne, naramne kosilnice in motokultivatorji • rezervni deli za kosilnice, kultivatorje in traktorje • luči in ostala svetlobna telesa za traktorje NOVA LOKACIJA Breznikova 15. Domžale BREZA CENTER DOMŽALE B.privoščite dghrg ■dišečo kavico CINIKU stran 27 SPOROČILA mm K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 VELE Trgovska družba d.d. Ljubljanska c 64 VELE 1230 Domžale Ob sobotah dopoldan ,j v i, . 11 )-./ ( \: -'I 'V i r»: J hltr«|ia bi kakovoftn«ji. proizvodnja Naslednja številka Slamnika bo Izšla 10. Jun|a 2005, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 30. maja 2005, najraje po otoku muki pošti vera.vojska@iloinzale.si al info@kd-domzale^l. Povabljeni k sodelovanju! živahno v blagovnici £k VELE Domžale ^Bi sobota, 21.5.- čarovnik Roman Frelih nam bo pričaral čarobno vzdušje sobota, 28.5. - glasbena predstava rajanje z Damjano sobota, 4.6. - modna revija kopalk, glasbena gostja Rebeka Dremelj in plesalci plesnega kluba Miki Vse aktivnosti se pričnejo ob 10. uri. www.vele.si > O z vrtni kamini ograje, covi, robniki travno In prano plošč* korita taroio... vse vrsto tlakovcev ttobrl za oporni ild koritnice xa obrezino vodnjaki PRODAJA AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM * VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 Povečali smo naklcldo! I.ŠKE VGRADNJA ODPORNOST TRDNOST ISTETSKA OBLIKA ^ KAKOVOST MOSTI 93,1218 Komenda, O 2 tel: 01 «34 30 89, 834 10 83, fakst 01 834 30 80 e-mail: infoKtjuhant.com, http://www.iwhaMt.com Velika planin A prihajajoči letni sezoni potrebujemo STROJNIKE in STRE/.MKK /a delo na žičniikih naprav«* Pogoj: izpit za vzdrževanje in upravljanje z žičniškimi napravami NATAKARJA M/, zadc Pogoj: ustrezna izobrazba u v okrepčevalnici na spodnji postaji nihalkc :tinske smeri, izkušnje v gostinstvu Prijave pošljite do 28.05.2005 na naslov uprave družbe: VELIKA PLANINA d.o.o., Glavni trg 23, 1240 Kamnik Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudino vam veliko i/bro poročnih ii otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABF IIKf domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno /eljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: Sfa4 10 SO, odprto vsak dan od /. do 21. iO ure sam "■top om skupina Dnevi barv. lakov in lepii v trgovinah SAM,od 16. do 28.5.2005. ■yWKc.^^ fa^ositonevmatikt+jZi^osiifttMJ^DlatistlJ rSaL Mojstri odličnih cen. široke ponudbe blaga svetovanja, dostave ii ponudbe izvajalcev. AKCIJSKA oona SIT z DDV COOPER C> TIRES VOKOHAMA ZEON ZPT 7EON XST DISCOVFRtR JX/±dmi ibsIVoOO PARADA pa0i SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1,1235 Radomlje PRODAJNI CENTER SAM JARŠE. Presorka cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.- 01 729 88 00. 729 88 0? f.i« M TV9 88 3? PE STRANJE, Z«. Stranje la, 1242 Stahovica WWW Mm C.I tel.. 01/729 62 82: tjx. 01-729 62,85 WWW.!»din,»l *j Mercator Center Domžale U'lt'lt'.l'< .za razumno varčne. Za popolno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika. De Dietrich^ THERMIOUE www. dad ietr j c h t he r m iq u e com TALNI OUNI IN PLINSKI KOTLI GT120 Litoželezni kotli z nazivno motjo od 16 do 39 kW. Na voljo v izvedbah brez gorilnika, z gorilnikom in zaščitnim pokrovom ter različnimi grelniki sanitarne vode. Izbirati ie mogoče med gorilniki na rumeni in modri plamen ter štirimi različnimi elektronskimi krmilnimi sistemi Kotle odlikuje dolga življenjska doba in majhna poraba goriva. n i PRH Pravu odločitev - KONDENZACIJSKA PEC VARČUJE ZA VAS! DOMOPLUS ^ Plinske naprave od 15 do 50 kW z integrirano flBl^llrfl najsod, zagotavlja tiho m okolju prijazno delovanje. "^TjjJIS Izkoristek do 109 %. Vremensko vodena regulacija krmili gorilnik, ki se s svojim modulirnim delovanjem prilagaja H trenutni potrebi po toploti, saj deluje v razponu med 20 in 100 "o svoje maksimalne moči PONUDBA PLINSKIH PEČI ZA VSE VRSTE STANOVANJSKIH HIŠ IZREDNO UGODNO! 1.24-11 FF brez bojlerja...............• 235.555,00 SIT 24 BIC-II FF + 551 akumuioc. bojler.... 320.075,00 SIT CITY CONDENS 1.24 brez bojlerja...... 290.166,00 SIT CITY CONDENS 1.24 + 801 bojler....... 409.045,00 SIT OOMOUGHT COND. 3.18 + 1301 bojler 425.211,00 SIT Organiziramo projekt, montažo, servis! Ugodni krediti! Zbiramo prednaročila, za 70% avans nudimo dodatni 5% popust! Cene upoštevajo 8,5° b DDV za stanovanjsko gradnjo! Dobovo lokoi, rojen CITY CONDENS dobava ovgutf leplembet 2005 Cene CiTY m CUV CONDENS ne vt(l|tiiii|e|o terirmialo« 1 SOLARNA TEHNIKA DIETRISOL Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo. Sonce greje najceneje. VODOTERM Radomlje d.o.o., Skrjančevo 8. SI 1235 Radomlje Tel: 00386 1 7728920, 72274 96, Tel./fax: 00386 1 72289 19. Emil: v* DELOVNI ČAS. ponedelfek - pelek. 7-19, sobota: J -12" PUSTOLOVSKI IZZIV Sobota 21. maj 2005 ob 10, uri Ste po duši avanturist, so vam všeč vedno novi izzivi, potem je ta prireditev namenjena prav vam. Vabljeni na pustolovski izziv narejen po vzoru najzahtevnejše preizkušnje na svetu - Adventure race. Zanimive nagradne igre, glasbeni gost, plesna skupina in vi. Se upate izzvati? Prisrčno vabljeni! wa Center tehnike Črnuče Vsaka ideja ima svojo rešitev Bodite pozorni na akcijsko ponudbo do 26. 5. 2005. mikrovalovne pečice sesalniki tehtnice i mali gospodinjski aparati lik; sušilniki nega telesa sesalci Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Tel. oddelek: • hišni aparati 01/560 61 OO • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 Obiščite nas! ■ ■ \\wkmkmtWk\m^m^mm^%i „, v,., . .„.,.,.:............................... O čemerkoli sanjate, karkoli si želite, postane vse resničnost, pri nas vse dobite.