Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 14.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava! Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din S.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj
Brezverstvo — največje zlo.
Kdor pazljivo motri delo komunizma, bo našel, da ni namenjeno za borbo v korist delavca, pač pa bo našel zagrizeno sovraštvo do Cerkve, do vere. Marksizem je dolgo skrival ta svoj glavni cilj, hodil je okrog in samo izpodkopaval. Čakal je, da je napravil ljudi brezbrižne za verske stvari, nato pa jih je začel loviti v svoje brezbožne organizacije. Danes nič več ne skriva, da je marksizem odkrit sovražnik vsake vere. Zato tudi vidimo, da vodijo marksiste ljudje, ki same sebe proglašajo za brezbožce, za ateiste.
Ateist pravi, da ni Boga. On zanika temeljno resnico, da je Bog. S tem zanika in zametuje vse, kar je z Bogom v zvezi, vsako vero, vsako Cerkev, zakramente, molitev. Pozna le enega Boga in ta je — trebuh.
Brezverstvo ni le nesreča za dotičnega, ki zapade tej zmoti, brezverstvo je nesreča tudi za narod, kjer se širi. Vera v Boga nam kaže na Njega, ki je absolutna Resnica, ki je dal vsa potrebna navodila tudi za to življenje. Vera v Boga daje podlago moralnemu življenju, čut odgovornosti za svoja dejanja ne le pred orožnikom, ampak pred Bogom. Kjer pa ni vere ,tam pade podlaga vsake resnice, vsake pravice, vsake morale. Kdo more trditi, da je za narod sreča, ako mora živeti v zmoti, ako trpi v krivici, ako gnije in propada v nemorali? Kdo more reči, da ljubi svoj narod, pa pusti, da ga dan za dnem zastruplja materijalistično brezverstvo ?
Brezverci so nesreča za narod! Brezverec ubije človeka za denar. Brezverec ne pozna tuje lastnine. Brezverec ne prizna najvišje oblasti nad seboj in tako seveda tudi ne zemske oblasti, katero je pripravljen takoj rušiti z vsemi sredstvi nasilja, ako mu prija. Brezverec ne prizna ljubezni do bližnjega, kateri je edino zanesljivi čisti vir samo — ljubezen do Boga. Samega sebe in svojo pokvarjenost opravičuje s tem, da ni Boga. In kdaj so bili pokvarjenci v srečo svojemu narodu? Kdaj ste videli v zgodovini, da so brezverci dvignili narod k blagostanju? Kjerkoli so prišli do moči, tam so svoj narod upropastili!
Slovenski delavec pa ljubi svoj narod. On hoče, da je narod moralno krepek, zato mora hoteti, da je veren! On hoče, da je narod zdrav in pošten, zato mora hoteti, da je veren! On hoče, da bo v narodu dovolj sil za pravično borbo, ki jo mora tudi slovenski delavec vršiti, da doseže svoje skromne življenjske pogoje, zato pa mora hoteti, da bo veren! Velikonočna doba je čas, ko se tudi delavske vrste razčistijo, da ljudje samega sebe presodijo in pretehtajo vernost svoje duše: Velikonočna spoved — velikonočno sv. obhajilo.
Delavci zavoljo Boga in zavoljo svojega naroda, pa zavoljo svoje lastne sreče se borite zoper brezverstvo, ki ga v naše vrste zanaša marksizem.
Najbolj nevarno komunistično gnezdo.
Dokler ni zavladal v Nemčiji Hitlerjev narodni socijalizem, je bil Berlin ono velemesto, iz katerega se je širil komunizem po celi osrednji Evropi. Hitler je stopil komunističnim prevratnim poskusom na vrat in komunistični berlinski kolovodje so si hitro poiskali drugo verno zatočišče. Svoječasno vlogo Berlina je zamenjala Praga, kjer vlada še danes velika politična svoboda, čehoslovaško in sovjetsko Rusijo druži posebna pogodba in radi tega se čutijo komunistični agitatorji v Pragi čisto varne. Kominterna je raztegnila na Cehoslovaškem svoje peruti n&d nemške izseljence, ki so pribežali iz Nemčije, ko je začel Hitler z izgoni njegovemu režimu neljubih osebnosti. Komunisti se skušajo, kakor povsod drugod, tako tudi na Cehoslovaškem, polastiti nemške mladine s pomočjo »Leve fronte«.
Pred usodnimi dogodki
v Španiji.
Vodstvo španskih komunistov Je prevzel
Bela Kun.
Oče boljševiške revolucije v Rusiji Lenin je nekoč dejal, da bo prva država v Evropi, v kateri bo boljševiška revolucija zmagovita — Španija. Boljševiki smatrajo, da je sedaj Španija že tako daleč dozorela, da lahko tvegajo zadnji odločilni udar. Vsi požigi samostanov in cerkva, plenjenje in razbijanje trgovin in zasebne lastnine, umori in zverinstva zbesnelih, od boljševiških agitatorjev nahujskanih množic, v katerih imajo prvo besedo iz ječ izpuščeni zločinci, so bila samo uvod v krvav ples, ki se nesrečni Španiji obeta. Poročajo namreč, da je prispel skrivaj v Španijo znani madžarski židovski krvo-lok Bela Kun, ki je po prevratu ustanovil
na Ogrskem boljševiško državo ter je nekaj mesecev strahovito gospodaril na Madjarskem, dokler ga s pomočjo tujih vojaških sil niso strli. Bela Kun je takrat pobegnil v Rusijo, kjer je zavzemal važne položaje v komunistični stranki in se je zlasti specijaliz^al za prevrate v tujih državah. Ce boVjprevzel vodstvo španskih komunistov sedaj on, potem je gotovo, da je prišlo do odločilne borbe med krščansko kulturo in boljševizmom. Po zaslugi socijalističnih in framazonskih politikov, ki so oslabili odpornost Španije proti razdiralnemu komunizmu, pada zdaj država v krvav vrtinec, ki bo usoden za njen napredek in razvoj.
lO let komunističnega raja ga je spametovalo.
Izpovedi Jugoslovanskega komunista, ki Je
pobegnil las Rusije.
Poročali smo že, kaj piše v amerikan-skem hrvaškem časopisu iz Rusije izgnan jugoslovenski komunist dr. Ante Ciliga. Pred devetimi leti je odpotoval iz Jugoslavije z nekaterimi navdušenimi tovariši v sovjetski raj, iz katerega se je sedaj ves razočaran povrnil. Ciliga je bil gotovo eden najidealnejših mladih ljudi, ki je šel v Rusijo v svetem navdušenju. Sedaj ponovno piše v zagrebški »Novi Evropi« o svojih vtisih iz Rusije:
»Po devetih letih bivanja v Rusiji se zopet odpira pred menoj stara Evropa. V Novi Rusiji sem bil pač našel nove industrijske in agrikulturne gigante, stroje, tehnične čudeže, toda nisem našel tega, kar sem pred vsem iskal in kar sovjetska vlada tako trdovratno in tako lažnjivo, tako drzno lažnjivo razglaša: nisem našel novega človeštva, bratstva, svobode delovnega, stvarjajočega kolektiva ljudi. Nasprotno, spoznal sem, da so vse te industrijske in agrikulturne piramide Nove Rusije zgrajene na kosteh, na krvi in solzah milijonov delavcev, na eksploataciji zatirane delovne večine s strani privilegirane manjšine.
Ob odhodu iz Rusije se spominjam onih, ki ostajajo tam, tovarišev: Zagrebčana
Stanka Dragiča, ki je zaprt v tajnih ka-zematih Solovjeckih otokov v Ledenem oceanu; Požarevčana Voje Vujoviča, ki je bil brez vsake sodbe zaprt na deset let v surdalsko ječo; mostarskega sindikalnega funkcionarja Mustafa Dediča, ki ga preganjajo po ječah in v izgnanstvu sibirskih puščav; Novosadčana Stefana Haberlin-ga, ki ga vlačijo po vseh zakotjih Urala, in še desetine drugih Jugoslovenov, ki so jih pregnali v razne zakotne kraje neskončne Rusije, in stotine inozemcev in tisoče Rusov. Vse jih že celo desetletje ali še dalje vlačijo iz ječe v ječo, po koncentracijskih taboriščih in strašnih krajih izgnanstva samo zaradi tega, ker se niso mogli spraviti z lažjo, krivico, nasiljem in eksploatacijo ljudstva, ki je zopet zavladala v Rusiji. Kdaj se bodo ti vrnili domov? Kdaj bo njim napočil dan svobode? In kdaj zasije svoboda ostalim 170 milijonom?«
Tako sodi o boljševiškem raju oni, ki ga je spoznal na lastni koži. Kako zdravo bi bilo za naše mlade komunističe, če bi jim vsaj za nekaj mesecev mogli privoščiti take doživljaje. Vse navdušenje, s katerim danes razbijajo po ljubljanski univerzi, bi se kaj kmalu razblinilo in bi prišli nazaj krotki kot ovce.
Črtice iz sovjetske Rusije.
Zadnjo jesen je potovala po južni Rusiji francoska časnikarica, ki je svoje utise opisala v listu »Revue des Deux Mondes«. Priobčujemo le te-le vrstice: »V Batumu so mi povedali, da ljudstvo ne ceni sovjetskega raja, ker mesečno odide vsaj deset prebivalcev v Turčijo, ki je po morju oddaljena 3, po suhem pa 7 km. Če so jih na meji zasačili Turki, so jih prve čase takoj poslali nazaj sovjetom, ki so jih brez preiskave postrelili. Turški uradnik v Mali Aziji mi je rekel: »Sploh je nevredno vsak mesec streljati kopico ubogih ljudi.« Ko sem vprašala, ali sovjeti ne vračajo Turkom njihovih ljudi, če bi bežali čez mejo, mi je turški uradnik odgovoril, da v vsej evropski in azijatski Turčiji in na celem svetu nihče ni tako neumen, da bi bežal V sovjetsko Rusijo.
Kako nagrado prejemajo komunistični voditelji na Ruskem. Znani Lev Trocki j, ki je pripomogel ruskim sovjetom do vojaškega pomena in moči, životari že leta in leta kot ahasverski pregnanec po vseh mogočih pribežališčih osrednje in severne Evrope. Zena očeta boljševizma Lenjina je zaprta v neki palači blizu Moskve in ji je prepovedano vsako občevanje z drugimi osebami. Bivši poslanik v Parizu Ra-kovski je v pregnanstvu v Srednji Aziji ter hudo trpi na tuberkulozi. Nekdanji idejni voditelj (imenovali so ga »možgane stranke«) Kamen jev je z nekdanjim vsemogočnim diktatorjem Petrograda Zinov-jevom v zaporu na Uralu. Kljapnikov, ki je predal Petrograd v roke Lenjinove, je obsojen na 10 let ječe v daljni Sibiriji, kjer bolan, gluh in slep čaka na edino rešiteljico — smrt. Prav veliko je število takih, ki so po uporu zoper Stalina bili kratkomalo ustreljeni.
Praga je danes najvažnejša točka, iz katere se širi komunizem po srednji Evropi. S komunističnimi idejami in revolucionarnimi načrti se razlivajo iz Prage tudi brezbožniška načela. V Brnu na Moravskem živi iz Avstrije pregnani marksist Oton Bauer, ki je že davno komunist in
oskrbuje ter vodi iz Moravske boljševiško agitacijo po Avstriji. Čehoslovaško še bo glava bolela, ker dopušča prevratnim komunističnim elementom toliko nemotene svobode in to samo radi pogodbe, katero je Sklenila pred leti s sovjeti za gospodarska področja.
Borba za železničarske hiše v Mariboru končana.
Banska uprava je prepovedala prodajo in imenovala sekvestra. — Pravice mariborskih članov dunajske zadruge zavarovane.
Dne 26. marca je izdala kr. banska uprava v Ljubljani odlok, s katerim se prepoveduje prodaja železničarskih hiš v Kejžarjevi 8 in Betnavski 18. S tem odlokom se poverja z upravo jugoslovanskega dela zadružne imovine Občekoristne splošne stanovanjske zadruge na Dunaju poseben komisar, za katerega je imenovan biv. komisar, obrtno-zadružni inšpektor g. Ignacij Založnik. Jugoslovanski del imovine omenjene zadruge tvorita obe hiši v Mariboru, prva v Kejžarjevi s 14, druga v Betnavski s 48 stanovanji. Odlok se opira na čl. 270 in 273 senžermanske mirovne pogodbe ter na čl. 64 do 67 zakona o notranji upravi. Obenem je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve omenjenih hiš. Ta odlok je postal potreben zaradi tega, ker je baje nameravala zadruga obe hiši v Mariboru prodati s preziranjem interesa tukajšnjih zadružnih članov, ki jih je še vedno 70.
Tako se je sedaj končala dolgotrajna borba mariborskih železničarjev, ki stanujejo že 25 let v teh hišah. Njihove pravice so jim zajamčene in nihče, tudi g. Tumpej, jih ne bo mogel več poditi iz njihovih stanovanj, katere so si postavili s svojimi prispevki in s pomočjo železniške uprave. Prepoved obremenitve hiš in njihove prodaje je vnešena tudi že v zemljiško knjigo in zato bodo vsa prizadevanja gotovih ljudi, da bi se odločba banske uprave razveljavila, zaman, četudi skušajo sedaj v »Mariborskem Večerniku« olepšati svoja prizadevanja, da bi se polastili obeh hiš, z nekimi nacionalnimi interesi. Te »nacionalne« interese predobro poznamo iz drugih sličnih priložnosti in vemo, kaj se vse za takim »nacionalizmom« skriva. Poznajo jih tudi čitatelji »Večernika« in si bodo o tem listu že na podlagi omenjenega članka lahko ustvarili svojo sodbo.
O kupčiji za te hiše prihajajo sedaj na dan zanimive podrobnosti. Kreditna zadruga drž. železniških uslužbencev je v resnici zaprosila pri finančnem ministrstvu za dovoljenje, da bi smela spraviti iz države poldrugi milijon dinarjev, ter je utemeljevala svojo prošnjo s tem, da bo spravila na ta način nemško last v slovenske roke. Njeno prošnjo je podpiral celo »Savez nabavijalnih zadrug«. Ko smo potem o teh podvigih kreditne zadruge pisali, pa je zagrozila v časopisih z izjavo, da bo tožila vsakogar, ki bi razširjal o njej take vesti! Ustanovili sta se potem dve zadrugi — za vsako hišo ena —•, ki sta nastopili v javnosti kot kupca. V obeh zadrugah so bili -ljudje najraznovrstnejših poklicev. Bilo je res vabljivo, postati član zadrege, saj se je onim, ki niso imeli dovolj sredstev, da bi plačali kupnino za 'stanovanje, ponujalo celo posojilo. Posamezna stanovanja so si že vse lepo razdelili med seboj in seveda je sedaj med njimi velika nevolja, ker se je izkazalo, da so pili za medvedovo kožo. Sedaj obetajo, da se bodo pritožili proti odredbi banske uprave na notranje ministrstvo, pa jih zagotavljamo, da bi si bilo bolje tiste dinarje, ki jih bodo dali za koleke, prihraniti. Primerneje bo, če primejo za odgovornost raje g. Tumpeja, ki je začetnik te akcije, s katero so bili mnogi reflektanti zapeljani tako daleč, da so svoja dosedanja stanovanja že odpovedali.
Mariborski železničarji so lahko hvaležni gospodu banu dr. Natlačenu, da je tako energično napravil konec tem kupčijam. Hvaležni pa so lahko tudi onim vnetim braniteljem njihovih pravic, ki so žrtvovali svoj čas in denar ter so se nesebično zavzemali za stanovalce železniških hiš. Z ogorčenjem pa bodo zavrnili naravnost smešen poskus mariborskih so-cijev, češ, da. po oni kot patentirani zastopnik železničarjev izposlovali, da se ni stanovalcem železniških hiš zgodila vne-bovpijoča krivica. Ce jie bi bilo železni-
carskih deputacij, ki so hodile pod vodstvom g. Wurzingerja v Ljubljano ter intervenirale na vseh drugih pristojnih mestih in če ne bi prizadevanja teh deputacij podprli naši merodajni činitelji, bi naj-brže socijalisti ne imeli prilike lastiti si zaslug za uspešen zaključek borbe .mariborskih železničarjev. In če bi bil slučajno danes na oblasti še prejšnji režim, gotovo ne bi imeli »Delavska politika« in »Volksstimme« sedaj priložnosti, da poveličata socijalističnega advokata kot nesebičnega branitelja železničarskih pra-
vic, ker bi pač s X. majem prišli vsi stanovalci železniških hiš na cesto in bi v njihova stanovanja prišli zadrugarji g. Tumpeja. Tako pa se je danes lahko kititi sraki s pavovim perjem, če napravijo vse delo drugi nesebični ljudje, katerim skromnost brani, da bi se rinili v ospredje ter se hvalili s svojimi zaslugami. Sicer pa je mariborskim železničarjem dobro znano, kako je s to zadevo in bo zaman vse prizadevanje socijalističnega časopisja, da bi skovalo iz odloka banske uprave agitacijsko orožje za svoje prvake.
Politične vesti.
Državni proračun je bil predmet obsežnih političnih zapletljajev v preteklih dneh. Senat, v katerega so se rešili voditelji JNS ter iz njega napravili svojo trdnjavo, je napravil proti vladi dr. Sto-jadinoviča generalno ofenzivo ter ji skušal spodmekniti tla z težkočami pri proračunu. Končno pa so skrahirani voditelji JNS spoznali, da ne morejo ničesar opraviti in tako je sedaj proračun uveljavljen ter je z njim omogočeno redno državno gospodarstvo,
Izvenpariamentarna opozicija je imela te dni zborovanje v Belgradu, katerega so se poleg Davidovičevih pristašev, mač-kovcev in zemljoradnikov prvič udeležili tudi pristaši radikalnega glavnega odbora. Med vsemi je prišlo do sporazuma, da bo združena opozicija enotno nastopala.
Občinske volitve so se vršile preteklo nedeljo v sedmih občinah. Rezultati teh volitev so sledeči: Dobrna je imela samo listo JRZ, ki je dobila 258 glasov; Ihan samo lista JRŽ 182 glasov; Št. Jernej na Dolenjskem JRZ 625 glasov, opozicija 195; Radvanje JRZ 290 glasov, socijalisti 193 glasov; Vitanje JRZ 115 glasov, združena opozicija 382 glasov; Studenci: lista Kaloh 890 glasov, lista Schreiber 149.
Občinski odbori so razpuščeni v Kranju, v Konjicah in na Vranskem. 1
Obvezna vojaška dolžnost v Avstriji. V Avstriji pripravljajo zakonski predlog za uvedbo obvezne vojaške službe, ki bo zajela vse moške do 42. leta. Avstrija opravičuje svoj korak z nevarnostjo hitleri-janske propagande v notranjosti in z nejasnostjo zunanjepolitičnega stanja.
Italija, Avstrija in Madžarska so sklenile trozvezo. Obljubile so si, da ostanejo v zunanjepolitičnih vprašanjih strnjene, in da ne bo poskušala nobena posebej se pogajati z Malo zvezo. S to zvezo si je Italija zopet zagotovila svoj prej omajan položaj v Srednji Evropi.
Avstrijske oblasti so pozvale bivšega nemškega kancelarja dr. Wirtha, da zapusti Avstrijo, ker je skušal vplivati na to, da bi se politično življenje v Avstriji demokratiziralo.
Nemške volitve. Preteklo nedeljo so bile v Nemčiji volitve za državni zbor. Prav eaprav ne moremo imenovati tega glasovanja volitve, ker voiilci pač niso mogli in smeli izbirati drugega kandidata kakor Hitlerja in onih, ki jih je on določil, Hitler je hotel s tem glasovanjem pokazati svetu, da je ves narod za njim. Vsega je glasovalo 44,942.040 ljudi in sicer je dobil Hitler 98,8% vseh glasov, proti njemu pa je bilo 1.2%.
Nemčija je postaja mehkejša, ker je naletela na preoster odpor s svojimi zahte« vami. Hitler je poslal lokarnskim državam posebno spomenico, v kateri sveto zagotavlja, da ne mara Nemčija nobene pedi zemlje svojih evropskih sosedov. Poleg nenapadalnega pakta s Francijo je
pripravljena isto pogodbo skleniti tudi z Avstrijo in Čehoslovaško. Pač pa ne more Hitler pod nobenim pogojem več izprazniti Porenja, ker bi se kršile s tem pravice nemškega naroda.
Pogajanja med lokarnskimi silami se gibljejo sedaj v teh smereh: Lokarnske sile ohranijo še naprej svojo vzajemnost. Generalni štabi začno takoj s pripravljalnimi deli za sodelovanje. Lokarnske države naj eventuelno sklenejo pakt o medsebojni pomoči. Pri Zvezi narodov naj sprožijo lokarnske sile vprašanje, kako bi se v bodoče kršitve mednarodnih pogodb preprečile. Velika Britanija se zavezuje, da bo v primeru brezuspešnih pogajanj z Nemčijo sklenila varnostno pogodbo s Francijo.
Hlinka ne vstopi v čehoslovaško vlado, ker ni dr. Hodža pristal na to, da dobijo Slovaki svoje posebno ministrstvo.
Pomorska konferenca je imela v četrtek zaključno sejo, na kateri so zastopniki Anglije, Francije in Združenih držav Severne Amerike podpisali novo pomorsko pogodbo. Italija in Japonska nista hoteli podpisati nove pogodbe.
Turčija zapira Dardanele. Za Nemčijo so se sedaj oglasili s svojimi zahtevami še Turki. Sprožili so vprašanje ponovne utrditve Dardanel, ki morajo biti v smislu mirovnih pogodb neutrjene. Turška zahteva je vzbudila zlasti pri Angležih veliko nervoznost; zdi se, da ščuvajo na tihem Turčijo Francozi, da bi tako povrnili Angležem milo za drago, ker so podpirali Nemčijo.
Vojna v Abesiniji se nadaljuje z vso krutostjo. Italijani so vdrli zdaj na abesinsko ozemlje tudi od tretje strani skozi puščavo v pokrajino Aussa ter so se približali železniški progi Džibuti — Addis-Abeba. Glavno orožje Italijanov so letala, s katerimi so bombardirali opetovano skoro vsa večja mesta in naselja. Mesti Harar in Džidžigo so izpremenili italijanski bombarderji v kup razvalin. General Graziani je začel na jugu z novo ofenzivo proti četam rasa Našibua. Najhuje pustošijo med nezaščitenim abesinskim prebivalstvom bombe s strupenimi plini.
Japonska vlada je prepovedala vse delavske proslave za X. maj, ker je komunistična propaganda med delavstvom že premočna.
Na rusko-mandžurski meji je zopet prišlo do krvavega boja med japonskimi in ruskimi četami. Kako je prišlo do boja, še ni znano, ker si japonska in ruska poročila popolnoma nasprotujejo. Tako japonski veleposlanik v Moskvi, kakor ruski v Tokiju sta energično protestirala proti kršitvi meje.
Moskva sklepa nove zveze. Te dni so bile podpisane nove zavezniške pogodbe med Rusijo in Zunanjo Mongolijo ter Rusijo in Afganistanom. Obe pogodbi sta znak, da bo začela Rusija zopet posvečati več pozornosti azijskim problemom.
Domače vesti
V starosti 63 let je prejel v Mariboru v škofovi kapelici zakrament sv. birme 63-letni Herman Melin, posestnik v Selnici ob Dravi.
Otrok povzročil nesrečo. 9 letni Jožek Hlade iz Selnice ob Dravi je našel v kov-čeku svojega najstarejšega brata vžigalno patrono. Deček je začel v družbi otrok tolči s kamenom po patroni. Nenadoma nastala eksplozija je ranila dva otroka.
Niti mrtvi na mrtvaškem odru ni varen pred tatom. V mrtvašnici na Pobrežju pri Mariboru je počivalo na mrtvaškem odru truplo Antonije Kropej, pečarjeve žene.
V	nezastraženih trenutkih je neznana oseba izmaknila rajni iz ušes uhane.
Tatvina motorja. Mariborski tvrdki Doctor in drug so odnesli v noči iz strojne črpalke ob Dravi 7000 Din vredni električni motor.
Okraden mesar, V Radvanju pri Mariboru so izpodkopali neznani vlomilci zid mesnice mesarja Mihaela Medveda in so mu odnesli raznega mesnega blaga za 3500 Din.
Uganka. Dne 28. marca zvečer so javili iz Fale mariborskemu mestnemu električnemu podjetju stik daljnovoda visoke napetosti z zemljo. Podjetje je zadevo preiskalo in dognalo sledeče: V Betnavi, kjer se križata falski daljnovod visoke napetosti 80.000 voltov z mestnim daljnovodom 10.000 voltov, sta bili pod križiščem odrezani obe zaščitni kovinski žici, ki varujeta mestni daljnovod pred morebitnim stikom z 80.000 voltno žico, če bi se ta slučajno odtrgala. Obe žici je nekdo odrezal z močnimi kleščami ali kovinsko žago, moral pa je splezati na nosilec vmes med tremi žicami, nabitimi s 10.000 volti, Kako se mu je to posrečilo, je uganka.
Dva pogorelca. V Šumarski pri Veliki je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Simonu Zajšleriu. Na Selah je uničil ogenj posestniku Kotniku dvoje gospodarskih objektov. Skoda obeh pogorelcev znaša nad 100.000 Din.
Gozdni požar. V nedeljo 29. marca je zgorel del mladega smrekovega nasada, last graščine Betnava pri Mariboru. Ško-
da znaša 10,000 Din. Dvojni gasilci so preprečili, da ni izginil v plamenih celotni nasad!
Po več nego treh mesecih najdeno truplo utopljenke. Lani 20. decembra je skočila v Ljubljani v Gruberjev kanal M. Stuzzi, žena zobotehnika iz Kamnika. Skoro čisto razpadlo truplo omenjene so potegnili iz vode na Fužinah 26. marca in so ugotovili osebnost po krpi blaga, iz katerega je bila narejena jopica rajne.
Po daljšem času naplavljeno truplo. Dne 21. januarja je skočil v Mariboru z mosta v Dravo 26 letni krojaški pomočnik Emil Pevec. Utopljenca je naplavila Drava sedaj pri vasi Strmec pri Varaždinu.
Podsut v gramoznici. V Brengovi pri
Sv. Antonu v Slov. goricah je podsulo v gramoznici 381etnega delavca Ant. Kvasa. Ko so ga rešili gramoznih plasti, je imel revež počeno lobanjo, zlomljeno desno nogo in ranjeno levo roko. V resnem stanju so prepeljali poškodovanega v mariborsko bolnico.
Samomor v visoki starosti. Novak Ivan, star 86 let, prevžitkar v Pajtekovem selu v Strigovi pri Ljutomeru, se je 21. marca v duševni zmedenosti obesil na šked-nju.
Tovorni avtomobil se preklal na dvoje. Pri Št. Janžu na Dravskem polju je zdrknil preko strmega nasipa tovorni avtomobil tvrdke Zupančič iz Hajdine pri Ptuju in se je prelomil na dvoje, škoda znaša 30,000 Din.
Prva strela letos je udarila med nevihto 31. marca na Devini pri Slov. Bistrici in je zažgala gospodarsko poslopje posestnika M. Korena, ki je pogorelo.
Usodepolno zasledovan od požarov. V Pretrežu pri Pragerskem je te dni pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Simonu Bračiču. Ogenj je uničil tudi kozolec posestnika Pahiča, ki je stal v bližini. Bračiča je tekom. šestih let že štirikrat zadela požarna nesreča.
Znatnejša tatvina usnja. Usnjarju Jožefu Pirihu v Ptuju je bilo ukradenega usnja za 7000 Din. Tatu in onega, ki je kupoval in razpečaval ukradeno blago, že imajo.
7 let roblje, ker je s sekiro pobil sestro. SOletni delavec Rok Kolar iz Mostečnega pri Makolah je 4. januarja s sekiro pobil svojo sestro Terezijo Kajnč in je bil v Mariboru 1. aprila obsojen na 7 let ro-bije.
Nezaslišana zlobnost na poi norega zločinca. Lojtra Ivan, 35 letni klatež iz Zagorja ob Savi in uslužben nekje na Trojanah, je v noči nevarno poškodoval s sekiro v Črnem grabnu nekega Kamnika, Nato je na pol norec zdivjal naprej po cesti in čisto obsekal obcestna drevesa. Posestniku Javeršeku na Vranskem je uničil cel sadovnjak. Precej škode je napravil na sadnem drevju posestniku Pre-sekarju na Osredeku. S smrtjo je grozil več osebam. Lojtra Ivan je že bil radi obBekanja obcestnega drevja obsojen, zagrešil je tudi več tatvin in je pobil šipe v neki krčmi na Vranskem. Ljudje, ki poznajo Lojtro, pravijo, da naravnost pobesni v pijanosti, sicer je pa bolj pameten nego nor in odgovoren za svoja dejanja.
Kmet in znani krčmar Logar umrl. Dne 30. marca je mirno v Gospodu zaspal Klemen Robnik, po domače Logar. Po rajnem nosi Logarjeva dolina svoje ime. Pokoj njegovi blagi duši!
Ciganu iztrgal listnico s 1000 Din. Mariborsko sodišče je obravnavalo 31. III. redek slučaj, da je bil oropan cigan in je bil ropar obsojen na dve leti in 3 mesece. Cigan Bogdan Fran od Sv. Martina ob Muri se je pripeljal 15. februarja s svojim vozičkom v Lokavce pri Ljutomeru, da bi izdeloval korita. Ko je šel v vas, kupovat konje, ga je srečal Alojzij Makovec iz Gleisdorfa v Avstriji in je iztrgali ciganu listnico z 10 bankovci po 100 Din. Pri aretaciji so našli pri roparju samo še 18 Din,
Izposojen denar ukraden. Jožef Arh, posestnik iz Okroga nad Vačami v župniji Litija, sj je izposodil 6000 Din, da bi poravnal v Ljubljani nujen dolg. Cigani so mu izposojeni denar ukradli iz omare in popihali neznano kam,
Streli v bolnici. Na ženskem oddelku ljubljanske bolnice se je odigral 1. aprila žalosten in krvav zločin, ki je nekaj edinstvenega. V bolnici leži 231etna Marija Pančur, žena 461etnega brezposelnega trgovskega sotrudnika Stanislava Pančurja z Viča. Bolnico sta obiskala 1. aprila obenem njen ljubimec Viljem Kramer, brezposelni puškarski pomočnik z Mestnega trga. in njen mož. Ob ženini postelji sta se oba omenjena sprla, Pančur je hotel oditi, Kramer je oddal is samokresa sest strelov, od katerih je zadel eden Pančurja v hrbtenico, drugi v levo stegno in tretji v desni bok. V prvotni prepir med obema možakarjema ob postelji bolne žene se je vmešala soseda bolne Pandurjeve,
katero je oplazila prva izstreljena krogla po laseh. Zločinec je po strelih v obči zmedi pobegnil.
že drugič zagrešil uboj. V Piršenbregu v občini Globoko pri Brežicah je smrtonosno zabodel Edvard Grmovšek Mihaela Petaneiča, očeta treh otrok. Grmovšek je bil lani obsojen na sedemmesečno ječo radi uboja nekega Cizla, a je bil letos 9. marca pomiloščen. Do uboja je do-šlo radi prepira v pijanosti.
Tri požari. V Podvincih pri Ptuju je zgorela 29. marca posestniku Jož. Brezniku stara hiša, katero so uporabljali za hlev, skedenj in klet. Zgorelo je veliko sena, slame ter gospodarsko orodje s čistilnikom. — Na Vrhniki pri Ljubljani je 29. marca pogorel posestniku Janezu Šviglju na Mirkah kozolec do tal. — Koj drugi dan za tem je izbruhnil ogenj na škednju posestnika Jožeta Umuka na Stari Vrhniki. Hitra gasilska pomoč je zaustavila razmah požarne nesreče.
železničarju ukradenih 15 jurjev. V stanovanje železničarja Franca Verbiča v Stožicah pri Ljubljani je bil že pred dvema mesecema izvršen vlom in mu je zginilo 15 jurjev. Aretiranih je bilo pod sumom krivde par nedolžnih oseb. Te dni so prijeli orožniki gostilničarja Zaletela v Stožicah, pri katerem so našli 66 bankovcev po 100 Din, 1 bankovec po 1000 Din in za 2000 Din drobiža. Na podlagi te najdbe je bil omenjeni priveden v preiskovalni zapor v Ljubljano. Preiskava bo že dognala, ali je aretirani kriv ali ne.
čTocl kladivo
Značajnost? Marsikdaj smo imeli priliko videti in slišati ljudi, kako so menjali svoja prepričanja, ki niso bila nika-ka prepričanja, ampak so menjali svoja mnenja, kakor menjaš čevlje, ko si ene Izhodil. Kakor pa je to dandanes prišlo v navado, je pa že malo preveč. Samo eni pa se ne menjavajo, samd eni so, ki gredo v versko organizacijo, ali gredo v hi-pernacijonalno organizacijo, so pa in ostanejo — komunisti. To ni značajnost, to je višek hinavščine. To je sistem zavratnega zastrupljanja vsake organizacije. To so najbolj podle duše. Zato je treba biti vsepovsod previden in pustiti na vodilna mesta samo ljudi, ki so se izkristalizirali v borbi in so značaji!
Komunistična propaganda v srednjih šolah se vrši ne le pri nas, ampak še v večji meri na Hrvaškem. V Sisku in Sarajevu so profesorji sami morali nastopiti zoper voditelje te propagande, ki je bila na prav zvit način organizirana. Pri nas se mnogi mirno krečejo, ne da bi »opazili«, kako se na srednjih šolah vodi komunistična propaganda.
Kdo organizira mariborske vajence? Mariborski vajenci v obrtnih šolah so prišli pod vpliv nekih sil, ki zelo dišijo po komunizmu. Opozarjamo v tem oziru vzgojitelje pravočasno!
Sila proti sili? Marsikdo je verjel, da se bodo komunisti borili z idejo proti ideji. Toda oni se borijo samo s silo in nasiljem. Vsako prizanašanje je kakor bi si redil gada na svojih prsih.
Zahteva kurilniškega delavstva. Delavci kurilnice državnih železnic v Mariboru so naslovili na merodajna mesta posebno spomenico, v kateri prosijo, da se jim povrnejo stare, pred nekaj leti odvzete pravice, To so predvsem akordne premije in dodelitev površnih oblek. Svojo spomenico utemeljujejo delavci sledeče: V Mariboru cene živilom čimdalje bolj naraščajo, zaslužek kurilniškega delavstva pa je pod minimumom in si z njim ne morejo nabavljati niti živil, ki so neobhodno potrebna. Zaradi višjega zaslužka zahtevajo delavci zopetno uvedbo akordnega sistema, ki je bil v veljavi do leta 1932 in povrnitev 10% mezdne povišice, ki se jim je 1. 1932 odvzela s pripombo »začasno«. Obenem zahtevajo, da se jim zopet dodeljujejo službene vrhnje obleke, ki so jih dobivali poprej in so za njihovo težko službo nujno potrebne. Delaveo, ki zasluži jedva za borno življenje, mora pri delu trgati in mazati še svojo obleko. Upati je, da bodo upravičene želje kurilniškega delavstva izpolnjene.
Razpis zdravniških mest v Maribora. Sledeča mesta železniških zdravnikov v Mariboru so razpisana: Maribor m., ki obsega delokrog Maribor kor. kol., Lim-
buš jn Bistrico in Maribor VI., ki obsega še delokrog postaj Tezno, Hoče in Orehova vas-Slivnica. To mesto je opravljal do-sedaj pokojni zdravnik dr. Drasch. Prvi delokrog šteje 733 članov, drugi pa 934. Poleg obeh zdravniških mest, ki se bosta na novo zasedli pa je predlagal klub železničarjev JRZ v Mariboru, da bi se rajona I. in II., ki imata skupno 786 članov, združila ter dodelila enemu zdravniku. Izpraznjeno mesto pa se naj kreira za šef zdravnika namestnika. Maribor je največje železničarsko mesto v naši banovini, v katerem živi 3500 železničarjev. Zaradi tega je zahteva mariborskih železničarskih krogov po ustanovitvi mesta namestnika šef-zdravnika povsem upravičena, tembolj, ker ne bi bilo to samo v korist železničarjev, ampak v korist železniške uprave. Klub železničarjev JRZ v Mariboru je podal v tozadevnem smislu na merodajnih meptih tudi že svoje predloge, o katerih je upati, da jih bo železniška uprava v polnem obsegu upoštevala.
Obmejni kolodvor v Mariboru. V četrtek dopoldne se je začela v mestni posvetovalnici v Mariboru konferenca predstavnikov naših in avstrijskih železniških in upravnih oblasti o ureditvi obmejnega kolodvora v Mariboru. Konferenca se zaključi v soboto. Obmejni kolodvor se bo otvoril dne 15. maja in bo s tem dnem začelo v Mariboru uradovati okrog 100 avstrijskih uradnikov. V potniškem in blagovnem prometu pomenja ureditev obmejnega kolodvora v Mariboru znaten napredek.
Iz vrst bednih progovnih delavcev. Prosim cenjeno uredništvo, da da nam iz kotline od Save pa do Zidanega mosta nekoliko prostora v »Delavski fronti«. Progovni delavci I. sekcije, ki imamo še zmi-raj brezplačne dopuste od decembra naprej, v mesecu januarju 12 dni doma, fe-beruarju 8 dni in še marec, je bilo rečeno, da bomo 11 dni počivali. Potem pa so vendar toliko spremenili, da smo le 4 dni praznovali. Saj pravilnik piše, da se mora vsakemu stalnemu delavcu garantirati najmanj 160 ur, imeli smo pa komaj 96 ur. Kje je tistih 64 ur? Pa tudi plačan dopust, ki vsakemu stalnemu delavcu pripada, 10 dni na leto, po 10 letih pa 15 dni, pa ga tudi ne dobijo vsi in ne vsega. Za stalnost že čakajo po eno leto, pa še niso stalni. Kar pa je delavcu za vzeti, za to pa velja pravilnik, kar pa za dati, pa ne. Imamo najtežje delo, pa smo najbolj zatirani in najslabše plačani v naši državi. Prosimo vlado, naj povrne tiste vzete procente in naj ukine brezplačne dopuste! če bo šlo tako naprej, bomo prisiljeni, hoditi k kmetu živeža prosit. Pa vsak bo rekel: saj ste državni uslužbenci, ko dobimo plače od 225 do 306 Din na mesec. Potem se pa naj preživi družina štiričlanska ali pa še več. Naj nam dajo toliko, da bi vsaj malo življenja imeli delavci in da bi bili zaposleni. Ali je treba dobiti toliko sezonskih delavcev, da se komaj umikajo eden drugemu?! Po zimi pa stalni delavci počivajo.
Železničarji, člani odbora JRZ se vabijo na važno sejo za v soboto 4. t. m, ob 18. (6.) uri na običajnem mestu.
Izpred sodi&6a. Dne 1. aprila je bila razprava proti Petru Madžarecu zaključena ter je bil imenovani obsojen na globo 400 Din in 7 dni zapora pogojno na dve leti. Obenem nosi stroške zagovornika tožeče stranke. — Bratuša Franc.
Ititopnah
IllillllllUtll
"iiiii (inHli!lil;W'
POKOJNINE TOBAČNIH DELAVCEV.
Dne 1. aprila t. 1. je stopil v veljavo nov pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev. Naloga po pravilniku ustanovljenega sklada je, dajati delavcem osebno pokojnino, vdovam in otrokom delavcev pa rodbinsko pokojnino. Pet let, ko je bil delavec nestalen, se lahko šteje v leta za pokojnino.
V	imovino pokojninskega sklada se stekajo poleg drugih dohodkov tudi prispevki delavstva, ki znašajo na mesec za prvo kategorijo 71 Din, za drugo 59 Din, za tretjo in četrto pa 47.50 Din. Prispevki se odtegujejo mesečno od plače. Pravica do osebne pokojnine se pridobi po 10, do rodbinske pa po petih letih članstva. Vpo-kojitev nastopi, ko postane delavec dela-nezmožen ali dovrši 65. leto starosti, ali 35 let službe, ali če preneha službeno razmerje. Vpokojitev je trajna ali začasna vsled začasne delanezmožnosti.
Pokojnina znaša po 35 letih službe po razredih: 900 Din, 750 Din in 600 Din, po 10 letih 360 Din, 300 Din in 250 Din; za vsakega nadaljnjega pol leta se pa zviša za en odstotek.
Do rodbinske pokojnine so upravičeni po delavčevi smrti zakonska žena ter zakonski in pozakonjeni otroci, po smrti delavke pa tudi nezakonski otroci, če jih ne vzdržuje oče. Za vdove je precej omejitev glede pokojnine. Rodbinska doklada znaša za eno osebo 50, za dve 65, za tri 75 in za več oseb 85% osnove, ki jo tvori osebna pokojnina, ki jo je imel vpokoje-nec, ali ki bi jo imel delavec, če bi bil vpo-kojen.
Vpokojenec, ki prejema podporo po zakonu o zavarovanju delavcev, prejema pokojnino, znižano za znesek podpore. Vdova z rodbinsko pokojnino, ki se omoži, dobi odpravnino v znesku enoletne pokojnine. Preostali otroci ne izgube svojih pravic. Kot pogrebnina se izplača vpoko-jenčevi rodbini enomesečna pokojnina.
To so glavne določbe novega pravilnika, s katerim se razmere vpokojencev precej izboljšujejo tako, da monopolskega (tobačnega) delavca ne bo treba biti strah pred vpokojitvijo, kot je bilo do sedaj. — Končno bi podčrtali le še, da je izdala ta pravilnik vlada, v kateri sta naša zastopnika dr. Korošec in dr. Krek.
64 let delal v tovarni kos. V Trobljah pri Slovenjgradcu je umrl v visoki starosti 93 let Gregor Črešnik. Rajni je delal v tamošnji tovarni kos, last g. Kollnerja, 64 let.
3Qed
ovapi
Bodite ofenzivni! Od raznih strani prejemamo dopise, kjer nam tovariši sporočajo, da jih nasprotniki vedno napadajo in da se morejo neprestano braniti. Ne le
v obrambi, posebno v ofenzivi bodi vaše delo! Vaš idejni nasprotnik ima polnq ranljivih mest, lahko vam bo zadeti ga, samo korajža nekaj velja!
Notranje močni! Kako je z vami za Veliko noč? Kot katoličani veste, da je treba vsaj o velikonočnem času prejeti sv. zakramente! Ali ne pozabimo prevečkrat ravno na to? Samo notranje močni bodo mogli vršiti svojo nalogo! Bodite med njimi!
Razkropljeni! Pri nas se vrši borba zoper marksizem in komunizem. Toda brez sistema. Oni pa delajo vse po sistemu in vsi sloji od delavca do njihovih vrhovnih voditeljev so kot veriga. Otroci tega sveta ...
Kaj si ta teden storil za zmago naših načel? Vprašaj samega sebe vsako nedeljo! Bodi sam sebi strog sodnik in ne prizanašaj svoji ko modnosti, ako res nisi ničesar storil!
Vesti Društva zasebnih in trgovski!* na-meščen cev.
Nameščenci v Novem mestu, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, so imeli v nedeljo dne 29. marca občni zbor svoje podružnice. Zborovanje je vodil predsednik Rodič. Iz njegovega in pa iz poročil drugih funkcijonarjev posnemamo, da je tudi v Novem meatu nameščenski stanovski pokret zelo živahen. Živahno delavnost, ki jo razširja omenjena organizacija po celi Sloveniji, moremo le pozdravljati. S svojimi sestanki, zborovanji, posebno pa s svojim glasilom »Bodočnost« vrši prepotrebno in koristno delo nele za svoje člane, ampak za vse slovenske nameščence. Po poročilih podružničnih funkcijonarjev, ki so bili soglasno sprejeti, je o delu centrale, o stanju nameščenskegi socijalnega zavarovanja, o novih amandmanih v finahčnem zakonu za leto 1936-1937 ter o drugih aktualnih problemih poročal delegat centrale g. Cešnovar Stanko. Nato je bil soglasno izvoljen nov odbor. Živahna debata, ki se je razvila o raznih zadevah, je pokazala, da se tukajšnji nameščenci z velikim zanimanjem udeležujejo strokovnega dela, pokazala pa je tudi, kako zelo je potrebna močna, samostojna, nameščenska organizacija, posebno še tukaj, kjer se delodajalci malo zmenijo za zakonite pravice nameščencev in izrabljajo sedanjo brezposelnost nameščencev in posebno še nameščenk. Zato bi bilo le v interesu tukajšnjih nameščencev, da se prav vsi organizirajo in skupno nastopijo za svoje pravice. Le močna organizacija bo lahko dosegla zboljšanje sedanjega položaja. Mi našim novomeškim nameščencem želimo, da bi njihovo prizadevanje v bodočem letu bilo nagrajeno z novimi uspehi. Bog jih živi!
Ustanovitev podružnice Litija Društva združenih zasebnih in trgovskih namenščencev Slovenije. Lepo število udeležencev je dokazovalo , potrebo po ustanovitvi nameščenske podružnice v. Litiji, ki je imela v nedeljo dne 29. marca svoj ustanovni občni zbor. Zanimanje za pereča nameščenska vprašanja je nameščenstvo posebno pokazalo ob živahni debati in ob izvolitvi novega delavnega odbora. Nove tovariše in tovarišice za skupni katoliški nameščenski pokret je pozdravil predsednik podružnice v Trbovljah g- Kadunc in tovariš ljubljanske podružnice g. Sitar ter zastopnik centrale. Zastopniki so razložili pomen in namen organizacije, pokazali na storjeno delo in določili smernice in naloge za bodoče delo na vseh področjih za pridobitev na-meščenskih pravic. Tovariš Kadunc je želel novi postojanki veliko uspeha, centrali pa se je zahvalil za pozitivno in uspešno delo.
Strokovna as veza pol* fedelskega delavstva ustanovljena.
V	nedeljo 29. marca ob pol 11, uri dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor Strokovne zve-
ze poljedelskega delavstva v hiši Gospodarske zveze v Ljubljani. Občni zbor je otvoril in vidi! v imenu pripravljalnega odbora tov. Valant Milan. Za delavsko in nameščensko strokovno organizacijo je pozdravil občni zbor tov. Pre-želj Franc, posle tajnika je vodil tov. Juvan Marjan.
Tov. M. Valant je poudaril, v kako težkem položaju živi pri nas poljedelsko delavstvo, ki je skoro nezaščiteno in uživa mnogo manj ugodnosti kot ostale stroke delavstva. Poljsko delavstvo nima — razen viničarjev — v Sloveniji nikake strokovne organizacije. V ostali državi pa je skromna marksistična organizacija za poljske delavce le v Vojvodini. Ustanovitev nove strokovne zveze je torej 3tvarno vsestransko upravičena.
Strokovna zveza poljedelskega delavstva — SZPD — stoji na krščanskem svetovnem nazoru. Po pravilih je izrecno strankarsko nevtralna. Sedež ima v Ljubljani, svoje delovanje pa hoče raztegniti na vso državo. Pri tem ji služijo v pomoč posebni okrožni odbori. Namenjena je poljedelskemu delavstvu vseh strok. Hoče ga izobraževati, ščititi njegove interese in mu priboriti vse socijalne pravice. Zveza bo dajala poleg tega članstvu pravne nasvete, v raznih slučajih podpore, posredovala bo delo itd. Podrobno delo se bo vršilo preko podružnic.
Pri volitvah je bil izvoljen odbor ter ostali funkcionarji, od katerih smemo pričakovati, da bodo vestno vršili svojo nalogo. Članarina je bila določena za zvezo v znesku 12 Din, za podružnice pa 6 Din, ali skupno 19 Din na leto. Denarni prispevki so torej tako nizki, da ne bodo mogli biti ovira za vpis v organizacijo. Občni zbor je dalje sklenil, naj odbor zveze vzdržuje stike z inozemskimi organizacijami krščanskega delavstva.
Končno je bila sprejeta resolucija te-le vsebine :
Občni zbor ugotavlja, da so dale pobudo za ustanovitev SZPD slabe socijalne in gospodarske razmere poljedelskega delavstva, ki je bilo doslej brez lastne strokovne organizacije. Svoje-časno je obstojala po vojni Zveza zemljiških delavcev, za njo pa Strokovna zveza viničarjev in kmečkih delavcev. Toda niti prvi niti drugi organizaciji se ni posrečilo, strokovno organizirati množic poljskega delavstva. Zato je prva zveza pehala obstojati, druga pa se je omejila le na viničarje.
Zato občni zbor SZPD z obžalovanjem vzema na znanje, da je bilo osnovanje za poljedelsko delavstvo prepotrebne organizacije že ponovno napadeno. Od starih strokovničarjev bi namreč pričakovali vsaj toliko stvarnosti, da bi pozdravili inicijativo za pomoč kmečkemu delavstvu, ker je za slednje glavno, da sploh pride do svojih pravic.
Občni zbor zagotavlja, da bo nova zveza skušala ščititi interese poljedelskega delavstva hodeč po ravnih potih krščanske strokovne organizacije, javnost pa prosi, da sprejema njena stremljenja z blagohotnostjo ter razumevanjem. Pri delu za dvig ročnega poljedelskega delavstva nam Bog pomagaj!
Občni zbor je bil zaključen s pozivom poljskemu delavstvu, da se oprime svoje organizacije. Požrtvovalnejši zaupniki kakor tudi posamezniki naj se javljajo na naslov društva: Ljubljana, Tyrševa cesta 29-1.
Kako se godi delavcem lesne stroke?
Po židovski krivdi bo pognanih najbrž 400 splavarjev v brezposelnost.
V	zadnji številki smo opisali bedno stanje delavstva v naši lesni stroki. Omenili smo ,da je v Dravski dolini v splavarski sezoni zaposlenih 400 splavarjev, od katerih je organiziranih 336 v posebni zadrugi, ki ima svoj sedež v Ožbaltu in je njen predsednik Anton Ropič iz Brezna. Naglašali smo dejstvo, da je lesna trgovina od Dravske doline do Belgrada v židovskih rokah in dela v tem oziru častno izjemo edinole Slovenec Anton Vrčko v Varaždinu. Glavni odjemalec lesa iz dravske doline je židovska tvrdka Mirko Steiner s sedežem v Vukovaru in s podruž-
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	13
Na ulici se je Muzard za hip ustavil, nato pa je krenil proti glavnemu kolodvoru, od tam pa ha drugo stran Seine. Strožji proti sebi ko proti drugim je spotoma tuhtal:
— Zakaj mu nisem povedal, da grem k Andrejini Ornans, da ji izročim dvajset frankov, ki sem jih včeraj pomotoma izpustil iz njenega računa.
Na trgu, kjer je stanovala Andrejina, je začudeno strmel okrog sebe.
— Kako more stanovati na tem peklenskem trgu! — je razmišljal med prehodom preko trga, ki je bil poln avtomobilov, avtobusov in vozov. Vozila so se naglo križala in drvela na vse strani.
— Ne bi bilo bolje — je predel svoje misli —, če bi Andrejina •. •
V	tem hipu je zatrobil za njegovim hrbtom avto in Muzard je skočil na pločnik, da bi se mu izognil. Stal je ravno pred hišo, ki je v njej stanovala Andrejina.
Muzard je nekaj časa ogledoval visoko, pusto stavbo in kimal z glavo. Potem je izginil v lopj. Hišnika je vprašal, kje stanuje Andrejina Ornans.
— Na dvorišču. Tretja vrata na desni strani so njena -— je odvrnil hišnik.
Blagajnik se je zahvalil in šel. Na dvorišču je se bolj kimal z glavo. Stene so bile še bolj puste ko na ulični strani, na tleh pa je bilo vse polno nesnage,
Pri tretjih vratih je pozvonil. V naslednjem tretjina30 ** vrata odPrla in pred njim je stala An-
Puščavniški Muzard, ki se je drugače tako malo brigal za življenje, je zardel. Nerodno se je priklonil in jecljaj© začel:
— Gospodična, prišel sem, da se opravičim zaradi včerajšnje napake in vam izplačam, kar vam dolguje naš dnevnik.
Andrejina se je zasmejala.
—- Živijo! Dolg ste prišli plačevat? Tem bolje ... Jaz sem opazila, da sem premalo dobila, a reči nisem hotela, čeprav je zame dvajset frankov lepa vsota.
— Buh! — je odvrnil Muzard — ta obzirnost ni bila na mestu. Kar človek zasluži, to sme tirjati brez vsakega obzira.
Ravnodušni Muzard je v Andrejini sobi hipoma oživel. Radovedno se je oziral okrog. Ni se mogel nagledati velike mize, obložene s popisanim papirjem in enostavnega, svetlega pohištva. Vse je bilo preprosto, toda privlačno. Vso sobo je poživljal šopek belih krizantem.
Tu, sredj enostavnih, okusno razvrščenih stvari se je torej odigravalo preprosto življenje mlade, nadarjene pisateljice... Muzard si je želel, da bi mu deklica pripovedovala o svojem življenju, a te želje sedaj ob prvem srečanju ni hotel izraziti.
Andrejina je nekaj časa molče opazovala obiskovalca. Čakala je, da bi začel govoriti, a ker se dolgo ni oglasil, je ona spregovorila.
-r- Jaz vas nekoliko poznam —- je dejala — po pripovedovanju gospoda BJonda. On vas zelo ceni, dasi vas ne razume in mi je rekel, da imate zelo čudna načela in da živite »redi Pariza čisto puščav-niško.
— Moja načela.,, je zamomljal Muzard. — Ali sploh imam kaka načela? Jaz sem tak ko vsi drugi; toda živel aem v osamljenosti, spoznal sem bedo in videl sem najlepša in najgrša, uravnana človeška dejanja ter sem se navadil na to, da nimam
večjih želj, kakor mi dopuščajo možnosti; moj plača je skromna, a sem popolnoma zadovoljen svojo usodo.
Občutil je silno potrebo, da bi se zaupal in j vkljub svoji običajni molčečnosti pripovedoval t« neznani deklici o svojem detinstvu, o svojem življ« nju onstran morja in o prijateljstvu z župnikoi Naimom.
Andrejina ga je pazljivo poslušala s svojim zi gonetnim, črnkastim obrazom, ki je iz njega sijal dvoje velikih plavih oči. In ravno te oči so dajal temu puščavniku srčnost za pripovedovanje.
Ko je Muzard za hip utihnil, se je deklica zi upno nasmehnila.
— Moje življenje — je dejala — je nekoliko p< dobno vašemu. Moj brat in jaz sva siroti, urami ška otroka. Imava samo po petsto frankov dohot kov. Radi tega sem prisiljena poučevati in pisa članke ter povesti za časopise, kar vam je znano.
— Da, znano mi je — je dodal Muzard- — Znan pa mi je tudi nekaj drugega, česar vam kot blaga nik nisem povedal, povem vam pa kot čitatelj: i ste zelo nadarjeni in zelo trezno presojate živllen ska vprašanja.
Andrejina je zardela in se nasmehnila od zad< voljnosti. Preden je spregovorila, je Muzard p* daljeval:
— SSedaj vam bom »tavil eno nesramno vpn šanje ... Koliko ste stari ?
Andrejina se je nasmehnila in odgovorila:
— Oh! Ne bojim se povedati, da sem star sedemindvajset let,
Muzard je vstal in dejal, da mora iti. Ko mu j Andrejina prožila roko, je videl, da je njen roka na laktu zkrbno zakrpan. Krpa g* je hipnotiziral m m mogel odvrniti pogleda od nje, Sedaj j« tu< deklica pogledala na krpo. Če« čas sta oba dvignil
Stran 4.
DELAVSKA FRONTA
4. april 1936.
nico v Slovenjgradcu. Glavna prevzemnika splavov za Steinerja sta Peter šarman iz Ožbalta in Jakob Cepec iz Brezna. Pod njunim dolgoletnim in sposobnim vodstvom roma že nad 30 let letno po več sto splavov iz Marenberga, Brezna in Ožbalta v Vukovar in še dalje. Vso odgovornost za splave in moštvo na njih nosita omenjena dva. Splavarji morajo biti zavarovani pri bolniški blagajni, saj so v stalni smrtni nevarnosti. Stroške bolniške blagajne sta doslej nosila šarman in Cepec, ki sta zavarovalnino odtrgovala posameznim splavarjem. Takole odtegovanje dinarskih zneskov neukim ljudem ni lahko in si nakoplje odtegovatelj čisto po nedolžnem jezo ter sovraštvo.
Šarman in Cepec sta stavila tvrdki Steiner pogoj, da mora ona prevzeti stroške za bolniško blagajno, sicer sta prisiljena, da prekineta splavarske vožnje po Dravi. Pripravljena sta tvrdki popustiti 3% od dosedajne prevoznine, le oskrbo z bolniško blagajno odklanjata za bodoče.
Te dni se je odpeljala iz Dravske doline zadnja partija splavov ža Steinerja v Vukovar. Ce ne pride med prevoznikoma in Steinerji do poravnave, bo postalo v kratkem par sto splavarjev brezposelnih, ker izjavljata Šarman in Cepec, da bosta vozila splave samo še za Slovenca Vrčka v Varaždin. Tvrdka Steiner zasluži s podrobno razprodajo dravskodolinskega lesa ogromne vsote po Slavoniji in Banatu in bi lahko tudi one najnižje trpine splavarje, ki ji pomagajo s svojimi žulji do ogromnih dobičkov, oskrbela vsaj s prispevki za bolniško zavarovanje. Najbrez-obzirnejši pospeševalec naraščajoče brezposelnosti je in ostane židovski k^giial.
Klic delavcev od Italijanske meje. Težko so zadele sankcije delavstvo na Rakeku in okolici. Na Rakeku zaposlujejo razna podjetja, parna žaga, lesna skladišča ter špedicijska podjetja 80 do 90 delavcev, toda sedaj je zaposlenih komaj ena tretjina. Vpliva pa tem huje na naše tukajšnje delavstvo brezposelnost, ker je zavoljo obmejne postaje bilo preje v sorazmerno precej dobrem položaju. Omenim naj, da imamo tukaj tudi kratenje osebne svobode in še danes prenaša prekletstvo brezposelnosti delavec, ki se ni udeležil petomajskih volitev in ko se ni hotel ukloniti pofovskim metodam podjetnika. Nujno bi bilo potrebno, ustanoviti tukaj delavsko katoliško strokovno organizacijo, in delavce, ki so zavoljo razmer na obmejni postaji brez prave delavske zavesti, vzgojiti v stanovsko zavedne delavce ter jih tako odtegniti vplivu razdiralnih idej. Enako je nujno, da se zgane tudi delavstvo v Cerknici, Begunjah in Dolenji vasi ter v Martinjaku, in se za obrambo svojih pravic organizira v delavski katoliški organizaciji. Ker je bilo delavstvo brez svoje strokovne organizacije, so dolgo Časa tisti, ki bo postavljeni v izvrševanje zakona in za varovanje delavčevega zdravja, samovoljno teptali njegove pravice. V bodoče se to ne bo več dogajalo.
O sovjetski prosveti.
*
Ruski emigrantski listi večkrat poročajo o sovjetski šoli. In med našimi vzgojitelji se najdejo, ki v sovjetskem šolstvu vidijo vse v najlepši luči. Toda zelo se varajo. Ruski listi navajajo po samih sovjetskih virih ravno nasprotna poročila.
List »Russkij golos« poroča po moskovskih »Izvestijah« o velikem govoru Bub-nova, komisarja za prosveto, ki je rekel med drugim: »Če vzamemo število učiteljev, ki delujejo v šoli, se pokažeta, kar se tiče izobrazbe, dve številki. Izmed učiteljev osnovne šole jih je 35% brez srednje izobrazbe. V srednjih šolah jih je pa 76%, ki še nimajo končane višje izobrazbe. Učitelji so malo izobraženi, a drugi sploh nimajo izobrazbe.«
Po 17 letih boljševiškega vladanja so taka priznanja zelo porazna za sovjetsko šolstvo.
V	kakih žalostnih razmerah morajo živeti sovjetski dijaki, poroča isti list po »Komsomoljski Pravdi« to-le:
»Dijaki morkinskega pedagogičnega tehnikuma (v nižegorodskem okraju) so se obrnili k narodnemu komisarju Bub-novu s pismom te-le vsebine:
»Spoštovani Andrej Sergejevič! Do zdaj še niso vstavljene šipe v okna. Sobe niso opremljene. Crnilnic ni. V dveh mesecih smo prejeli pet zvezkov za pisati, zato zapisujemo predavanja na stare časopise in v knjige. Za vse predmete manjka učnih knjig, za vzgojeslovje in za rusko književnost jih pa sploh ni. Zelo slabo je z razsvetljavo. Je pač tako: Ce imamo sveče, ni latern in narobe. Večkrat smo cele tedne brez razsvetljave. Kopalnice ni. Dijaki so prisiljeni, da gredo 30 km daleč, da se operejo. Drv nimamo. V šolskih sobah in učilnicah je hladno. Spoštovani Andrej Sergejevič, dijaki imamo upanje, da se bo po Vašem posredovanju posrečilo napraviti konec takim birokratskim razmeram.«
Po poročilu »Komsomoljske Pravde« do slej dijaki še niso prejeli odgovora na svoje pismo.
List »Za komsomolskoe prosveščenie« prinaša iz Saratova to-le poročilo:
Tajnik saratovskega krajnega sovjetskega odbora Vorejkis je na zborovanju učiteljev srednjih šol imel obširen govor, v katerem je razpravljal, da je za uspešno narodno izobrazbo potrebnih pet pogojev:
»Prvi, da ima šola z vsem potrebnim oskrbljeno poslopje. Ce ni v šoli drv, če se je podrla peč, če ni šip v oknih, poduk ne more biti uspešen. A v saratovskem okraju je tako, da so šole brez drv, brez peči in s pobitimi okni.
Drugi, šola ne more napredovati, če ni učnih knjig in če se učne knjige menjajo vsako leto ali celo trikrat na leto. A pri nas je stvar ta, na učnih knjig nimamo.
Tretji, šole morajo imeti učni načrt. Pri nas pa mnoge šole delajo do sedaj brez učnega načrta.
Četrti, potrebni učitelji morajo biti izobraženi. Naš učitelj pa ni primerno izobražen, plačo prejema neredno in oskrba z vsem potrebnim je pomanjkljiva.
Peti, v šoli je potrebna disciplina. Pri nas pa se ohranja še stari red, ustanovljen po teoretiki takozvane nove šole.«
Svoj govor je končal Vorejkis tako le: »Ne moremo govoriti o novi šoli, dokler ni učnih knjig, dokler ni discipline, dokler pri poduku ruskega jezika manjka izobrazbe pri mnogih učiteljih, da o učencih niti ne govorim.«
»Ruskiij golos« pristavlja temu poročilu: »Ni mogoče govoriti o novi šoli in iz-
obrazbi, ki se imenuje SSSR, tako dolgo, dokler ruski narod ne vrže od sebe jarma mednarodnih razbojnikov, dokler se pro-kleto znamenje SSSR z rdečo zvezdo ne izžge z žarečim železom in dokler ne bo ustanovljena velika in svobodna Rusija.«
A. K.
Novi nemški zrakoplov plove v Južno Ameriko. V Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru so pred nedavnim dogradili nov zrakoplov, ki nosi ime »Hindenburg« in je precej večji nego »Zeppelin«. Novi zračni velikan se je odpravil 31. marca ob pol 6. uri zjutraj na svoj prvi polet v Južno Ameriko. V kabini je 36 potnikov, goriva za 120 ur, 50 kg pošte in živila. Med potniki so zastopniki časopisja, Avstrijci, Francozi, Brazilci, Američani ter Nizozemci. Ker dovoljenje za polet nad Francijo ni prispelo, je krenil zrakoplov proti severu nad Rokavski zaliv.
V	Petrogradu je umrl 27. februarja t.l. svetovno znani učenjak fiziolog Ivan P. Pavlov. Bil je načelen nasprotnik boljševizma, a vkljub temu se je že Lenin izrazil: »Pavlova mi pustite v miru!« Leta 1920 je imel predavanje, v katerem je hudo kritikoval boljševizem. Med njegovimi poslušalci je protestiral mlad bolj-ševik. Ivan Pavlov je udaril z roko po katedru in je z gromkim glasom izjavil: »Vi ste prišli semkaj poslušat to, kar jaz govorim, ne pa se razgovarjat in diskutirat. Ce bom slišal le še en glas, odidem od tega katedra in se nikdar več ne povrnem!« In nihče ni več zinil besedice, predavanje je mirno končal. Tako silno avtoriteto je imel ta učenjak. Boljševiki so mu šli na roko in so ustregli njegovim željam. Umrl je star 87 let.
tpoplne
Crosscountry prvenstvo Jugoslavije se bo vršilo v nedeljo dopoldne ob četrt na 12. uro na igrišču Korotana na Rakovniku v Ljubljani. Državnega prvenstva se udeleže najboljši lahko atletski klubi, predvsem bodo pa na njem merili svoje moči klubi iz Slovenije, kjer so doma najboljši tekači. Glavna borba se bo pač vršila med ljubljanskima rivaloma Ilirijo in Primorje, ki razpolagata oba z odličnim, pa prilično izenačenim moštvom, tako da se ne more nobenemu prerokovati zmage. Za tretje in četrto mesto se bodo pa najbrže borili mariborski reprezentanti Maratona in Železničarja, če ne bo vmes posegla že celjska Jugoslavija, ki ima tudi zelo dobro moštvo. Seveda bodo igrali važno vlogo še zagrebški tekači in tudi Belgrajčani so se zadnje čase temeljito pripravljali. Vsekakor bo letošnje državno prvenstvo v crosscountryju ena najzanimivejših lahkoatletskih prireditev cele sezone v državi.
Nogometni drobiž. Preteklo nedeljo so se dokončale tekme nogometnih moštev s sledečimi rezultati: Primorje : SK Celje 7:1 (4:0), SK železničar : SK Slavija (Sisak) 5:0 (5:0). V Zagrebu je premagal Gradjanski Sparto s 6:3, v Belgradu pa je na veliko presenečenje porazil BASK Jugoslavijo s 3—1.
Kolesarske dirke v Mariboru. Vršile so se na dirkališču SK Železničarja v dveh skupinah. V prvi skupini na 30 krogov (14 km) je bil prvi Ajd (SK železničar) v 26:41, drugi Vinko Cajn-ko (Mislinja-Slovenjgradec). V drugi skupini, ki je vozila 40 krogov (18 km), je privozil prvi Bkozi cilj Štefan Rozman (SK železničar), drugi pa je bil jedva 171etni Franc Bricelj (Ljubljana), ki še mnogo obeta v našem kolesarskem športu.
Zveza lovskih društev se je ustanovila v Ljubljani na ustanovnem občnem zboru preteklo nedeljo. V tej novi zvezi so včlanjena vsa lovska društva iz naše banovine. Nova zveza ima 12 lovskih društev s 5158 člani.
V	Ljubljani se ustanavlja nov nogometni klub. že dalje časa se vršijo v Ljubljani pogajanja med nogometnima sekcijama Ilirije in Primorja zaradi ustanovitve novega nogometnega kluba, v katerega bi se združili obe imenovani sekciji. S to združitvijo naj bi prišla Ljubljana do močnega nogometnega kluba, ki bi bil enakovreden partner zagrebškim in belgrajskim prvorazrednim klubom. Akcija je naletela v javnosti na mnogo razumevanja in prav ugodno poteka.
O »športu in politiki« se je na dolgo in široko razpisal »Mariborski večernik« radi članka »Kakšen naj bo delavski šport«, ki je bil objavljen v predzadnji številki »Delavske fronte«. »Večernik« nam posebno zameri, ker smo pokazali v omenjenem članku, kako lovijo marksisti mladino s športom na svoje limanice. Vnema, s katero se pohorski »Večernik« zadnje čase zavzema za bivšo socijalistično »Svobodo« v Mariboru, je sploh značilna in kaže na zelo čudne zveze, ki vladajo med pohorsko in soriija-listično strujo. Je pač tako, da enaki ptiči vku-paj letajo . . .
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Dobre birmanske ure kupite najceneje pri Grajskem urarju Ignacu Jan v Mariboru.
Kdor pošlje 10 Din v znamkah,
dobi poštnine prosto lepo toaletno »Patent« ogledalo s stojalom. Ogledalo je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
Maribor D. Štucin, tovarna ogledal Maribor.
Delavci dobro vedo, da je
Spodnještajerska ljudska posojilnica t  v Mariboru =
v Gosposki ulici
njihov denarni zavod, kateremu lahko brez skrbi zaupajo svoje prihranke, če tudi so skromni.
Za Celje in okolico
si je manufakturna trgovina
Franc Dobovičnik
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine najrazličnejšega blaga od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po najnižjih cenah. Dokazi: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, S m špric,-štofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modno, vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m belega platna Din 20.—. , Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej. Šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam tvrdka
Franc DobovICnth, Celic
IS Gosposka ulica IS
mmmmmmmmmmmuiiiimriiui
glave. Njuna pogleda sta se srečala. Muzardu se je zazdelo, da je Andrejina lepa. Naslednji trenutek je začel dušiti v sebi to spoznanje, kakor da bi se bal, da bo ta lepota zasekala med deklico in njim prepad.
. — Ona je Zaupljivo nadaljevala:
— Na vse, kar ste mi rekli o revščini, sem tudi jaz vedno mislila. Nikdar nisem hlepela po denarju; a vi ste prvi izrazili to, kar sem jaz vedno čutila.
Muzard se je poslovil in odšel. Med potjo se je v mislih mudil pri Andrejni.
— Kako lepo duševno ravnotežje! — je na tihem godel. — Ta deklica se mi dopade.
Hipoma je stresel z glavo. Znan je bil kot nekak sovražnik žensk, a sedaj sei je ujel pri tem, da je z dopadenjem mislil na mlado dekle.
— Eh, kaj! — je čez čas zagodel. — Andrejina ni niti lepotica, niti koketka; nimam se torej ničesar bati. Zame bo le dobra prijateljica; Naima seveda ne bo izpodrinila. On bo vedno prvi in ga ne bo nihče izpodrinil.
Muzard je bil tako zamišljen, da ni opazil Naima, ki se mu je od desne strani bližal. Šele tedaj se je zavedel, ko je začutil na svoji rami roko. Začudeno se je ozrl in se veselo nasmehnil, ko je zagledal prijatelja, ki ga je ravno prej imel v mislih.
Duhovnik je zgrabil Muzarda za roko in ga ustavil.
— Dragi moj Avguštin, — ga je nagovoril — dobro, da sem te dobil. Spremljal me boš! Namenjen sem k baronici Avignon. Rad bi povprašal po onem slavnem strežniku, ki mi ga hočeta ti in moja babica vsiliti. Pred tremi dnevi je bil pri meni. Priznati moram, da je naredil name dober utis s svojim prijaznim, uglajenim vedenjem.
Prijatelja sta stopila V voz cestne železnice. Na postajališču pred kraljevim dvorom je Muzard hotel izstopiti, ker se mu je mudilo v službo, a Naim ga je
tako vneto prosil in zagotavljal, da bo obisk zelo kratek, da se je nazadnje vdal in ostal.
Baronica Avignon, ki je bila Solemejeva teta in je bila znana po svoji skoposti, je stanovala v ulici Wagram, v petem nadstropju velike, stare hiše. Ker v hiši ni bilo vzpenjače, sta se prijatelja morala poslužiti visokih stopnic. Muzard je med potjo vprašal Naima:
— Kako se more skladati ljubezen do bližnjega s tvojo ljubeznijo do revščine? Mislim, da ti moraš sovražiti bogatine.
— Sovražiti jih? — ga je začudeno pogledal prijatelj. — Ce so dobri, jih ljubim; če niso dobri jih pomilujem kot bolnike, a jih vedno smatram za služabnike božje. Bogatini so potrebni in jaz spoštujem moč, ki jo imajo v rokah.
Medtem sta prispela do vrat in sta pozvonila. Odprl jima je Ninetin brat. Ko je zagledal duhovnika, se je začel globoko priklanjati.
Muzard je fanta premeril od pet do glave. Pogoditi je hotel njegov značaj. Ni se mu posrečilo. Po zunanjosti in vsiljivo prijaznem vedenju je fant bil podoben vsem drugim strežnikom.
Naim se je prijazno nasmehnil fantu in mu rekel:
— Prišla sva, da bi z baronico govorila o vas.
Fant je za hip prebledel. Cez čas je nekam
zmedeno dejal:
— Dobro pazite! Gospa ne bo govorila o meni dobro. Ne mara me. Cesto me je obdolžila dejanj, ki jih nikdar nisem storil.
Duhovnik ga je prodirno pogledal. Fant je povesil oči. Naglo se je obrnil in peljal gosti v neko malo dvorano.
Obiskovalca sta za pisalno mizo zagledala izredno debelo žensko. Na nosu je imela z zlatom obrobljen ščipalnik. Sklanjala se je nad mizo in čitala. Ko je zaslišala korake, se je naglo okrenila.
Obisk jo je očividno iznenadil. Ko ji je strežnik sporočil, da bi gospoda rada govorila z njo, je snela ščipalnik in povabila gosta, naj stopita bližje.
Prijatelja sta se približala pisalni mizi in sta gospo vljudno pozdravila. Ko je ta na Naimu zagledala duhovniško obleko, je nagubala čelo in neprijazno dejala:
— Gospod župnik, če ste prišli prosjačit, ste slabo naleteli. Jaz dam, koliko morem, a za vas nimam niti enega novčiča. Kar ...
— Gospa, — jo je prekinil Naim — jaz nisem prišel prosjačit. Govoril —
— Vem, vem! — mu je presekala besedo starka.
—	Vedno ista pesem. Vsak pravi, da ni prišel prosit, po dolgem mencanju pa vendar izda, da bi rad imel miloščino... Pri meni ne boste nič opravili. Ko imamo kako malenkost, nas obkolijo neprijatelji, ki prežijo na naše mošnje. To je pred vsem služab-ništvo, ki krade, potem trgovci, ki nenehoma dvigajo cene, potem sorodniki, prijatelji, ki so neizčrpni v prošnjah, nazadnje kopica beračev, ki se prilepijo ko pijavke in ne mirujejo, dokler nas popolnoma ne izsesajo... Ali se po vsem tem čudite, da z vsemi močmi branim svojo posest? Ce bi se samo enkrat dala premotiti, bi bilo vsega konec.
Muzard se je skrivaj muzal. Tako lepega primera skopulje, ki bi tako ljubila denar radi samega denarja, se ni videl.
Naim je bil žalosten. Baroničine besede so ga zbadale v srce. Ko je utihnila, je tiho vprašal:
— Gospa, ali ne veste, da je denar proklet?
Baronica je pomilovalno pogledala duhovnika in
vljudno odvrnila:
— Da, prečastiti! Vem to. Vsi govorite isto; a brez denarja ne morete ničesar storiti. To morate priznati. Radi tega ga moramo mi zbirati in čuvati.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).