Poštnina v državi SHS pavšalirana Stane: Afl***- _ «, (V starem ...tu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stcv. 42 III. letnik Naša mobilizacija. Sedaj ko se naši vpoklicani vojaki zopet vračajo domov, se lahko vprašamo in razložimo, zakaj je vlada mobilizirala del naše vojske in kaj je s tem dosegla. Nasledstvene države po nekdanji monarhiji še nikakor niso prišle do polnega miru. Zlasti naša Jugoslavija ima še precej nasprotnikov zunaj sebe, kterim ni prav kaka močna, trdna in urejena Jugoslavija. Prav jim to ni zato, ker bi one sosede rade živele na naš račun. Mi bi naj se pošteno trudili in delali, oni pa imeli največjo korist od nas. Zato je v njihov prid, če že ne morejo razbiti naše države, da jo čim bolj slabe. Najhujša nasprotnica je Italija. Navidezno se nam hlini, kadar gre za to, da nam prodaja svoje slabo blago za drag denar, od nas pa kupuje živino in les po ceni. Našega denarja in cenega blaga se Italija ne brani. Ali kadar se hočemo otresti nekoliko laške vsiljivosti, pa nam zahrbtni Lah pokaže zobe. Sam se tega ne upa, zato pa nahujska divje Arnavte, da napadajo naše kraje in si-liji tako našo vlado k obrambi. Dolgo so delali Arnavti preglavice naši vladi, dokler se ni zbral del naše vojske ter šel nad nje. Sedaj so se seveda Arnavti umaknili v svoje težko pristopno gorovje. Naša vojska bi lahko zavzela važne kraje in preprečila vedno napadanje Arnavtov. Tu pa zopet sitnari Italija in se zavzema za Arnavte pri antanti. Ali to pot je morala antanta vsaj nekoliko ugoditi tudi nam ter dovoliti, da se ponekod popravijo meje nam v prid. Drug nasprotnik eo Madžari. Ti bi s svojim Karlom Habsburškim obnovili, oziroma ustvarili kako madžarsko kraljestvo. Ker je njih samih premalo za to, hočejo pritegniti k temu vsaj del sosednih držav, nekaj naše Jugoslavije, nekaj Češkoslovaške, nekaj romunske. Saj še dobro vemo, kako so morali nekdaj Hrvati plačevati davke pa jih pošiljati v Budimpešto, odkoder so le drobce dobivali Stari Poetovio. > • Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. t..........................................................-¦ Nadaljevanje. Najvažnejša je bila seveda cesta, ki je vodila v Italijo, v središče države. Šla je od današnjega Hajdina v ravni črti proti Pra-gerskemu, kjer je bila nekako ob železniški progi Maribor - Slov. Bistrica meja med Pa-nonijo in Norikom. V bližini Pragerskega pri Sv. Lovrencu na Dr. p., kjer se še sedaj nahajajo rimske razvaline, ali pa pri Šikoli, je bila Mutatio Pultovia, kjer so se menjavali konji, pošte, mogoče spominja na to postajo še sedaj ime potoka in vasi Pulskava. Tukaj se je odcepila cesta, ki je šla proti današnjemu Mariboru v Bednari (Windenau), in ob Dravi so se nahajale majhne naselbine, katerih imena niso znana. Glavna cesta pa je Šla skoz Slov. Bistrico in Konjice, kjer ste bili naselbini neznanega imena, v Celje za svoje potrebe. Slovani in Romuni so delali za Madžare, Madžari pa uživali njihove žulje in se ponašali pred svetom. Take povrnitve obmejne države ne morejo pripustiti. Ker pa se Madžari za ustne proteste le malo ali nič ne zmenijo, so morale države v dejanju, z oboroženo silo pokazati, da hočejo na vsak način preprečiti vsake pustolovščine. Z delno mobilizacijo so sosedne države dosegle svoj namen. Karel je izginil in se menda ne povrne več. Mala antanta ohrani pridobitve po razsulu avstrijske monarhije. Ljudem mobilizacija ni bila po godu. Razumemo jih. Saj so v svetovni vojni dosti trpeli in nikdo si ne želi tistih strašnih Časov. To ve tudi naša vlada, ki si gotovo ne želi zopet nove vojske. Ali prav da se ohrani mir, moramo pokazati svojo resno voljo in pripravljenost, da že v kali zadušimo vsak poskus, ogrožati mir. Baš radi miru moramo biti pripravljeni doprinesti manjšo žrtev ter se odzvati vpoklicu. Mi pustimo sosede pri miru, ali če nas hočejo oni izzivati, jim tudi mi pokažemo, da se jih ne ustrašimo, nego da hočemo krepko braniti svojo domovino. Da bode moglo sodišče res vršiti svojo dolžnost, je v prvi vrsti potrebna podpora občinstva, ker brez podpore občinstva oso-biti konsumentov sodišče samo ne more zasledovati ali izslediti izkoriščevalcev današnjih neurejenih gospodarskih razmer. Da bode občinstvo o delokrogu sodišča informirano, prinašamo izvleček najvažnejših prestopkov, ki jih sodišče za pobijanje draginje zasleduje in kaznuje. Kdor nima označenih cen živ-lenjskih potrebščin v trgovini ali na trgu ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Kdor kopiči življenske potrebščine v večji količini nego jih sme po obsegu svoje trgovine običajno imeti, se kaznuje z zaporom (Celea) in čez Atrans, t. j. Trojana, v Emono (Ljubljano), v Italijo. Druga zveza s Celejo je šla iz Gor. Haj-dine po današnji okrajni cesti v Podlož in Sestrže do Dravinje, potem pa ob Dravinji do Poličan in odtod čez Gabrnik-Mestinje-Ponikvo in Teharje v Celje. Ta cesta sicer ni imenovana v seznamu rimskih cest, ohranila pa se je bolje, kakor glavna cesta. Cesta v Flavio Solvo, ki je Šla ob desnem bregu Drave, Sv. J&nž na Dr. p., je bila večja rimska naselbina. Tu so se našli rimski napisi in ena Jupiter jeva soha. V bližini je bil most čez Dravo, od koder je vozila cesta ob levem bregu Reke k Sv. Barbari pri Vur-bergu, kjer so se nahajali kamnolomi, in odtod čez Slov. gorice proti špilju. Proti jugu je vodila cesta mimo Turniš v Št. Vid, kjer je bila naselbina, kakor nam kaže spomenik M. P. Klasika, ki se je tukaj našel. Odtod je šla cesta čez Haloze t. j. collis (Kollos) griči, v Krapinske toplice, katere so uporabljali že Rimljani. Mnogo bolj od 1 meseca do 1 leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor naredi potrebščine nerabne, da bi zmanjšal njih količino ali omejil njih prodajo, ali kdor ponuja višjo ceno od navadne, zato da bi si pridobil prvenstvo med knpovalci, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev Kdor prodaja življenske potrebščine preko cen, ki so določene, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev. Kdor prodaja življenske potrebščine preko cen, ko se določene, se kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Isto kazen dobi, kdo krivo tehta aH zmanjšuje porcije pri prodaji. Kdor kupuje življenske potrebščine plačevaje višje cene nego jih je določil občinski odbor, se kaznuje z zaporom 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Kdor se bavi z verižno trgovino življen-skih potrebščin ali se spušča v druge nečedne špekulacije, ki merijo na podraževanje cen življenskih potrebščin, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let in v denarju od 50.000 do 200.000 dinarjev. Za življenske potrebščine se smatrajo: hrana (semkaj spadajo tudi živali, namenjene za klanje), obleka, obutev, kurjava, razsvetljava in milo kakor tudi materij al za izdelovanje teh predmetov. Gospodarstvo. • ¦ i..........................................................; Nekaj opazk k sadnemu ogledu v Ptuju. V 37. št. tega lista sem povabil posest-nike-sadjarje, da mi gredo na roko pri prireditvi sadnega ogleda v Ptuju. Tem pozivu so se hvalevredno odzvali sledeči gospodje : Pranjo Mihelio iz Dubrave pri Zavrču s posebno lepo in številno zbirko sadja, nadalje oskrbnik Majcen iz Podlehnika, gospodarski važna je bila cesta, ki je vodila na severni strani Drave v Stojnce, kjer se je nahajala, kakor kažejo razvaline, mala naselbina. Most čez Dravo se je nahajal med Borlom in Za-vrčem, nekako tam, kjer je sedaj brod pri Gajevcih. Tu se je nahajala postaja Ramista. Odtod je šla cesta ob Dravi navzdol v važni Svrmium, današnjo Mitrovico v Sremu. Zveza z Vindobono (Dunaj) in Carnun-tum (Petronel) ob Donavi je šla po sedanji cesti v Ormož. Ob Pesnici pri Forminu, t. j. ravnotam, kjer se približujejo Slov. gorice najbolj Halozam, je stala majhna utrdba, ki je varovala prehod iz ogrske ravnine. Domneva se, da znači Formin isto kakor Forum minus, t. j. manjši trg. Blizu Ormoža je bila postaja „In medio curto", očividno središče ptujskega mestnega okraja. Na Humu med Ormožem in Središčem se rimska cesta še dobro pozna. Pri Središču, kjer je stalo neko poslopje, se je obrnila cesta proti severu. Prilično po današnji cesti v Ljutomer je vodila cesta mimo Rogoznice čez Slov. upravnik Kegl, dr. B. Štuhec, L. Slavič iz Ptuja, župan Zelenik in nadučitelj Lešnik iz Vurberga. S pomočjo teh gospodov sem priredil dne 2. oktobra sadni ogled v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na ogled so bile postavljene sledeče sadne vrste: jabolka — boskopski kosmač, kanadka, voščenka, zlata parmena, ribstonski peping, beli zimski kalvil, rumeni belfler, londonski peping, kardinal, francoski kosmač, jesenski kosmač, damasonka, parkerjev peping, šampanjska reneta, anana-sova reneta, rumeni rihard, zeleni štetinec, staj. mašancgar, bobovec, pisana lesnika, vilčnica, tirolski špičkar, škarlatni kuzinot, rdeči livadar, rdeči železnikar, rdeči golobar, gdanski robač, triersko vinsko jabolko in 6 nepoznanih jabolčnih vrst; hruške — Weiler-jeva moštnica, koroška moštnica, Liegelovka, jesenska maslenka, Sterkmanova maslenka, Clairgeau, Napolenovka, zimska dekanka, regentka, Dielovka in mišnica (vodenica); nadalje hrušova in jabolčna kutina, nešplja in domača breskev. Vrhutega so bile na ogled razne sadne konzerve, kakor: suho sadje, kompoti, marmelade in šoki; razentega razni aparati kakor: za lupljenje in sušenje sadja, za pripravljanje kompotov, marmelad in sokov. Posetnikov je bilo okoli 30. Prireditev je kolikortoliko uspela, toda svojega pravega namena — to je: slišati mnenje praktičnih sadjarjev, katere vrste bodisi domače ali pa tekom let vpeljane tuje bi bilo v bodoče pomnoževati — pa vsled premalega zanimanja ni dosegla. Upajmo, da dosežejo to bodoče enake prireditve. Vinarski inštruktor Zupane. * * * Uvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Italijanska vlada je dvignila uvozno prepoved na jugoslovansko živino, vsled česar je izvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Opozarjamo na to vse kmetovalce, da ne bodo prodajali živine pod ceno. Za izvoz Živine V Italijo je potreben vizum italijanskega konzulata. Ministrstvo za kmetijstvo naznanja, da zahtevajo italijanska ob-lastva na vseh potrdilih o zdravosti živine, mesa ali mesnih izdelkov, ki se uvažajo v Italijo, vizum ital'janskega konzulata; sicer ni to nič druzega kakor odiranje naših ljudi in najbrže tudi lepa prilika, da dobe italijanski mešetarji monopol za izvoz živine, toda za enkrat se je treba po tem ravnati. Skrbite pa, da bo plačal vizum vedno le iz-vozničar! Draginja na Dunaju. Na Dunaju rastejo cene neverjetno hitro, 1 kg fine moke stane 300 K, sladkorja 33G K, krompirja 64 K, masti 1000 K, prostega mila 600 K, ena škatlja kondenziranega mleka 270 K, 1 kg govejega mesa 340 K, liter olja 600 K, zelenjava od 40—100 K po kg. Kakor se vidi, so zlati časi za nelegitimne trgovce in veriž-nike prenehali. Ali se res sme, oziroma mora letošnjemu moštu dodjati voda? Tako me je vprašal pred nekaj dnevi neki vinogradnik ter je pripom- gbrice proti Cezanovcem pri Ljutomeru. Tu je stal cestni kamen, oddaljen 20 milj od Ptuja, vsled česar se je kraj imenoval „ad vicesimum", odtod Cezanovci. Odtod seje cesta obrnila proti Radgoni. Od današnje dominikanske vojašnice je šla neka cesta za krajevni promet ob desnem bregu Drave navzgor. Stare rimske ceste v ptujski okolici so se torej prilično ujemale z današnjimi. ^* Pod Trojanom se je število prebivalcev pomnožilo, ker so se naselili, kakor omenjeno, odsluženi vojaki v večjem številu. Sicer pa so prišli posamezni odsluženi vojaki semkaj že poprej sosebno pod Vespasianom. S tem je seveda postal tudi obseg mesta večji. Kje je stal stari Poetovio, ne moremo s popolno natančnostjo ugotoviti. Mesto pa se je razprostiralo na obeh bregovih Drave. Novejši Trajanov del mesta, to je del na desnem bregu, se je raztezal nekako med Stu-denčnico, ki je bila takrat glavna struga — 2 — nil, da je njegovemu sorodniku svetoval neki nadzornik, naj primeša letošnjemu moštu nekoliko vode. Dvomim, da je bil ta nadzornik vinarski ali kletarski strokovnjak. Bržčas je ta nadzornikov nasvet sploh izmišljen, da se na ta način -opravičuje krščenje letošnjega pridelka. Moj odgovor na zgorajšnje vprašanje je sledeči: Vode primeša bodisi moštu ali vinu lahko poljubno množino oni, ki ga zavživa ; pa tudi temu svetujem storiti to neposredno pred zavživanjem, torej v kupici in ne v sodu. Oni pa, ki pridela vino za prodajo ali ki trguje z vinom, naj krščenje mošta, in vina opusti, sicer si skvari svoje blago in izvrši vrhutega vse kazni vredno dejanje. Ni ga strokovnjaka, pa tudi ne vinogradnika, ki bi lahko dokazal opravičenost dodatka vode k moštu ali vinu. Dokazovati kvarljivost takega početja bo menda odveč. Vsak, ki je količkaj pri zdravi pameti, mora uvideti, da je tako ravnanje ali neumno ali zlobno in tedaj vse obsodbe vredno. Eazentega je dodatek vode moštu ali vinu v svrho prodaje po sedaj še veljavnem vinskem zakonu, oziroma zakonu o živilih strogo prepovedan in se prestopki v tem osiru, ako se jih izsledi, občutno kaznujejo. .'...............................................¦¦••.......% Dopisi. Za Jugoslovansko Matico je darovalo urad-ništvo davčnega okrajnega oblastva v Ptuju 60 K na sestanku pri letošnji izborni kapljici v gostilni Savca v Krčevini. „Gospeno" društvo. Neka ženska hodi po Ptuju z neko polo in pobira neko članarino za neko „gospeno" društvo. Društvena nabiralna pola mora imeti ime in po možnosti žig društva ter Čitljiv podpis predsednika(ce) in tajnika(ce), ali blagajnika(ce), da človek ve, kakšno je društvo in kdo ga vodi, sicer si lahko vsak človek napravi nabiralno polo in pobira od hiše do hiše. Za nove člane pa se odbor Ž9 mora posebej potruditi in v nabiralni poli zapisati tudi namen društva ali priložiti društvena pravila. Sv. Barbara v Halozah. Na gostiji g. Fr. Ladineka, komandira orož. stanice smo nabrali lepo svotico za Gosposvetski zvon. V gostilni g. Blasa pa so zložili zavedni Ptuj-čani 400 K za Jugosl. matico. Tako odgovarjamo Barbarčani na podla obrekovanja in denuncijanstva ter kličemo onim, ki se bodo čutili prizadete: Vi obrekujte, mi pa hočemo delati, da se bo nas lahko razločevalo! ! Almanah Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glavno uredništvo naznanja vsem predplatnikom in interesentom, da ni moglo dovršiti Almanaha do srede oktobra, kakor je obetalo, pač pa ga misli izdati do decembra. f Alojzij Gregorin. V Celju je v nedeljo umrl ondotni odvetnik g. Alojzij Gregorin, sodni nadsvetnik v p. Zadela ga je kap. Kot sodnik je služboval na Kranjskem, kot sodni svetnik pa v Celju. V Celju je bil med onimi redkimi sodniki, ki se niso bali odkrito kazati svojo odločno slovensko mišljenje. Bil je član Drave in okr. cesto Ptuj-Maribor od današnjega mostu pa do hajdinskega klanca, in deloma tudi na mestu sedanje Sp. Hajdina. Največ ostankov hiš se je našlo ob Stu-denčnici do Zg. Broga. Zdi se, da je imel ta del mesta podolgovato obliko, prilično kakor Neviodunum (Drnovo pri Krškem ob Savi.) Drugi starejši del mesta pa se je nahajal sosebno na panoramskem griču in na j njivah severno Ljutomerske ceste proti Ljudskemu vrtu. Ob času preseljevanja narodov se je j mesto seveda zelo zmanjšalo. Takrat so pre- j bivali ljudje poglavitno na levem bregu, ki je bil vsled naravne loge varnejši. Da je mesto v teh burnih časih mnogo trpelo, nam j pričujejo sledovi velikih požarov, posebno v bližini današnje bolnišnice. Preobširno bi bilo opisovati vse izkop-t nine iz teh časov. Navesti hočemo le najznamenitejše. Na ustna sporočila in domneve pa vseh ondotnih narodnih društev. Svojo rodbino je vzgojil v strogem narodnem duhu. Leta 1910 je stopil v pokoj in odprl svojo odvetniško ] pisarno. Bodi mu ohranjen blag spomin ! Ciril-Metodovi podružnici je podaril 200 K g. Pihler ob otvoritvi prenovljane kavarne Evrope. Razglas. Zadnje čase se opaža, da hišni posestniki ne snažijo hodnikov in cest pred svojimi hišami. Vsled tega se odreja, da je hodnike in ceste čistiti vsak dan, osobito pa dan pred praznikom in vsako soboto. V zimskem času ko sneži, je hodnike vsak dan očistiti in iste posuti, bodisi s pepelom ali žaganjem, da ne drsi pasantom pod nogami. Ugotovilo se je, da je mnogo hodnikov (tro- 1 toarjev) v jako slabem stanju. Vsak hišni ' posestnik je dolžan skrbeti zato, da hodnik pred svojo hišo popravi, sicer so izvršili popravila na njegov račun mestni stavbeni urad. Popravek. Ker nočemo delati nikomur krivice, objavljamo z ozirom na notico z dne 3. julija 1921, ki je bila objavljena v našem listu pod naslovom „V Št. Vidu pri Ptuju1' in kjer se je obdolžil g. Vinuo Pernat tatvine lesa v gozdu grašeaka Lipita v Turnišu sledeče : Zoper g. Vinkota Pernata je bila vložena kazenska ovadba radi tatvine lesa. Obdolžitev je izvirala iz samega sovraštva njegovih bivših uslužbencev. Dne 9. t. m. se je vršila pri okrajni sodniji v Ptuju glavna obravnava zoper gospoda Vinkota Pernat, in je bil isti s sodbo okrajnega sodišča popolnoma oproščen. Begunci! Oddelek za socijalno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanjo in njihovo selitveno blago v staro domovino preneha nepreklicno s 31. decembrom t. 1. Kdor se torej še namerava izseliti, naj se požuri in ne zamudi te zadnje prilike, ker se poznejšim prošnjam nikakor no bo moglo ugoditi. Pripominja se tudi, da se mora odslej vsak begune, ki je j italijanski državljan, pismeno obrniti na i italijanski konzulat za potni list, ki ga naše j oblasti potem le vidirajo, ker dosedanjih pro- I pustnic ne smejo več izdajati. Plesne vaje. Naznanja se, da se bodo v prihodnjih dneh počele pri športnem klubu v j Ptuju plesne vaje.Plesnih vaj se smejo udeležiti I le člani kluba in po njih vpeljani gosti. Vsi • drugi cc. gospodje in gospodične, ki želijo se udeležiti plesnih vaj, se imajo prijaviti pri predsedniku kluba g. Osenjak-u, trgovcu v Ptuju ali pri predsedniku veseličnega odseka ker dobijo tozadevno legitimacijo. Odbor. Slovenska stenografija. V prihodnjih dneh I otvori se v Ptuju kurz za slovensko steno- [ grafijo pod vodstvom g. prof. Alič-a. Prispevki I so malenkostni v primeri s koristjo za bodočnost, | ki jo bodo imeli obiskovalci tega kurza. Dosedaj se je prijavilo 30 obiskovalcev. Oni I ki se še niso priglasili in želijo kurs obiskovati, [ naj se prijavijo najpozneje do 15. t. m. v, pisarni g. dr. Tone Gosak-a, odvetnika v I Ptuju, ali pa v pisarni g. Strafella, notarja v Ptuju, kjer dobijo natančnejša pojasnila, liazgovor radi kurza se vrši v torek 15. nov. j ob 6. uri pop. v gimnaziji (II. a razred, I. j nadstropje.) Pridite vsi! se oziroma le v toliko, v kolikor so verodostojne in utemeljene. Ob cesti od Pragerskega in sicer še onkraj od Graharja se je našlo na obeh straneh ceste mnogo nagrobnih spomenikov. V bližini se je nahajalo tam veliko pokopališče s kakimi 2000 grobovi, skoraj v vseh je bil pepel, ker je bilo sežiganje mrličev v starem veku skoro pri vseh narodih navadno. Le v kakih 100 grobovih so se nahajale kosti. Mogoče so to preostanki prvih kristjanov. Z gotovostjo pa tega ne vemo, ker so se dali tudi pogani izjemoma pokopavati. Ob haj-dinskih klancih so se nahajala mestna vrata. V bližini pa dve svetišči, obe posvečeni solnč-nemu bogu Mitri. Ostanek enega svetišča se nahaja sedaj v kleti mestnega muzeja, ostanki drugega svetišča pa so shranjeni v posebnem poslopju ne daleč od ceste na licu mesta, kjer so se našli. (Dalje prihodnjič.) — 3 — Politične vesti. '\ k energičnemu delu. V Sofiji je proglasila izjemno stanje, prehode na mejah strogo Kralj prisegel na ustavo. V nedeljo, dne 6. novembra je kralj Aleksander, povrnivši ae iz Pariza, slovesno prisegel na ustavo. Glasila se je prisega : Ja, Aleksandar, stupa-juči na presto kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca i primajuči kraljevsku vlaat, zaklinjem se svemogučem Bogu, da cu čuvati jedinstvo naroda, nezavisnost države i celinu državne oblasti i da ču ustav nepovredan držati; da cu po njemu vladati i da ču u svima svojim težnjama dobro naroda pred očima imati. To mi gospod Bog pomagao. Amen. Upravna razdelitev države v oblasti. Vlada je izdelala načrt, kako se naj naša država razdeli v 26 oblasti. Slovenci dobimo dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Ljubljanska oblast obsega nekdanje Kranjsko, dobi pa Se od nekdanje Štajerske okraje Brežice, Sevnico, občini Veliki kamen in Mrena sela okraja Kozje, okraj LaSko razen občine Št. Rupert. Mariborska oblast obsega ostale okraje nekdanje Štajerske ; pripadajo ji pa še iz političnega okraja Kamnik občine Motnik, Trojane in Špitalič in Prekmurje razen Dolnje Lendave z okolico in Dolnjega Lakota, ki pripadeta varaždinski oblasti. S to razdelitvijo smemo biti zadovoljni zlasti mi Slovenci, ki bomo tvorili posebno oblast mariborsko. Saj bomo mnogo laže upravljali svojo oblast, nego če bi bili združeni z ljubljansko v eno celoto. Kraljeva zaupnica vladi, Ko je bil v pon-deljek po kraljevi prisegi ministrski predsednik Pašič pri kralju, mu je ponudil ostavko. Ali kralj ostavke ni sprejel, nego izrazil vladi svoje popolno zaupanje. Pričetek naše demobilizacije. Po zadnjih poročilih iz Budimpešte je madžarska vlada sklenila, da je stopil zakon o odstavitvi habsburške dinastije v veljavo dne 0. novembra ter da Madžarska ne bo izvolila novega kralja brez zaveznikov. Obenem trdi, da ima manj orožja in vojaštva, kakor bi ga smela imeti po mirovni pogodbi. Z ozirom na to je sklenil ministrski svet, da se naj takoj vrnejo vsi vojaki, ki se še niso javili, ravnotako ostane doma tren in druga pomožna vozila. Ostali rezervisti bodo že v prihodnjih dneh zopet odpuščeni domov. Demobilizaciia v Češkoslovaški. Kakor naša vlada, tako je začela z demobilizacijo tudi Češkoslovaška. Dva letnika sta že odpuščena, drugi bodo pa v prihodnjih dneh; do 1. decembra bodo že vsi doma. Naši uspehi V Albaniji. Ker Albanci niso dali miru našim obmejnim prebivalcem, ni preostalo drugo, nego da jih je morala naša vojska zavrniti. Albance so sicer podpirali Italijani, ali naši hrabri vojski se Albanci niso mogli dolgo ustavljati. Umaknili so se v gore. Naša vojska pa je zasela točke, s kterih se da uspešno braniti naša meja. Tudi velesile so uvidele, da je treba popraviti mejo med Jugoslavijo in Albanijo tako, da bomo zavarovani proti vsakdanjim albanskim vpadom. Nove razmejitve se udeleže tudi naši zastopniki. Naše finančne težave. Slaba letošnja letina, obramba države proti vnanjim sovražnikom 80 neugodno vplivali na veljavo našega denarja. Vlada se trudi, _ da dvigne vrednost denarju. Vladi bo moralo pa tudi prebivalstvo priti na pomoč s podvojenim delom in varčevanjem. Zlasti bi morali gledati, da ne kupujemo iz inozemstva blaga, brez katerega bi mogli živeti. Vlada sama je izdala nektere naredbe proti nepotrebnemu nakupovanju v tujini. Iz Bolgarije. Tudi v Bolgariji je začela zemljoradniška stranka, ki je sedaj v vladi, čistiti predvojne razmere in delati na to, da bi v miru s sosedi zacelila vojne rane- Na obtožno klop je prišel Radoslovov, ki je s carjem Ferdinandom povzročil Bolgariji toliko gorja. A elementi, ki so prej vladali, bi radi prišli do moči. Zato skušajo z atentati ustrahovati sedanjo vlado. Umorili so vojnega ministra Dimitrova. To je vzpodbodlo vlado zastražila, da ukroti nemirneže. Novo tvornico za kemične izdelke osnuje v Melju pri Mariboru češka družba Union. Nove 10 dinarske novčanice, ki so izdelane v Ameriki, bodo prišle prihodnje dni v promet. Lahkomiselna pisma vojakov. Vojaki, zlasti oni, ki služijo v Srbiji, pošiljajo domov večkrat pisma, v kterih se pritožujejo, kako hudo se jim godi pri vojakih. Taka poročila imajo vedno svoj posebni namen, kterega prejemnik ne spozna takoj, ampak slepo verjame poročilu in to še širi med znanci. Tudi Janez Šolaj iz Drešine pri Celju doma, redov 20. pešpolka je pisal 6. junija domov tako pismo, polno strahot, kako celo Slovenci umirajo, leže mrtva trupla vsepovsod ali jih po-kapljejo brez blagoslova, da se je radi tega že hotel usmrtiti itd. Pismo je prišlo oblasti v roke. Šolaj je bil zaslišan in vprašan, zakaj je pisal tako pismo in kaj je resnice na vsem tem. Izjavil pa je, da vse skupaj ni res, le zobje ga bole, pisal paje samo zato, da bi mu starši denar poslali. Da se mu pri vojakih ni hudo godilo, se vidi že iz tega, da se mu je povečal obseg čez prsi za šest centimetrov in da se je pri vojakih zredil za 2 kg od 81 na 83 kg. Država in narodno zdravje. Vsako leto umre v naši državi 360.000 ljudi. Nad 200.000 jih umre za nalezljivimi boleznimi. V naši državi imamo danes 1,500.000 ljudi bolnih za jetiko, 2,000 000 obolelih za vene-ričnimi boleznimi in veliko število epidemij, ki so nam pograbila zlasti veliko število otrok. Boj proti tem boleznim ni lahka stvar. Primanjkuje zdravnikov pa tudi velika večina prebivalstva ne zmore stroškov za zdravnika in zdravila. Karel Habsburg. Predno je zapustil Madžarsko, je izdal še poslanico v slovo. Pravi, da ga je k odhodu prisilila vlada, od ktere je pričakoval vse drugačno postopanje. Z od' hodom hoče odvrniti nevarnost in nesrečo, ki preti njegovi domovini. — Sedaj se vozi Karel po Sredozemskem morju, ker se vsaka država brani, sprejeti k sebi človeka, radi kterega ima le sitnosti. Najrajši bi poslali Karla na Madejro, kjer bi lahko pil izvrstno vino in pozabil pri tem vznemirjati dežele, ki ga nikakor ne marajo več med se. Stanovanjska tragedija v Ljubljani. Hišni posestniki so dandanes po mestih veliki reveži, ker ne dobe niti toliko stanarine, da bi mogli najpotrebnejše pri hiši popraviti. V zadnjem času je vlada dovolila, da so se najemnine nekoliko zvišale. To pa ni ljubo strankam, ki tudi nimajo večkrat primernih dohodkov. V Ljubljani na Poljanski cesti je imel v najemu gostilno 57 btni Anton Jalen. Hišni lastnik je bil Avguštin Zaje, računski nadsvetnik. Ta dva si .nista bila kaj dobra, dasi je imel Jalen za drugo ženo Zajčevo teto. Jelan je bil precejšen čudak, razburila ga je vsaka stvar do skrajnosti, zlasti pa mu je šlo stanovanjsko vprašanje tako do živcev, da je že nekolikokrat poprej rekel, da se mora nekaj zgoditi. V soboto, 5. novembra je dobil zopet pismo, v kterem mu je hišni lastnik pisal, da nima vzroka pritoževati se nad povišano najemnino, ker bi se smela še bolj povišati. To pismo je Jalena tako razjarilo,' da je sklenil zabosti Zajca z nožem, ko pride iz urada domov. Pripravil si je kuhinjski nož, zavil ga v papir in čakal na žrtev. Ko je Zaje, iz urada prihajajoč, stopil v vežo, navalil je Jalen nanj ter ga, ne rekši kake besede, zabodel z nožem v prša. Zajec je dobil šest močnih sunkov z nožem na desno stran prs in je seveda na licu mesta umrl. Zapušča vdovo in tri nedoletne otroke. Hudi viharji divjajo na severnem obrežju Anglije; podrli so morske nasipe, vsled česar je velik del severnega obrežja pod vodo. Celo v Londonu so nektere ulice pod vodo. Vabilo na snbskripcijo delnic. Čast nam je javiti, da smo sklenili ustanoviti delniško družbo pod tvrdko deln. družba vinogradnikov v Ptuju v svrho najugodnejšega vnovčevanja njihovega pridelka, zlasti tudi potom izvoza v inozemstvo. Naš odbor je že prevzel imetje „Vinarske zadruge" („Weinbaugenossenschaft") v Ptuju, ki obstoji iz velikih, popolnoma opremljenih kleti, dragocene vinske posode, kletarskega orodja, gostilne itd. Na tej podlagi se naj izvrši organizacija naših vinogradnikov. Osnovna delniška glavnica, ki se daje v podpis, znaša 3,000.000 kron in je razdeljena na 7500 delnic, a 400 kron nominalne vrednosti. Po sklepu občnega zbora se ima delniška glavnica zvišati do 10 miljonov kron. Za razne stroške pri izdaji delnic je plačati 20 K na delnico. Nominalni znesek po 400 K s 6% obrestmi od 1. oktobra 1921 in pripadajočimi stroški 20 K od vsake delnice je v celoti položiti takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 10. novembra do 20. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. decembra 1921 in se subskribentom po preteku tega roka za ne-dodeljene delnice vplačana protivrednost takoj vrne. Podpisne izjave in vplačila na delnice sprejemajo: 1. Zadružna Zveza v Celju. 2. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. 3. Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Ptuju. 4. Posojilnica v Mariboru in 5. Okrajna posojilnica v Ormožu. Vabimo vljudno k podpisovanju delnic naše vinogradnike, posebno Ljutomerskih in Slovenskih goric, prijaznih Haloz in vseh vinorodnih Štajerskih okrajev. Združeni v lastni organizaciji bomo mogli najuspešnejše delovati za napredek domačega vinorejstva. V Ptuju, dne 10. novembra 1921. Za proponentski odbor: Dr. Anton Božič, predsednik. Dr. Ivan Fermevc, tajnik. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Anton Jurca, kom. svet. in veletrgovec v Ptuju. Janko Lesničar, ravn. Zadružne zveze v Celju. Ivan Perko, posestnik v Ptuju. Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih. Janez Šegula, veleposestnik v Hlaponcih. Franc Toplak, davčni upravitelj v p. in posestnik v Ptuju. Ignac VindiŠ, veleposestnik na Bregu pri Ptuju. Jakob Zadravec, veleposestnik in industrijalec v Središču. — 4 — aat | Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju r^ aot ff u i wc Ljj^a Izdeluje vsakovrstne usnje, Čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. i ie= »= II— ii=ai =ai =.1 i\ J Plačam za srebrne krone, 2 kronske srebrne krone, 5 kronske srebrne krone, goldinarje precej višje cene. KARL ACKERMANN naslednik ===== urar v Ptuju. ========= Potrebujem tri tte. santalne delavske moči eden za torbarsko, eden za port-feuilsko in eden za koferčsko delo v stalno službo. — Obračati se pismeno na tvrdko: Milan J. Stojanovič, Beograd, Terazije br. 44. fina terpentlnska krema za elegantni svet. Proizvaja : Dobiva se povsod. QT ni||]lU tvornica kemičnih proizvodov d. d. ZAGREB, Illca 213. Singer stroj v dobrem stanu za čevljarje proda Franc Krajnc, posestnik, Gradišak Št. 14, pošta Juršinci. ŠPECERIJSKA STELAZA z 50 predali, pudel, mala tehtnica in eden poštni VOZ se proda. — Naslov pove uprava lista. 1 ikatoia K 36' Naiboijia hrana za dojenčke! Zelo oiakuioce sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente in osobito za premalo hranjene ter v obte slabe osebe vsake starosti. POZOR! POZOR! Vsem damam priporočam za predtiskanje svoje najnovejše vzorce za ročna dela. MARIJA BRUMEN, Aškerčeva ulica 7. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemUkih predmete« hrane ..SALUBRA" D. D. ZAGREB Boiko«Uc«a ul. 23. telefon 7-91. Tvorni!*: NOV* GRADI&KA Cenjen, občinstvu v Ptuju se nudi posten mož za žaganje in sekanje drv po ceni. — Naslov pove uprava lista. ¦»7 •anoiiija" d., čl. izd e1u j e razne stroje in aparate, posebno tudi razne vinogradniške briz-galne in k njim spadajoča dela. -t» Sedež podjetja: PTUJ, DRAVSKA ULICA. « Svinjske kože kupuje „PETOVIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Konj • za kmetsiko rabo se proda [ v nedeljo, 16. novembra ti. ob 11. uri dopoldne v gostilni Savec, Krčevina p.Ptuju U d. z o. z. v Ptuju sprejme dva kleparska pomočnika. Več pove upravništvo. ¦ ct na Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. Prva največja zaloga lesenih krst za mriiče vsake velikosti in v različnih barvah. Kupovalcem, kateri p; od desae strani Drave, se postavi krsta brezplačno čez most. Tudi se vsakemu kupcu dostavijo krste v najbližji okolici na dom. Kdor želi, se mu tudi izposodijo brezplačno mrtvaška opravila. Kdor v bolnišnici umerje, se mu postavi krsta brezplačno v bolnišntep. — Tudi pohištvo, stavbenska dela in popravila se po najnižjih cenah izgotovi. S spoštovanjem Frld-erlls 2^Lilošlč, mizarski mojster v Ptuju, od trgovine g. Riegelbauerja, cesta proti mestnemu t pokopališču. 2^T et r © c "b a.. f Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. \ Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju. -