Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa.
Telefon 39—14.	 Ček,	rač.	št.	11.430.
S
§tev_ -j2.	Ljubljana,	dne	25.	decembra	1934.	Leto	IV.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem čitatsijem Gostilničarskega vestnika — Uredništvo
Zvezna uprava želi vsemu članstvu Dravske banovine vesele praznike in srečno Novo leto.
Državna zveza gostilniških združenj kraljevine Jugoslavije čestita po svojem predsedniku g. Mihajlu Nikoliču vsem svojim tovarišem v Dravski banovini VESELE IN SREČNE PRAZNIKE z željo, da bi gostilničarstvo naše države v letu 1935 doseglo najiepše uspehe
Ob Novem letu
Zopet smo prebrodili eno leto, drobec človeškega življenja, ki je odbrzelo mimo nas v bodočnost hitro in neopaženo, da ne bi pustilo niti spomina za seboj, če ne bi bilo leto 1934. za nas tako usodepolno in nesrečno. Ni odveč, če ob vstopu v Novo leto vržemo poglede nazaj v preživeto leto, ter si izprašamo vest ali je vsakdo izmed nas in ali smo kot celota izpolnili svoje dolžnosti in svoje obveznosti napram sebi, napram državi, naprani človeštvu in če smo za svoje delo in za svojo požrtvovalnost dobili tudi one pravice, odnosno želi one uspehe, ki bi bili vsaj deloma odgovarjajoči naši požrtvovalnosti in našemu dolu. V kolikor poznamo gostilničarstvo naše banovine in v kolikor so nam nazori vsega gostil-ničarstva v državi poznani, lahko z mirno dušo trdimo, da smo bili neizprosen boj z današnjo krizo, da smo poskušali prebroditi različne ovire samo, da se obdržimo po koncu, in da si ohranimo golo življenje. Zavedamo pa se tudi, da smo kot dobri in vestni državljani izpolnili v največji meri svoje dolžnosti napram domovini, ker smo sorazmerno nosili največja bremena, čeprav niso v nikakem razmerju z prometom in tudi ne z zaslužkom. V koliko pa je bila ta požrtvovalnost kronana z
uspehi, v koliko smo bili deležni ugodnosti, to je seveda drugo vprašanje. Živimo v dobi, kjer ni časa, da se vsako, posebno pa še gospodarsko vprašanje dodobra pretehta, ker je današnja doba bolj nagnjena k površnosti, k laži, k demagogiji in brezvestnosti kakor k trezni in vsestranski presoji.
Preteklo leto nam ni bilo naklonjeno. Le malo uspehov lahko beležimo, ki nikakor ne odgovarjajo onim našim naporom, ki smo jih imeli v dobro celokupnega gostilničarskega stanu, da se mu ponovno pribavijo pravice do obstanka. Naravno, da si je treba pri tem staviti tudi vprašanje, v koliko so zvezne in zadružne organizacije udovoljile zahtevam svojega članstva. Kdor vidi delo zvezne organizacije, in kdor vidi trud in skrb poedinih zadružnih uprav, ta more le občudovati vztrajnost, požrtvovalnost v delu onih oseb, ki se iz, nesebičnih namenov žrtvujejo v dobro svojega stanu. Glavna zasluga naše vedno bolj krep-
" V D E KALU MENIH
Do 20% več svetlobe I ZAHTEVAJTE JO POVSODI
ke organizacije je bila brezdvomno ta, da smo odbili od našega stanu marsikateri napad, kateri se je šele pripravljal in da smo marsikaj spremenili, kar nam je bilo v veliko škodo. Pomislimo le na odpor proti veliki obdavčitvi, proti krošnjarstvu, proti pretiranemu postopanju pri po-
licijskih urah in še celo vrsto drugih zadev. Prepričani smo, da bi še vidnejši uspehi gotovo ne izostali, če bi se vsi gospodarski stanovi krepkeje povezali med seboj in če bi vsi kot celota nastopali v njih zadevah, ki so skupne vsaki gospodarski edi-nici.
Delo za napredek gostilničarskega obrta pa je bilo ovirano tudi z onim žalostnim dogodkom, ki ni pretresel samo jugoslovanski narod, temveč ves civilizirani svet. Ona nesigur-nost, ki se nas je polastila s smrtjo našega vodje, je za hip umrtvičila vsako gospodarsko iniciativo in upamo, da bo naš narod zdrav v svojem jedru, lahko prebrodil v najkrajšem času tudi to nesrečo, zapuščajoč pri tem seveda za večne čase svetli spomin na onega, ki nas je postavil v svetu na pravo mesto. Vsako urejeno življenje zahteva red in mir, da se lahko nemoteno razvija po človeških in božjih postavali. V to svrho nam je potrebna nezlomljiva in neusahljiva zavest, da smo državljani in da ni med nami nobenih bistvenih razlik, ker izhajamo iz iste grude in črpamo iz nje isto življenskc sile. Povezanost zavednih državljanov z isto mislijo v srcih, da je le tam urejeno življenje mogoče, kjer je postavljen močan temelj državi, mora prebroditi vse zapreko, ki nam jih stavljajo nevidne in vidne sile naših stalnih in zavistnih sovragov. V to svrho je treba nekoliko samoza-tajevanja, da se uredijo še ona vzpo-> ' Ina vprašanja, ki ločijo med seboj naš narod, da se ne začnejo ponovno oni nezmiselni prepiri, ki so 15 let zavirali vsak napredek države. Danes mora pač biti osebna korist postranskega pomena, ki se na žalost tolikokrat izpeljava iz političnega boja, in bi umirenje strasti moralo biti delo onih, ki so pozvani, da privedejo narod na ono pravo pot, ki vodi v srečnejšo in boljšo bodočnost.
Vsakemu izmed nas naj bo prva dolžnost, da postanemo državljani, kajti v teh skrajno nevarnih časih so nam le svestni državljani potrebni. Postanimo narod zvestih in požrtvovalnih državljanov, ki vidijo v državi ono politično in gospodarsko celoto, ki daje vsakemu poedincu jamstvo in varstvo, da labko izkoristi vse svoje sposobnosti.
V tihem božičnem in slavnostnem razpoloženju premišljujmo, ali niso te besede resnične in ali ni boljše, če živimo vsi prijateljsko razpoloženi,
Prvovrstno blago!	Nizke	cene
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12
Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA mt NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, š p i rit, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
da si otresemo skrbi, ki tiščijo enega več, drugega manj. Ta čas pa je tudi primeren za sestavljanje načrtov za leto 1935. Kakšni naj bodo načrti? V svesti si moramo biti, da je vsak obup povzročitelj nesreče in nemira. Radi tega pustimo obup, v kolikor se nas je polaščal v letu 1934. ob strani ter ga nadomestimo z onim pogumom, ki ga mora imeti vsak borec, če si v resnici želi zmage. Imejte vero v sebe in zaupanje v svoje stanovske organizacije, kajti le stanovske organizacije lahko pomagajo. Opazili ste gotovo, da se vsi stanovi hitro organizirajo in da so nekatere države že na podlagi teh stanovskih organizacij izvedle svojo državno ureditev. Mi si gotovo take ugotovitve ne stavljamo v načrte, pač pa rabimo stanovsko organizacijo, da lahko zaščitimo v boju z drugimi stanovi lastne interese. Podvojiti je treba obrambne moči in najti nova obrambna sredstva, da si ohranimo našo pozicijo v človeški družbi. Mogoče pride vendarle čas, da bodo či-nitelji, ki so v prvi vrsti poklicani, da resno in premišljeno pretehtajo vse predloge in da najdejo pravo ter primerno rešitev, prišli končno do
PHILiPS-RADIO, E. PETELN, Maribor, Grajski trg št 7
______ žeii vsem gostilniškim podjetnikom ss*ečno NOVO LETO! .
Novoletna napitnica
V teh časih vsako leto kakor breme s podvojeno težo k tlom tišči človeka in še v hujše čase dan za dnem se steka —
zdaj ni niti več po vincu lepo vreme.
Kdo bi pač razganjal nam skrbi oblake,
ko se vsem tako po boljših časih toži, da celo pri vinu vsak o krizi kroži in povsod še trezen vidi dvojne spake?!
Toda kdo bi naj pričaral boljše čase, ko smo brez poguma vsi in vsi brez volje —
vsak bi klical dež samd na svoje polje,
takd smo sprti vsi in vsak le zAse!
Zato nam pač čez glavo kriza rase! Čedalje bolj množe se upniki, dolžniki,
dajatve pa, točno vse, plačaj, pri piki!
Kreniti sAmi moramo v boljše čase!
S Arni moramo sejati in orati, da bomo lahko želi sami, mleli, da ne bodo vedno si samo želeli, kar nam noče nihče sam od sebe dati . . .
Obrnimi že končno hrbet krizi, ne verujmo več samo v čudež in obet, naj vodi nas dejanje, ne samo nasvet —
in napitnic več ne bo pri prazni mizi!
Resolucija
Predlagam, spoštovani zborovalci, tovariši, davkoplačevalci resolucij,o :
Prvič, naj kriza se takoj ukine; naj nihče več ne pušča je v gostilne, kamor hoče, svobddno naj odrine! (»Ven s krizo! Ven!«)
Pošljimo jo čez mejo!
Da, to besede so pravilne!
Ven s krizo, ven, čez mejo!
Zato predlagam drugič, da k nam pustiti je ne smejo, čeprav imela bi pravilne potne liste! (»Ven s krizo, tujce izženimo!«)
To geslo bodi v vsakem žepu, naj visi nad vsako mizo —
(»Ven s krizo!«)
— predlagam tretjič.
Četrtič, na srce polagam:
Laži po svoji moči vsak pobijaj, da v praznem žepu je le kača in da na prazni mizi ni pogača! (Viharno odobravanje.)
; ir rr;r
Soglasno smo predloge vse sprejeli in zdaj je zmaga naša! Živeli! (Gromovito ploskanje.)
Jelovniki. K našim zadnjim tozadevnim izvajanjem nam sporoča tvrdka A. Prelog, da daje tudi pismena pojasnila glede pisalnih strojev in razmnoževalcev (od Din 480.— dalje). Točen naslov tvrdke, ki jo priporočamo je: A. Prelog, Ljubljana, Marijin trg, vogal Wolfova.
spoznanja, da je vsak stan za državo neobhodno potreben, čeprav ne znaša število njegovih pripadnikov na milijone. Vedeti je treba, da je gospodarski stan tudi agrarni državi potreben in da smo kakor trdna malta, ki vežemo poedino kamenje naše državne zgradbe. Zahtevati moramo še dalje, da se nam vrnejo odvzete pravice glede prodaje vina na drobno, da se uniči šušmarstvo pri oddaji sob in nočišč, da se davčna obremenitev pravilno razdeli in da se v prvi vrsti obremeni one, ki so bili leta in leta vkljub milijonskim prometom in zaslužkom obvarovani od prehudih dajatev. Zahtevati moramo, da se končno ukinejo vse ovire administrativnega značaja, ki ovirajo promet, ker brez prometa ni zaslužka in brez zaslužka tudi ni davkov.
Načrti so torej isti, kakor so bili lansko leto in mnogo odvisi od nas samih, če bo vsaj del tega načrta ob koncu prihodnjega leta uresničen. Samozavest, odločnost ter borbenost naših vrst lahko v marsičem pomaga. Otresimo se vsega onega, kar nas ovira pri pravilni presoji dejanskega položaja, zadržimo vsa demagoš-ka gesla in vse egoistične namene ter ostanimo le zavedni in vztrajni borci naše države, da zavarujemo sebi in otrokom prijetnejšo bodočnost.
Zatorej gostilničarji in gostilničarke ter vsi oni, ki živite od tega obrta, sprejmite naše odkritosrčne čestitke k božičnim praznikom in k Novemu letu, in ne klonite v trpljenju, kajti zavest, da nismo edini v teh bolečinah, naj Vam jača pogum za nadalj-no borbo.
Gostinski odsek pri Zbornici TOI v Ljubljani
Vendarle! Tako nekako so oni \ gostilničarji, ki umevajo pojem Zbornice, pozdravili ustanovitev gostilničarskega odseka pri Zbornici TOI v Ljubljani. Zakaj je bil ta odsek tako pozno osnovan, ko ga je n. pr. Zbornica v Zagrebu imela že pred 6 leti, nočemo ob tej priliki razmotrivati, ker bi morali povda-riti v prvi vrsti našo nezavednost. Dejstvo je, da smo odsek dobili jako pozno, kar naj služi gostilničarskemu stanu v nekak opomin, da v bodoče malo bolj pazi na važnost svojega stanu. Pustimo neljube spomine na one tihe, a trde boje, ki so bili vezani s povečanjem števila članov in ki so šli za tem, da se vsaj
pri gostinskem odseku upoštevajo edinole gospodarski momenti.
Gostilničarski odsek je tu in pravica članstva je, da izve na kak način se je izvedlo imenovanje članov tega odseka. Leta 1931. je bilo zbornično predsedstvo naprošeno, da se naj osnuje samostojni gostilničarski odsek, ker smo smatrali, da ne morejo biti naši interesi zadostno zaščiteni od obrtnikov, trgovcev ali industrij cev. Zbornično predsedstvo je predlog osvojilo in izjavilo, da bo odsek takoj ustanovljen, kakor hitro se izvede reorganizacija zbornice po novem obrtnem zakonu. Na podlagi uredbe ministra trgovine iz, 1. 1932. so se sestavili zbornični statuti, ki so bili sprejeti na seji dne 7. aprila
1933.	Po teh statutih je bilo prvotno določeno za gostinski odsek samo 8 članov, dočim štejejo ostali odseki po 16 članov. Poleg tega bi morali biti 4 člani gostinskega odseka iz Ljubljane, ostali 4 pa bi bili razdeljeni na vse območje dravske banovine. Zvezni ožji odbor ni soglašal niti s številom članov gostinskega odseka niti z razporeditvijo, ker bi bili predvsem zapostavljeni podeželski gostilničarji, ter je opravičeno zahteval, da se razdelitev, kakor tudi število članov izvrši po principu enakopravnosti, s čimur so soglašali tudi zastopniki ljubljanskih gostilničarjev. Slednje povdarjamo s posebnim veseljem, kar je ljubljanskim gostilničarjem radi njihovega, razumevanja, lojalnosti in kolegijalnosti napram tovarišem iz podeželja v veliko čast. Po dolgotrajnih razgovorih smo se končno zadovoljili z 10 zastopniki, kar je potrdilo tudi ministrstvo.
Najtežje vprašanje je nastalo za zvezni ožji odbor tedaj, ko se je razpravljalo, kdo naj gostilničarski stan dravske banovine zastopa v gostinskem odseku. Zvezni ožji odbor je s tem imenovanjem odlašal, ker se je mnogo govorilo, da bodo izvedene svobodne zbornične volitve. Ker so se volitve vedno bolj odlašale in ker go-stilničarstvo ne more v svoji obrambi pogrešati lastnega zastopstva v zbornici, se je zvezni ožji odbor odločil, da predlaga v Zbornico one zastopnike, ki jih bodo združenja! potom svojih delegatov sama izbrala. Vsled tega smo razdelili dravsko banovino na potrebno število podiiočij in določili, da naj na vsakih načetih 100 članov pošljejo združenja po enega delegata na sestanke, ki so se vršili v raznih krajih določenih področij. Pri tem se je najstrožje zastopalo načelo, da mora pripasti bivšemu štajerskemu predelu banovine
Narodni kralj
Ali je čudno, če je narod takega vladarja za večne čase zaklenil v svoja srca]?
*aWKrs«!W-
ena polovica, bivšemu kranjskemu predelu pa druga polovica mandatov, kar pa ne bi bilo mogoče, če se ne bi znižalo število zastopnikov mesta Ljubljane. Menda je s tem dovolj dokazana veličina in pravo razumevanje zvezne organizacije, ki se smatra le kot gospodarska ustanova in ki posluje vedno odkrito in pošteno s svojimi združenji. Tako delo zvezne organizacije najbolj odločno deman- j tira razna predomnevanja onih ne-katernikov, ki mislijo, da morajo nekdanji Štajerci /n Kranjci radi njihovih sebičnih namenov ostati razdvojeni. Področja so se razdelila ta ko-le:
Mesto Ljubljana, Notranjsko in ljubljanska okolica, Gorenjsko Dolenjsko, Zasavje s srezi Brežice, Laško in Litija, Celje s Savinjsko dolino in srezom Šmarje pri Jelšah, Maribor z Dravsko dolino in srezoma Maribor, Ptuj s srezom Ptuj in Ljutomer ter Prekmurje s srezoma Murska Sobota in Dol. Lendava. Ta razdelitev kaže, da smo hoteli v enaki meri upoštevati vse kraje in vsa združenja. Pripoznamo, da bi Gorenjska in pa Celje s Savinjsko dolino, ki imata veliki tujsko-prometni značaj, potrebovala vsak še po enega zastopnika, na žalost pa je bila radi premalega števila vsaka druga razdelitev nemogoča. Pomisliti je le treba, kako bi razdelitev zgledala takrat, če bi imeli v odseku samo 8 članov, kakor se je v prvotnih zborničnih statutih tudi predvidevalo. Na teh setankih, o katerih so se sestavili posebni zapisniki, so se izvolili od strani večine delegatov sledeči gospodje:
Za Ljubljano gg. Majcen Ciril, za njegovega namestnika Černe Jernej, za ljubljansko okolico in Notranjsko g. Šušteršič Fran, za namestnika Škrlj Ivan iz Logatca.
Za Gorenjsko gg. Peterlin Miro, za namestnika Olip Pavel iz Lesc.
Za Dolenjsko Bučar Lavoslav iz Kostanjevice, za namestnika Šega Leopold iz, Vel. Lašč.
Za Zasavje g. Dolinšek Avgust iz Hrastnika, za namestnika g. Šribar Vojko iz Litije.
Za Celje in njegovo področje g. Goričar Matija iz Mozirja, za namestnika Žumer Josip iz Celja.
Za Maribor in njegovo področje je bil določen v smislu § 26. prehodnih odredb zborničnih statutov, da preidejo zastopniki gostilničarjev avtomatično iz obrtnega odseka v gostilničarski odsek g. Oset Andrej, dosedanji član, za njegovega namestnika g. Retzer Franc iz Sv. Lenarta v Slov. gor.
Za Ptuj in Ljutomer gosp. Berlič Joško iz Ptuja, za namestnika g. Go-lenko Anton iz Sv. Miklavža pri Ormožu.
Za Prekmurje se je izbira vršila pismenim potom in je bil izbran za člana s soglasnim pristankom združenja Dol. Lendava g. Geza Vezir, za namestnika pa Pojbič Karol. Na isti način, kakor g. Oset je prešel tudi g. Kavčič Franc avtomatično v gostinski odsek s svojim namestnikom g. Zupančič Leopoldom. Ker jo g. Kavčič med tem umrl, je bil na mesto njega predlagan g. Dolničar Maks, kavarnar iz Ljubljane. Tako se je glasila lista zvezne organizacije, ki je bila potrjena tudi od Zbornice in banske uprave. Pripomniti pa moramo, da smo v svojem predlogu dostavili, da predlagamo v slučaju, če ne bi mogel g. Oset radi odložitve j več zastopati gostilničarskega stanu, g. Valjak Gjura na njegovo mesto.
Zvezna organizacija je ponosna, da je kot edina izvedla lahko bi rekli volitve članov v gostinski odsek in vstopajo lahko naši zastopniki tedaj z večjo samozavestjo v Zbornico kot izvoljeni zastopniki gostilniških interesentov.
Človek bi tedaj pričakoval, da se lista, ki je bila sestavljena na tak način, ne bo spreminjala, toda zopet so imele prste vmes osebe, katerim ni po godu volja onega, ki je najbolj interesiran na zastopstvu. Pod kakšnimi vplivi in od kakšnih oseb se je ta sprememba izvršila, nam je dobro poznano in si je treba naravno
Vsakdo že ve, da se dobro ohranjeni predmeti najbolje prodajo in kupijo edin o pri
a m
UUeiJANA
MEDVEDOVA C. 8 Telefon 24-4 4
vse to trdno vtisniti v spomin za poznejše čase.
Iz zvezne liste so bili črtani g. Peterlin Miro, Geza Vezir in pa g. Oset Andrej ter na mesto njih postavljeni g. Hafner Anton iz Škofje Loke, g. Pojbič Karol iz Dol. Lendave in g. Zemljič Franc, hotelir in vinogradnik iz Maribora. K sreči ni bila zamenjava slaba, toda gre nam za princip, da se čuva v vsakem slučaju večinska volja članstva, ker se sicer kaj lahko zgodi, da bomo tudi v drugih slučajih morali izkusiti posledice zakulisnih intrig onih, ki nimajo z našim stanom nikakih zvez. Zvezna organizacija bo tudi v bodoče gledala, da v vsaki še tako neznatni stvari čuje in postopa po volji članstva.
S tem, da smo dobili gostinski odsek, se nas nikakor ni zadovoljilo, kajti pravi gostinski odsek bo tedaj, kadar bodo vsi gostilniški podjetniki dravske banovine stopili k volilnim skrinjicam, da si popolnoma svobodno in neodvisno zberejo svoje zastopnike. Gospodu Peternelu naj bo to v uteho, da uživa največje zaupanje celega svojega območja, ker ga članstvo pozna za vnetega borca in vestnega zastopnika njihovih pravic. Tudi g. Vezir naj ve, da ga ne čislajo samo njegovi člani iz Prekmurja, temveč da uživa tudi zaupanje svojih tovarišev dravske banovine. Kar pa se tiče g. Valjaka, nam je skoro težko o tem govoriti, ker vemo, da je sam želel, da izpade iz kombinacije in da je bil le na podlagi mnogih prošenj moralno prisiljen, da da svoj pristanek na event. izvolitev zborničnim svetnikom. G. Valjak, mi Vas poznamo, da ste že od 1915. leta vodili v Mariboru, v mestu najtežjih nacionalnih bojev restavracijo »Narodni dom« in da ste Mariboru dali s svojo podjetnostjo in marljivostjo marsikatero pridobitev, ki bi jo sicer ne imeli. Vemo tudi, da niste nikdar kazali dvojnega značaja in da t Vaši duši ne živi dvoživska narava. Še nikdar niste v svojem življenju menjali svojega prepričanja in tudi ne svojega imena, vsled česar ste spoštovani od vseh ne glede na njihovo politično in narodno pripadnost. Poznamo Vas tudi po neustrašljivosti, ker ste vedno in ob vsaki priliki mirno in odločno zastopali svoje stališče in ste tudi lahko odgovarjali za svoje izjave. G. Valjak, mi Vas ne cenimo po Vašem premoženju in po zunanjem blesku, kar večkrat marsikaterega moti, temveč Vas cenimo le po Vaši duši, po Vaši plemenitosti in po Vašem znanju, s katerim nad-kriljujete v zvezni organizaciji. Samo te lastnosti so bile povod, da Vam je članstvo Vašega združenja in ostalih združenj poklonilo svoje največje zaupanje.
Zbornični svetniki! Ni nam treba povdarjati kako dolžnosti imate v funkciji člana, vendar smatramo vkljub temu za potrebno, da izpovemo tudi svoje mnenje. Zbornica predstavlja na zunaj gospodarsko silo slovenskega naroda in boste gotovo z največjo pripravljenostjo in z vsem svojim znanjem poskušali v največjem sožitju z ostalimi stanovi najti leka našemu bolnemu gospodarstvu. Čeprav boste imeli predvsem v mislih gostilničarske interese, saj ste radi teh tudi poslani v to ugledno ustanovo, vendar bo potreba marsikje najti pravilno kompromisno in vse stanove zadovoljujočo rešitev. Kakor je zvezna organizacija samo gospodarska ustanova, tako želi go-
stilničarstvo dravske banovine tudi od Vas, da nastopate v njegovem in-teresti le kot gospodarski možje. Prepričani smo, da si boste kot predstavniki gostilničarstva ohranili po svojem delu zaupanje našega stanu, ker bo Vas članstvo kritično prešo-zaio pri Vašem delu. Dokler bo Zbornica znala čuvati avtonomnost po-edinih odsekov in ne bo dopuščala vmešavanje drugih stanov v naše čisto gostilničarske zadeve, toliko časa ji bomo zvesto stali ob strani. To je bilo. treba tudi dostaviti kot opomin onim izven gostilničarskih vrst, ki so se nepotrebno eksponirali pri spremembi kandidatne liste, ki jo je zvezna organizacija sporazumno s članstvom predložila. Želimo tedaj v gostilniškem odseku največjih uspehov.
Navodila za vlaganje prijav za pridobnino
Franc Kavčič
Gostil ničarstvo dravske banovine je zopet zadela težka izguba, ker je umrl g. Franc Kavčič, bivši dolgoletni predsednik ljubljanske gostilni-* carske zveze in predsednik Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani.
Pokojni Franc Kavčič je bil širom cele banovine in tudi daleč preko njenih meja poznana osebnost, ker se je vneto udejstvoval v gospodarskem, obrtniškem in organizatornem življenju. Rodil se je 17. avgusta 1873 na Jesenicah. Njegovi starši so se kmalu po njegovem rojstvu preselili v Ljubljano, kjer je pokojni dovršil ljudsko šolo in znamenito Mahrovo trgovsko šolo. Gostilničarski obrti se je posvetil pred 36 leti, ko je odprl znamenito restavracijo na Rimski cesti v Mrakovi hiši. Odtod se je preselil v novo in lepo poslopje na Privozu, kjer je restavracijo združil še s kavarniškim obratom.
Njegova vztrajnost, žilavost, brezkompromisna narodna in strankarska pripadnost ga je dvignila visoko v javnem življenju. Pokojnik je bil dolga leta svetnik Zbornice za TOI v Ljubljani in poleg g. Andreja Oseta edini zastopnik gostilničarskega stanu v tej gospodarski ustanovi. Mnogo let je vršil tudi dolžnost podpredsednika OUZD ter bil soustanovitelj Pogrebnega zavoda. Obrtni banki je načeloval kot predsednik in bil tudi član upravnega odbora zavarovalne banke Slavije. Poleg udejstvovanja v gospodarskih organizacijah je bil neutrudljiv član premnogih prosvetnih in kulturnih društev. Že od mladosti je bil vnet in agilen član Sokola in je mnogo let starosto-val Sokolu II. v Ljubljani.
Pogreb, ki ga je imel pokojnik je pričal dovolj, kakšno spoštovanje jo užival v vseh krogih mesta Ljubljane. Zvezna organizacija je položila na njegovo krsto lep venec, ter je bila zastopana po svojem predsedniku in ravnatelju. Zavednemu stanovskemu tovarišu želimo večni mir in pokoj njegovi duši!
MODNI SALON
IVANKA STEGNAR
LJUBLJANA, Stritarjeva 9
priporoča svojo veliko zalogo DAMSKIH KLOBUKOV domačega izdelka PO NIZKIH cenah — Žalni klobuki vedno v zalogi — Popravila izvršujem točno in ceno
Oddelek za davke finančnega mi- , nistrstva je izdal ravnokar potrebna j navodila za vlaganje prijav glede j pridobnine in davka na poslovni pro- j met. Te prijave se morajo vložiti od 1. do 31. januarja 1935. Po teh navodilih morajo davčne uprave opozoriti vse davčne obveznike in občine, da se vse rubrike, ki jih te prijave vsebujejo, točno in najvestneje izpolnijo. Davčno prijavo niso dolžni predložiti davčni obvezniki tretje skupine, naznačene v čl. 42. zakona o neposrednih davkih (sem spadajo .poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči), nadalje agenti zavarovalnih družb in mali obrtniki, ki zaposlujejo največ dva pomočnika in obratujejo v krajih do 5.000 prebivalcev, ki pa ne smejo biti sedeži sreskih načelstev. Ti plačujejo točno določeno pridobnino v smislu čl. 59 zakona o neposrednih davkih.
Po čl. 6. zakona o davku na neože-njene osebe morajo davčni obvezniki v svoji prijavi naznačiti, če so neporočeni, vdovci ali brez otrok odnosno, če ločeno živijo in koliko so stari. Vse te davčne prijave se lahko vlagajo bodisi pri občini ali pa pri davčni upravi. Oni davčni obvezniki, ki ne bi vložili davčne prijave do 31. januarja 1935., bodo pozvani od davčnih uprav, da vložijo svoje prijave najkasneje do 28. februarja 1935. Davčne uprave morajo na področjih manjših uprav sestaviti svoje predloge najkasneje do 10. aprila, večje davčne uprave pa najkasneje do 10. maja 1935. Davčni odbori bodo razpravljali za področja manjših davčnih uprav od 1. maja dalje, pri davčnih upravah večjega območja pa od
1.	junija 1935 dalje.
Da bi se zanesljivo znalo, katero osebe so obdavčene po knjigah, morajo davčne uprave sestaviti posebno evidenco takih obratov. Ostali davčni obvezniki, ki žele, da bodo obdavčeni po trgovskih knjigah, morajo poleg prijave predložiti tudi vse priloge. Po teh navodilih finančnega ministrstva se bo čisti donos, odnosno davčna osnova odredila tudi v bodoče na isti način, kakor dosedaj.
Iz teh navodil izhaja tedaj, da se bo pridobnina odmerjala tudi v letu 1935. na osnovi najemninske vrednosti stanovanja in lokala, v kolikor ne bo skupščina vsled številnih ugovorov stanovskih organizacij in razburjenja davčnih zavezancev spremenila novelo k zakonu o neposrednih davkih. V ozir prihajajo tedaj oni predpisi, ki so veljali v 1. 1933.
Prijava za pridobnino se dobi proti plačilu enega dinarja pri pristojnem davčnem uradu, ali pa tudi pri občinskih upravah in jo je vložiti posebej za vsak obrat, kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima gostilničar filialko, mora vložiti prijavo za glavno podjetje in za podružnico posebej. Ravno tako se mora vložiti posebej prijava, če izvršuje gostilničar i poleg gostilniškega obrta še kako drugo obrt, n. pr. pekarijo, krojaštvo, mizarstvo in slično.
Prijave izpolni in vloži:
1. Lastnik obrata ali podjetja, odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi.
2. V primeru zakupa zakupnik.
3. Za nedoletne njihovi roditelji ali varuhi.
4. Za mase njihovi zastopniki.
Prijavo lahko vloži tudi druga
oseba, če se izkaže s specialnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Ker je predmet obdavčbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem ljetu, se priporoča članom, da ta dohodek točno prijavijo. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vr-šitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni vezi z obratom, temveč služijo za vzdrževanj«' davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
Kosmati (brutto) dohodek je razli- j ka med nabavno ceno blaga (h k a- ‘
teri-je prišteti še stroške prevoza in j nakladanja ter razkladanja) in med j ceno prodaje tega blaga. Od ugotovljenega brutio-dohodka se odbijejo režijski stroški, ki zadevajo le obrat in sicer: 1. najemnina za obratne lo- j kale, odnosno najemninska vrednost j teh prostorov v lastni hiši. Najem- j nina za privatno stanovanje se ne sme odbiti.
2. Izdatki za kurjavo, razsvetljavo, snaženje in slično.
3. Katastrski čisti dohodek, če gre za trajno izredno eksploatacijo zemljišč.
4. Plače in mezde pomožnega osob-ja in služinčadi v novcu in naravi; te poslednje je treba oceniti po krajevnih razmerah.
5. Obresti dolgov, v kolikor zadevajo obrat. Te obresti je treba navesti v dejanski višini, plačane v letu
1934.,	z navedbo imena upnika in dokazom, ker se sicer ne priznajo Dolgovi sami niso odbitni, četudi so bili plačani.
6. Odpis za amortizacijo mrtvega inventarja (gostilniške opreme, posode event. strojev itd.).
7. Faktično v letu 1934. plačani državni in samoupravni posredni davki, to je državna, banovinska in občinska trošarina, doklade k pridob-nini, ter davek na poslovni promet.
8. Takse in carine (točilna taksa, trošarinska taksa, taksa za gostilniške račune, taksa za telefon in drugo).
9. Prispevek za Zbornico TOI in za gostilničarsko zadrugo.
10. Prispevek za zavarovanje nameščencev, a le v oni višini, do katere je delodajalec po zakonu obvezan.
11. Premije za zavarovanje obrata, blaga in strojev, t. j. zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam in slično, a ne za osebno zavarovanje.
12. Obresti, ki so obdavčene z davkom na rente.
13. Dohodki iz inozemstva, ako se plačuje neposredni davek zanje v .inozemstvu.
Ne smejo pa se odbiti od kosmatega dobička:
a) Svote, porabljene za povečanje obrata, za povečanje osnovnega kapitala ali za poravnavo dolga, to je izdatki za razširjenje lokalov, za dozidavo, napravo vrtnih utic in zidov ali žive meje, za nabavo inventarja in slično.
b) Pridobninski davek, to je državni davek od podjetja ali obrata in ostali neposredni davki.
c) Nadomestilo delavne moči članov družine, če ti člani živijo skupno z davčnim zavezancem.
č) Darovi in nepogodbene nagrade nameščencem in drugim, kakor vsi drugi neobvezni izdatki.
d) Stroški gospodi'njst,va privatnika), davčnega zavezanca v katerikoli obliki. (V blagu ali naravi.)
e) Obresti od lastne ali tuje vložene glavnice.
f) Izgube v minulih poslovnih letih.
Prijave spišite vedno v dveh izvodih. En izvod oddajte osebno ali pa priporočeno po pošti bodisi občini ali pa davčni upravi, na katerem področju se obrat nahaja, drugega pa dobro shranite. Kdor ne vloži prijav v roku, ki je določen, plača za kazen 3% od osnovnega davka, in ako ne vloži niti na pismeni poziv tekom nadaljnih 8 dni, plača za kazen 10% od osnovnega davka. Če so v davčni prijavi navedene neresnične prijave z namenom, da bi se izognilo davkom, ali če se zataji vir dohodkov, zadenejo davčnega zavezanca kazenske posledice iz čl. 143 zakona o neposrednih davkih. G-lede prijave za poslovni davek je pomniti pri gostilniških obratih, da morajo hkratu s prijavo za pridobnino vložiti tudi prijavo za prometni davek, v kateri morajo izkazati višino prometa, ki so
ga v predidočem letu opravili z vinom in jedili. Če se prijavo o prometu ne vloži, potem se promet svobodno oceni po davčni upravi.
Davčni zavezanec mora sam podati v prijavi podatke o maloletnih in nepreskrbljenih otrocih, ker se mu sicer olajšava *— odbitek 10% za otroka od določene najemnine za stanovanje pri ocenitvi pridobnine po zunanjih vidikih ne more upoštevati. Za nepreskrbljenega otroka se smatra tisti, ki ničesar ne zasluži.
Podrobnejša navodila so bila dostavljena vsem združenjem in se obračajte po nadaljne informacije na svoje zadružne uprave.
Zaključki
seje upravnega odbora Državne zve-ze gostilniških združenj v Beograda.
Obupne in nevzdržne razmere našega gospodarstva, pri čemer je posebno gostilničarski stan najbolj prizadet, so prisilile naše gostilni-čarstvo, ki je zastopano po Državni zvezi gostilniških združenj, da skliče tudi v tein letu kongres, na katerem bi morali na žalost ugotoviti, da smo vedno naleteli na popolno nerazumevanje pristojnih faktorjev za vse naše dosedanje težnje, ki smo jih iznašali o priliki lanskoletnega kongresa.
Težka nesreča, ki je pretresla našo državo je bila povod, da se kongres preloži, nakar je državna zveza na zahtevo svojih članov sklicala sejo upravnega odbora, ki se je vršila
12.,	13., 14. in 15. decembra in katera je sprejela sledeče zaključke:
1. Ugotovljeno je, da je sedanji sistem davčne obremenitve neizvedljiv, ker se gostilničarji ne obdavčijo po faktičnem dohodku, temveč po poljubni oceni poedincev. Radi tega zahtevamo ukinitev čl. 7. zakona o izpremembi in dopolnitvi neposrednih davkov in predlagamo obdavčitev po dejanskem prometu in dejanskem dohodku. Letošnje odmere davčne osnove, določene na podlagi najemninske vrednosti se morajo podvreči reviziji. Do izvršene revizije vseh teh slučajev se naj obusta-vi rubežni. Gotilničarski stan je bil že dosedaj od vseh gospodarskih panog sorazmerno najtežje obdavčen. Minimalna osnova, določena na podlagi najemnine stanovanja in lokala, nikakor ni pravilno merilo za davčno ocenitev gostilničarjev. Predpisi sami odrejajo drago opremo lokalov in že samo obratovanje zahteva velike prostore, vsled česar nastajajo visoke najemnine, ta? je IStvr?-:-:* tMiv.* •>. i-m. * rišu	• ■ - ,	gi-
ur
-lir” - ■■■■ m <-iv-
■ ‘	::	<: ;ji; :	]IQ 'V&ft
- ■- iišfs ■ i m*--i
fe?	Ravno
tako zahtevamo, da se ne vrši brezobzirna rubežen in prodaja izpod cene zarubljenih predmetov. Posebno naj se ozira na one stvari, ki so gostilničarju potrebne za izvrševanje posla.
1. Zahtevamo, da so v davčnih in reklamacijskih odborih sorazmerno zastopani gostilničarji po svojih predstavnikih, katere bodo odredila pristojna združenja gostilniških podjetij.
2. Zahtevamo ukinitev splošnega davka na poslovni promet za gostilniške obrate, ker plača gostilničar za iste predmete različne davščine in takse.
3. Zahtevamo plačevanje trošarine na vse količine vina in žganja o priliki stavljenja v promet.
4. Zahtevamo znižanje občinskih in banovinskih taks in sicer: na no-čišča v hotelih, na vodo in električno razsvetljavo, telefon, licence za godbo, na igralne karte in za avtorska prava. Nadalje zahtevamo, da se
Gitare od Din 130’— naprej — Lastni izdelek — Violine« tambu»*ice
in vse potrebščine
Dorjath Jakob, Ljubljana, Stari trg 1S
Strokovnjaška popravila z garancijo najceneje !
Ne pozabite vložiti pravočasno pritožbo proti previsoki davčni odmeri!
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
takse za goste uporabljajo izključno le v svrho pospeševanja tujskega prometa in ne v druge svrhe.
5. Zahtevamo, da se izvrši izpre-memba uredb o postavljanju in opremi gostilniških obratov, kakor tudi o strokovni izobrazbi za te obrate, in sicer po predogu, ki ga bo ministrstvu trgovine dostavila Državna zveza gostilniških združenj.
6. Zahtevamo, da se čimpreje izda uredba o poslovanju v gostilniških obratih in da se pred izdajo zahteva mišljenje Državne zveze gostilniških združenj. Pripominjamo, da mora ta uredba predvideti stroga določila za pobijanje neopravičenega hišnega dela.
7. Zahtevamo, da se oddvoji gosti 1-ničarstvo iz trgovske stroke in proglasi za posebno stroko.
Nadalje zahtevamo, da se morajo vsi imejitelji gostilničarskih obratov iz § 76., odst. I., toč. 1. do 9. obrt. zak., ki obratujejo na področju upravne oblasti včlaniti v obvezna združenja, ki so popolnoma oddvojena od trgovcev, in da se ne dovoli ustanavljanje posebnih gostilničarskih združenj za poedine vrste gostilničarskih obratov. Zahtevamo, da se gostilničarji, ki so sedaj včlanjeni skupno s trgovci, v najkrajšem času izčlanijo iz trgovskih združenj in stvore v smislu odredb obrtnega zakona svoja posebna gostilničarska združenja za področje ene ali več upravnih oblasti, ako ne obstoja že tam obvezno gostilničarsko združenje.
Ministrstvo trgovine in industrije naj v tem pogledu izda vsem zbornicam potrebna navodila. Nadalje morajo biti vsa združenja preko svojih banovinskih zvez, obvezni člani Državne zveze gostilničarskih združenj.
8. Zahtevamo, da se v najkrajšem času izvršijo volitve v zbornice in da bodo gostilničarji v zbornicah zastopani sorazmerno z drugimi gospodarskimi panogami in da se v vseh zbornicah osnujejo gostinski odseki, v kolikor že obstojajo.
9. Državna z.veza ponavlja svoje nujne zahteve, da se pristopi k takojšnjemu reševanju vprašanja sanacije gostilničarstva, posebno hotelirstva in da se v to svrho čimpreje skliče od strani ministrstva strokovna konferenca predstavnikov ministrstva trgovine in industrije, finančnega ministrstva, Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Državne zveze gostilničarskih združenj.
10. Dosedanji odnos in pomanjkljivost sodelovanja med ustanovami za pospeševanje tujskega prometa hotelirjev in prometnih ustanov je povod, da tujski promet kot gospodarska celina ne donaša državi in gospodarstvu one koristi, ki bi jo lahko nudil.
Državna zveza gostilničarskih združenj zahteva, da se v svrho skupnega reševanja teh vprašanj skliče od strani ministrstva trgovine konferenca, na kateri naj bi se izvedba predložene organizacije proučila, ker smatra, da je vsako reševanje brez gostilničarjev in brez prometnih ustanov ovira, da se tujski promet ne izkoristi v celem obsegu. Z ozirom na prednjo zahtevo se naj izvede reorganizacija »Putnika« in vseh lokalnih tujsko - prometnih Ustanov na tak način, da bo tudi gostilničar-stvu zagotovljeno stalno sodelovanje, posebno pa pri izdaji pravilnika odnosno uredbe o tujskem prometu.
VELETRGOVINA Z VINOM
BRAČA PERIS
Ljubljana, Celovška 43
prodaja prvovrstna viška vina, belo, opolo, črno, kakor tudi sladko (dingač)
Ipo Din 4*50
Prepričali se boste pri poizkušnji
BREZ DELA NI USPEHOV — BREZ ŽRTEV NI ZMAGE!
Kaj se ne sme zarubiti ?
Ako davčni zavezanec ne izpolni po zakonu naložene obveznosti, se ga k temu prisili potom takozv. ekseku-tivnega postopanja (eksekucije). — Eksekucija se izvrši bodisi sodnij-skim potom po določbah izvršilnega | postopanja bodisi potom davčne j uprave. Sodna eksekucija se izvede ] le tedaj, kadar gre za davčni dolg iz nepremičnin in iz pravic, ki so na njih zavarovane. Davčna eksekucija se izvrši na premičninah po davčnih organih. V eksekutivnem postopanju I se mora davčnega zamudnika najpr-| vo opominjati, če ostane ta opomin j tekom 8 dni brezuspešen, se lahko ! uvede rubežen, s katero dobi država | zastavno pravico, ki prestane v treh j letih, če se zarubljeni predmeti ne ! prodajo v tej dobi. Eksekutivni stroški znašajo pri opominu 1 paro od vsakega Din dolga in pri rubežni dve pari. V vsakem primeru pa morajo znašati najmanj 10 Din. Rubežni stroški se morajo plačati le tedaj, če se je rubežen v resnici izvršila. Rubežen se izvrši po davčnem organu vpričo cenilca, ki ga določa občinska uprava in v navzočnosti davčnega dolžnika, ali pa kakega člana njegove rodbine odnosno kake druge priče. Zarubiti se ne sme za izterjavo državnih in samoupravnih davkov:
1. Kmetovalcu, hišo s hišnim okolišem, dvoriščem do 20 arov zemljišča. Iz rubežni je treba kmetovalcu izvzeti 1 par vprežne živine, 1 voz in 1 plug.
2. Aktivnim ali upokojenim držav- ' nim uslužbencem, kakor tudi njih , rodbinam, ki uživajo rodbinske po- i kojnine do 50% njihove plače odnos- i
no do 30% njihove pokojnine. Stanarina se ne sme zarubljati. Osebna draginjska doklada državnih upokojencev in upokojenk se sme zarubiti samo do polovice. Rodbinska doklada se ne sme zarubiti.
3. Narodnim poslancem se ne smejo zarubiti prejemki odnosno dnevnice.
4. Plače in prejemke vojakov stalnega kadra pod podnaredniškim činom.
5. Dohodek dijakov od poučevanja, njih štipendije in podpore.
6. Dohodek nekvalificiranih delav-vec — dninarjev, ki se .najamejo na hiro roko za delo.
7. Dohodek od nesamostalnega dela in poklica, če ne preseza 400 Din na mesec, 100 Din na teden ali 16 Din na dan, in razen tega za vsakega otroka do 18. leta, ki nima samostal-nega dohodka do 100 Din, 25 Din na teden in 4 Din na dan, če nimajo do- j tične osebe nobenega drugega dohodka.
8. Hranilne vloge pri Poštni hranilnici do 2000 Din.
9. Pošiljke izročene poštnim uradom na povzetje in na denar nakazan po poštnih in telegrafskih uradih, kakor tudi ne na denar, prejet po poštnih nalogih, preden se izroči naslovniku.
10. Predmeti, ki služijo neposredno za opravljanje službe božje.
11. Odlikovanja, podpore, dane davčnemu dolžniku iz javnih sredstev zbog nesreče, ki je zadela prebivalstvo.
12. Rodbinske papirje in rodbinske slike (okvirji teh slik se smejo zarubiti).
13. Predmeti, potrebni dolžniku za opravljanje javne službe.
14. Na obleko, perilo, posteljnino, hišne in kuhinjske stvari, ki so davčnemu dolžniku, njegovi rodbini in služabništvu v dotičnem času neizogibno potrebne.
15. Hrana in kurivo, ki je davčnemu dolžniku in članom njegove rodbine potrebna za prihodnjih 14 dni.
IG. Predmeti in orodje, potrebno za izvrševanje poklica, obrta itd., brez katerih davčni dolžnik ne bi mogel služiti vsakdanje vzdrževalnice zase in za rodbino.
17. Ena krava, potrebna za vzdrževanje davčnega dolžnika in oseb, ki žive skupno z njim, ali pa njegovem izboru dve kozi ali 3 ovce in enomesečno krmo, potrebno za njih vzdrževanje.
18. Zaslužek jetnikov med časom, ko prestajajo kazen, kakor tudi po prestani kazni.
19. Pri zavarovanju za življenje se ne sme zarubiti zavarovana vsota in prav tako ne odškodnina, prejeta za škodo po ognju itd.
Kakšen je vrstni red rubežnili
predmetov?
Ob rubežni se morajo rubiti irno-vinski predmeti davčnega dolžnika po naslednjem redu:
1. Gotovina.
2. Vrednostni papirji.
3. Plače, pokojnine in oskrbnine v zakonskih mejah.
4. Nalciti in druge dragocenosti.
5. Terjatve v gotovini, zlasti: Hišne najemnine, zakupnine, glavnice, vložene pri dpnarnih zavodih, glavnice, posojene privatnim osebam in dohodki od teh glavnic, kakor tudi vse druge podobne terjatve, če so popolnoma varne, če se lahko izterjajo najkasneje v 3 mesecih in če pokrivajo terjatve davčni dolg z obrestmi in stroški vred. Če katerega izmed teh pogojev ni, je treba predhodno zarubiti premičnino.
;	6. Ostale premičnine, izmed njih
1 v prvi vrsti one, ki se dajo lahko i vnovčiti. Rubežen se mora izvesti tako, da je za dolžnika kar najmanj žaljiva in škodljiva. Rubežni takih stvari, s katerih prodajo bi se mogia j povzročiti davčnemu dolžniku večja | škoda nego je treba, da se dolg po-1 krije, se je treba po možnosti izogi-j bati. Zarubijo naj se v prvi vrsti ta-‘ ke stvari, ki jih označi davčni dolž-| nik sam in ki se dajo lahko vnovčiti.
Za koliko se lahko prodajo zarubljeni predmeti?
Če davčni dolžnik ne poravna davčnega dolga z obrestmi in izvršilnimi stroški vred v 8 dneh po izvršeni rubežni odnosno, če ni razlogov,
: iz katerih bi se morala prodaja opu-■ stiti, ali odložiti, se smejo zarubljeni predmeti prodati.
Prisilna izterjava se namreč lahko odloži na ugovor ali pa po sami previdnosti izvršilnega oblastva:
1. Če se je vložila prošnja za odlog.
2. Če je verodostojno dokazana in na zakonu osnovana dolžnikova zahteva, da se mu odpiše davčni dolg, zaradi katerega se vodi prisilna izterjava.
3. Če so se vložili zoper prisilno izterjavo osnovani ugovori.
4. Če gre za izločitveno tožbo (tožbo o tuji lastnini zarubljenih stvari), se mora prisilna izterjava odložiti, kolikor se nanaša na predmete, o katerih se trdi, da so tuja lastnina. O odlogu izterjave po točki 1. in 2. odloča finančna direkcija, o ostalih primerih pa izvršilno oblastvo.
Zarubljeni predmeti se prodajajo v kraju, odnosno na kraju, kjer so, v kraju, odnosno na kraju, kjer so, če ne odredi izvršilno oblastvo bodisi samo, bodisi na dolžnikov predlog, da jih je po-jajo praviloma na javni dražbi po predhodnem razglasu. Izjemo tvorijo samo zarubljeni vrednostni papirji in druge stvari, ki imajo tržno ali borzno ceno, dan, uro in kraj javne dražbe mora razglasiti izvršilno oblastvo na krajevno običajni način. Zarubljeni predmeti se morajo do-premiti na dan prodaje na kraj, kjer je prodaja napovedana. Zarubljeni predmeti s cenilno vrednostjo do 500 Din se prodajo, če ni večjega ponudnika tudi za manjši ponudek. Predmeti s cenilno vrednostjo nad 500 Din se ne smejo prodati na prvi dražbi pod tremi četrtinami cenilne vrednosti. Predmete, neprodane na prvi dražbi je treba dati znova na prodaj napovedanem v prejšnjem razglasu, ter jih odstopiti najvišjemu ponudniku. To velja tudi za predmete, ki so ocenjeni s preko 500 Din.
Razno
Danes prilagamo letak od »Prilika«. Čitajte, zelo važno!
Pariške novosti v frizurah, v trajni in vodni ondulaciji, v barvanju las, masaži obraza ter o drugi kos-metiki jo zopet prinesel iz, Pariza frizer za dame in gospode R. Grobelnik, Celje, Glavni trg in podružnica poleg hotela Evropa in se posebno cenjenim damam toplo priporoča. — Cene globoko znižane.
bč.URAt
Povišana trošarina.
Neki občinski odbor pri Ljubljani je povišal trošarino na vino v oni višini, kakor je dopustna samo v mestih in trgih. Vsi gostilničarji te lepe in bogate vasi so se pritožili na upravno sodišče.
Opozorila glede policijske ure izidejo 10. januarja 1935.
Uredba
o ustanavljanju in ureditvi pogostin-skih obratov.
(Konec)
V. Pritožna knjiga.
Člen 40.
V hotelih in penzijah mora biti gostom na razpolago pritožna knjiga. število listov knjige, ki ima strani označene s številkami, potrdi občno upravno oblastvo prve stopnje.
V cenovnikih je treba označiti na vidnem mestu, da se smejo gostje pritožiti glede nerednosti v poslovanju pri lastniku obrata, odnosno pri poslovodji in da je gostom na razpolago pritožna knjiga.
VI. Naziv pogostinskih obratov.
Clen 41.
Vsi nazivi obratov, ki so obstojali na dan, ko je stopil zakon o obrtih v moč, ostanejo neizpremenjeni, kolikor ne odredi ban po § 448. zakona o obrtih rok, da se spravijo po-gostinski obrati v sklad z določbami § 76. zakona o obrtih.
V kopališčih, klimatskih in turističnih krajih odredi ban čimprej, da se spravijo nazivi obstoječih obratov v sklad z določbami § 76. zakona o obrtih.
Če se pogostinski obrat premesti iz enega lokala v drugega, je vsekakor treba naziv spraviti v sklad z določbami § 76. zakona o obrtih.
Člen 42.
Mednarodno udomačene nazive za velike hotele, kakor n. pr. »Espla-nade«, »Grand« itd. smejo po § 76., odst. 9. zakona o obrtih uporabljati hoteli 2. najmanj 60 sobami in popolnim udobjem.
Člen 43.
Napisi pogostinskih obratov, omenjenih v § 76., odst. 1., točkah 1., 2. in 5. zakona o obrtih, t. j. hoteli, restavracije in kavarne smejo obseza-ti samo naziv dotične vrste obrata, ne da bi označevali lastnika obrata.
VII.	Posebne določbe.
Člen 44.
Če imajo pogostinski obrati vrt, park, dvorišče in podobno, se morajo ti prostori vzdrževati v redu in čistoči, tako da ustrezajo osnovnim zahtevam higiene.
Člen 45.
Pogostinski obrati, zlasti pa hoteli, gostišča ali ostajališča in pen-zije, ki so v kopališčih in turističnih krajih, morajo, če imajo hleve in kokošin jake ali vobče prostor, kjer so domače živali, imeti okna ali odprtine za ločeno prezračevanje in za svetlobo. Tla morajo biti iz, tvarine, ki se da umivati in imeti potreben odvajalni kanal. Velikost prostorov mora ustrezati količini živali, gnoj pa se mora vsak dan odpraviti. Za zbiranje gnoja je treba imeti posebno gnojišče, ki je ograjeno z neprepustnim zidom in dnom. Isti predpisi veljajo po smislu tudi za ostale pogostinske obrate. Po potrebi postopa nadzorno oblastvo po določbah člena 56. te uredbe.
I da ustreza njih ureditev in njih vzdrževanje določbam te uredbe.
Oblastvo občne uprave mora vršiti po odstavku 1. § 127. zakona o obrtih občasni pregled prostorov pogostinskih obratov. Ob pregledu je niti najmanj ne moti in ovira mir gostov. Ta pregled se ne sme opravljati ob stroških stranke.
Člen 48.
Na osnovi opravljenega pregleda odredi oblastvo, naj se po predpisu § 127, odst. 4. zakona o obrtih odpravijo v določenem roku nedostat-ki, opaženi pri dotičnem pogostin-skem obratu.
Če imetnik pogostinskega obrata ne more odpraviti opaženih hudih nedostatkov v določenem roku ali če se pri teh zaporednih pregledih ugotove isti nedostatki, mu sme pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje prepovedati nadaljno izvrševanje pogostinskega obrta.
Člen 49.
V kopališčih, klimatskih in turističnih krajih se morajo pregledati ! komisijsko vsi lokali in prostori po-i gostinskih obratov vsako leto ob pri-j četku sezone po uradni dolžnosti. Komisijo odredi nadzorno oblastvo.
IX.	Kazenske določbe.
Člen 50.
Prekrški zoper to odredbo, kolikor s to uredbo ali zakonom o obrtih niso določene strožje kazni, se kaznujejo po § 397. zakona o obrtih z denarnimi kaznimi do 1500 Din.
Člen 51.
Imetniki pogostinskih obratov, ki začno zoper določbe te uredbe poslovati v prostorih, ki niso odobreni od pristojnega oblastva v smislu te uredbe, ali ki nadaljujejo poslovanje v prostorih, ki se niso oddelili po odločbi pristojnega oblastva (čl. 45), se kaznujejo na osnovi § 403 po § 399 zakona o obrtih z denarno kaznijo od 200 do 10.000 Din.
Z isto kaznijo se kaznujejo na osnovi § 403 tudi imetniki pogostinskih obratov, ki se pregreše zoper predpise čl. 34 do 37. te uredbe.
Člen 52.
Imetniki pogostinskih obrtov, ki so kaznovani v enem letu trikrat zaradi prekrškov zoper to uredbo, se morajo kaznovati ob novem prekršku z najvišjo določeno denarno kaznijo.
Člen 53.
Imetnikom pogostinskih obrtov, ki so v poslednjih 5 letih trikrat kaznovani, se sme po § 400, odst. 1. zakona o obrtih odvzeti s kazensko sodbo pravica opravljati obrt.
Člen 54.
Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi se stekajo po § 406. zakona o obrtih v sklad za podpiranje strokovnih Sol.
Člen 55.
Kazensko postopanje zaradi prekrškov zoper to uredbo spada v pri-stojnost občnih upravnih oblastev prve stopnje, glede postopka pa se uporabljajo občni predpisi o pokaz-nitvi prekrškov.
Člen 46.
Če je pogostinski obrat s prenočiščem v malaričnem kraju, a ga ne kaže zapreti, ker je potreben, mora biti opremljen z učinkovitimi anti-malaričnimi pripravami (mehanična zaščita na vratih in oknih, uporaba mrež za komarje (komarnikov) in sredstev za uničevanje komarjev v prostorih).
Če se ti ukrepi opuste, postopa nadzorno oblastvo po določbah člena 56. te uredbe.
VIII.	Nadzorovanje obratov.
Člen 47.
Nadzor nad pogostinskimi obrati opravljajo krajevna policijska oblastva, kjer pa teh ni, občna upravna oblastva prve stopnje. Nadzorno oblastvo mora skrbeti za to, da se ravnajo pogostinski obrati v svojem poslovanju po določbah te uredbe in
X.	Prehodne in končne določbe.
Člen 56.
Določbe te uredbe o ureditvi prostorov se ne uporabljajo na obstoječe pogostinske obrate, če pa nadzorno oblastvo spozna, da so potrebne priredbe, prezidave ali poprave poedinih prostorov radi vzdrževanja higiene v pogostinskem obratu, naloži lahko imetniku obrata, naj izvrši take priredbe, prezidave ali poprave v roku, ki ga določi v odloku Če se take priredbe, prezidave ali poprave v določenem roku ne izvrše, postopa nadzorno oblastvo po določbah čl. 48. in 51. te uredbe.
Člen 57.
Določbe te uredbe veljajo tudi, če se obstoječi obrati prezidajo ali pre-urede; toda v tem primeru se lahko zahteva, naj se izvrše samo najpotrebnejše gradbene preureditve.
Takšne priredbe, prezidave ali po- , prave prostorov se izvrše lahko brez j nove dovolitve pristojnega oblastva j po določbah zakona o obrtih; pri tem j pa se je ravnati po predpisih gradbenega zakona.
Člen 58.
Če so izdala pristojna občna upravna oblastva do uveljavitve te uredbe po zakonu o obrtih dovolitev za okrepčevalnico (bufet), ki glede na prostore in ureditev sedaj ne ustreza znakom okrepčevalnice po tej uredbi, marveč znakom gostilne ali kavarne, se mora prizadeti izjaviti ali obdrži okrepčevalnico ali pa hoče voditi gostilno ali kavarno. Če te izjavi za gostilno ali kavarno, mora spraviti svoj obrat v sklad z znaki . teh obratov po tej uredbi. Drugače mora nadaljevati svoj obrat kot okrepčevalnico in jo spraviti v sklad z določbami te uredbe.
Pristojno občno upravno oblastvo popravi v takih primerih dovolilo po uradni dolžnosti in označi v njem obrt, ki se bo dalje vodil. Dovolilo za opravljanje obrta se ne sme odvzeti; toda nadzorno' oblastvo postopa lahko po čl. 56. te uredbe.
i
Člen 59.
Obrati, ki poslujejo po § 76., odst.
8.	zakona o obrtih začasno, ter točilnice lastnega pridelka, morajo imeti najpotrebnejšo opravo. Nanje se lahko ustrezno uporabljajo določila te uredbe.
Na točilnice lastnega pridelka po § 437. zakona o obrtih se uporabljajo ustrezno določila čl. 33. te uredbe.
Člen 60.
Glede postavljanja zgradb za pogostinske obrate ob javnih cestah veljajo določila čl. 2. uredbe o zaščiti javnih cest z, dne 17. junija 1929, št. 139/LVII.
Člen 61.
Od dne uveljavitve te uredbe pre- j stanejo veljati predpisi vseh naredb, j pravilnikov in uredb, ki nasprotu- j jejo.	!
Banske uprave, ki so izdale o vprašanjih, ki jih ureja ta uredba, do njene uveljavitve posebne predpise, morajo spraviti izdane predpise v sklad z določbami te uredbe.
Člen 62.
Ta uredba stopi v moč na dan razglasitve v Služb. Novinah. (Ta uredba je stopila dne 19. oktobra 1934. v veljavo.)
V Beogradu, dne 6. oktobra 1934;
II.	Br. 34.690/T.
Minister za trgovino in industrijo:
J n raj Demefrovič s. r.
Vašim gostom
in sebi ustreiete
ako jim nudite k vinu
Rogaško slatino
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje 1
Kletarstvo
Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«,
če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje M. S. v L. Kaj je parafin in kako sode parafinirati? Ali so
parafinirani sodi dobri tndi za novo vino? Aii v parafiniranih sodih vino tndi prav tako dobro zori kakor v neparafiniranih sodih? Ali se smejo parafinirani. sodi uporabljati menjaje za rdeče (črno) in belo vino? Pa če so sodi zunaj napojeni s firnežem, ali niso tudi s tem zamašene luknjice v dogah?
Odgovor: Parafin se dobiva kot postranski produkt petrolejske industrije. Parafin je bela, vosku podobna tvarina, ki je, kadar se segreje, tekoča kakor voda, kadar se pa shladi, trda kot vosek. Uporablja se tudi v kletarstvu in parafiniramo večje ležaine, pa tudi manjše transportne sode.
Parafine ne topi nobena snov v vinu, ne alkohol, ne kislina, niti kaj drugega ne, niti na njej ne rastejo glivice. Vsled tega parafinirana posoda tudi ne scika in ne splesni. Pa-rafiniran sod je tak, kot bi bil s steklom oblit. Parafinirani sodi imajo tudi to dobro lastnost, da se lahko isti sodi uporabljajo za bela in črna vina, ker parafina ne sprejema barvila. Parafina pa mora biti čista in ne sme dišati po petroleju.
Parafiniramo sode tako, da najprej parafino nad ognjem raztopimo, da postane tekoča kakor voda. Sodi za parafiniranje morajo biti popolnoma suhi in topli, ker se drugače parafina ne prime. Raztopljeno parafino vlijemo v sod, ki ga hitro prekotamo in postavimo na eno in na drugo dno in še vročo parafino izlijemo. Pri tem je ostala na lesu tanka plast parafine, tako fina, da je s prostim očesom niti ne opazimo, ki pa popolnoma zadostuje. Velike sode pa parafiniramo tako, da naglo namažemo na tanko vso notranjost soda z raztopljenim vročim parafinom. V velikih obratih parafiramo sode s posebnimi stroji.
V parafiniranih sodih razpošiljamo mošte, hranimo žganje, sploh tekočine, pri katerih želimo, da ostanejo dolgo sveže in rezkega okusa ter da ne izgube obenem tudi moči.
Z ozirom na starost vina uporabljamo parafinirane sode običajno za stara vina, ki so že dozorela in pri katerih ne želimo, da bi se še bolj postarala in s tem izgubila nekoliko na svoji dobroti. Jemljemo pa parafinirane sode tudi za mlada vina, če hočemo, da obdržijo svoj mladosten, osvežujoč, prijetno rezek okus.
Na zunaj konserviramo sode, da jih prepleskamo z mikrozolom ali z antinoninom ali z montaninom, o katerih sredstvih poročamo obširneje na drugem mestu. Jemati v to svrho 1’irnež ali laško olje ali laneno olje, pa se ne priporoča, ker le-ta sredstva zamašijo luknjice v dogah, se sčasoma razkrojijo in oddajo vinu v takem sodu po daljšem ležanju neprijeten duh in okus.
Glede parafiniranih sodov še pripominjamo, da jih smemo umivati, izplahnjevati le z mrzlo, hladno vodo, ker v vroči vodi bi se parafina raztopila.
Vprašanje P. V. v L. Kako se določa vsebina sodom? Ali si moremo tudi sami izračunati vsebino soda?
Odgovor na to vprašanje Vam podajamo iz knjige Andrej Žmavc: »Vinski zakrni in kletarski vedež«, katero knjigo Vam ponovno najtopleje priporočamo in ki se dobi pri avtorju v Mariboru, Gosposka ul. 50.
»Sodi za promet vina morajo biti uradno izmerjeni (cementirani) vsaka 3 Ista Stara merba je varljiva,
kaže namreč več vsebine, nego ustreza dejstvu. Ta razlika je lahko prav znatna, vselej pa v korist prodajalcu in v škodo kupcu.
Organi finančne kontrole merijo sode in tekočino v njih z Matij eviče-vim merilom po navodilu za rabo tega merila.
Obrazec (formula) za izračunanje vsebine soda:
V = (s2 + 2 g2) X d X 0.2618 Razlaga:
V = vsebina v cm3 (1.000 cm3 = l 1); š = širina dna (brez dog) v cm; g = dolžina soda (razdalja obeh dna) v cm;
0.2618 je stalno število Merjenje soda s tehtnico: Od teže s čisto, mrzlo vodo napolnjenega soda (brutto) odštejemo težo praznega soda (tara); razlika v kg (netto) so litri vsebine. Povsem točen posledek (rezultat) dobimo tedaj, če ima voda 4° C, kar pa za praktične svrhe ni baš neobhodno potrebno.
Vprašanje S. K. v R. Da se mi vino ne pokvari, kolikokrat je sode z vinom zalivati?
Odgovor: V nepolnih sodih je nad površino vina vedno večja ali manjša količina zraka; stalen vpliv zraka prehitro stara in dobi neki poseben okus po zraku. Če se vino nagiblje k porjavenju, tedaj porjavi. K počrnenju nagnjeno vino pa v polnem sodu počrni. Zlasti rado pa tako vino postane kanasto (bersnato) ali cikasto, dostikrat pa oboje skupaj.
Da se vino torej na en ali drug način ne pokvari, moramo vino redno in pravilno zalivati. Kolikrat je treba sode z vinom zalivati, je predvsem odvisno od toplote in vlage kleti. Zalivati je treba sode vsak teden ali vsakih 14 dni, in sicer v gorki in suhi kleti, posebno poleti, bolj po-gostoma; v mrzli vlažni kleti, zlasti pozimi, bolj poredkoma.
Pilke naj bodo tako dolge, da segajo do vina, da ostanejo prožne in sod bolj zapirajo. Tudi luknja za pilko in čepna luknja morata biti vedno ostro prirezani, oglajeni. Pilke ali čepe s kako cunjo ovijati, se ne priporoča.
Zapovedi za kletarja.
1. čistoča, snaga in poštenost so najlepše in najvažnejše spričevalo za vsakega kletarja.
2. Ne trpi v kleti predmetov in stvari, ki ne spadajo v klet; v vinski kleti imej samo vino.
3. Polne sode je vsaki teden ali vsaj vsakih 14 dni zaliti, drugače postane vino bersnato ali cikasto ali oboje skupaj. Polne sode večkrat obriši in jih osnaži.
4. Izpraznjene sode je vedno takoj umiti, posušiti in če jih kmalu ne rabiš, zažveplati. Zažveplanje praznih sodov je vsaj vsak drugi mesec ponoviti.
5. Vino, ki ga sproti rabimo (točimo), je od časa do časa potočiti v manjšo posodo. Poleti naj ne bo sod dalje kot en mesec, pozimi največ dva mesca na pipi, sicer se vino pokvari.
6. Za dober zrak v kleti skrbi s primerno ventilacijo, sicer ti postane zrak kakor tudi vino zatohlo.
7. Temperatura v kleti bodi po možnosti enakomerna, to je pozimi ne nad 14° C, poleti ne pod 9° C.
8. Klet naj ne bo presuha, pa tudi ne prevlažna; najboljše kleti so s 70% relativne vlage.
9. Preji polnenjem je posodo vedno dobro umiti. Mošt, kakor tudi vino, jo pri polnenju vedno zmerno zažveplati, to je na 3 do 4 hi vsebine zažgemo 1 azbestno žvepleno trščico (4 grame). Tako zmerno zažveplano vino je bolj čisto, stanovitno in bolj čistega okusa.
10. Pri vsakem kletarskem opravilu je posodo dobro in čisto umiti in osnažiti. Vehe (pilke) naj so okrogle, da popolnoma zapirajo. Ovijanje s cunjami je opustiti, bodisi pri vehi, čepu ali pipi.
11. Seznani se dobro z vsemi zakonitimi določili, da ne prideš navzkriž posebno z novim zakonom o vinu. Neznanih kletarskih pripomočkov ne uporabljaj, predno se nisi o tem posvetoval s strokovnjaki.
I. S.
Premagana konkurenca
Prelepa je Žabja vas in njeni prebivalci slove preko devetih fara za najpreudarnejše, vsi, od starega občinskega siromaka Jerneja Ponižna, do bogatega in najuglednejšega vaščana, mesarja, gostilničarja in spoštovanega župana žabjevaškega Janeza Hlačnika.
Tako je bilo od davnih vekov pa natanko do tistega dne, ko se je pripeljala od zelene Štajerske nekje brhka Micika, spogledljiva nova natakarica v županovi gostilni. Potem pa se je v Žabji vasi marsikaj spremenilo. Saj pravi pregovor, kjer je ženska, tam je vrag. Sam Janez Hlačnik, slavni žabjevaški župan, je tako trdil, ko je še živela njegova rajna Katra. Seveda ne v njeni prisotnosti.
In natakarica Micika je tudi prinesla vraga s seboj, ki je takoj prvi dan že začel mešati štrene spoštovanim vaščanom žabjevaškim. Vsi vaški možaki so že prvi dan ugotovili, da je nova natakarica najslajše dekle pod solncem. Le gostilničar Janez Hlačnik ni bil tega mnenja, ker je, odkar je izgubil svojo Katro, trdno sklenil, da ne bo nobene ženske več niti natančno pogledal ne.
Natakarica Micika je bila kakor metuljček. Kot da jo nosijo poroti, se je gibko sukala med mizami. Kratko rožnato krilce ji je frfotalo okoli nog. Zdaj, zdaj, so ji pokuka la izpod njega obla kolena, da je očance kar zašumelo v očeh. In njen pogled. Njen nasmeh. Slajši je bil kot nevestin poljub. In Micika se je zelo rada in pogosto smejala. Pa kako je znala govoriti. Kot bi rožice sadil. Zdaj se je ustavila pri tej mizi, se smejala, rekla sladko besedo, poredno poščegetala očanca za vratom in prhnila kot srna k drugi mizi, se seveda, nehote, naslonila s kolenom k možaku, da so mu zagoma-zeli mravljinci po hrbtu — in že je čebljala in se smejala pri tretji mi-» zi. Zato ni čuda, da so gostje poza-: bili na uro in denar ter je bila Hlač-; nikova gostilna od enega do drugega ' jutra polna. Hlačniku se je kar samo smejalo, kadar je prešteval denar, zares, taka natakarica je zlata vredna. Toda svoje sodbe o ženskah ni kljub temu v ničemer spremenil. Z ženskami je vrag, pa basta!
Doma pa so na nesrečnih možeh pele burklje. Še celo stara Matjanka, ki ima na plečih že šesti križ in sedmega tričetrt, se je nekoč tako razjezila, ko se je stari proti jutru pri-zibal domov in brundal neko zaljubljeno pesem, da bi jo bila skoro od jeze zadela kap.
Polagoma so postali možje drug na drugega ljubosumni, kajti Micika .te bila z vsemi enako prijazna. Naj si že vendar enega izbere zares, si je mislil vsak sam zase in seveda želel, da bi bil tisti srečni izbranec on sam. In Micika je res izbrala. Vse je natanko preštudirala in se odločila: On in nihče drugi! Vdovec je, župan je in bogat je. Sijajno, sijaj ne jŠe, najsijajnejše! In tako je bil Janez Hlačnik, gostilničar, mesar in župan izvoljen za Micikinega ženina, ne da bi bil vedel in bil kriv.
Odslej so Micikini pogledi in smehljaji veljali le.še gospodarju. Vsi so to opazili, le Janez Hlačnik je bil slep in gluh za vse. Prebridke skušnje mu je zapustila rajna Katra, zato se je trdno držal načela: Nič slišati, nič videti, kajti z, ženskami je vrag! In če se ga je Micika, nehote, seveda, dotaknila z nogo, če ga je poščegetala, porednica, po okroglem podbradku, ali pa ga potegnila za šop redkih las, je samo zabrundal: No, no, nikarte no, Micika!
Micika je bila užaljena globoko, v dno zaljubljenega, deviškega srčeca. — Ti štor ti štorasti, si je mislila, toda puške ni kar tako vrgla v koruzo. In neki dan je nenadoma zbolela. Gostje so jo zelo pogrešali. Neprestano so se ozirali k vratom in prisluškovali. Od nikoder se ni oglasil njen prožni korak, ni zazvenel njen srebrni smeh. Zlovoljni so od-
hajali. Gospodar je jezen zmajeval z. glavo: Ti presneta Micika! Poslal je deklo v njeno kamrico. Dekla se je vrnila in povedala, da Micika leži in toži, da ji je zelo slabo.
Ko je že tretji dan ni bilo na spregled, ga ni strpelo in sam je stopil k njej. Ležala je sredi belih blazin, na videz prav tako sveža in rdeča, kot vedno.
— No, kako je, Micika? je nerodno pristopical k postelji.
Bolnica je mučeniško zavila z očmi in vzdihnila. Potem je potegnila roke izpod odeje, bele, oble, popolnoma gole roke (takih rajna Katra ni imela) in Janez Hlačnik sam ni vedel, kdaj in kako je prijela njegovo roko in si jo pritisnila na vročo, utripajočo grud.
— Vidite, tukaj me peče, peče, peče.
Tudi njega je speklo in še kako. Brž je odmaknil roko.
J. Weiner-ja
nasl.
Steklo
VELIKA
Porcelan IZBIRA
Po ceni!
— Pa res peče. Že vidim, da bo treba dohtarja. Koj bom rekel Jan-četu, naj zapreže in se pelje ponj — že med vrati je bil, ko je še govoril.
A Micika je nato čudovito hitro ozdravila. Bila je pa zelo izpreme-njena. Ne gostom, ne gospodarju se ni več smehljala, skoro nikogar niti več pogledala ni. Nekoč je kar nenadoma stopila pred gospodarja:
— Stran pojdem. Izplačajte mi, kar mi gre.
Janez Hlačnik je zazijal:
— Stran? Zaradi plače? No, bom pa nekaj primaknil.
— Ne, ne — se je branila Micika —• saj ne za to. Stran hočem, pa je. Kar izplačajte mi.
In čez par dni ni bilo lepe Micike več v Žabji vasi.
— Ženska je vrag — je vselej dejal Janez Hlačnik, če je kdo omenil Mi-ciko, toda vsak je lahko opazil, da mu je nekoliko le žal za njo.
Pa bi bil navsezadnje le pozabil na njo, da niso začeli gostje vedno bolj izostajati, zlasti ob nedeljah. Končno pa mu je nekoč zaupal kovač:
— Kaj ne veš, da je Micika v so-sosednji Račji vasi odprla gostilno? In še kakšno! Njena vina so kot olje in poceni. Na oknih ima velike napise:
»NAJNIŽJE CENE. NIKJER NE BOSTE TAKO DOBRO IN POCENI POSTREŽENI, KOT PRI MENI. — PREPRIČAJTE SE!«
— Pečenko ti zna napraviti tako, da kar sama zleze v grlo. In še tri dni se ti potem po njej cedijo slino. Pa guljaž, juho, fino, ti pravim. In res poceni. Pa tudi tako polno je pri njej vselej, da človek niti nima kam sesti.
Janez Hlačnik je poslušal odprtih ust. Kaj takega, ta Micika. Ko je kovač končal, je bobneče udaril ob mizo in zabrundal samo: — Saj pravim, ženska je vrag!
Takoj drugi dan je nalepil na okna napise:
»NAJNIŽJE CENE! NIKJER NE 1 BOSTE TAKO DOBRO IN POCENI POSTREŽENI, KOT PRI MENI. — PREPRIČAJTE SE!«
Toda nič ni pomagalo. Tudi, če je bila pečenka še tako mastna in slastna, gostov je bilo vedno manj. In zdaj ta, zdaj oni mu je prinesel no-1 vico — Micika, ta pa zna. V gostilni se vse kar tare. To si bo naredila denarja.
Janez Hlačnik se je zamislil. —Ti presneta babnica, še na kant me bo spravila. Ne jesti, ne spati ni mogel več. Podnevi in ponoči mu je rojila Micika po glavi. Neprestano je grun-tal in gruntal.
Teden dni pred božičem pa je nenadno izginil. Gostje so radovedno vpraševali po njem, a dekla Reza, ki jim je stregla in kuharica Lenčka, nista vedeli povedati ničesar zanesljivega.
Medtem pa je prinesla potovka Polona iz Račje vasi še važnejšo novico: Tudi Micika je izginila. Zaprla je gostilno, prodala hišo in izginila. Kar noč jo je vzela. Na dolgo in široko bi bili vaščani razpravljali o tem, toda prazniki so bili pred vrati in imeli so polne glave drugih skrbi.
Na božični praznik navsezgodaj pa je zbudil vaščane iz spanja Hlačni-kov hlapec. Raznašal je velike, s strojem pisane listke. (Kajti Janez Hlačnik, kot naprednjak v vseh pogledih, si je pred letom .na neki dražbi oskrbel tudi pisalni stroj.)
Nič kaj se niso vaščani razveselili teh listkov, kajti pisanje od župana je vselej pomenilo novi davek ali pa kakšno drugo neprijetnost. — Vsaj za praznike bi nam lahko prizanesel — so godrnjali in zaloputali vrata za hlapcem. Tembolj pa so se veselo začudili,‘ko so na listkih čitali:
Vabilo na veliko veselico, ki jo priredim jutri, na Štefanov praznik zvečer v svoji gostilni. Štrboncljev Jaka bo igral na harmoniko. Poskrbljeno bo za vsakovrstne dobrote in tudi pijačo bom točil po znižanih cenah. Polič najboljšega pa bo do>-bil vsak zastonj. Pridite!
Janez Hlačnik, gostilničar, mesar in župan. Seveda so prišli. Toliko se jih je zbralo, da se je županova hiša kar tresla. Izba in zadnja soba sta bili okrašeni s papirnatimi rožami. Mize so bile pregrajene z novimi prti in pri peči se je s harmoniko razko-šatil Štrboncljev Jaka. Gostilničar pa je hodil med mizami in Marije Terezije tolarji so se mu bahavo pozibavali na žametnem telovniku.
— Ho, Janez, kje pa si bil te dni? so vpraševali gostje. — Kar izginil si, smo mislili, da te je sam bognas-varuj spravil s seboj.
— Saj je bilo nekaj takšnega, se je hahljal gostilničar.
Ko so gostje posedli, je zaploskal z rokami in zaklical: — Hoj, zdaj pa vina gor!
V hipu so se odprla vrata in med njimi je stala s Štefanom v rokah, vsa cvetoča in smehljajoča se — Micika.
Gostje so zazijali.
— Gospodična Mi-ci-ka?! Zasmejala se je na ves glas in prikimala-:
— Da, čisto prava, samo gospodična ne več, kaj ne Janez? In poredno je pomežiknila gostilničarju.
— Nak — je odkimal ta — gospodična pa ni več — ker je — moja žena.
Gostje so za trenutek obnemeli, nakar so zagnali oglušujoč hrup in vsi hkrati so hoteli stisniti Miciki roko. Janez Hlačnik pa se je zadovoljno smehljaje sklonil k svoji mladi ženki, jo nežno vščipnil v lice ter rekel gostom:
— Vidite, pa sem jo le ugnal, to salamensko konkurenco!
In ni ga bilo vaščana, ki ne bi bil tisti večer pil na zdravje premodre-ga župana žabjevaškega.
GOSTILNIČARJI, PODPIRAJTE SVOJE GLASILO S TEM, DA KUPUJETE EDINOLE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »GOSTILNIČARSKEM VESTNIKU«!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo	
Šabeder Josip gostilna Predsednik združenja obrtnikov za okolico Maribora na Teznem	Kimeswenger Ivan hotel »Meran« Maribor, Aleksandrova cesta 37
Radonič Pio veletrgovina vina in žganja Ljubljana, Stara pot 9 — Tel. 3065	Branko Mejovšek lesna trgovina — en gros — premog in drva — en detail Maribor, Tattenbachova ulica 13
Alojzij Pauschin zaloga stekla in porcelana Ljubljana, Wolfova ulica 6	Majcen Alojzij kolodvorska restavracija Maribor, Glavni kolodvor
Gostilna v Rokodelskem domu Ljubljana, Komenskega ulica 12	J. & R. Pfriemer trgovina z vinom Maribor
Zalaznik Rezi restavracija »Pri Šestici« Ljubljana, Tyrševa c. 8	Kampi Ciril zaloga Radenske in Rogaške vode, tovarna sodavice Maribor
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. v Sloveniji r. z. z o. z. Prodajalna Maribor, kor. kol.	Ribič Elza gostilna Maribor, Koroška cesta 56
K. Hausmaninger veletrgovina z vinom Maribor, Cankarjeva ulica 23	Jovanovič gostilna Maribor, Tržaška cesta 38
1 Zemljič Franc hotel »Orel« Maribor, Grajski trg 3	Pugel & Rossmann veletrgovina z vinom Maribor
Fr. Bernhardov sin, imejitelj Gustav Bernhard steklarna Maribor, Aleksandrova cesta 17 -	Ciril Majcen kolodvorska restavracija Ljubljana, Glavni kolodvor
Ida Stickler
kavarna »Central*
Franc Čerin
restavracija
Maribor, Gosposka ul. 21
Maribor, Vetrinjska ul. 24
Tomo Majer
hotel »Mariborski dvor«
Glavna zaloga vseh vrst mineralnih vod
Anton Golež
Maribor — Telefon 23-02
Maribor, Aleksandrova cesta št. 42 Telefon St. 2680	Pošt.	ček,	ra£un	v	Ljubljani St. 14.473
Prodajalna tovarne mesnih izdelkov
Jos. Benko, Murska Sobota
Ivan Legat
Prva specijalna popravljainica in trgovina pisarniških strojev
Maribor, Vetrinjska ul. 30 — Tel. int. 2434
Maribor
H
Restavracija pri Kolodvoru
Kranj
Ana Čulk
delikatesa, trgovina in gostilna
Celje, Dečkov trg
Josip Žumer
hotel »Zvezda«
Celje
Franc Rebeuschegg, hotel Pošta
mesarija in prekajevalnica
Celje
Marija Lapornik
restavracija »Narodni dom«
Celje
F. S. Lukas, Celje
žganjarna, tovarna likerjev, industrija sadnih sokov
Roza Zamparutti
delikatesa is zajutrkovalnica
SREČNO NOVO LETO 1935
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
tvrdka F. KOLLMANN, Ljubljana
katera priporoča svojo bogato zalogo vseh gostilničarskih potrebščin, kakor kozarcev, steklenic, krožnikov, šalic domače in češke kvalitete po najnižjih cenah Vedno točna, solidna postrežba I	Cene	konkurenčne	1
Franc in Francka Lieber
Hotel, restavracija in kavarna »STARA POŠTA«
Kranj
Rudolf Wand
hotel in restavracija »Jelen«
Kranj
»Rio« automat-buffet
Ljubljana, Šelenburgova ul. 4 Telefon 28—63
Anton Tonejc
kavarna »Evropa«
Ljubljana
Hotel, kavarna, restavracija in kopališCe
»Slon«
Ljubljana
Daj - Dam
autom. buffet
Ljubljana, Aleksandrova
Veletrgovina žganja
Emerik Zelinka
Ljubljana VII., Celovška c. 34
Fani Lebič
hotel »Beli vol«
Celje
Fani Pogačnik kavarna »Leon« Ljubljana Kolodvorska ul. 29	ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA CELJE r STROSSMAYERJEVA ULICA 1	Josipina Slokan gostilna Maribor Vojašniški trg 3
' Miroslav Urbas 1 lij Ljubljana Slomškova ul. 13 Telefon št. 33-22 lili		Zofija Mencinger j gostilna Maribor Pristan št. 1
	Tscheligi Josip pivovarna Maribor	
J '!,l Beti Orehek gostilna j|L Ljubljana 1 Kolodvorska ul.		Novak — Dabringer gostilna Maribor Pristan št. 13
Češnovar Josipina gostilna Ljubljana Dolenjska c. 3		Josipina Planinc restavracija Maribor Dravska ul. 13 8
	Parna pekarna Kavčič Jakob Ljubljana Gradišče štev. 5 želi vsem prav srečno in veselo Novo leto	
Cecilija Rokavec gostilna Maribor Koroška c. 79		I. Mariborska Delavska pekarna, r. z. z o. z. Maribor fli
	Marenče Jurij gostilna in trgovina Ljubljana, Dolenjska c. 20	
I. A. Resnik gostilna »Pri zelenem travniku« |f Maribor Meljska c. 85		Alojz Lahajner gostilna Maribor Frankopanova 39 11|
	Kokovnik Alojzija gostilna Maribor, Aleksandrova c. 45	
	Birtič Ernest restavracija »Pri klavnici« Maribor, Ob Brodu 2	
Josipina Mavrenčič delikatesa in točilnica Maribor Meljska c. 64		Terezija Rapoc točilnica Maribor Tržaška št. 14
	Franc Kreuh gostilna »Krčevinski dvor« Maribor, Aleksandrova c. 79	
Antonija Košir gostilna Maribor Meljska c. 33 .		Konrad Breznik gostilna Nova vas pri Mariboru ji
	Wogerer Herman tovarna za mesne izdelke in prekajeno meso Maribor	
Josipina Kuder gostilna Maribor Strma ul. 11		Ivana Račič | restavracija »Gambrinus« Maribor
	Tavčar Anton tovarna mesnatih izdelkov Maribor	
Feiertag Anton parna pekarna Maribor Betnavska c. 43		Ljudska Samopomoč Maribor Grajski trg 7 S
;! i Oenzker Ludovik pekarski mojster Maribor, Meljska c. 23	Mautner Franc gostilna Radvanje pri Mariboru	Lebič Ignac kavarna »Merkur« Celje	11 1 Zičkar Jerica gostilna Ijiiji Si Ljubljana, Prešernova ul. 9 im
lljlj Jurgec Marija gostilna Maribor, Kacijanarjeva ul. 17	Honigman Ivan gostilna »Beli zajec« Maribor, Meljska cesta 10	Krušič Helena kavarna »Evropa« Celje, Kralja Petra c. 30	S 1 II Schneider & Verovšek || trgovina z železnino 1 Ljubljana iL
Kuder Minka restavracija »Narodni dom« Maribor	Pistotnik Alojz krojač za gospode in dame Maribor, Meljska cesta 15	Kodrun Antonija gostilna Celje, Prešernova ul. 22	1 I Jager Valentin gostilna in mesarija Št. Vid nad Ljubljano
Julius Crippa trgovina z delikatesami in vinom, tovarna za salamo in klobase Maribor, Slovenska ul. 3 !	S. J. Fabjan delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Maribor, Aleksandrova c. 31	Reberšak Anton gostilna »Zeleni travnik« Celje	Stepič Mirko veletrgovina z vinom in gostilna j Ljubljana VII, Sp. Šiška |
Trafenik Karol gostilna »Prešernova klet« Maribor, Gosposka ul. 26	Kosič Anton gostilna Maribor, Koroščeva 54	Zangger Franc Celje Ustanovljeno 1. 1859 priporoča svoje likerje in pristno domače žganje	T. Novotny S slaščičarna Ljubljana, Gosposvetska c. 2 1 j Telefon 32-85
1. Legat trgovina mešanega blaga Maribor, Meljska c. 57	Grga Basletič restavracija »Grajska klet« Maribor	Kus Kristina gostilna Celje, Glavni trg	Kratky gostilna Št. Vid nad Ljubljano |
Lisjak Lojze restavracija »Union« Maribor, Aleksandrova c. 3	Hometer Josip restavracija »Wilson« Maribor, Aleksandrova c.	Bernardi Drago hotel »Hubertus« Celje	Bernik Marija restavracija Vižmarje pri Ljubljani j 1
Šafarič Alojzija gostilna Maribor, Splavarska ul. 5	Koštomaj Marija gostilna Maribor, Mlinska 36	Zadravec Matevž pekarna Celje, Gosposka ul. 3	Ocvirk Franc mesar in prekajevalec Ljubljana, Povšetova 1, stojnica 1 Šolski drevored 1 Telefon 36-56 |
A. Senica restavracija, kavarna »Plzenski dvor« || Maribor, Tattenbachova 5	Beranič Marija gostilna »Pri zlatem levu« Maribor, Vodnikov trg 4	Robek Anton gostilna »Branibor« Celje, Kralja Petra cesta	Gostilna Engelman Puhar Franja Kranj I ji
Ivan Javornik mesar in prekajevalec i Ljubljana iji|l Domobranska c. 7 — Wolfova ul. 12	Achtig Albert gostilna Maribor, Frankopanova ul. 55	»Union« hotel, kavarna in restavracija Kranj	Kavarna »Bristol« j K. Kotnik - Golob 1 Maribor, Vetrinjska ul. 30 j
	Rajko Zupan restavracija »Zvezda« Ljubljana		
s Kafer Alojzij kavarna »Rotovž« j Maribor	Šerbinek Franc gostilna »Pri vinogradniku« Maribor	Pavlič Terezija gostilna »Pri glavni pošti« Maribor, Stolna ul. 10	Damski in brivski salon Ivanuša Matija Kapus Fanči Ljubljana, pasaža »Viktorija« Aleksandrova c. 4
Zorič Ante gostilna »Jadranska klet«	Zelzer Roza gostilna »Zlata krona«.	Banko Ignacij gostilna	Habenberger gostilna »Elsa«
Maribor	Maribor, Vetrinjska ul. 12	Ljubljana, Šmartinska c. 3	Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4
■j Nekrep Marija gostilna »Pri zlatem konju«	Marija in Štefan Grabar gostilna »Pri zvezdi«	Bergman Angela gostilna »Pri Španu«	Gorjup Alojzija gostilna
Maribor, Vetrinjska ul. 4	Maribor, Koroška c. 48	Ljubljana, Stara pot 7	Ljubljana, Hribarjevo nabrežje
j;'1 ji Mileta Mate gostilna »Krka« Maribor, Cvetlična ul. 11	Čelar Franc gostilna »Pri stari pošti« Maribor, Aleksandrova c. 49	Gostilna pri „Katerci“ Primožič Ljubljana, Rožna dolina c. VlII-6	Zajec Franc mesar in prekajevalec Ljubljana, Potočnikova 8 želi vsem svojim odjemalcem prav 1 srečno in veselo Novo leto !
Strehar Alojzij kavarna »Astoria«	Šumi Cilka krčma in žganjarija	Restavracija ,Rožna dolina' Ravnikar Marija želi vesele praznike in srečno Novo leto !	Robežnik Avgust tigovina in gostilna
Maribor, Slovenska ul. 2	Maribor, Trg Svobode 1	Ljubljana, Rožna dolina c. II-3	Vič pri Ljubljani |
Šerec Josip li« kavarna »Jadran«	Sarnic J. gostilna	Nered Franc gostilna in mesarija	Kapušin Stanko vinska trgovina
Maribor, Aleksandrova c. 36	Maribor, Počehova 2	Ljubljana, Rožna dolina c. lX-3	Kranj j
I Curk Franc gostilna »Pri Vipavcu«	Pekarna Ivan Zamuda	Oblak Ivan gostilna in trgovina	Gostilna pri „Jahaču“
Maribor, Frankopanova ul. 11	Maribor, Frankopanova 9	Ljubljana, Glinška ul. 3	Kranj SH
Parna pekarna Schmid	Horvat Alojzij gostilna	Čepič M. restavracija .Gajev Hram‘, Gajeva ul. 9 gostilna »Ljubljanski dvor« Kolodvorska ul. 28	II Maks in Mila Mucolini kavarna in restavracija »Narodni dom«
Maribor, Jurčičeva ul. 8	Maribor, Frankopanova 7	Ljubljana	Kranj |j|
1 				 ' 1 Vicel Albert trgovina s kuhinjsko posodo i HI1 li1!'1 Maribor, Gosposka ul. 6 1 ij. ni	Pekarna Gustav Scherbaum Maribor	Novo urejena VELIKA KAVARNA 1 Maribor lil Restavracija Bar	
I t		DNEVNO K ON	C E R T 1 	 11
Babič Anton gostilna I i i Maribor, Radvanjska c. 4 1	Zaklan Marija restavracija Tscheligi r Maribor, Glavni trg 8	11 Teod. Korn, Ljubljana J Poljanska cesta štev. 8 (preje Henrik Korn) Ustanovljeno 1862 Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar Instalacija vodovodov in centralne kurjave — Naprave strelovodov — Kopališke in klosetne naprave j!!	
Gostilna pri »Jerci« Jeločnik Viktor jj Ljtibljana, Rožna dolina c. V-2			
Gostilna pri „Kolovratu‘
Ljubljana, Pred škofijo 14
Lavtar Joško
gostilna »Činkole« Češko pivo (Prazdroj)
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4
Gorše Ivana
Restavracija »Novi svet«
Ljubljana, Gosposvetska c. 14
Černe Oskar
gostilna „Lovšin“
Ljubljana, Gradišče 13
Gostilna pri „Majarončku“ Tovarna kisa
Jamšek Frančiška
restavracija Kor. kol. preje ,Transval‘
Maribor
Vollgruber Kristina
restavracija in kavarna Maribor, Frankopanova ul. 17
Kager Kristina
gostilna
Kamnica pri Mariboru
Hotel - restavracija ,,Novi svet“
lastnik Josip Povodnik
Maribor, Jurčičeva ul. 7
Kavarna Vošpernik
Liubliana, Stari trg 34
Ljubljana, Stara pot 1
Maribor
Kavarna ,,Central Miholič Ana
vsak večer damski koncert, ob sobotah in nedeljah do 4. ure zjutraj odprto
Pogačnik Amalija
Anton in Fani Medvet
gostilna in trgovina
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Sv. Petra nasip 37
Ljubljana — Kodeljevo
želi veselo Novo leto 1
Ljubljana, Gradišče 10
Černe Ivan
gostilna Možina
L]ubljana, Vidovdanska cesta
Gostilna „Fajmošter Anžič Marija
Gostilna pri ,.Jožetu Janežič Franc
Miiller Anton
vinska veletrgovina in gostilna
Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 Poljanska c. 68
Domžale
Domžale
Ivan Bricelj
pleskarstvo, ličarstvo, sobno in črko slikarstvo
Srečno m veselo Novo leto 1935
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA! *
Največja izbira!
*
Oglejte si naše izložbe!
Zdravilišče Rogaška Slatina
Sodarstvo — izdelovanje vseh vrst sodov in kadi po najnižjih cenah
Tomažič Petar, Maribor, Cvetlična ul. 3 9
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Bufet pri „Tromostovju“ I. A. Šunara
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje
Hotel „Štrukelj“
Ljubljana, vogal Kolodvorske in Dalmatinove ul.
Kavarna „Tabor“ Ivan in Zofi Flerin
želita vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter srečno NOVO LETO in se priporočata
cenj. gostom
Ljubljana
Emeršič Anton
restavracija „SLON“
Maribor, Aleksandrova c. 18
Avtomatični buffet d. z o. z. Valjak Gjuro
ji. H
ifi
Zemljarina
Za odmero z,emljarine so vzame katastrski čisti dohodek, to je denarna vrednost srednjega donosa, po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov. Katastrski čisti dohodek se določa: 1. po površini zemljišča, 2. po vrsti obdelovanja in 3. po kakovosti zemljišča. Po vrsti obdelovanja se dele zemljišča na njive, vrtove in sadovnjake, vinograde, travnike, pašnike in planine, gozde, trstišča, močvirja, ribnike in jezera. Vsaka izmed teh vrst obdelovanja se deli največ na 8 razredov kakovosti zemljišča.
Kot davek na dohodek od zemljišč se plačuje osnovni davek z 10%. V' ravnokar predloženem finančnem zakonu je osnovni davek za leto 1935. odmerjen tudi z 10%. Kot davčna stopnja zemljarine se vzame tedaj navedeni osnovni davek od katastrskega čistega dohodka posamezne parcele, ter dopolnilni davek po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka v območju ene davčne uprave. Dopolnilni davek se pričenja pri katastrskem čistem dohodku nad 1000 Din in znaša 2%. Pri dohodku nad 2000 pa do 4000 Din znaša 3%. Za vsaki nadaljni porast do 12.000 Din katastrskega čistega donosa se za vsakih 2000 Din progresivno zvišuje za .'•>%. Od 12.000 do 15.000 Din za 5K%. Od 15.000 do 20.000 Din 6%. Nad 20.000 do 30.000 Din 6 'A%. Nad 30.000 do 50.000 Din 7%. Nad 50.000 do 100.000 Din 7.5%, in nad 100.000 Din 8%. Dopolnilni davek do 5.000 Din se zavezancem, ki imajo v svojem hišnem gospodarstvu več kol 5 članov procentualno znižuje za vsakega kmetijskega člana nad 5 oseb po 5%, če dopolnilni davek ne presega 100 Din, 4%, če ne presega 500 Din 3%, če ne presega 1000 Din 2%, če ne presega 2000 Din 1%, če ne presega 3000 Din 'A%, če ne presega 5000 Din. Osebe, ki imajo svoj posebni poklic ali zaslužek, ali so stalno odsotne, se ne morejo smatrati za člane hišnega gospodarstva.
Pravico do znižanja dopolnilnega davka morajo zavezanci dokazati v prijavah pri občinskem uradu v mesecu januarju vsakega leta.
Individualni spored sestavi za vsako občino posebej po zaporednih številkah posestnih listov pristojna katastrska uprava najkasneje do 15. maja. Ta razpored je vsakomur na vpogled 8 dni v prostorih davčne uprave. Ugovori proti temu razporedu se morajo vložiti pismeno na katastrsko upravo.
Zakon pripoznava tudi davčno olajšavo onim zemljiščem, katerim se z. izrednimi stroški in delom izboljša njih rodovitnost n. pr. z izsuševanjem, drenažo, z zaščito zoper poplave, z namakanjem itd. Ta olajšava ali ugodnost obstoja v tem, da plačuje lastnik izboljšanega zemljišča za dobo 15 let zemljarino po čistem katastrskem dohodku, ki je obstojal pred izboljšanjem zemljišča. Ta doba se lahko podaljša za nadalj-nih pet odnosno deset ali celo 15 let.
Odpis zemljarine radi elementarne škode je dopusten, če se letina zemljišča poškoduje za več kot eno četrtino. Odpis davka se ravna po velikosti škode. Ce je škoda nastala radi ognja, vode, toče, poljskih miši, rastlinskih uši ali kobilic, ne odloča površina, temveč zadostuje, da so posamezne parcele sploh poškodovane. Pri drugih neodvisnih dogodkih n. pr. pri suši, pri mrazu, pri viharju itd. se pa upošteva škoda le tedaj, če so bilo prizadete vsled te nezgode cole pokrajine, torej cela vrsta parceli Prošnje za odpis je vlagati brez kolka pristojni katastrski upravi tekom 8 dni ko se je škoda opazila. Škodo ugotavlja komisija, sestavljena iz, uradnikov katastrske uprave in dveh občanov.
Zemljarina pa se tudi oprošča trajno ali pa začasno. Prošnjo za oprostitev zemljarine je vlagati do konca leta. Ce se prošnja do tega roka ne vloži, se lastnik obremeni za ves čas do konca leta, v katerem se je prošnja vložila. Trajno so oproščena zemljarine: državna zemljišča, ki se ne izkoriščajo, pokopališča, zemljiš-
ča, ki služijo neposredno prosvetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, vzorne drevesnice in trtnice, napravljene radi pouka, brez namena zaslužka, javne ceste, poti, parki itd., kanali, nasipi, potoki, reke, jezera in močvirja, če ne dajejo nikake koristi, nerodovitna in kmetijsko neuporabna zemljišča. Dvorišča do 500 m2, če se ne uživajo ločeno od zgradbe. Začasno pa se oproščajo: Za dobo 15 let zemljišča, ki so bila doslej neuporabna, a se napravijo porabna, vinogradi, če se na oblastveno odobreni podlagi zasade z domačo trto: na vinograd-skih tleh za 4 leta, na kamenitih in peščenih tleh za 10 let, na svižu za 10 let, zemljišča, ki se zasade s sadnimi drevesi v prvi vrsti Slivniki, po-žeško slivo, jablanami, hruškami in drugim plemenitim sadnim drevjem za dobo 6 let. Zemljišča, ki se po-gozde po navodilih državnih šumar-jev za 20 odnosno 40 let, ako se zasade gozdovi na takih tleh, ki niso prikladna za nobeno drugo kulturo, zemljišča, ki so se po elementarnih nezgodah zasipala s kamenjem, peskom ali naplavino in so za dalj ko leto dni nesposobna za kmetijstvo — za dobo, ki jo določi finančni minister.
Zemljarino mora plačati lastnik ali uživalec ali pa nasledstveni zakupnik.
Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini
Kr. banska uprava je izdala gori imenovano naredbo VIII. Nr. 3613/14 z dne 20. novembra 1934, ki je stopila 5. decembra v veljavo. Po tej na-redbi smejo biti trgovinske obratovalnice v okolišu uprave policije v Ljubljani, Celju in Mariboru odprte poleti od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, pozimi pa od 7.30 do 12.30 in od
14.	do 18.30 ure. V ostalih krajih poleti in pozimi od 7.30 do 12.30 in od
14.	do 19. ure. Trgovine z mešanim špecerijskim, kolonijalnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte poleti in pozimi od 7. do 12.30 in od 14. do 19.30 ure, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani, Celju in Mariboru, kjer se te obratovalnice poleti odpirajo ob 15. uri.
V vaseh se odpirajo te obratovalnice pol ure prej in zapirajo /.večer pol ure kasneje. Prodajalnice presnega sadja, presne zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva so lahko odprte vse leto od G. do 20. ure. Ta čas velja tudi za dostavljanje tega blaga po hišah. Slaščičarne smejo biti odprte od 7. do 21. ure. Prodajalnice presnega in prekajenega mesa in klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 10. do 20. ure. Trgovinsko obratovanje v kioskih na stojnicah, cestnih križiščih na nezagrajenih prostorih, v vežah, hodnikih in barakah morajo biti zaprte, kakor ostale trgovinske obratovalnice za dotično blago. Izjemoma je dopustno prodajanje brezalkoholnih pijač, sladoleda ter kuhanih klobas po ulicah od
5.	do 22. ure. Brivske in frizerske obratovalnice smejo biti odprte vse leto od 7.30 do 12. in od 14. do 19. ure. Ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice zaprte z zgornjim opoldanskim odmorom do 21. ure. Pekarno smejo obratovati vse leto od
4.	do 20. ure. Ob sobotah do 16. ure. Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 6. uro. V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predeluje meso, se sme obratovati vse leto od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osobja do
20.	ure. Cez poldne smejo biti odprle te obratovalnice, če se mora delo neizogibno nadaljevati, da se prepreči kvarjenje blaga. Ob letnih in mesečnih sejmih ter ob dnevih tedenskih sejmov, če ni teh več nego 3 na teden. V zdraviliščih, kopališčih in letoviščih smejo biti obratovalnice odprte od 4. do 23, ure. Ob nedeljah
in praznikih smejo biti obratovalnice v vseh ostalih krajih razen okoliša policije v Ljubljani, Celju, Mariboru ter Kranju z okolico 5 km odprte dopoldan največ 2 uri. Ob nedeljah in praznikih dopoldan smejo biti odprte prodajalnice pekarskih izdelkov, presnega in prekajenega mesa ter klobas z življenskimi potrebščinami ter mleka in mlečnih izdelkov. Ob nedeljah so ves delavni čas lahko odprte slaščičarne, barake in stojnice pri cerkvah za prodajo sladalleda, medičarskih izdelkov in kruha. V vaseh, trgih in mestih z največ 5.000 prebivalcci, je dovoljeno, da so v teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice so lahko odprte ob nedeljah ves delavni čas poslednjo nedeljo pred Božičem in če je praznik, ko morajo j biti zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek. Ob državnih praznikih mora počivati delo v teh obratovalnicah, in sicer ves dan na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra) in
1.	decembra na dan Uedinjenja. V času med slovesno službo božjo, a največ 2 uri morajo biti zaprte obratovalnice dne 28. junija in 5. julija (Sv. Ciril in Metod). Ves dan morajo biti zaprte tudi 1. januarja, 6. januarja, na Telovo, 1. novembra in 25. decembra. Popoldan morajo biti zaprte 19. marca razen murskosoboškega in dolnjelendavskega sreza, na Veliki petek v srezu murskosoboškem, na drugi velikonočni dan, na dan Vnebohoda, na drugi binkoštni dan, 29. junija, 15. avgusta, 8. decembra in 26. decembra.
Ob nedeljah in praznikih, ki smo jih ravnokar navedli, se lahko prodajajo v teh dneh do 22. ure po ulicah in javnih lokalih kuhane klobase, brezalkoholne pijače in sladoled. Za obratovalnice z življenskimi po- , trebščinami se smatrajo one obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij. kakor presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine. Če se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, za katere je določen različen delovni čas, velja za ta lokal, odnosno za vse te lokale delavni čas one vrste dela, ki ise opravlja v njem odnosno v njih, za katero je predpisan krajši delovni čas.
Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca.
Previsoke trošarine in nekoliko odgovora
Zadnji teden se je iz Dalmacije izvozilo na Hrvaško in v Slavonijo preko 15.000 hi vina, dočim ne govori statistika o onem vinu, ki se ga kar v cisternah uvaža v našo banovino iz Banata in Prokuplja. Naravno, da bodo te količine tujega vina gotovo vplivale na vinske cene naše-
ga tržišča. Kaj je vzrok temu velikemu uvozu, ko so vendar še precejšnje zaloge v naših vinogradniških kleteh? V eni izmed zadnjih številk »Kmetovalca« je g. Zabavnik skrajno nepremišljeno napadel gostilničarje, ker prodajajo po gostilnah predrago vino in je poklical biriče na njihove glave. Seveda ni g. Zabavnik pomislil, da mora gostilničar k nabavni ceni prišteti n. pr. poleg drugih davščin, taks in režijskih stroškov v največ slučajih kar 2.50 Din trošarine. Recimo, da napravi gostilničar g. Zabavniku dobroto, da mu plača za njegovo vino
12.— Din, kakor zahteva, poraste cena vsled trošarine kar na 14.50 dinarjev. — Ne bodimo demagogi in priznajmo, da je že ta cena brez ostalih prirastkov za današnje razmere nemogoča. Nemogoča pa je tudi prodaja našega vina, četudi se ga nabavi drugod kakor pri g. Zabavniku, ker stane najmanj 5—6 Din, ker ga že samo trošarina podraži na 7.50 do 8.50 Din. Te cene so nekonkurenčne in silijo gostilničarja, da si oišče cenejše in vendar dobro blago izven naših banovinskih meja.
Poplava tujega vina se bo vršila očividno še dalje, dokler ne bodo cene na domačem trgu bistveno popustile. Priporočati bi bilo, da se gosp. Zabavnik in njegovi somišljeniki nekoliko resneje in nepristransko pozabavajo z vzroki, ki tiščijo nabavne cene nagega vina k tlom. V prvi vrsti se naj trošarino zniža, da se možnost večjega konzuma poveča, kar bo tudi g. Zabavniku v prid, ker bo svoje vino po 12..— Din lažje prodal, kakor pa takrat, če bo moral gostilničar vračunati k njegovim »zmernim« cenam še veliko trošarino. G. Zabavnik posredujte torej, da se trošarina na vino in žganje zniža, da bosta vinogradnik in gostilničar lažje prodajala vino, kajti konzument gleda danes v prvi vrsti na nizko ceno in temu mora tudi gostilničar slediti. Možnost je torej dvojna, ali naj občine in banovina v novih proračunih znižajo trošarino, ali pa bo morala pasti cena vinu, če bodo hoteli obustaviti uvoz tujega vina. Tisti, ki je res pravi prijatelj vinogradniškega stanu, temu pač ne bo izbira pretežka.
Našemu vinogradništvu pa preti še druga opasnost. Ce se namreč naše občinstvo privadi na vina iz Srbije, ki imajo jako malo kisline in so zelo pitna, potem bo težko kasneje zopet uveljaviti n. pr. štajerska vina. Zato se pojavlja pred nami nov problem, ki mora v prvi vrsti interesirati vinogradnike dravske banovine, čeprav ne oporekamo, da bi gostilničarjem že iz. lokalnega patrijotizma — in ta je posebno na Štajerskem močno razvit — bilo veliko ljubše, če bi lahko nabavljali po zmernih cenah domača vina. Gostilničarja ne zadene pri tem nobena krivda, ker mora gledati, da drži v lokalu cenejše vino, saj to izrecno zahteva gosp. Zabavnik v svojem napadu.
J d r'■»	.	■
Sanje gostilničarja an Miklavžev večer!
Na g. Zabavnika se ne jezimo, ker vemo, da ima vsak človek tu in tam slab dan in je bil najbrže kak gostilničar kriv, ker ni hotel plačati za njegovo vino 12.— Din.
Gostilničarstvu dravske banovine priporočamo, da si ogleda in po možnosti tudi okusi edinstveno kapljico g. Zabavnika. S tem člankom si je napravil g. pisec brezdvomno najboljšo reklamo, slično onim filmskim divam, ki so vsak dan povožene, operirane ali pa ločene.
V slučaju, da ne bi g. Zabavnik mogel svojega vina po 12.— Din prodati, potem mu prijateljsko priporočamo, da zaprosi banovinski muzej v Ljubljani za primerno mesto, kjer bo njegovo vino lažje pristopno, proti plačani vstopnini seveda, najširšim plastem občinstva.
Tu smo omenili nekaj problemov, za katere bo posebno vinogradništvo pokazalo najbolj živahno zanimanje. Upamo, da bo »Kmetovalec« zopet kmalu kaj strokovnega prinesel izpod peresa g. Zabavnika. G. piscu bi le priporočali, da si pogleda preje koledar, da se ne zmoti v bodoče v letnicah. Stojimo namreč pred durmi 1935. leta in smo na one srečne čase iz leta 1922—24 že pozabili. Takrat so bili namreč oni časi, ko je vino v vinogradniški kleti preneslo tudi ceno 12.— dinarjev.
Tujec naj reši
Pokojninski zavod za privatne nameščence je na vrh nebotičnika odprl pred letom dni veliko in jako moderno urejeno kavarno. Vsakdo, ki pozna ljubljanske razmere, je lahko prorokoval tej kavarni zgodnjo smrt, ki jo sicer še ni pobrala, toda le radi tega ne, ker jo vzdržuje in financira veliko podjetje. To, kar se je predvidevalo, se je tudi izvršilo. Izguba te kavarne je znašala za poslovno leto 1933. točno 429.185564 D iti. V letošnjem prvem polletju od 1. januarja do 30. junija 1934. pa je znašala po izračunu urednika časopisa »Disop«, ki je organ pokojninskih zavarovancev, torej brezdvomno oseba, ki ima najbolj točen vpogled v vso poslovanje tega pokojninskega zavoda — 420.000 Din. Za nas je zadeva v pogledu te izgube, ki jo nosijo privatni nameščenci, postranska stvar. Ni pa nam vseeno, če to podjetje vsled slabe rentabilitete išče po nemških strokovnih časopisih tujce, ki bi bili zmožni iz te kavarne napraviti ono, kar si je podjetje zamišljalo. Čudno se nain le zdi, da podjetje ni tujcev vprašalo že preje, predno je ustanovilo konkurenčno podjetje, ki je bilo in je še v škodo onih podjetnikov, ki računajo s parami in ki nimajo nobenega naslona na tako mogočen denarni zavod, kakor je ravno Pokojninski zavod.
Ni nam znano, ali so dobili tujca, da bi jih rešil iz nezgodne situacije, kajti napadi zavarovancev proti takemu gospodarstvu so seveda upravičeni, zato jim svetujemo kot domačini, da je v korist in ugledu Pokojninskega zavoda, kot socijalne ustanove, da ne vzdržuje pasivne kavarne z denarjem zavarovancev še nadalje in ne krije izgube, ki gre na sto in stotisoče dinarjev, temveč, da likvidira svojo kavarno še preje, predno pride inozemski strokovnjak, ker bo izguba najbrže še večja.
DNEVNO SVEŽE PRAZ.ENA
KAVA
S
o<
B
ct>
5
U3<
P
a
»rt*
n
Prodaja vina nad 5 odnosno nad 10 litrov
Vkljub temu, da smo že julija meseca razglasili v listu tolmačenje finančnega ministrstva glede prodaje vina, je še mnogim gostilničarjem neznano, kako sme vinogradnik prodajati vino nad 5 odnosno nad 10 litrov.
Glasom tolmačenja finančnega ministrstva oddelka za davke pod štev. 48.793 z dne 16. junija t. 1. toč. 2. se mora banovinska trošarina po čl. 2. in 3. uredbe o višini in načinu pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje plačati tedaj, kadar ga začne točilec na drobno krčmiti, to se pravi odprodajati, odnosno, kadar se sod stavi na pipo, ali kadar ga točilec vina in žganja na veliko odtuji neposrednemu konzumentu. Ta odredba se je že od začetka po-grešno tolmačila, češ, da so vinogradniki absolutno prosti vsake kontrole in da lahko svobodno in neomejeno prodajajo konzumentom. Preje navedena uredba nima določi!, po katerih bi bil vinogradnik, ki ni istočasno točilec na drobno ali na veliko, obvezan, vendar to ne znati, da so morda s tem razveljavljene odredbe pravilnika o točilni pravici, ki predpisuje, da sme vinogradnik j prodajati samo iz kleti, v kateri se pridela vino in žganje, pa naj se ta klet nahaja v vinograda ali pa v hiši, kjer vinogradnik stanuje. Ne sme se tedaj dovoliti, da bi vinogradniki prodajali svoj pridelek po trgih ali kjerkoli v količinah izpod 25 litrov žganja in izpod 50 litrov vina, ker se tedaj smatrajo toeilcem vina na drobno in se nanašajo na njih tudi določila tar. br. 62 taksne tarife, kakor tudi uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje.
Po tem tolmačenju sme vinogradnik prodajati vino nad 5 odnosno nad 10 litrov samo iz kleti, kjer je bilo vino proizvodeno, ne pa, da bi prodajal vino v tej obliki tudi takrat, če vino transportira iz svoje vinogradniške kleli na kraj stalnega bivališča.
Cene dol, porcije gor!
Zlo pretiranega zniževanja cen opisuje posebno dobro neko strokovno glasilo gostilniških podjetnikov Nemčije, in prinašamo ta članek skoro v celoti.
»Pretirano zniževanje cen ni bolezen od danes, temveč je bila poznana že v starih časih. Straši tudi danes v našem gospodarskem življenju in je radi tega primerno, če sc J z njo nekoliko bavimo. Vedno je bilo dosti takih oseb, ki so z nič začele kak obrat ali celo odprle gostilno, da so lahko strmečemu občinstvu, trgovstvu ter gostilničarstvu dokazale kako poceni se lahko blago nabavi in še ceneje prodaja. Dotok k tem »osrečevalcem« človeštva je bil vsaj na prvi hip vedno jako velik, saj se je dobilo blago, v gostilnah pa jed in pijača, v izvanredno ve-J likih porcijah po takih cenah, f da je lajik ostrmel, strokovnjak i pa se čudil. Posebno naši tovariši so morali često čuti, da se dobi tu in tam vkljub polovični ceni veliko večje in dobro pripravljene porcije jedil, in da je pivo in vino pri teh »osrečevalcih« mnogo ceneje in da se mesto 3/» litra piva dobi kar liter piva in da je kruh, kar je razumljivo, brez plačila poljubno na razpolago.
Pošten in dobro računajoč strokovnjak si je belil glavo, kako je to mogoče, ko mora njegov tovariš kupovati ravno tako sirovine in plačevati davke in doklade in prehranjevati ter plačevati postrežno osobje. Poleg tega živijo ti osrečevalei preko svoje mere, potujejo mnogo, vozijo se v svojih avtomobilih, čeprav bi jim obseg njihovega obrata tega nikdar ne mogel dovoliti.
Če se je kateri krat tega »posili-to-
Poslopja gostilničarske pivovarne d. d. Laško so dograjena in nam jih predočuje zgornja slika. Pričenši z leve stoji poleg 35 m visokega dimnika moderna kurilnica, kateri sledi glavno pivovarniško poslopje, ki je zvezano neposredno s kletnim traktom. Kletni trakt je obdan spredaj z manipulacijskimi in ekspedicijskimi poslopji, ob stranski fronti pa s so-darno. Najvišje nadstropje kletnega trakta tvori takoimenovana hladilna ladja. Vsa poslopja so izvršena v
železobetonu in stoje ob železniški progi, oziroma ob lastnem industrijskem tiru. Za traktom poslopij se nahaja veliko dvorišče ter upravno poslopje, oboje nevidljivo. Potrebna je le še montaža strojne opreme, ki je naročena in deloma že plačana na Češkem. Njena dobava je časovno odvisna od vnovčenja hranilnih vlog, ki jih ima pivovarna zamrznene pri Mestni ljubljanski in Celjski mestni hranilnici, kakor tudi od plačila še dolžnih delničarjev.
variša« vprašalo, kako je to mogoče, se je dobilo kvečjemu za odgovor, da se je on svojo obrt izučil in da radi tega, ker se je izučil, lahko poceni prodaja velike porcije jedi in pijač. Kdor pa se ni ničesar izučil, potem naj vendar pusti druge pri miru, ki vedo kaj delajo. Taki osre-čevalci celo trdijo, da bi lahko po potrebi še bolj znižali cene, porcije pa celo povečali, in da bi se dalo vkljub temu še dovolj zaslužiti.
Prejšnja oblastva niso samo mirno gledala to gospodarsko razkrajajoče delo, temveč so ga celo podpirala, ker niso imela na urejenem gospodarstvu nikakega interesa in fo se naslanjala na napačno načelo, da samo pojačana, četudi nelojalna konkurenca lahko spravi cene na normalno nižino. Tem konkurentom se je celo dovolilo obročno plačevanje pridobnine in ostalih socijalnili dajatev, da so dolgovane vsote končno narasle izvanredno visoko. Liferanti so se naravnost trgali za milost takega »izbornega« odjemalca, ki je jemal naravno blago na kredit. Postrežno osobje je puščalo svoje zaslužke v obratu in celo pivovarne, ki zahtevajo od poštenega majhnega gostilničarja tako jplačilo za svoje pivo v naprej, so se veselile nad tem konkurentom, ki je napravljal naravnost izvanredno lepe kupčije. Da so ga pivovarne tudi podprle, je samo ob sebi razumljivo, ker so mu dajale pivo na kredit. Ali tako poslovanje se ni dolgo držalo. Počila je bomba. Eden izmed liferantov, kateri je bil sit večnega zapisovanja in kreditiranja, ali kateremu je višina dolga postajala vendarle nekoliko previsoka, je zahteval naenkrat denar ali vsaj večje naplačilo. Na svojo ža-iost je moral zvedeti, da dolžnik nima niti denarja niti kakega drugega posestva. Če jo liferant tožil, so se tej tožbi priključili še drugi upniki in končni uspeh je bil, da ni nilcd® nič dobil, kajti kjer ni nič, tam se jenja tudi pravica. Pri vsej tej akciji tega špekulanta ali brezvestneža in največjega sovražnika zdravega in dobro urejenega gospodarstva so imeli nekoliko veselja le gosti, ki so nekaj časa živeli na račun državne in občinske blagajne, na račun liferantov in postrežnega osobja. Tudi konkurent se je morda veselil na skrivnem, ker je nekaj časa dobro živel na račun trgovcev in ostalih upnikov. Mogoče, da ima njegova žena še kako majhno ali večje premoženje, katerega postanek je tudi zavit v temo. Od tega premoženja se živi nadalje. Brezvestnež izgine iz, spomina gostov in ti se obrnejo k drugim cenejšim izvorom. Sedanja
doba mora in bo z neznosnimi posledicami takega pretiravanja v zniževanju cen napravila konec, da se vzpostavijo zopet urejene razmere v trgovini in obrti, da ne utrpi država in občina na svojih davkih in pristojbinah, dobavitelji svojih dobavnih cen in postrežno osobje bridko zasluženih plač. Ta brezvestnež, katerega smo mi iz naše prakse opisali, je rak-rana na telesu narodnega gospodarstva, kajti on ne uniči samo na sebi zdrave eksistence, temveč škoduje vsem, ki imajo kaj tir jati od njega, ter podraži, čeprav se to sliši paradoksno, kajti marsikateri dobavitelj mora svoj riziko pri kasnejših naročilih vračunati v ceno blaga in mora izgube, ki jih je utrpel vsled navedenih špekulantov, pokriti v večjem dobičku svojega blaga.
Ni umetnost znižati cene na račun države, občine, dobaviteljev in nastavi j encev. Ta navidezna pocenitev obremenjuje ostalo gospodarstvo in mu tudi neizmerno škoduje. Ne gre za tem, da se kak brezvestnež samega sebe uniči, temveč gre za to, da ogoljufa druge za njihov denar. Samo ti obrati, ki se osni vajo na zdravi podlagi točnega računstva in normalnega trgovskega zaslužka, nudijo lastniku, dobaviteljem, postrež-nemu osobju, državi, občini in tudi gostom jamstvo, da se hoče mirno živeti in v redu gospodariti. Kdor normalne cene znižuje na tak način, da lahko opazi slepec, da ni nekaj v redu, napravi zločin na našem gospodarstvu in se ga mora nemudoma odstraniti.«
Tako se glasi članek uglednega strokovnega lista v Nemčiji, ki opisuje nazorno pojave, ki jih neštetokrat opažamo tudi v naši sredini. Napačna je misel, da je vsaka konkurenca zdrava, kar se običajno sliši iz ust našega uradništva, ne vedoč, da je pretirana konkurenca nenaraven pojav, ki škoduje tudi ostalim slojem države. Prenizke cene so vedno znak krize, zato naj se čim-preje odpravi določilo obrtnega zakona, ki določa maksimalne cene, temveč naj se zahteva le določitev minimalnih cen. Z uvedbo minimalnih cen bi bilo mnogo koristi pi-edvsem za naše hotele in večje obrate z velikimi režijskimi stroški, da ne podležejo kot žrtev pijavk našega gospodarstva, ki ne vidijo na svetu ničesar drugega, kakor samega sebe, čeprav jim mora biti jasno, da je tako življenje le kratkodobno. Oblastvo je v prvi vrsti poklicano, da napravi na sličen način kakor v Nemčiji konec brezvestni špekulaciji.
Kongres gostilničarjev v Zagrebu se vrši v prvi polovici marca 1935. Točen spored objavimo v januarski številki. Gostilničarji in gostilničarke vsi v Zagreb!
Znižajte davščine in trošarine, da se promet poživi in dohodek poveča!
V zadnji številki našega lista smo objavili nekatere »eksperimente«, katere sta izvršila avstrijski in angleški finančni minister. V tem članku smo povdarili, da se je n. pr. v Avstriji pri znižanju trošarine na vino dohodek od trošarine povečal za 24,000 000 Din. isti slučaj je bil tudi na Angleškem, ko se je trošarina na pivo znižala. Pivovarne so začele variti močnejše pivo, Konzum se je za 16% povečal in s tem tudi trošarina, zmanjšala pa se je tudi za 16% nezaposlenost delavcev v pivovarniški industriji. Ti »eksperimenti« so seveda v današnjem času nekaj novega, ker se po navadi finančni minister boji, da bi z znižanjem trošarine dosegel manjši finančni efekt od onega, katerega pričakuje. Poglejmo pa si nekoliko nazaj v prošlo stoletje in tudi tam najdemo slične eksperimente. Znani publicist Štefan Louzanne je objavil v nekem pariškem listu sledeče :
Moč davčnih obveznikov ima svojo mejo, katero je treba vedno imeti v vidu, da lahko upravnik državnih financ doseže nameravani rezultat. Kot klasični primer navaja položaj Angleške v letu 1841. Takrat se je Angleška zaman trudila, da bi uravnovesila svoj proračun. Neprestano je razpisavala nove davščine, povečavala stare in uvajala nove takse in carine ter obremenjevala en predmet za drugim, toda vkljub temu se položaj ni poboljšal, temveč nasprotno, zelo poslabšal. Končno je tedanji finančni minister Peli izjavil v parlamentu sledeče: Od davčnih obveznikov smo zahtevali vse več in več, toda dobivali smo vedno manje in manje. Ne preostaja nam ničesar drugega, kakor da poskušamo zahtevati manje, da dobimo več. Na podlagi te izjave je bilo 700 vrst blaga oproščenih od taks, odnosno se je zmanjšala obremenitev, ki je znašala celih 8% proračuna. Eksperiment angleškega finančnega ministra je popolnoma uspel. Dohodki niso nadoknadili samo onega 8% nega znižanja v proračunu, nego so mu donesli celo 2% več preko navedenega znižanja. V tem času se je n. pr. na Angleškem pobiralo na en funt kave V90 fr. davščine in carine. Leta 1841. je bila carina zmanjšana za dve tretjini. Vsled zmanjšanja carine se je konzum v istem letu za 20 krat povečal. S tem pa so seveda nanesli tudi dohodki države.
Angleška država je z nedavnim znižanjem davkov ponovno poskusila, da dokaže pravilnost finančne matematike.
V šoli smo se učili, da je zgodovina učiteljica narodov, zato bi bilo jako primerno, če bi se tudi v tem slučaju od zgodovine vsaj malo naučili. Znižajte trošarine na alkoholne pijače, da se zmanjša vinogradniška kriza, znižajte trošarino na sladkor, moko in druge predmete, da se konzum dvigne, da se poživi promet in da se okrepijo finance.
Kako se odplačujejo dolgovi privatnim osebam ?
Na vprašanje kako se odplačuje dolgove privatnim osebam, sporočamo sledeče :
V uredbi o zaščiti kmetov se naj-prvo razpravlja o načinu odplačevanja obresti in anuitet denarnim zavodom in bančnim poslovalnicam, dočim se ostalim upnikom plača:
1. 3.5% obresti od 23. nov. 1933 do 15. nov. 1934, na način kakor se plačuje denarnim zavodom in bančnim poslovalnicam.
2. Od 15. novembra 1934. se plača v 12 letnih obrokih po posebnem načrtu in sicer se mora I. obrok plačati najkasneje do 15. novembra 1935. a ostali pa do 15. novembra vsakega nadaljnega leta. Če dolžnik ne plača letni obrok tekom 30 dni od dneva dospelosti, ima upnik v smislu čl. 6 navedene uredbe pravico do prisilnega izterjanja zapadlega obroka.
Oni dolžnik, ki ne plača 2 zaporedna obroka, izgubi pravico in vse koristi, ki mu jih nudi uredba o zaščiti kmetov.
Dolgovi do 2000 Din se morajo odplačevati v enakih rokih počenši od
15.	novembra 1934. tekom 4 let. Za take dolgove plača dolžnik 6% o-bresti.
POZIVAJ SVOJEGA TOVARIŠA K SKUPNOSTI!
Žalna seja združenja Škofja Loka
Po naknadno dospelem zapisniku žalne seje Združenja Škofja Loka, posnemamo, da se je vršila dne 12. okt.
1934.	ob 6. uri zvečer pri predsedniku g. Kavčiču ob navzočnosti polnoštevilnega upravnega odbora. G. predsednik je imel naslednji žalni govor:
»Kakor Vam je vsem znano, nam je zločinska roku dne 9. oktobra ugrabila našega največjega sina Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. na prijateljskih tleh Francije. Nenadomestljiva izguba našega pok. vladarja Kralja-Mučenika, ki je izpolnjeval z vso požrtvovalnostjo in z vso vladarsko ljubeznijo vzvišene državniške posle, nas obdaja z neizmerno bolestjo. Ni več Onega, ki mu je bila edina misel narod popeljati v boljšo bodočnost. Morala je priti zla usoda, da nam Ga je iztrgala v trenutku Njegovega vzvišenega potovanja v prijateljsko državo, da se še bolj utrdijo naše stare vezi. Prosim Vas, da zakličete z vso državljansko ljubeznijo v spomin na blagopo-kojnega kralja »Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju !« Vsi navzoči so se dvignili, ter z žalostnim a složnim glasom zaklicali 3 kratni »Slava« in obenem dali izraza svoje globoke vernosti do kraljeve dinastije Kara-djordjevič z vzklikom novemu kralju »Živel Nj. Vel. kralj Peter II.« Zatem je predsednik predlagal, da se v znak splošne žalosti ustavijo za eno uro vsi gostilniški obrati. Obratovanje se je ustavilo dne 16. oktobra od 10. do
11.	ure dopodne.
Srečna trgovka
V Kranju ima neka trgovka pravico prodaje vina na drobno in na debelo. Kakor poznano smejo trgovci vino na drobno prodajati le v trgovsko zaprtih steklenicah. Kako rentabilen je ta posel izhaja iz tega, da je n. pr. navedena trgovka prodala leta 1932, na drobno 100.53 hi vina, v letu 1933. pa že 226.84 h! vina. Če bi naznačena trgovka v resnici razprodajala vino na drobno v oni obliki, kakor dopuščajo predpisi, bi razprodala, če vzamemo v poštev, da držijo običajne trgovske steklenice
0.75 l preko 30 000 steklenic vina v enem letu. Kdo naj pri takih količinah verjame, da se je trgovka držala predpisov? Vprašamo se, koliko je bilo gostilničarjev v Kranju, ki so v letu 1933 iztočili preko 200 hi vina? Pripominjamo, da se je to vršilo na sedežu sreskega načelstva in sedežu žandarmerijskega in finančnega oddelka. Navedli smo na podlagi uradnih podatkov samo en slučaj, kako posegajo trgovci v našo obrt, dočim bi lahko sličnih slučajev navedli še celo vrsto. Sicer pa se trgovci ne pečajo samo s točenjem vina, temveč prodajajo tudi žganje v odprtih celo steklenicah in malinovec v čašah. Ponekod se v trgovini prodajajo jedila.
Opozarjamo vse gostilničarje, posebno pa na deželi, da zasledujejo to šušmarstvo, ki občutno ruši gostilničarske eksistence. Trgovci naj ostanejo pri svojem poslu, v gostilničarsko obrt pa se naj ne vmešavajo, ker bi z isto pravico začeli gostilničarji s trgovanjem trgovskih predmetov.
Pozivamo vse članstvo, ki bi opazilo v svojem okolišu tako šušmarstvo, da nam prijavi nemudoma vse take slučaje, radi naznanila na pristojno mesto.
Vinski sejm
Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi svoj 10. vinski sejm dne 3. januarja 1935. Ta prireditev je tako pri producentih, kakor pri interesentih izredno priljubljena in se je vzdržala skozi 10 let.
Izdajajte računske listke!
Opozarjamo vse članstvo na izredno stroge ukrepe, ki jih je finančno ministrstvo ponovno izdalo vsem davčnim upravam in finančnim kontrolnim od-delkomglede izdajanja računskih listkov po trgovinah in gostilnah. V tej okrožnici se povdarja, da so bili tudi nekateri voditelji davčnih uprav premalo vneti v svoji dolžnosti in niso ukrenili zadostnih ukrepov, da bi zadostili dolžnosti vsi tisti, ki morajo izdajati račune. Okrožnica naglaša, da bo finančno ministrstvo proti takim šefom davčnih uprav najstrožje nastopilo, lstotako se je pozvalo vse finančne organe, da izvajajo kar največjo kontrolo in do-| ženejo ali se izdajajo taksirani računi ! ali ne. V ta namen morajo organi finan-1 čne kontrole osebno zahajati v vsako
i
I
!
trgovino in druga obratovališča in dajati njihovim lastnikom navodila ter jih opozarjati na kazenske posledice. Kontrola se mora vršiti tako, da se ne bo vršilo nadzorstvo samo en dan, temveč dalj časa.
Vsled prestopka teh predpisov je bilo že mnogo gostilničarjev z velikimi denarnimi globami kaznovano, zatorej Vam svetujemo, da izdajate taksirane račune, ki jih lahko nabavite pri oddelku finančne kontrole ali pa pri občinski upravi. Za potrošnjo do 20 Din ni treba izdajati računskih listkov. Za potrošnjo od 20 do 100 Din se izda računski listek, ki je taksiran z OTO Din. Za potrošnjo preko 100 Din pa računski listek za 1 Din. Te takse plačajo potrošniki in jih je v računu všteti, zato bodite jako oprezni, ker nikdar ne veste, katera oseba je zaupnica finančnih organov in se ne splača, da bi za svojo malomarnost morali trpeti veliko in gmotno škodo. Pri takih prestopkih ne računajte na nikako milost, ker so finančne uprave po zakonu prisiljene brezpogojno in z vsemi sredstvi izterjati izrečeno kazen. Torej še enkrat pozor In podučite o tem tudi Vaše družinske člane in postrežno osobje.
Pazito na plačanje 1. obroka točilne takse!
I.	polletna točilna taksa za leto 1935 se mora plačati najkasneje do 3l. januarja 1935. Če zamudite ta rok in če plačate takso n. pr. 1. februarja je davčna uprava po zakonu primorana vas kaznovati še z enkratnim zneskom točilne takse. Vsled te zamude bi morali tedaj plačati dvojno točilno takso. Pripravite denar, da Vam ne nastanejo nepotrebni stroški. Toiej 31. januar je zadnji dan plačila I. polletnega obroka točilne takse za leto 1935.
Kletarski tečaji.
Zvezna uprava priredi tridnevne kletarske tečaje in sicer na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu 7., 8. in
9. januarja 1935; na Vinarski šoli v Mariboru 21., 22. in 23. januarja 1935. Učnina znaša 65 Din, katero se naj s prijavo vred nakaže na ček. račun 12.036. Tečaji se vrše le tedaj, če se prijavi najmanj 15 udeležencev za vsak tečaj.
Preskrbeli smo tečajnikom poceni hrano in prenočišče.
Prijave za kletarski tečaj na Grmu sprejemamo vključno do 31. dec. t. 1. Za kletarski tečaj v Mariboru pa vključno
10. januarja 1935. Ker se bo v teh tečajih podučavaio teoretično in praktično tako, da bo lahko vsak tečajnik spoznal vrednost umnega kletarstva, kar je neobhodno važno za vsakega gostilničarja zato Vas opozarjamo in prosimo, da ne zamudite teh ugodnih prilik. V dobi, ko je konkurenca izredno velika je od posebne važnosti za vsakega gostilničarja, da poskuša imeti v svoji gostilni v resnici najboljše vino. Tisti, ki bo poslušal naš nasvet naj bo prepričan, da bo s svojo gostilno prednjačil vsem drugim gostilnam in da bo tudi njegova gostilna izmed vseh drugih na najboljšem glasu.
Vsaj eden od gostilničarske družine naj bo podučen o delih, ki jih mora poznati vsak, ki ima opravka z vinom in ostalimi alkoholnimi pijačami.
Tečaji se vrše radi tega v tem času, ker se opravljajo ravno sedaj najvažnejša dela v kletarstvu, tako da lahko vsak tečajnik tudi praktično vežba.
Ne odlašajte s prijavami za kletarski tečaj, ker le dobro vino in okusno pripravljena Jed sta temelj na dobrem glasu stoječe gostilne.
Prijavljajte gramofone in radio-apa-rate ter plačujte redno določene avtorske honorarje!
Od strani Centralne zadruge jugo-slovenskih avtorjev Ljubljana, Livada 29 se stalno množe pritožbe, da gostilniški podjetniki ne pi-ijavljajo svojih radio-aparatov in gramofonov in da sploh ne plačujejo določenih avtorskih honorarjev. Opozarjamo vse prizadete, da je zvezna uprava sklenila s Centralno zadrugo jugoslovanskih avtorjev jako ugodno pogodbo, ki smo jo objavili vsem združenjem s posebno okrožnico št. 1033 z dne 23. avgusta 1933. Avtorski honorar za proizvajano godho v lokalu se mora plačati, ker obstoji iz leta 1930. zakon o avtorskem pravu,
zatorej je velika opasnost, če gostilniški podjetniki ne bodo točni pri izvrševanju svoje pogodbe, da nam bo Centralna zadruga pogodbo razveljavila in da bo potem poljubno vsem onim, ki držijo godbo v svojih lokalih, odmerjala avtorske honorarje. Poleg tega pa mora vsakdo pričakovati, da ga bo Centralna zadruga tožila tudi sodišču in mu noben odvetnik ne more pomagati,' da ne bi bil kaznovan z visoko denarno globo.
Zvezni upravi je nemogoče še bolj jasno opozoriti svoje članstvo na opasnost neizvrševanja te pogodbe, ki so jo člani sklenili po predhodnem našem sporazumu s Centralno zadrugo v Ljubljani. Zato odklanjamo vsako odgovornost za vse posledice, ki lahko za poedinca iz tega nastanejo.
Plačevanje banovinske trošarine.
Po uredbi o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933. je plačal to-čilec na drobno svojo banovinsko trošarino na vino od soda, ki ga je nastavil na pipo le tedaj, če ga je kupil od vinogradnika, če pa je bilo vino nabavljeno od trgovca na debelo, se je morala trošarina položiti od cele nakupljene količine. Ker sta tedaj obstojala dva načina plačevanja trošarine, se je z uredbo o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934., ki je bila pravkar objavljena v Služb, listu, spremenilo v toliko, da se plača banovinska trošarina šele ob nastavitvi soda tudi od onega vina, ki se ga nabavi pri veletrgovcu z, vinom.
Kdaj se lahko iztirja razlika med letošnjim in lanskoletnim predpisom pridobnine?
Ker so -nekatere davčne uprave izterjevale razliko med (letošnjim in lanskoletnim predpisom pridobnine preje nego je to po zakonu dopustno, je Dravska finančna direkcija na opozorilo Zbornice za TOI s svojim odlokom z dne 30. novembra 1934, štev. 2282/2/III izdala vsem davčnim upravam nastopno navodilo:
»Prejel sem pritožbo, da ste izr terjevali pridobnino za leto 1934. po novi odmeri, to je razliko med lanskoletnim in letošnjim predpisom preje, predno so bili plačilni nalogi v obče dostavljeni. Da ne bo nepotrebnih pritožb, opozarjam Vas na določbe čl. 148 zakona o neposrednih davkih, zlasti na odst. III. pravilnika k temu členu, po katerih je davčni obveznik dolžan plačati povišani davek za dospele obroke šele 30 dni po predpisano sestavljenem plačilnem obvestilu.«
Franjo Dolžan,
galanterijsko in stavbeno kleparstvo, konces. vodovodni inštalater CELJE
želi cenj. strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Razno
Izjava dr. Korošca. Dr. Korošec se je ob priliki sprejema mrtvega kralja izrazil sledeče: Kadar nad mrtvim kraljem joče vsa Jugoslavija, tedaj se vse pozablja. Treba je delati in živeti za novega kralja.
Napredek sokolstva v Jugoslaviji. V začetku leta 1934. je bilo v Jugoslaviji 271.006 Sokolov, med temi 39.025 kmetov.
Jetika v Jugoslaviji. Tekom 11 let je umrlo v naši državi na jetiki 428.100 oseb. 70% do 94% od jetičnih bolnikov je okuženih s pljučno jetiko, manjši odstotek pride na jetiko v črevih, in na ostale vrste jetike samo 1%.
žeja in lakota zemljanov. Vsako uro popije prebivalstvo na zemlji 19.600 hi vina, 7.000 hi piva in 50 milijonov skodelic kave. Njegova lakota ni tudi nič manjša, kajti v eni sami uri se poje 22,000.000 kg krompirja, 4,000.000 kg mesa, 31,000.0000 kilogramov kruha in 3,000.000 jajc.
MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 35
V BLIŽINI KOLODVORA (TUJSKO PROMETNA ZVEZA)
TELEF N ŠTEV. 21-22 POŠT. ČEK. RAČ. 14.720 BRZOJAVNI NASLOV: PUTNIK MARIBOR
Prodaja železniških voznih kart za tu- in inozemstvo po originalnih cenah--brez pribitka — Izdaja voznih kart za vse plovitbene proge po morju — Zastopstvo VVagonslits — Zastopstvo HAPAG (Hamburg — Amerika) — Oskrbovanje potnih viz za vse države — Reklamacije za železniški promet — Zavarovanje proti nezgodam na potovanjih itd. — Avtobusni izleti — BREZPLAČNE INFORMACIJE ZA POTOVANJA, O LETOVIŠČIH, ZDRAVILIŠČIH i. t. d. — PROSPEKTI VSEH KRAJEV
EKSPOZITURE: Celje, Gornja Radgona, Št. Ilj (državna meja) in v sezoni Rogaška Slatina
Nakup in prodaja vseh valut po najboljših dnevnih tečajih;
MENJALNICA: Maribor, Aleksandrova cesta 35 - Telefon 21-22 MENJALNICA: Maribor, glavni kolodvor - Telefon 26-69
Gostilničarji in gospodinje, kakor tudi trgovci, naročite takoj
„JUHAN”
H A)/y
katerega zahtevajo vsi, ker je priznano najboljši pridatek v juho in k hrani Neprekosljiv je v okusnosti, krepčii-nosti, redllnosti in zdravilnosti
TOVARNA
„ALIMENTA“
d. z o. z.
Ljubljana, Zgornja Šiška št. 17
r
I:
3 Is
Že za DIN 2.800'-
pri
THE Ri X CO.
MUBMANA
Gradišče 10 Telefon 22-68
MED. ŠARC
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 5
Priporoča bogato zalogo platna, Sifonov, namiznih garnitur, brisač, robcev in trikotaž — Nevestine opreme od priproste do najfinejše izdelave PRALNICA IN LIKALNICA
VSAKEMU BREZPLAČNO
pošljemo od Minist. nar. zdravlja pod Sp. br. 611 od 21. IV. 1933 reg. poučno knjižico št. 43 o zdravljenju vseh vrst ran, krast, lišajev, tvorov in ostalih kožnih bolezni s pomočjo zdravila,FiTONlNh Pišite dopisnico na „FITON“, dr. s. o. j., Zagreb 1-78
Bogomir Divjak
NSaribot*
Glavni trg 17 Ključavničarska ulica At. I Tatfenbachova ulica At. 4
Jugoslavija — Telefon int. 27-12 Dvokolesa, otroški vozički, vsakovrstne športne potrebščine
Oglašujte!
Plačilne
ugodnosti
pri selitvah in drugih prevozih nudi abonentom tega lista
Špedicija Balkan Aleksandrova c. 35
Telefon 23-75 Priporoča se tvrdka
IV
tvornica mesnih izdelkov in konzerv Najmodernejša velemestna restavracija — Najboljša in hajcenejia postrežba!
ne
c©^ Vesefe	6ožičnepraznike
iefimo
vsem našim gostom, odjemafcem, podjetjem, znancem in tovarišem ter se priporočamo
delniška pidov ar na, Sini on’
Saško	Sjabljana	Maribor
iiai
flt-
3 Is
VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER POSTREŽE S PRISTNIM
BERMET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 50 litrov naprej pri
B. MARINKOV - SREMSKI KARLOVCI
■Najizvrstnejše zdravilno vino i z Fruške gor e
■■■■■■
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA 10
priporoča cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Telefon i nterurban 2930	Poštno	čekovn! račun 13238
PIPE ZA SODE
jedilno orodje, papirne serviete, zobotrebce, košarice za kruh, držala za časopise, galanterija, pletenine, papir itd.
D K & e O ROSINA
"MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 26
IVAN ROZINA
(preje »Orient«)
LJUBLJANA
trgovina barv in lakov
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, Studijskih in umetniških barv. Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, Selak, Špirit denat. lužila »flrti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. — Najnižje cene in najboljša postrežba.
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schnelder & Verovšek
ARCMAIIN'
Aromatin je strokovno sestavljena in fino mleta aromati{j]a dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, paštete, vsi vrste omak, divjačino itd. Aromatin daje klobasam itd. dober okus in pravo aromo
Gostilničarji, ako hočete imeti res dobre klobase itd.« poslužujte se Aro-matina. Aromatin ie tudi ekonomičen, ker se ga potrebuje vsled svoje pravilne sestave 40% manj kot pa drugih dišav, a dosežete vse boljšo kvaliteto klobas Zahtevajte od Vašega trgovca, da Vam postreže z »Aromatinom«. Ako ga pri Vašem trgovcu ne dobite, obrnite se na glavno zalogo »ADRIA - COLONIALE«
r. Šibenik • ljubljana vpošljite v znamkah 3 Din
V
domača in dalmatinska
Črno vino posebne kvalitete
za križanje kislih vin
nudi v vsaki množini
P. Matkovič in Comp., Celje
Vzorci n* razpolago I
T E L E P O N 2573
PRISTNE
kranjske klobase
dobite pri
JOSIP ROZMAN
Ljubljana, Sv. Petra cesta 83
Telefon 27-66
MEŠANICE
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica
P. Xa TL O. Z.
Maribor, Kralja Petra trg štev« 6
(Palača Pokojninskega zavoda)
Sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu od vsakogar in jih najugodneje obrestuje — Domači hranilniki na razpolago brezplač.io — Otvarja trgovske kredite v tekočem računu in sprejema v kritje svojih terjatev tudi račune v inkaso — Izvršuje inkaso računov za vsakega in za vse kraje — Daje kratkoročna posojila — Izplačuje vloge takoj 1
Kdor denar doma drži	Če v Jugoslovansko naložiš
Nikdar brez skrbi ne spi	Vsak dan lahko vse dobiš !
Pivovarna in žganjarns
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MftIBCUil
KvaintTi
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
Hotel »METROPOL« (Miklič) Ljubljana
vis-a-vis Oi. kolodvora
Telefon št. 27-37, 20-22
Prvovrsten hotel s 124 sobami. Tekoča hladna in topla voda, kopalnice, apartementi, plesna in konferenčne dvorane, popolen komfort — Prvovrstna restavracija, moderno opremljena kavarna!
V hiši »Putnik« — prodaja voznih listkov in menjalnica
Čekovni račun št. 10.884
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA « FRANKOPANSKA DL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE1 TOČNA POSTREŽBA!
Priporočamo bogato zalogo
kuhinjske posode in vseh kuhinjskih potrebščin
po najnižjih cenah
Pinter&lenard,žetaina,Maribor
Dober nasvet in dober prijatelj sta zlata vredna!
Svetujem Vam, da se obrnete če rabite in želite biti ras dobro postreženi v pečapski stroki na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike 8 kromanim, medenim in železnim okovjem vseh velikosti — Lončene peči, sobne ali krušne v vseh barvah ia velikostih — Emajl ploSčice la bele In barvaste za
oblaganje štedilnikov, mesarij, knliinj in kopalnic itd. — Keramitne plo&če za tlakovanje
vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v stroko spadajoča dela rr~,:; najceneje in najsolidneje do-	'';
mača tvrdka
Oselji Vinko
peiarskl mojster
Kranj
Poleg gimnazije
NA DROBNO!
NA DEBELOj
Priporočam najboljše likerje, domačo slivovko, konjak, brinjevec in drugo vsakovrstno žganje, najfinejši rum za čaj
Vermouth-vino
Ribizel-vino
pražene kave
za poznavalce najboljše!
Karol Planinšek
Prva ljubljanska velepražarna za kavo!
Adalbert Gusel
veležganjarna
Maribor, Aleksandrova cesta 39
Telefon 2210
Pri svojih nakupih se sklicujte na »Gostilničarski Vestnik*1!
Sl!
iftpi
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER" in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „0111011“
Ljubljana,
in Maribor
Gumijasta obutev — prava obutev za dež, blato in sneg
Za dečke Din 29’—
Za vsak par gumijastih škornjev zahtevajte lufa vložek.
iHaHBiiaaiiigaaBEieaaBiifiiBa BiiBKiBaaaiiBBaaaBEEi
Za dečke Din
Za gospe.
Sneške, toplo podložene
Za odrasle Din 99—
Za uredništvo: Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza zdru2enj gosiumsKin ODru uravsue Dauovme v	o«u-nu	uiagu,
Za Zvezno tiskarno v Celju: č*tlna Milan, Celje