215 Št« "* 4« leto. Poštnina pavšalirana. Današnja Številka velja 2*— K	L]tifolfStili« SObotd 10« 86ptCfflbf3l 1$5£1
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 X. Letno 4S0 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za tokrat 2 K. večkrat popust., S
JUGOSLAV
vseuč,
eliški
PoilS “"Xf, De P^sto
lt»
knjižnici
v Rubijam
Uredništvo:
'rt TeIeftfft-360
on 44. fajo.
' znamko
mmmhhuimi
Podpisovanje driavn. investicijskega
posolila*
LEPI DOSEDANJI USPEHL	«
V	V
Beograd, <g». Sept. Podpisovanje za Državno investicijsko posojilo je po-Iraialo doslej že precejšnje uspehe, {•tudi podpisovanje ni tako živahno. Posebno sredi in koncem prejšnjega tnesecn so naši trgovski in poljedelski krogi podpisali velike vsote, danes jpa »o že podpisane desetinke milijo-por. Statistika o vpisovanju posojila bo končala v nekaj dneh, toda že da* Ima se lahko ugotovijo nekatere večje jVeote n. pr. čekovni urad v Zagrebu
|» podpisal deset milijonov, čekovni Wad v Ljubljani dva in pol milijona,
^trgovec Kosovljanin iz Jagodine pol- njih in naj naznačijo tudi imena vpl pmg jailijon, Udruienje železničarjev 1 sevalcev ter višino podpisane vsote,
en milijon, g. Djundjerski iz Novega Sada en milijon, uprava monopolov
1,300.000, razredna loterija dvesto* tisoč, Učiteljska zadruga 100.000, me* hanični delavci v arzenalu šestdeset tisoč in Udruženje gledaliških igralcev deset tisoč. Poleg tega je podpisanih tudi mnogo manjših vsot, ki se objavijo takoj, ko b« končana statistika Denarni zavodi, pri katerih se vrši vpisovanje državnega investicijskega posojila se prosijo, da razen v brzojavkah poročajo še posebej vsak dan, koliko posojila je bilo podpisanega pri
PoloiaJ v Zapadni Madžarski.
*E VEDNO NI MIRU.
 9. sep?, 'Češkoslovaški listi
II kadovoljstvom komentirajo intervencijo entente pri madžarski vladi in JI* jo, da bo intervencija kmalu rodila ilobrib rezultatov, Budimpeštanska vlada se je že počaBi začela zavedati, da a vsem tem početjem samo spravil* v nevarnost obstoj Madžarske kot samostojne države, Ce bi pa vkljub vsem tem korakom madžarska vlada p« izpremenila svojega zadržanja, bi Izostala potrebna oborožena intervencija male entente. Ta intervencija bi •e izvršila gotovo y obliki okupacije (Madžarske, morda celo v obliki aneksije nekaterih madžarskih ozemelj. *— Češkoslovaška vojska je pripravljena na vse morebitnosti.
1 Dunajsko novo mesto, 9. sept. Splošni položaj je neizpremenjen. — Župnika Josipa Horvatha iz Karoli-falve so včeraj zamenjali proti 16 ujetim avstrijskim orožnikom.
Budimpešta, 9. sept. Italijanski polkovnik Invaldi in francoski kapetan Rodpnne sta se iz Sopronja peljala v Agendorf, da tam preiščeta tauiošnje 'dogodke.
Ženeva, 8, sept, Avstrijska delegacija se je po naročilu svoje vlade radi dogodkov v Kirchschlagu pbr-uila na zvezo narodov,
Gradec, 9. septembra, (Izv.) ,V vas Rudersdorf na štajersko - ogrski ineji v bližini Furstenfelda je vdrla [včeraj patrulja madžarskih vstašev in izsilila od prebivalcev večje svote denarja. Ceta je bila oborožena * enp
strojnico. Kraj se še danes nahaja y
■njihovih rokah,
Praga, 8. sept. »Prag« Prcsse« •priobčuje obširno potočilo o organizaciji madiarskh tolp v Zapadni Madžarski. Vsebina tega poročila je pogrneta po gradivu, ki so ga poslali en* tentni zastopniki pariški poslaniški konferenci. Ugotovljeno je, da je madžarska vlada pripravljala na Bur-ikem prevrat, ki naj bi se razširil v Avstrijo in ki bi imel namen onemogočiti izvedbo trianonsko mirovno fpogodbo. Na čelu tcgB gibanja, ki se kvodi is Budimpešte, stoje Friedrich Urtnenczjr, Szmrecsany in Sigrajr. Pro (•tori prevratnikov se nahajajo na Ra-***** Tini abtrajo prpitovoljse.
Prostovoljci imajo prosto brano, obleko, 100 kron na dan in dovoljenje, da smejo v sovražni deželi pleniti. Prostovoljce pošiljajo pod vodstvom aktivnih madžarskih častnikov v Monošter, Vrhovno poveljništvo upornikov je v Monoštru. Poveljnik je polkovnik Haidy. Tam se nahaja tudi skladišče orožja.
Fursteufeld, 9. sept. V Rudersdorf pri Fiirstenfeldu je včeraj vdrla patrola madžarskih vsašev in izsilila od župana 200.000 kron, od tovarnarja Sattlerja pa 100.000 kron. Vstaši so ta madžarski kraj zasedli s strojno puško.
Dunaj, 9. sept, »Politische Korre-spondenz« piše: Ententne sile so avstrijski vladi zagotovile, da popolnoma odobravajo njeno stališče, ki ga je ^zavzela v zapadno - madžarskem vprašanju. Avstrijska vlada je sedaj medzavezniško komisijo generalov v šopronju obvestila, da umakne svoje orožništvo iz Zapadne Madžarske, ako se ne naredi kmalu red, ker ni pri volji, da bi izpostavljala nevarnosti živ. Ijenja teh ljudi, ki so bili poslani tja, da čuvajo red. Avstrijskemu poslaniku v Parizu je bilo danp odločno zagotovilo, da se mora mirovna pogodba izvršiti. Avstrija naj bo prepričana, da se bp mirpvna pogodba v resnici izvedla.
Dunaj, 9, sept. »Arbciterzeitung« javlja iz Dunajskega Novega mesta, da so pri spopadu pri Kirchschlagu v nahrbtniku nekega madžarskega če-taša našli uniformo in legitimacijo madžarskega nadporočnika,
Budimpešta, 9, sept. (DunKU.) »Magyar Hirlap« priobčuje razgovor svojega dunajskega poročevalca z odlično osebnostjo italijanskega poslaništva na Dunaju, ki se je med drugim takole izrazil; Zmota je, ako se ostri ton Madžarski izročene note pripisuje le Italiji, Pri redigaciji milejše se glaseče note ni igrala neka druga velesila nič manjše vloge. Glede pota, ki vodi do cilja, sp zavezniki mnogokrat različnega mnenja, vendar je cilj skupen namreč ta da pride Evropa na temelju strogega izvrševanja mirovnih pogodb končno dp miru,
Sestava nove vlade v Cehoslovaški.
9.. sept (Izv.) Vsled to*
Jave narodnih socijallstov ln agrar-
l
leev. da vstopijo v vlado, je postala sestava novega ministrskega kabineta aktualna- Deslgniranl ministr-
ski predsednik Švehla Je bil včeraj pri predsedniku Masaryku in mu predložil novo ministrsko listo. *-* Zunanji minister dr. Beneš se vrne 11. ah 12. t m. iz Ženeve, .	*
IZ MINISTRSKEGA SVETAL
Beograd, 9. septembra. Na da-tiatnji dopoldanski seji ministrskega sveta Je bil odobren zakon o državnem svetu ter sprejet zakonski na-firt o administrativnih sodiščih ter so bili odobreni glavni principi novega volilnega zakona.
PAŠIC POTUJE V INOZEMSTVO.
Beograd, 9. sept. Današnja »Rl-ječ« poroča iz Beograda: Ministrski predsednik Pašič odpotuje prihodnji teden v inozemstvo. Za njegovega namestnika bo Imenovan minister za konstituanto dr. Trifkovič. Tozadevni ukaz imenovanja je že pripravljen.
SPREJEM V PODČASTNIŠKO ŠOLO V ZAGREBU.
Zagreb', 9. sept. Vojno ministrstvo je razpisalo tečaj za sprejem 500 gojencev s. podčastniško šq1o. y
Zagreb«.	~...~ ' ' •**-«
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA POTU V ŽENEVO.
Beograd, 9. sept. Bolgarski ministrski predsednik Stamboiijski Je danes na potu v Ženevo potoval skozi Beograd. Na postaji ga Je sprejel poslanik Todorov z osobjem bolgarskega poslaništva. Stambobj-ski potuje v Ženevo, kjer bo zastopal svojo državo na sejah zveze narodov,
BOLGARSKA1 DOBAVLJA1 KEMA* USTOM OROŽJE* Beograd, 9. sept. PresbirO javlja »z Aten: Iz dobro poučenih virov poročajo, da je položil Kerna! paša 25 milijonov levov v neki banki v Varni kot jamstvo za nabavo munl-cije na Bolgarskem. Advokat Sa"«3S Itah in Fuan beg Iz Sofije vodita nabavo munlcije. Bolgarska vlada je izjavila, da je bila ta munidja in
orožje odpravljeno v Angoro brez
*
nlk kemalistov v Sofiji, je zapustil mesto in odpotoval preko Dunaja v Rim. Cilj njegovega potovanja ni znan. Na njegovo mesto bo stopil za vodjo kemalistične propagande v Sofiji bivši vodja kemalističnega presbiroja Gjafer Babtija.
SEJE SEKCIJ ZAKONODAJNEGA >	ODBORA.
Beograd, 9. sept. Predsedn. prve sekcije zakonodajnega odbora dr. Momčllo NInčič, katerega sekcija ima nalogo razpravljati o naredbah ministrstva ter ministrstva za trgovino ln industrijo, je odredil za 12. septv-ibra ob desetih dopoldne sejo svoje sekciji?. Fehim Kurbego-vlč, predsednik tre+je sekcije zakonodajnega odbora, ki ima razpravljati o naredbah ministrstva za socialno politiko, ministrstva za narodno zdravje In ministrstva za prehrano, je sklical sejo za 15. septembra ob šestnajstih. Na teh sejah bosta predsednka sekcij referirala o že sprejetih naredbah ter bosta zaslišala mnenje članov sekcije o drugih naredbah.
Beograd, 9. sept. Predsednik finančnega odseka Vola Veljkovič Je sklical sejo tega odseka za jutri 10. t. m. ob desetih. Razpravljalo se bo na seji o onem delu proračuna, ki je že tiskan in razdeljen članom odbora. Finančni zakon še ni izšel. Izgleda, da jutri finančni minister še ne bo imel ekspo-zeja. Treba je tudi ugotoviti, da proračun, ki se izdeluje sedaj, velja za leto 1922. Potemtakem se bodo odslej štela proračunska leta ne več od maja do maja, ampak od januarja do januarja. Vakuum, ki nastane na ta način od meseca maja do decembra 1921, se izpolni s proračunskimi dvanajstinami.
PRASKE OBČINSKE VOLITVE.
Praga, 9. sept. (Izv.) Volitve v občinski zastop Prage so razpisano za mesec oktober.
NOVI GENERALNI RAVNATELJ BIVŠIH CESARSKIH POSESTEV NA ČEŠKEM.
Praga, 9. sept. Za generalnega ravnatelja bivših cesarskih posestev bo imenovan dr, Brdlik.
MADŽARSKA VLADA IN PRAŠKO ČASOPISJE,
Praga, 9. sept. (Izv.) Madžarska vlada je odtegnila, praškemu časopisju poštni debit.	v
IZENAČENJE MOŠKRI IN ŽENSK V ČEHOSLOVAšKTH DRŽAVNIH SLUŽBAH.
‘ Praga, 9. sept. Kakor poroča »Tribuna«, izdeluje vlada zakonski načrt, ki predvideva izenačenje moških ln žensk v državnih poslih. Načrt se v prvi prihodnji seji prlamen-ta predloži v razpravo*. Ukine se tudi celibat učiteljic.	--"
itppr karlisti na delu.'-;; ^
Praga, 9. septembra. (Izv.) Listi poročajo, da so pričeli na Dunaju pristaši bivšega kralja Karla zopet živahno agitacijo. Porabili so odsotnost državne hrambe, orožnlštva ln dela policije, Id so zaposleni ob madžarski meji, za akcijo, naperjfno prod avstrijski republiki,	:	'■	'	‘'""Si?
VELIK USPEH PRAŠKEGA VELE-r.	■ ■; ; sejma,
Praga, 9. sept. (Izv.) Dosedanji uspehi praškega velesejma so nad pričakovanje ugodni. Samo včeraj so se sklenile kupčije za nad eno milijardo kron. Povoljen uspeh sejma Je zasi-guran,	....
MADŽARSKA IN NJEN SPREJEM V ZVEZO NARODOV.
' ženeva, 8. sept, O priliki razpravljanja o sestavi podkomisije, ki bo jmela nalogo referirati o prošnji za sprejem Madžarske, se je glede Madžarske relativno ugodno povdarjalo, da je zastopana Francija po Reynaldu in da Češkoslovaška ni zastopana ter da bo fungiral Take Jonescu kot zastopnik male entente. Nasprotno pa je manjkal zastopnik Švice, o katerem se misli, da hi goto*** bil m sprejem Madžarska,	J
0RIKO - TURŠIČ* VOJNJK. %
[Carigrad, 8, sept Po poročUifi la Angore je bil turški protinapad, ki se je začel g, septembra o*poi«i k j« zadržal prodiranja Grkov,
London, 8. sept Ofenziva grških Žkf ob Saknriji « j« zajezila. Baje se
Konsekvenca.
Potomci volkulje so uničili zadnje naše zavetišče. Društvenega 'doma v Rojanu ni več.
Ze večkrat smo na tem mestu opozorili našo javnost na dejstvo, da naša zunanja politika absolutno ne odgovarja zahtevam naše države in našega naroda. Tretjina Slovencev ječi pod tujim jarmom; tretjina Slovencev dela z vsemi svojimi močmi, da bi se zjedinila s svojo materjo. Mati pa spl in sanja sanje o nikdar rojenih sinovih.	,
Naš narod se mora zbuditi Iz svojega spanja. Naš narod ne sme pozabiti na svoje neodrešene brate in sestre, temveč mora z vsemi silami delovati na to, da daje v vsakem oziru zasužnjenemu ljudstvu vso gmotno in moralno podporo.
Požgali so wm naš Narodni dom v Trstu. Požgali so nam naš Narodni dom pri sv. Ivanu. Požgali so nam sedaj zadnje zavetišče, M smo ga Imeli: Društveni dom na Rojanu. .	^	’
Nt ga več. Požigalci pa naj se zavedajo, da nikdar ne bodo s svojim nasiljem dosegli cilja, ki so si ga stavili. Naj bodo prepričani, da bode vsak njihov nekulturni čin rodil v našem ljudstvu odpor, ki bo nedvomno zmagd nad vsemi požigi, umetno konstruiranimi mejami in nekulturnim nasiljem.
Težka je usoda našega naroda v »Venecia Giulia«, toda naše ljudstvo naj bo uverjeno, da bo naš narod zbudil svojega kralja Matjaža, da odreši svoj narod iz suženjstva. Vi vsi, ki ječite pod jarmom tujca, bodite prepričani, da ječi s vami pod suženjskim jarmom ves jugoslovanski narod! Vt vsi tam preko meje. bodite overjeni, da ml vsi — da ves jugoslovanski narod živo čuti z Vami in da se pripravlja na dan, ko bo s silo odrešil kršne svoje kraške poljane•	■	v.,
Zunanje politike takorekoč nimamo. Prepričani pa mo, da bo vlada sedal izvajala konsekvence.
Sicer bo konsekvence izvajal narod. * f'
KONFERENCA V PORTOROSE. Pariz, 9. sept. (Izv.) Kakor doznava »Liberte«, se sestane konferenca v Portorose početkom prihodnjega meseca.
REAKCIJA PROTI SOVJETSKEMU REŽIMU.
Stockholm, 8. sept. »Stockholms Tid-ningen« poročajo, da so v pokrajini Samara gladni kmetje oplenili več posestev, ki pripadajo sovjetski direkciji in da se vstaja Širi.
PROTIBOLJŠEV1ŠKA ZAROTA.
Moskva, 9. sept. V Tambov« so odkrili zaroto, ki je nameravala urediti Rusijo na federativen način » avtonomnimi, provincami. Udeleženci so bili aretirani ter se je uvedja preiskava.
VESTI IZ RUSIJE.
•	Moskva, 9. sept. Petljurove tolpe so v okolici Berdičeva zažgale skladišče s 7000 pudi žita. Sploh poizkušajo ovirati oddajo žita v Ukrajini na vse mogoče načine.
Moskva, 9. sept. Kolegij Ijndskih poverjenikov je sklenil, razpustiti vseučilišča in druge visoke šole v Simbirsku, Tambovu, Kostroni in Orlovo. V teh krajih se ustanove s pomočjo krajevnih odborov ljudska vseučilišča.
VILNA SE PRIDRUŽI LITVANSKI?, Varšava, 9. sept. Novi projekt Hy-mansov, da naj se Vilna kot avtonomna pravica pridruži Litvanski, je na Poljskem povzročil splošno ogorčenje, Vse stranke so ga odklonile, ker da se o njem ne more razpravljati.	v
; KRIZA V POLJSKI VLADt
•Varšava, 9. sept Stranke centriima poudarjajo v pismu na ministrskega predsednika, d» Je potrebno, da kabinet odstopi.
rp'v. STRADAJOČA RUSIJA. 4;
Moskva, 8. sept. Da se odpravijo 'otroci iz ozemlja, kjer trpe lakoto, je pripravljenih 40 vlakov. Enajst vlakov se je že odpeljalo. Iz mnogih' krajev Rusije prihajajo povabila za vzprejem otrok iz izpraznjenih krajev. Tudi Georgija je izjavila, da je pripravljena sprejeti del stradajočih,
CjV; IRSKO VPRAŠANJE, j
London, 8. sept. V odgovoru, ki ga je poslala angleška vlada, da praktičnega izvajanja principa »vladanja s pristankom vladanih« ne more sprejeti kot temelj konference, ker bi bila angleška vlada s tem obvezana, sprejeti vsako zahtevo Devalerovo, ki bi mogel zahtevati celo ustanovitev republike in odkloniti krono. Konferenca na tel podlagi ni mogoča. Devalera bo imel na konferenci priliko, načeti vprašanje garancij glede vseh točk angleških predlogov, o katerih mlsM, da kršijo svobodo Irske. Angleška vlada ne more misliti, da bo Devalera vztrajal pri odklonitvi angleških predlogov, ne da bi jih prQ-učij na konferenci*
§LLOYD GEORGE O IRSKI. '
London, 9, sepi Kakor poroča neki list. le Uoyd, George kongre-
glede pogajanj z Irsko, odgovpiil: Nihče s ene protivi bolj prelivanju krvi, kakor angleška vlada In nikomur ni bolj zopern bratomorni boj. Vendar 'so Izjave največjih demokratičnih državnikov v zgodovini potrdile mneje, da je cslo pr oliva’C a krvi še vedno bolje, kakor razruše* nje živega političnega organizma, čigar sila in enotnost je bistvenega pomena za svobodo sveta.
POLJEDELSKO ORODJE Zli DOBROVOLJCE IN INVALIDE
Beograd, 9. sept. Te dni bo det* bilo ministrstvo za socijalno politi? ko iz Nemčije večje množine polje* delskesa orodja, katero se razdoS med naseljene dobrovoijije^ ia lide.
VELIK POŽAR V TRBNTINIL
. Innsbruck, 9. sept. Kakor po čajo »Bozepet Nachrichten« je v poit« deljek silovit požar upepelil v Mo** veno (Trentino) 120 hiš, fikodft 'tet* nijo na tri milijone tir.
  — —     .......................
Borzna poročila.
Zagreb, 9. sept. Devize. Dunaj 15-Kj do 15.60, Berlin (izplačilo) 204—20^ Budimpešta 46-25—47, Bukarešta 214—' 216, Italija (izplačilo) 865-885, ltai:jtt (ček) 862—863, London (Izplačilo) 730 do 7P0, London (ček) 780—785, Ne York (kabel) 197-199, New York (če _ 197—0, Pariz 1510-1525, Praga 242--248, Sofija 152—0, Švica 3250—3300. — Valute; Dolarji 196—19$, avstrijski,’ krone 16.50—17.50, rublji 20—23, češkoslovaška krone CK250, francoski franki 1500—0, papoleondori 675 -680, nem-' ške marke 0-207, romunski leji italijanske lire 850—0.	v
Beograd, valute: dolarji 49, šterlingl il85, francoski franki 373, marke 57 Off 75, leji 54—60, levi 38—57. Devize j London 188, Pariz 375, Ženeva 83$ Praga 60, Dunaj 4, Berlin 57—65, lun 252, Milan 214.
Dunaj, 9. sept. Devize: Amsterdam 40.060—40.100, Zagreb 648-652, Beograd 2590—2610, Berlin 1317—1:23, Budimpešta 291.40-341. Bukarešta 1298—1305, London 4790-4810, Milan 5610-5630, New York 1291—1295, Pariz 9780—9820, Praga 1557—1563, Sofija 945—955, Varšava 34.25—36.25, Cu-rih 21.750—21.800. Valute: Dolarji 1279 do 1283, bolgarski levi 925—935, nemške marke 1312—1318, angleški funti 4750—4770, francoski franki 9730—9770, hplandski goldinarji 39.900—40.000, italijanske Ure 5630—5650, jugoslovenski dinarji tisočaki 2580—2600, poljske marke 39—41, romunski leji 1397 do 1407, švicarski franki 31.700—21.750, češkoslovaške krone 1552—1558, madžarske krone 301—304.
Curih, 9. sept. Devize: Berlin 6, Holandija 185.50, New York 584, London 21.78, Pariz 44.40, Milan 25.50, Brusel! 44, Kodanj 102.75, Stockholm 126.25» Kristijanija 76.50, Madrid 76, Buenos Aires 175, Praga 7, Varšava 0.13, Za-
fiž
ML slama Via D* n. la ib Ha v Liljani.
Na praznik 8. t. m. so se zbrali v Veliki dvorani bivše trdnjave ljubljanskega nemštva, v zloglasni Kazim idealni stari bojevniki in preizkušene so-trudnice naše šolske obrambne družbe k 32. redni glavni skupščini.
Skupščino je otvoril prvomestnik g. vladni svetnik Andr. Senekovič z lepim nagovorom, v katerem je še posebej pozdravil častnega člana, g. pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja, polkovnika g. Janka Vukasoviča » Stibila In neumorno delavnega podporočnika g. Ed. Delaka. Nadalje se je govornik spominjal smrti junaškega kralja — osvoboditelja Petra I. Velikega in nastopa novega vladarja kralja Aleksandra (viharni klici). S toplim sočustvom se je potem spominjal govornik naših podjarmljenih bratov in sester, katerim smo dolžni posvetiti vse moči. Istotako se Je z globoko hvaležnostjo spominjal od zadnje skupščine umrlih dobrotnikov, kakor gg. dr. Jos. Georga, vele-tržca Jos. Lcnčeta i. dr. Končno je govornik obrazložil razmere med družbo in Jugoslovansko Matico ter dokazal potrebo nadaljnega podpiranja naše šolske družbe s tem, ker Je izdala v preteklem letu za ljudske šole in otroške vrtce ogromno svoto 793.690 K. Končno se je spominjal JOletnic g. dr. Tavčarja in g. Hribarja.
V Imenu pokrajinsKt vlade je po-tdravil skupščino kraljevi namestnik g. Iv. Hribar.
Oanljiv pozdrav slovenskih fantov §. polka iz Negotina jc prinesel že imenovani podporočnik g C. Deiak.
V Imenu Jugoslovanke Matice je
Ktdravil njen predsednik g. dr. Vlad. vnlhar.
Ob&rno in temelji-* tajniško poročilo je podal g. inž. Janko Mačkovšek, Id je našteval vse naše izguue na Primorskem, Koroškem in v Prekmurju, katerih pokrajin naša obramba ne bo smela nikoli pozabiti.
Na predlog okraj. s.odmka g. dr. Bavdeka se Je skleVta, naj stopijo predsedniki obrambnih jrga».izacij k skupnim posvetovanjem, da natančno začrta delokrog vsake o sanizacije ter se Javnost točno informira.
V	imenu srednješolskega dijaitva je imel navdušen govor dijak Ivan Mrak.
Blagajniško poročilo je podal glavni blagajnik g. notar Hdovemlk s priznano mu vestnostjo ir. natančnostjo. Leta 1920 Je imela družba m : 98.000 K več izdatkov kot leta 1919, torej so se Izdatki skoraj podvojili. Družbena čista imovina se je pomnožila za 178.557 K. Podružnice 30 prispevale K 28.147 več kot leto popi e j, zato pa so računski listki vrgii le IzoS K. Računski pregledniki so našli račune v vzornem redu.
Pri volivah so bili za dobo treh let t vzklikom Izvoljeni v druzLeno vodstvo gg.: Andr. Senekovič ic posfs>je-načelnik Ludvik ter go^pe:	Franja
Tavčarjeva, Ana Poikrajškova ir M. Šegova. V nadzorstvo gg. di. Janko Kersnik, Matko Kante, K Mahkota, dr. Ravnihar in Mat. Rode. V razsodnlštvo gg.: Mat Marinšek, dr Fr. Rosina, Fran Pahernik, dr. Tekavčič ir» di. Triller. Za častna člana družbe sta bila z viharnim odobravanjem izvoljena g. dr. Ivan Tavčar in gdč. Helena Bavde-kova.
Ljubljanski velesejm.
» w
Dr. Ivan Černe:
Mitio Jugoslavije 1si NAiiMm
Skoro danzadnem prinašajo tuji Usti, predvsem tudi angleški in ameri-iki gospodarsko-strokovni časopisi in revije članke in krajša poročila o najem gospodarstvu in našem gospodarskem položaju. 2e iz samega pregleda takih publikacij ie razvidno, da se ti praktični narodi živo zanimajo za nas, razume se <	. svojo korist, a če
bomo mi st.	;rav razumeli napra-
viti, bo to tud. s’ naš velik prid.
Kmalu po prevratu, ko so geogra-llčne znanosti Američanov in Angležev vsled ustanovitve novih držav zelo napredovale — saj je občeznano, da ti nikdar naših dežel niso poznali in je bilo zanje do takrat vse samo nemška Avstrija ali madžarska Ogrska — So ameriški in angleški listi pričeli pisati o nas in polagoma razvijati gospodarske programe, ki pa so ostali ▼sled posebnosti položaja le na papirju. Vendar so ti načrti, ki so se morali izjaloviti vsled nevrednosti našega denarja in nemožnosti, da kupujemo njihove izdelke, kmalu umaknili treznejši presoji in tudi za nas sprejemljivejšim načinom gospodarskega oživljenja po tujem kapitalu in tuji sili, tako da je danes možno govoriti o uspešnem delu z inozemstvom. Prvotno mišljenje o enostavnem gospodarskem podjarmljenju, oziroma gospodarski kolonizaciji, ki so jo prvi tuji interesenti zamislili, se je namreč iskazalo kot nemogoče, deloma vsled našega odpora, deloma pa ker smo iz lastne moči svoje gospodarstvo postavili na ono stališče, da je našim potrebam kolikortoliko zadostovalo.
Ker pa moramo v gospodarskem življenju napredovati, nam mora biti pomoč dobrodošla, najsitudi pride od katerekoli strani, samo da je izkoriščanje onemogočeno. Za ta namen je velike važnosti, kaj tujci mislijo o nas, kajti njih sodba o našem gospodarstvu, oziroma v tem slučaju bolje rečeno, o naših sredstvih za gospodarstvo, je naš kredit, baza naše valute. Da ta ni danes najboljša, čutimo žal hudo na našem lastnem telesu, a dva-krat žal, da je to naša lastna krivda. Vendar to je žalostno poglavje zase in •»e gre v današnje razmotrivanje.
Kakor sem gori omenil, se danes presojajo naše gospodarske prilike treznejše in piavičnejše, tako da bo po novih predlogih, ki nam jih nudijo Angleži gotovo mogoče ž njimi stopili ▼ zvezo. Za njimi bodo gotovo prišli tudi Amerikanci, kajti tudi oni bodo prišli na svoj račun, kakor mi sami. V mislih imam zadnja članka, ki sta izšla v trgovski izdaji londonske »Times« od 2. in 9. julija, kakortudi zelo zanimiv članek, ki je izšel v nju-jorški reviji »Annalist« z dne 15. avgusta.
^ V »Times« razpravlja Duncan števvart o načinu, kako bi bilo mogoče z nami trgovati in pi'i nas angleški kapital investirati, kljub silnemu »e-
razmerju angleške in naše valute ter pride koncem koncev do tako zanimivih predlogov, da smatram umestno del teh člankov v izpisku ponoviti. Duncan Stevvart pričenja z historičnim razvojem naše države in opisom posameznih delov po angleških poročilih, ki so jih rabili angleški delegatje na mirovni konferenci in ki so bili objavljeni leta 1920 v obliki knjig. Primerja angleški način trgovanja z našimi deželami in nemške metode, katere priporoča vsled njihove agilnosti in pri-lagodnosti tujim razmeram in običajem, kot izvrstne in najbolj uspešne, dočim graja angleškega izvoznika, da se ne more odvaditi svojih starokopitnih metod, vsled česar ne more doseči uspehov. Kakšni sklepi so eventualno mogoči za angleško blago, kaže na importni tabeli, ki jo je sam sestavil za posamezne pokrajine naše države iz podatkov v letih od 1905 do 1910, ter pride konečno do zaključka, da bi mogel znašati prevoz približno tri milijarde osemstotisoč dnarjev, oziroma (iio dinarjev = 1 funt šterling) 34 in pol milijonov funtov sterlingov. Te številke se mi sicer zde nekoliko visoke, vendar niso pretirane. Tako da se vidi velika resnost in trud, katere je položil Duncan Stevvart v to svoje zanimivo delo. Dočim je D. Stewart do sedaj rabil pravzaprav samo kal-kulacijske številke, ki bi pri Angležih vsled labilne podlage morebiti ne našle prave vere, je ob koncu svojega prvega članka objavil številke našega uvoza tekstil iz paVole tekom zadnjega četrtletja 1920 in sicer iz Italije, Grške, Češkoslovaške, Anglije, Avstrije, Francoske, Amerike in od drugod, ki znaša skupno v kg 5,621.538, v dinarjih 286,167.787 oziroma v funtih (kurz 110 din.) 2,601.531. Nadalje navaja uvoz volnenih tkanin iz istih držav v istem razdobju takole: v kilogramih 825.586, v dinarjih 64,273.033 oziroma v funtih 584.308, ter pride do zaključka, da je važna vloga, ki jo igra pri uVozu tega blaga Italijan, pripisovati edinole nizkemu stanju lire, ki sedaj more uspešno tekmovati z drugimi valutami pri nas in jih spodrivati. Anglija bi mogla biti tako v pavolnatem, kakor tudi v volnenem blagu na prvem mestu, dočim je sedaj pri prvem blagu na četrtem, pri drugem pa na tretjem, ter hoče pisatelj to tudi dokazati, da je mogoče, ako se tuja konkurenca onemogoči s tem, da nam Angleži dajo priliko sedaj k,upiti blago, a plačati istega šele kasneje, po dveh letih, ko se bo naša valuta popravila in ko nam bo to lahko mogoče.
V	tem leži njegov predlog, ki ga y drugem članku razprede precej na široko, tako da nadaljnjim njegovim i*-vajanjem vsled omejenega prostora ne morem več slediti, dasi so jako zanimiva, posebno ko ta moz, ki pravi sam, da je večkrat prepotoval naše dežele in da jih dobro pozna, * apodik-tično gotovostjo upa v poboljšanje naše valute, tako da priporoča — in to z uspehom — angleškim veletrgovcem prodajati nam blago na dolg rok, češ, da nam bo lahko plačati ic kasneje. Naravnost nad vse so pa »aniraive nje*
gove sklepne besede, ko primerja našo državo s Kanado, katero najde v več ozirih slično naši. Doslovno pravi sledeče: »Velikokrat sem videl v slučajih, ko se je govorilo o Kanadi, da je nevednost vzrok obsodbe, in tako vidim tudi tukaj mnogo nerednosti <j tem novem evropskem narodu«. Da bi ravno razpršil to nevednosl, je Duncan Stewart napisal svoj članek, ki je ravno ob svojem sklepu poln odkritega prijateljstva do nas, pričetkom in v sredini pa kaže tako temeljito poznanje razmer, da bi tudi nas njegova ugodna sodba lahko podprla, ako nebi sebi zaupali. V tem pogledu smo mu dolžni hvalo ter mu naj bo na tem mestu izrečena, ker nisem še videl, da bi se to storilo v naših listih.
Drugi članek, ki sem ga navedel zgoraj, je izšel v njujorški reviji: »The Amalist« revija za denarništvo, trgovino in gospodarsvo, ki je med najuglednejšimi publikacijami svoje vrste. Spisal ga je Julius Moritzen pod naslovom »Jugoslavia, Balkana reconstruction balance whell« kar je težko doslovno prestaviti a je smisel ta, da je Jugoslavija podlaga za gospodarsko obnovo Balkana. Zanimiv je uvodni stavek članka:	»Ce	gledamo
združene dežele ki so danes pod imenom Jugoslavija, uradno imenovane kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in če pomislimo, da je Srbija resnično pričela svetovno vojno z usode-polnim strelom, ki je vzplamtil Balkanske dežele, moramo občudovati, kako je ta 14 milijonski narod, udru-žen pod žezlom kralja Petra, zmogel vzpostaviti svojo državo in možato izpolniti dbločbe Verzajske mirovne pogodbe.« Ko je pričel s tem poklonom, nadaljuje pisatelj manj laskavo
o	naših finančnih poskusih prvih let, vendar pa je vedno v mejah historika, ki pač mora tudi povedati o dogodkih, dasi isti niso posebno prijetni za fi-načne zmožnosii naših ministrov. Od finančne zgodovine, preide na budžet, konstatira velik primanjkljaj, vendar pa ne kaže nikakega slabega upanja radi naše gospodarske bodočnosti. — Naši naravni zakladi so neizčrpni in ravno v tem vidi poseben pomen naše države ameriški narod, Jugoslavijo je treba navdati z dobrim upanjem v bodočnost, ako se hoče, da se bo razvila in da bodo njene razmere do sosedov Italije, Rumunije, Bulgarije in Ogrske zadovoljive. Nato omenja pisatelj razvojne možnosti naše države, naša prizadevanja za izboljšanje prometa, našteva naše gozdove in obdelano zemljo, našo industrijo, vendar pa imam utis, da je članek pisan brez poznanja razmer, ker gotove geogra-fične pomote na to kažejo. Mimogrede naj omenim, da je Slovenijo kot tako v svojem opisu docela pozabil, pač pa omenja Kranjsko in Štajersko. Več poznanja kaže v hrvatskih razmerah, kjer se pa predvsem naslanja na poročila Zagrebške trgovske zbornice, ter našteva blago, katero dobivajo sedaj Amerikanci iz naših dežel potom francoskih tvrdk (beli in raznobarvni fižol), potom češkoslovaških tvrdk (hmelj), razna zdravilna zelišča potom angleških in nemških tvrdk, nadalje so bile neizdelane kože malih živali, posebno drobnice, oddane v druge države (Italijo?) od koder so bile prodane v Ameriko. Clankar omenja posebno velike pošiljatye denarja naših ameriških izseljencev v domovino in ceni tozadevne zneske zadnje leto. na 55 milijonov dolarjev. Ko navede člankar še velik pomen premoga, katerega je dosti v državi, in je posebno izvrsten oziroma »baje med najboljšimi v Evropi oni, ki se nahaja malo med Trstom«, preide na naše lesno bogastvo, posebno v Bosni, Hercegovini in na Kranjskem ter zaključuje svoje navedbe s statističnimi podatki.
Oh koncu se pokaže zopet praktični Amerikanec, ’ ki opozarja svoje rojake, da ni mogoče sedaj trgovati z nami, dokler ne bodemo spremenili eksport in import ovirajočih neverjetnih carinskih predpisov, ker na tej podlagi ni mogoč promet. Vendar pa prizna našo dobro voljo in da država stori, kar pač more pod sedanjimi razmerami. Zedinjene države ne bodo mogle iti brez pozornosti preko tega dela Evrope, kjer so naravni pogoji vse pripravili za razvoj in se bodo mogle odtegniti potrebni pomoči, da se tej deželi da zmožnost dvigniti se do pravega razvoja.
S	tem konča Moritzen. Ako primerjamo oba članka, onega Angleža Stewarta in tega Amerikanca Moritz-ena, nam pade v oči velik razloček. — Jeden je videl nše dežele, dJal je pri nas in govori iz izkušnje o nas, drugega članek je pisan po karti in po papirnatih virih. V jednem razumevanje našega truda in dela, v drugem skoro odbijanje in nekaj lepih fraz brez vsakega pravega smisla za boj države, da se po hudih socijalnih tresljajih obdrži i vrši svojo dolžpoet. Par vljudnih fraz ob koncu .0 pomoči Amerike, naj nas ne vara in naj nam
bo v svarilu, d;i mi proti inozemstvu ne vršimo svoie dolžnosti. Naše informacije v. tujini bi morale biti mnogo intenzivnejše gojene, naše publikacije bi morale biti v stalni zvezi s tujimi in naša inozemska zastopstva bi morala izdajati v tujini poročila o našem gospodarskem življenju, da privabimo sami tujce, naj se na licu mesta prepričajo o našem delu.
Potem bodo poročila v tujini drugačna in valuta bo ozdravela. Naša dolžnost je, da pazno zasledujemo vse zunanje liste in publikacije, tei da od časa do časa, posebno ob važnih prilikah sami damo tujim listom informativna poročila o našem gospodarskem življenju. Res je, da tuje države potom svojih zastopnikov pri nas vedno pazno motrijo naše delo in gospodarski razvoj, a ta poročila ne pridejo v javnost, to so zaupna vladna izvestja, ki služijo za merilo pri presojanju našega kredita in naše zmoi-nosti. Videti je, da so bila dosedanja poročila tujih misij pri nas malo ugodna, ker so bili uspehi naših prizadevanj v tujini za zunanja posojila ničevi. Temu je treba odpomoči. Jedno pot za to nam pokaže tudi naš Ljubljanski semenj. Parada naše industrije in trgovine je dobro uspela in nekaj članov tujih misij si jo je ogledalo. Nepristranska poročila morajo biti ugodna, ako pa bi mi še sami v tujih listih objavili objektivna poročila, povdarjam »objektivna«,	brez vsakih
olepšav s potrebnimi	statističnimi
podatki — ki jih žal zelo pogrešam na sejmu, saj bi bilo mogoče napraviti grafično statistične tabele, kakor jih objavlja tudi Praški semenj — mislim da bi bil uspeh našega Ljubljanskega sejma tudi zunaj velik.	Za bodoče
leto bo treba poskrbeti za to in predložiti grafično - statistični materija! tudi v tujejezičnih brošurah, ker s tem ostane uspeh sejma trajen. Odpraviti pa bo gotove lokalne razvade, ki st> posebno treznim narodom gnjušne, kajti ako hočemo veljati zunaj in mislim, da gre za tem naše stremljenje, moramo biti trezni in delavni.
Potem bode tujina sodila o nas drugače in nas bo pripoznala za enakopravne. Naše blago in naš denar bosta pa dobila dober glas in ime.
Aloma Company družba z o. z. v .: Ljubljani,
^-Začetek Alome Company, največjega domačega reklamnega in plaka-terskega . podjetja datira se leta m7, ko je g. Peter Matelič ustanovil temelj današnji firmi. Po njegovi smrti vodi od leta 1915 gospod Alojz Matelič znatno povečano podjetje v splošno zadovoljnost domačih in inozemskih gospodarskih krogov. Plakaterskemu podjetju je bila takoj po vojni priključena anončna pisarna, ki je prevzela zastopstva raznih jugoslovanskih in tujih časopisov. Tako je podjetje razširilo svoje cestno reklamno delovanje s časopisno reklamo, zbiranje in oddajo najraznovrstnejšili anonc. Da se reklama še bolje izpopolni, organiziran je posebni oddelek za risanje in izdelovanje načrtov za reklamne plakate, v katerem oddelku sodeluje večina slovenskih umetnikov. Potreba po enotno-urejevanjem čisto anončnem listu, ki pa podaja ob enem najraznejše gospodarske notice, je rodila informativni list ža trgovino, obrt in industrijo »Jugoslovansko borzo«, ki je razširjen enakomerno po celi državi, izhaja že tretje leto in je vsled svojih najraznovrstnej-ših anonc priljubljen med vsemi jugoslovanskimi trgovskimi krogi. Pri listu Je udeležen domači kapital.
Po ustanovitvi trgovsko informativnega biroa, ki išče trgovskih zvez z inozemstvom in posreduje med tu in inozemsko trgovino, je nastala potreba reorganizacije starega podjetja. Podjetje Alojzij Mateliča se je preosnovalo v Aloma Conipany, d. z o. z. in pridobilo na ta način v osebah bratov ustanovitelja na novih domačih delavcih in domačem kapitalu.
Družba je stopila korespondenčnim potom in s pomočjo mednarodnih številk »Jugoslovanske borze v živahne stike z angleškimi in ameriškimi prido-bistvenimi krogi in razpolaga danes z ogromnim tu in inozemskim adresnim materijalom.
V	posebrti meri goji podjetje sejm-sko reklamo. O priliki ustanovitve praških Veletrgov je bilo družbi ponudeno oficijelno zastopstvo in vsa reklama v Jugoslaviji za Češke sejmske prireditve. Živahno delo na tem polju je gotovo dalo tudi iniciativo ustanovitve vzorčnih sejmov v Ljubljani. Glavni Imejitelj tvrdke je član »Ljubljanskega sejmskega odbora« prevzel kot tak nalogo zbiranje sejmskih razstaviteljev, organizacije •sejmske propagande po Hrvatskem in Srbiji in končno razprodajo znakov in legitimacij. Uspeh Ljubljanske sejmske prireditve je zahteval najenergičnejše delovanje iia polju reklame in propagande.
Aloma Company d. z o. z. jc danes v vseh reklamnih strokah, upeljano in Čpedj^zlrmio podjetje« Spr*jorua
j anonce za liste, katdloge, koledarje, os-' krbuje reklamo vseh vrst in plakatira-! nje v tu in inozemstvu, izdeluje načrte [ za umet. plakate, ovojnino in drugo, posreduje pri prodaji in nakupu realitet, aranžira prvQvrsme koncertne prireditve in prevzema nakup in prodajo blaga, ter zastopstva prvih inozemskih firm. Priporočamo Jo kot domače podjetje vsem interesentom.
Električna ura novega izuma. Domačin Ferdo Motnikar, urar v Zagorju ob Savi, razstavil je v ^avihonu E, oddelek 55, na ljubljanskem vzorčnem semnju električno salonsko uro brez navijanja. Ista je s pttijibajočo ploščo na 24 številk. Vidno je tudi ponoči, ako se izvrši kazalce in številke na radium Gre od 3 volt električne moči, tok je pa tudi lahko močnejši. Ve*. plošč priklopljenih k taki uri, kaže,o združene potom žice natančen čas, zatorej Je taka ura posebno pripravna za tovarniška podjetja, urade, šole lil železniške postaje.
Ins. Jaroslav Foerster: Olalen beton, I. del. Založila Jugoslovanska snji-garna v Ljubljani. (Zn uistvera knjižica, 2. zvezek). Cena K 48. Pričujoče delo je zopet pomn> iio našo tako skromno domačo teh ično literaturo in postavilo nov mejnik na Še neizmerno dolgi poti iz odvhnosti tuje književnosti na polju tehnike do osamosvojitve, katero gotovo še v deset letjih ne bomo dosegli ln katere v po polnem obsegu doseči ne moremo In ne smemo; kajti nikakor ne smemo ostati brez interesa za tehniko in njeno literaturo, ki se goji izven mej naše države. Vsekakor pa moiamo jugoslovanski tehniki stremiti za tem, da obogatimo, — če moremo momentano o bogastvu sploh govoriti — našo literaturo predvsem z onimi deli. ki so za domačo prakt!čno uprrabo, t. I. 7,a stavbno obrt in nn?o ir.udstrijo, neob-hodno potrebni. Ta ciil je zasledovai tudi avtor v svoji knjigi o ojačenem betonu. Saj je o;ačeni beton danes oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj ra^ne stavbne konstrukcije. Da ni teorija armiranega betoma ena izmed najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je -s tem podrobneje bavil. Vendar jo avtor s premišljeno razlago spravil ce-
lo	snov v enostavno in pregledno obliko, s tem da je obra naval po vrsti ploščo, tram, rebrasto ploščo in slope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbni tehnik. Tudi najtežji točki dimenzioniranja namreč izračunavanje stremen in za krivi j en ja armature, sta obdelani v tako jasni obliki, da sta dostopna vsakomur, k! po?na vsaj osnovne pojme stavbne mehanike. Izračunani zgledi, 20 po številu, zajeti iz stavbne prakse •bodo prav gotovo vsakemu, ki se ukvarja s projektiranjem armiranega betona, dobri vodniki. Z ozirom na to ne bi smelo pričujoče delo manjkati na mizi nobenega stavbnega projektanta. Ravno tako dajejo pildejane najvažnejše točke predpisa bi šega avstr, ministrstva za javna dela z dne 15 junija 1911 še posebno vrednost. Da je avtor v svojem delu ustvaril mnogo novih tehničnih Izrazov in s tem obogatil našo tehnično terminologijo, Je samo ob sebi umevno; saj Je — kakor vse kaže r- izdajanje strokovnih knjig edina pot, po kateri pridemo res enkrat do popolne terminologije. Z napetostjo pričakujemo napovedanega IL in III. dela, ki gotovo ue bosta gledf skrbne obdelave zaostajala za Izdanim delom.
Lepi* narodna noia. Včeraj sem dl ogledal naš velesemenj. Vsemu sem se divil in občudoval sem lepoto, na katero smo lohko ponosni. 2e sem rnUUt, da bom lahko odšel brez posebne krt« tike, toda, glej ga spaka, tudi tn neka) ni prav. Opazoval sem v nekem paviljonu našo lepo narodno nošo, katero je nosila našo brhko dtkte, toda v*| njena lepota odnosno njena noša le' bila ničeva, ker Jo je kazil pas Izdelan iz samih srebrn, »goldinarjev« z »gtevo pok. Franca Joželo. To mi je vzbudilo spomine na nekdanjega krvoloka in vsa lepota in dobro razpoloženje j« odšlo. Ne omenjam kdo in kje Je ta narodna noša oz. brhko dekli, ki Jo nosi — ona bo že gledala, da Jo popravi v toliko, da pas žalostnih spominov z naše narodne noše izgine. V.
Pridobivajta
nne tinčite!
iJUOtoSD^JA« m sVptemHra 1921.
Sfran S/
Belo lisli o san isHtt
m si
ijb
Biče ubrzo tome godina, kako ie u Beogradu dr. Benes zaključio savezni-£ki ugovor sa kraljevinora SHS. Dne. 23. aprila ovc godine potpisan je u Bukarešta saveznički ugovor medju ČSR i Rumunijom, naskoro poslijc toga zaključio je Take Jonescu u Beogradu sa-,veznički ugovor jugoslavensko-rumuni-ski, a 2. julija o. g. bila je u Pragu pot« pisana vojnička konvencija rumuujskc« češkoslovačka. Sada je boravio u Pragu zastapnik gen. štaba kralj. SHS radi preciziranja tehničklh konzekvencija . .Deogradskog ugovora. Ima tu čitav niz zakijučaka> kojima je savez nasljednih 'država, koji je bio nazvan Malom An« tantom, tačnije definiran, a prirodno i ličvrščeu.
O	vaj savez je jako sredstvo po* retku, osnovanora zajedničkom pobje-dom kao što je pokazao rezultat pro-Jietnega pokušala Karlova. Savezništvo češkoslovačko-jugoslavensko učinilo je ta svoju zadaču. Pokazalo je po novo, kako je opravdano bilo stanovi? te onih, koj! sv u smislu prve poslanice prezl-dentove iz poCetka 1919. godine tražlU ostvaranje saveza s kralj. SHS 111 rešimo radie, adaptiranje njegovo novim prilikama. Nema naime sumnje, da beogradski a isto tako i bukareštskj ugovor dakle ukratko stvaranje t zv. Mah Antante predstavlja u osnovi konverzlju saveznlfikoga odnošaja, koji is postojao t ratu, a trajao svakako do dana, kada je Trijanonski ugovor stupio na suagu.
Na ove težnje za učvršdenje savez-olčke veze sa kralj. SHS nlje se tada svagdje povoljno gledalo. Uzrok je tome blo jadranski spor i strah, da akcentlrano prijateljstvo s kralj. SHS pi pobudi nerazpololenje u Italiji, rad* m je kod nas govorilo o istočnoj orl-Jentadjl, prem da vrlo netačno; niko .valjda nlje dvojk) o potrebi solidnoga savezniSkoga odnošaja prema zapad-uim silama, do kojih u prvom redu stoji stabilnost mirovnih ugovora. Ali radilo •e o korekturi jednostrane zapadne oiijentacijc, koja se tu provodlla ne bez Štete. Težnja, da se Izide na kraj s talljanskim javnim mnijenjem ignoro-vanjem jadranskoga spora polazila »e zatsta od požrešne predpostavke, da m( možema ostati indeferentnima u pitanju. kole tako duboko tangira našu ne-posrednu polltičku sferu. Da takav ostar spor dvaju saveznika nlje bez ne-povoljnib stran« za trečega, koji >eče, da bude onim »trečlm ito se raduje«, je sasvlm prirodno. Ali zato se ne može voditi njegova politika; u ostalom ne dozvoljava ni naia politička pro-šlost Bio Je tu sukob dviju koncepcija, gdje nije moglo biti sumnje o našem stanovi?ta. Naš narod se ntje mogao složiti sa Itaiijom londonskog pakta; a ta Italija je bila u jadranskom sporu. Trebalo Je uzeti u obzir, da ie ta politika bila uspjeinlm oružjem u rokama austro-ugarske monarhije. Naša uspješ-na saradnja sa Itaiijom poduzeta je u simbolu Rlmskog kongresa, t j. u simbole prijateljske sarBdnje taHjanskog naroda s narodlma lstofine obale jadranskoga mora. Ta koncepcija je zna-Čila njednlčku pobjedu. Nema sumnje, da de Italija Rlmskog kongresa nad u Dama uvljek lojalne I spremne savez-nlke i saradnlke. Osnlvatl Češkoslova-Cko prijateljstvo na drugo] bazi znafl postaviti se van stvarnosti. Na kraju bi do Bo bezuslovno do protivnoga Onome, što se htjelo posti«.
Tendencija, da se odgodl preciziranje odnošala prema kralj* SHS u prvom kedu is obzira na eventualna nervozu n izviestnlm talljanskim krugovlma, bila je pogrešna I Iz dmgfit, sasvlm materl-jalnlh razloga. Italija je zaista velesila m odfovarajudtm glasom u sre d jen ju nove Evrope. Ali iz prirodnih razlika radijus njene akcije ne smlje trajno sve jdo dunavske ravnice. Za paralizovanje pokušala madjarske reakcije trebalo Je prlje svega saradnje neposrednih su-sjeda, dakle kralj. SHS 1 Rumunlje. Dvdje j« bio prvorazredni gotovo vitalni Interes. Pokazalo se je takodjer, da bi Italiji, koja stoji na koncepciji londonskog pakta, našla više dodirnih ta-čaka sa Madjarskcm, ne-li drugčije, a ono bar na temelju zajedničkog antagonizma prema kralj. SHS.
Mišljenje, koje je kod nas tada vladalo, nosilo je obllježje ncpotpunog shvatanja političkog faktora —. pro-stori; nije dublje pronlkla svijest, da smo u dunavskoj kotlini Antantorn mi, najbliži i najviše zainteresovani zaveznici; da napokon velesile prestaju b’d velesilama, tada nemaju mogučnostl 111 interesa, da polože svoju moč potpung na vagu.
Put ministra Hadžiča u CSR u Oktobru 1919. godine simbolizuje uspostav-Ijenje veza, koje su se za rata pokazale tako plodnima. Gotovo u Isto vrijeme u Rumuniji. Take Jonescu, sasvim u duhu Masarykove Nove Europe, erta u programu demokratske stranke osno-vu velikog jugoistočnog bloka, koji spaja Rumuniju, CSR, kralj. SHS, Polj-sku 1 Grčku; Izjavljuje nadu, da če taj savez osigurati novim državama mirni
razvoj 1 pribaviti im izvjesnl autoritet u koncertu zaveznika.
Realizacija ovoga plana napredovala je medjutim vrlo lagano. U augu-stu 1920. godine bio je zaključen prvi ugovor sistemizirane serije, politička konvencija češko - jugoslavcnska. Od tog vremena prošla je jedva godina dana, a ipak možemo danas zabilježiti čitav niz pozitivnih vrjednota. Taj ugovor doprinio je, da Je Madjarska formalno resignirala na otpor protiv Tri--janonskog ugovora; da resignira u duši, to bi mogao očekivati samo onaj, koji misli, da se stogoaišnje državne tvare-vine mogu za nekoliko mjeseci sasvim razbiti. Beogradski ugovor je u stvari bio taj, koji je prinudio Karla na povra-tak u Švajcarsku. Beogradski ugovor je bez sumnje stvorio osnov Rapallskoj konvenciji; doprinio je tu ponovo umi-renju jugoistočne Evrope. Tl rezultati su odlični, ali sasvim prirodnL Politička saradnja čehoslovačko . jugoslavenska olakšana jednakora demokratskom strukturom obadvaju naroda, pokazala je u borbi protiv Austro-Ugarske veliku destruktivnu silu i važnu komponenta pobjede. Ta sila je zaista kadra, da stvori pod novim uslovima nove vrjed-note.
Poznato je, da sa Rumunijom prvi pokušaji nijesu donijeli odmah uspješnih rezultata, premda su imali zasluge za pripravu terena ugovoru od dana 23. aprila o. g. Naš odnošaj prema kralj. SHS razlikuje se od našega odnošaja prema Rusiji Pokazale su se dobre strane koncepcije, da se najprlje temeljno izgradi naš savez sa kralj. SHS, kome je gotovo predodredjena uloga: da sakuplja afinitete u svojoj okolini, To je konstruktivna zadača u svježoj prošlosti a bez sumnje inače je i u bu-dučnosti.
Ceškoslovačko - jugoslavenskl poll-tički savez dobio je svoju formulac’,!t» beogradskira ugovorom. Treba otvo-reno priznati, da ta formulacija ne može zadovoljiti one, koji imaju u vidu ognovu ovoga medjudržavnoga saveza i njegovu zadaču. Političko prijateljstvo obadvaju naroda, kome prvu smjernicu daje palnje dostojni list Karla IV* do-slan caru Dušanu, predstavlja staru po« Iitičku, vojnlčku, kulturnu i gospodar-sku saradnju, koja se, kako je ispravno rečeno, pokazala oaobitim istorijskim faktorom. Kako pouzdane osnove ima ovo prijateljstvo u narodnom mišljenju 1 osječanju, Je opčenito poznata stvar. Očevldno je, da Beogradski ugovor ne uredjuje ovoga odnošaja. Paraliziranje madjarske navale je velika funkcija, to treba priznati, ali ovom negativnora (unkcljom iscrpljuje se samo jedan dio zajedničklh interesa, dok su ostali vin ove formulaciji; nema potrebne dubine ni širine. Svjetski rat je pokazao, da sa več no radi o boju armada sa armadama, nego u borbi celokupnoga naroda, gdje vojska predstavlja Samo spo-ljašnju fronta, kojoj smjeraju ! na koiol s« lspeljavaju sile djeloga naroda. Ta promjena u karakteru rata nije ostala bez dubokoga ntjecaja na organlzaclju naroda, staviš« i na njegovu socijalnu struktura. Tome zakonu se pokorava 1 odnošaj država, koje se združuju n za-Jedničku obranu; za njih Iztlazi Iz toga potreba zajednlčke spremi i brižno uredjenje koordinacije nastojanja. Rat le medjutim kako se smljemo nadatl Iz-vanrednim stanjem u životu naroda. Savezništvo bi moralo dakle vrijedlti i za rad u miru. U tom se slučaju radi o tome, da sporazum u ovoj ili onoj formi obuhvata bar one Strane života, u kojima se pokazlvala češkoslovaška-jugo-venska saradnja; radi se ta o saradnji ne samo političko-vojničkoj nego 1 o kulturnoj i gospodarsko!. Teško če ko poricati potrebu, da velika pitanja, u kojima su zalnteresovana obadva naroda, budu zajedničld pomno študirana, ako ne i rlješena. Prilike k tome dala je dosta več sama zajednička geneza obiju država. Stvaratl nove države na zem-IilSta stare gospodarske ejeline rije laka zadača; radilo se dakle o tome, da se zajedničklm mjerama protiv razor-nih struja prošlosti K ovoj širokoj koordinaciji nastojanja mogla bi nas dovesti i velika raznolikost sredstava, kojima če se bez sumnje voditi buduče borbe naroda; treba, da se čvrsta, organizirana zajednica obadviju država pokazuje ne samo prema Karlu nego i prema tnadjarskoj propagandi integriteta, prema Stinesu i svlma sličnim po-kušajlma bnperijallstlike reakcije, Tko se da Iznenaditi, platiče veoma skupo to Iznenadjenje,	*
Jakova tijesna saradnja', o čljč! smo Potrebi uvjereni, imače i velike neposredne vojničke posljedice. Narodi, koli rade u tijesnom sporazumu več u miru, bivaju za zajedničkl obrambenl boj pripravljeni čvrstom vezom Interesa, mišljenj« j osječanja •— kao nekom vezom neravna, koji pod imenom solidariteta valja smatrati za najslgurnlju osnovu alijanse i za garincliu njihovog uspjol-nog djelovanja.
Savezničkf ugovor mor* hvikako rasti na temelju dobrog promlšljanja o Interesima svake ugovarajuče držav«, koju k njemu osim toga mora voditi to-yje«n« osje čaju spontanost« koju pika
neče isključivati iz rekvizita realne pol. saradnje. U velikim stvarima mora osim bistrog razuma pregovoriti i srce. Da li su ovdje te predpostavke? Mislimo, da jesu. Kod nas dokazuje več 1 sam fakat, što le na tako širokoj osnovi stvorena Češkoslovačka- jguoslavenska Liga, da je daleko pronikla svijest o solidarnosti interesa RČS i kralj. SHS. Istotako u kralj. SHS su svjesni toga, da su u savezništvu sa češkoslovačkim narodom u borbi protiv austro-ugarske monarhije postignuti tako veliki rezultati Jugoslavenski državnici ne mogu konačno izgubiti iz vida upravo funda-mentalne prednosti, koje potiču iz sa-dašnjega riješanja medjunarodnoga po-litičkoga položaja našega naroda.
Jaka češkoslovačka država je bari-jera imperijalizmu bio on njemački, madjarski ili habsburški Več samoni svojom eksistencijom veže RčS veliki dio te ekspanzivnosti, koja je tim opas-nija, što disponira sa starim tradicijo« nalnim okvirima iz sjveže Još prošlosti Kakva je materijalna razlika medju današnjim stanjem i onim, kada Češka, ne samo da nije vezala nlkakvih sila, nego kada je kao u srednjem vijeku njena obrambena 1 gospodarska snaga bila aktivnom potporom njemačkom ili habsburškom imperiju, jasno je na prvi pogled. Udaljenost obadviju koncepcija može se brojno ocijeniti, danas predstavlja snažnu količinu 20 do 25 milijuna ljudi sa pažnje dostojnom sumom industrije. Težina ovoga broja pokazuje se na Dravi, Marošu, Adidži, Odri a odista i dalje na Rajni i u cijeloj evropskoj igri sila. To je jedna od konstantnih količina političke Istorije.
Ovo temeljno ispitlvanje Interesa na drugoj državi je faktični necesarium za uredjenje uzajamnog odnošaja. Treba si postaviti pitanje, šta za nas Cehe i Slovake znači kralj. SHS 1 odgovoriti na ovo pitanle do krajnjih konzekvencija. Slično treba da učine i Jugoslavenl s obzirom na RCS. Kad obadvile države odgovore na ovo pitanje pozitivno i pri-stape formuliranju savezničkog ugovora. sigurno neče biti pred lakom za-dačom, Radi se o tome, da se ovoj listini, na osnovu koje če jednoga dana fanati položiti žlvote hiljade gradjana da obseg, koji če ne samo obubvatiti po mogučnostl sve zajednlčke Interese, nego 1 čija če konstrukcija imati dovolj-no snage, da im oaigura životnu sposobnost u svim prilikama. Treba bnati na pameti, da za obaveze sve vrsti nema suda osim qsječaja časti i svijest! o dobro promlšlJanom Interesu obvezano* naroda. U praksi značl to jasno odredje* nje eventualnosti, prava i dužnost! uz očuvanje elastičnosti. U zgodnjoj formulaciji, a isto tako 1 u poznavanju I respektiranju saveznika i njegovih unu-trašnjih stvari valja tražiti glavne garancije tikovim ugovorima,
Veoma lustruktivao Je primjer rrancuske i Belgiji, koje su države pro-ile godine sklopile sporazum o zajed-nlčkoj obrani; došlo je do nlega nakon Izčrpnih tehničklh študija us interesov«-nje široke Javnosti obadviju država. Ova opreznost mora tim prUe privuči na sebe našu pažnju, uzme U se u obzir, da se radi o zemljama, koje čine prema pobljedjenom protivnlku volnlčkt
i	gospodarski veoma jak skup država si povoljnhn geografskim uslovima I dobrim tradicljonalnim medjunarodnim polltlčklm položajem. Na što ta pretji-rana opreznost? Političari, koji su tu sudlelovali, Imali su na pameti ne samo pobjedu, ako ponovo dodje do odluke oružjem, nego prije svega to, da paž-ljivo pripravljenom, širokom saradnjom učvrste tako svoj položaj, da 1 ne bude opasnostl novih konflikata. Pored toga radi se o državama, koje imaju zajed-ničku granicu, gdje se dakle u slučaju potrebe može saradnja, ma u čemu bilo, lakše improvizirati ako se uopče u ta-kovim stvarima smije misliti na impro-vizaciju. BelgiJsko-francuskl sporazum Ide dalje; zajedničklm Intelektualnim Interesima upravlja naročita mješovita komisija. Belgijski mlnistarski predsjed-nik Delacrolx Izrekao je (»Temps« 13. septembra 1920) o daljnjero prošire-nju savezništva ove riječi:
»Vojnički sporazum imao bi biti po-Jačan ekonomski sporazum, premda če uz ra7li«te ekonomske režime obadviju zemalja biti potrebno savladati I teškoče. 'Ali mislimo, da čemo proučivii pojedine tačke ovoga programi do« do sporazuma! Ako su naime obadvjj« zemlje vezane vojnlčklm sporazumom, ekonomski sporazum ponavljam to. je nuždan j potreban, Jer Jedan pojačava drugi.«
Prancurico-belgljski odnošaj je vrlje-dan naše pažnje kao primjer 1 kao fakat koji stvara na zapadu snažnu barijeru, što prisillava protivnika, da obrati pai-nju na istok: a ta smo ml 1 Jugoslavenl,
Treba obratiti pažnju na jedan o šobiti fakat, kad procenjujetno beogradski ugovor. Dodfe ti us češkosiovačko-jugoslavensko-nimunjakl savez ipak do rita, talko, da če to bMl rit simo *a Madjarskom. N«de s« ta rediti vjero-vitno samo o Slovenlh, Hrvatskoj, Banata. Bačko! iti Sedmo gradskol okratko
o	staraj grattid madjarske države, radH
desfPfO« 9MifiR MMMK ***•
u 'današnjoj njihovoj koucepciji. Ove nove države ue mogu se danas pripustiti osječaju potpune sigurnosti. Njihova zainteresovana okolina — a ta treba misliti na pobijedneje u poslednjem rata — nikako neče da vjeruje u vitalnost ovili država, jer to zuači odreči se definitivno svojih vlastitih poli-tičkih koncepcija, koje sc protive,današ-njemu poretku. Može se pravom reči, da če naslednje države biti definitivno izradjene i za te susjede, kad se sr uši pokušaj, da se preobrazi šadašnj! pore-dak, kad ovo srednje i jugoistočne Europe prodje kritičnu fazu. Iz toga sli-jedi za RČS, kralj. SHS, a sigurno i za Rumuniji potreba, da posvete naročita pažnju racijonalnom uredjeniu saradnje. To je put k spremnosti, koheziji bloka i ekonomiji sila, što če ovc države jako trebati. To je put i k trajnom miru u ovom dijelu Europe.
Svršavamo: Kostur ovoga sistema mira i slobode je s tvor eni češkoslovaško - jugoslavenski savez. Prije godinu dana smo pozdravili beogradski ugovor, imajuči na umu madjarsku opas-nost, kao znatan korak naprijed ali ipak kao privremenu formulaciju, koja ne sadržava nikako ono, što leži u starem prijateljstvu obadvaju naroda, a što treba adaptirati novim prilikama. Sam fakat, da isti, šta više i širi ugovor veže danas kralj. SHS i Rumuniju, govori mnogo. Posjet pukovnika Kalafa-toviča daje nam neposredni podticaj za ovo razmišljanje o češkoslovačko-jugoslavenskom savezu. Prama čl. 6 beogradskog ugovora je iduči 14. avgust dan, kada se ima formulirati popravljeni saveznički ugovor, nadju li to za dobro obadvije strane. Pred nama Je dakle godina dana vremena, da obadvije strane promjene svoje interese, pa pristape s bratskom lojalnošču k pri-rodnome dovršetku zajedničkoga djela.
Prag, dne 31. Jula 192f.
Bohemus.
Obračuna te boi©.
Koncem aprila je bil izvoljen občinski svet ljubljanski. Od tega časa je minilo več kot štiri mesece i« vendar občinski svet še ni prevzel svojih funkcij. Mladoliberalci okrog »Jutra« so se zakleli pri Bogu in hudiču, da pod nobenim pogojem ne dopuste, da bi iupanpval v Ljubljani drugi kot liberalec. Mladoliberalci so vsled slučajnega vpliva v Btajt-a^u imeli moč, da to do danes preprečili poslovanje novoizvoljenega obč, sveta. Posluževali ao se v dosego svojega namena največjih političnih	lumparij, izrab-
ljali uradno oblast in lagali po svojem časopisju do neskončne nesramnosti.
Toda vsaka lumparija se enkrat maščuje! ..	-
Vsled mladoliberalniK mahinacij je v občinski upravi zastalo vsako delo. Nujni občinski posli čakajo le mesece in mesece	rešitve. Aprovf-
začno vprašanje z	vso silo trka na
magistratna vrata.	Mestno prebival-
stvo vseh slojev jn vseh strank postaja skrajno nestrpno, ker ni nikogar, ki bi ublažil draginjo in ustavil diyjanje veriinikov ter špekulantov. Zima je pred durmi in nikogar ni, ki bi vsaj za silo odpravil stanovanjsko mize-rijo. Popolnoma nezakonito razpolaga mestno Uradni&tvo a mestnim premoženjem. Od ljudstva izvoljeni zastopniki nimajo pravice kontrole in inici-jative. Voljo ljudstva je pogasila mla-doliberalna klika, ki nima niti v svoji stranki večine, kaj še le med ljubljanskim prebivalstvom.
Magistratni ravnatelj, ki je popolnoma neupravičeno poverjen s posli občinske uprave, je po mesecih zahiranega gospodarstva in vsled pritiska ljudstva, prišel do prepričanja, .da tako ne niOre iti dalje. Obrnil se je zato na pokrajinsko vlado za odpo-moč. Prosil je, da prevzame občinsko upravo novoizvoljeni občinski svet. In kakšen je bil odgovor, Mladolibe* ralni eksponent v pokrajinski vladi je poslal mestnemu magistratu dopis(t ki se glasi;
»Pokrajinska uprava,- oddelek t« notranje zadeve, St. »4.987. Ljubljana dne 30. 8. 1921. Mestnemu magistratu v Ljubljani Na poročilo s dne 27. avgust« 1931, it. 18.599 se mestnemu
magistratu naznanja, ds ostanejo^ po določbi § 16 obč. reda za mesto Ljubljana obč- svetovalci in namestniki v. uradnem poslu tudi po preteku triletne volitvcne dobe, dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Ker nov, obč švet še ni definitivno izvoljen, S« ni konstituiran, in tedaj uradnih poslov še ni mogel prevzetij ima vse. dolžnosti vršiti še stari obč. svet n« čelu starega župana, oziroma podžupana. Mestna občina tedaj ni brez legalnega zastopstva in je tedaj neopravičeno, da so važne zadeve (kakefl
11,	pr. proračun) do sedaj ostale nerešene. Pokrajinska uprava ^predlogu mestnega magistrata, v poročilu z dno 27. avgusta 1921, št, 18.599 ne more potrditi. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič, 1. r.«
Večje nesramnosti 6e ni bik) mogoče misliti. Po štirih mesecih uprav-^ ne anarhije, naj prevzame občinske posle zopet stari občinski svet, ki je že zdavnaj izgubil vsako pravico, zastopati interese ljubljanskega mest; Novi občinski svet je bit pravilno i voljen in za vsakogar je jasno, da ur tudi pravico prevzeti svoje posle. Ce zt novoizvoljeni župan Pesek vsled terorja Žerjavove	klike začasno ne
more prevzeti občinskega vodstva, bi že zdavnaj moral voditi občinske P°* sle podžupan Perič, Toda ne! Žerjav vulgo Kuhn Kuhnding hoče, da prodre njegova volja. In če potem tudi uniči mestno premoženje, če tudi trpi prebivalstvo največje pomanjkanje in stanuje y vagonih in y kleteh! Volja rsegamogočnega Kuhndinga mora obveljati, po vseh	metodah Agromer«
kurjevih časov. Toda gospod Kttbn-ding naj bo uverjen, da ljubljansko volilstvo ne bo	dopustilo konkurzft
občinske uprave, ker ni Lenarčičev, da bi plačali Žerjavove eksperimente.
Stari občinski svet se dobro zav®* da, da ne more prevzeti občinske uprave zopet v svoje roke. Kakor smo zvedeli, je dr. Triller, biVši podžupan,, odločno odklonil, da prevratne t ozirom na citirani ferman pokrajinske vlade občinsko vodstvo. Dr. Triller se ne strinja z mladinsko kliko okrog »Jutra« in absolutno ne more prevzeti odgovornosti, katero bi mu rad naprtil dr. 2erjav,
Mladoliberalci so si izmislili š*.( drugo intrigo. Če so Informacije točne, so pripravili Pribičeviča do tega, da sistira že razpisane nadomestne občinske volitve v Ljubljani dne 90. septembra.	'
Do danes so vedno trdili Jutrovd, da se ponovna volitev ljubljanskega žup&na, oziroma sklicanje obč. sveta,. zato ne more vršiti, ker občinski svet ni popoln, vsled razveljavljenja ko-
munističnih mandatov. Kar čet nočj
so pa spremenili svoje naziranje in intngirajo v Beogradu, da sploh volitev ni potreba.
Zakaj naenkrat ta preobrat v otil-, Ijenju mladinovP Z gonjo proti žu- , pahu Pesku in s tem, da so mlado-liberalci preprečili, da prevzame nav\" občinski svet svoje funkcije, »p povzročili v 'Ljubljani velikansko ra*^’v burjenje. Mestno prebivalstvo je pri čelo na lastni koži čutiti nesrečno H-*' beralno politiko in vse se odvrača od JDS. Mladoliberalci so prišli do spo^, znanja, da bo pri nadomestnih volit-
vah Ljubljana izrekla najhujio ob- ;
sodbo nad dr. 2erjavovo kampanjo- : pfoti občinskim interesom. Mladolibe-’ ralci se boje obsodbe ljudstva in hoTj., čejo zato na vsak način preprečiti vo-^j litve,
Mladoliberalci računajo: nado-,, mestne volitve preprečimo, stari ob-i; , činski svet naj prevzame zopet svoje, funkcije in Ljubljana ima liberalno. vodstvo. Novega občinskega sveta p& ne skličemo toliko časa. dokler s * mi, persekucijami in iaudarji ne uklonimo voljo ljudstva.
Toda računi niladoliberalne klike,;: se ne bodo obnesli. Vihar ljudske ne-oij volje jih bo podrl. Obračun pride in;;; če se ga tudi boje.
Zaenkrat poživljamo pokrajinskegaia'1* namestnika Hribarja, da takoj in bres odloga napravi konec anarhiji, ki je ' > zavladala na Bleiweisovi cesti. Ce so tat pa besede o pravu in pravici fraze, tem bomo p* govorili drugače
id
n-A
Dnevne vesti
»v
Nadomestni občinske volitve se bodo vršile le v tistih občinah, kjer ie Mio razveljavljenih toliko komunstičnlh mandatov, da bi brez teh občinski odbori no Mii sklepčni. Pokrajinske oblasti so dobile od ministrstva navodila, naj take nadomestne Volitve pospešilo,	..	...	.,
— Poziv Slovenkam In Uubltangkim Srpkinjam ter Hrvaticam. Danes opoidne so pripelje Iz Beograda In Noveza Sada okoli II Srpklni. na čelu |im predsednica Narod« nez« Oče«« Sam«.	Hrtajh
Čeva. Sestre, poidite na kolodvor s cvetjem t najodličnejše zastopnice srnaklh In
Skukih ft*eiwklh' oreautzadl! Rolo lugoi-ajovenakih seetar ta Splošno slovensko Ionsko društvo.
— Slavnostne sela »Splošnega sloven. društva«. O priliki 20 letnice •tore. tankega društva a« vrli
dne 11* i m., t. 1, V nedelj^ c;b U. uri dcp. na magistratu slavnostna seja, Te seje s? udeleži 15 SrpktaJ Ir. Beograda in Novega Sada, 4 Hrvatice Iz Zagreba ter zastopnic* slovenskih ženskih organizacij iz Llubbane Maribora, CeJla in Kranja. Udhor posiviva vse Članice, da se udeleže, seje ter vabi tudi druge Slovenke In Slovanke, da počaste s svojo prisotnosti p 20 letnico društva.
Javen shod NSS v Riuiečah pri Zidanem mostu. V nedeljo 11, t. m. po prvr maši priredi Narouiio-socilalhtlčna stranki’. Javen shod na trgu v Radečah, ua katerem govori o splošnem političnem položaju narodni poslance A. Brandner, o nadomestnih občinskih Volitvah pa podžupan mesta Celi*
D.	Žabkar.
—	Poziv Koroški mladini! Gospodične In gospodje Korošci, U stanujete v Ljubila«! »e pozlvltata. d* zanesljivo prfdft« v
s v buj iiict
Nedeljo ob 8. uri na magistral v svrho cvetličnega dneva. Imena sodelovalcev se priob-iiio v Časopisih. — Gosposvetski Zvon.
— Zaplenjena knliga. V Zagrebu Je policija zaplenila H. del »Sovjetske povl-jesti«, delo francoskih zgodovinarjev Seig-nobosa in Metina, katero je provedel in v lastni založbi izdal Stjepan Radii in njeno vsebino pomnožil z opazkami, ki so se zdele policiji sumljive, češ, da sejejo verski razdor ln vzbujajo mržnjo proti državi kot enoti.
— Iz uradnih listov. »Uradni li*t« štev. 106 prinaša dodatek k uredbi o pobijanju draginje življenjskih potrebščin ln brezvestne špekulacije, naredbo pokrajinske uprave ta Slovenijo o ureditvi področja In poslovanja okrajnih (mestnih) nadzornikov za meščanske šole, naredbo o glasbenem ln pevskem pouku na učiteljiščih v Slovenili, o boleznih, ki Izključujejo od učiteljskega stanu ter pravilnik o ustroju šol za slabo nadarjene otroke. — »Uradni list« št 108 prinaša rodbinski začasni pravilnik za člane kraljevskega doma, ter naredbo ministra za agrarno r.efortno o nadzlrateljlh kolonij.
— Glasbena Matica v Llubllanl. vpisovanje v konservatorij oziroma v šolo Glasbene Matice v Ljubljani se redno vrši vsak dan do vštetega 14. t. m. od 9. do 12. In od
15.	do 17. Nadaljnl izpiti se vrše v pondeljek In torek od 9. do 12. dop. za klavir In Isto« dnevno popoldne od 3. do 6. za gosli. Podrobnosti se zvedo v pisarni Glasbene Matice ln na razglasni deski šolskega poslopja.
— Pevski zbor Glasbene Matice obhala 90 letnico svojega obstoja in obenem se bo praznoval 50 letni jubilej Glasbene Matice. Koncertno vodstvo v Jubilejnem letu si bodeta delila g. Josip Mlchl, bivši 15 letni koncertni vodja podružnice Oiasbene Matice v Gorici in pa g. ravnatelj Matej Hubad, ki je skoro celo dobo obstoja pevskega zbora Glasbene Matice vodil koncerte Oiasbene Matice In službuje letos pri njej ie 30. leto. $esne In dobre pevce vabimo v nai pevski <rog.
— Avtomobilna zveza Ljubljana—Celje. Na željo Interesentov se spremeni od pon-neljka 12. t. m. vozni red v toliko, da bo odhajal avtobus iz Celja ob 3.30 popoldne (in ne kot sedaj ob 1.30). Prihod v Ljubljano približno ob 6.30 pop. Otvori se zopet postala pri »Urbančku« Stožice pri Ljubllanl itt stane vožnja do tja 7 K. Prednost pa bnaio potniki na oddaljenejše postaje.
— Slovenska dijaška zadruga v Brnu Mktglaša: Člani, ki žele znižane vozne listke ca potovanje v Brno, naj se priglase do li 1 m. tov. cand. ing. Albert Struna, Ljub-Uana, Linhartova ulica 5. Odbor.
—	Razstava narodnih vezenin v Dubrov-Miku. Tukajšnje društvo »Narodna ženska tadruga« prireja redne tečaje za gojenje in mšlrjanje narodnega veziva. Letos Je pri* Mdilo že petero takih 1 do 3 mesečnih te-iajev, od katerih se Je zadnji vršil nedavno lir Cavtatu pri Dubrovniku. Udeleževalo se ga Je večje število kmetskih deklet iz cav* tatske okolice, takozvanega Konaveljskega polja, kjer je narodno vezenje zelo razvito. Posebno dober sloves uživalo baš kona-veljske vezenine, ki so tudi v umetniškem pogledu, bodisi po dessinu, bodisi po izberi In sestavi barv vzorne. — Dela, ki so lih na Jem tečaju Izvršila preprosta 12—18 letna konaveljska dekleta, razstavljena so tačas v Dubrovniku. So to posamezne vezenine, Cisto po starih narodnih vzorcih, poleg tega pa smiselno modernizirane in aplicirane na moderna ženska oblačila, na bluze, halje Itd. Posebno spretnost In dovršenost dosegajo Konavke v takozv. »prsluklh«, to so ornamentalni okraski spredaj na snežnobell ženski srajci. Ti prsluki so prav smiselno pre-nešenl na bluze. — V zadnjem Času tudi v Dalmaciji Izumira narodna umstnost, z njo predvsem narodne vezenine. To Je velika škoda.
— Dne 18. tek. u 11 sati pre podne Iz-trSlče se zakletva rezervnih oficira I to n Ljubljani, Celju I Mariboru. Rez. ofldrl po-ložiče zakletva n uniformi. Naredjeno Je onima, kojl Je nimaju, da to Jave najdalje do 15. tek. svojim vojnim okruzlma. Moll ae vojni sveštenici pravoslavne, katollčke, muslimanske I evangeljske verolspovestl. da prlsostvuiu tej zakletvl.
— Praznik samostojnih kmetov na Bledu, pne 8. t. m. se Je na Bledu pokazalo, kako silna Je armnda kmetov, organiziranih v SKS, Nad 20.000 ljudi se Je udeležilo tega Impozantnega tabora pod geslom: za edinstveno državo In za neodvisnost slovenske« ta kmeta. Tabor Je otvori! domačin Ažman v romantični Zakl. Predsedstvo Je prevzel načelnik SKS posestnik Pipan Is St. Vida. Kot govorniki so nastopili gg. minister Pucelj. poslanec Urek, dr. JanJii srbljanska kmeta-poslanca Mlloradovlč In Tajnllč, Sanda v Imenu Primorcev In Ogrlč v Imeno •brtnlkov. Kralju Aleksandru se Je poslala ndanostna, ministrskemu predsedniku Pa-slču pa pozdravna brzojavka, ker vsled kraljeve bolezni ni mogel osebno priti. — Nato so bile sprejete razne resolucije In ta* npnica poslancem SKS. Popoldne se je vrlih razstava živine in dirka. Celi dan ]e vladalo prazniško razpoloženje.
— Zopet nova stanovanjska naredba? Zagrebški listi poročajo, da Je minister dr. Kukovec obljubi) v konferenci s ondotno gospodarsko organizacijo, da se stanovanjska naredba nahaja pred zakonodajnim odborom ter izide kmalu v novi zboljšani obliki pred javnost. — Naj se naredba le tako revidira ln popravlja, na obe strani t. J. hišnim gospodarjem in najemnikom ne bo nikdar ustregla.
— Duhovniške plače. Kmalu bodo povabljeni v ministrstvo prosvete škofje na konferenco zaradi ureditve plač katoliškim duhovnikom.
— Za zgradbo uradniških hiš zahteva ministrstvo za socljalno politiko od finančnega ministra kredit 100 milijonov dinarjev. Take hiie se bodo gradile po vse! div žavi.
—»Neverjetna predrznost.« K tej naši notici v št. 207 nam piše dopisnik, da ni* kakor ni Imel v mislih trgovke gdč. Julije Storove v Prešernovi ulici. Nam se taka Iz« Java ne zdi zadostna za resnega človeka, al mora svojo trditev vse’e| dokazati. Pohvali smo ga bili, naj Jasno pove, v kateri «,!» se mu je opisani dogodek pripetil.
s,a bi,a v Prodajalni, nikakor ne urzi, ako lahko za svojo t-dlt^v priseže.
»,„,ZJl0VTki }an'le *°. t>cS- Trt'
£^f n s*v*u iub!ifinI 80 n!,m Poslali zelo ?op,er Poveljnika pri mitra« Ijeskem oddeleniu kapetana Dragoljuba Mi-
li	n^n^VUI *rd°	klofut*
2r.'mr,;S!0““0,1 *“«“*>
.	nreiicah Je bil hvoljjn -a žunana
odvetnik g. dr. Jos Zdolšek, pristal JDS. Dobil je vse slovenske glasove.
— Od lakote umrla. Na Pot.j«tvl v Bizjakovem mlinu Je umrla 1. t. m. 80 letna Marija Salomon, ki je bila nekoliko slaboumna. Zadnjih 14 dni ni hotela ne Jesti ne t* tako da ie umrla naravnost od lakote.
— Velika tatvina zlatnine ln denarja. V Podbrdu je bilo ukradeno trgovki Jožefi Munlk veliko zlatnine, kakor ure, prstani, verižice in zapestnice z briljanti ln diia-manti, dalje okrog 2 kg raznega srebrnega denarja, večja množina cekinov, 2 tisočlir-ska bankovca, 1 tlsočdinarski bankovec In 1800 dinarjev. Sumljiva tatvine sta dva neznanca, ki sta pobegnila bržkotne preko meje.
— Izgnana Je lz naše države 23 letna delavka Nemka Marija Flelscher Iz Judenburga zaradi tajne prostitucije.
— Razne tatvine. Pri posestniku Jer-nelu Zgonc iz Malega Vrha le vdrl neznan tat v stanovanje. Tam je vlomil v dve ama-rl in en kovček. Odnesel je več obleke In blaga In dve žepni uri z verižicama. Vrednost ukradenega blaga znaša okoli 7000 K.
— V Globokem Je ukradel na Isti način kot v Malem Vrhu neznan tat 1200 K denarja in pa več obleke v skupni vrednosti 3800 K.
— Pri prihodu ljubljanskega vlaka v Maribor Je skočil dunajski trgovec Hans Ivan. ki Je bil na llubllanskem velesejmu, k osebni blagalnl, da sl kupi listek za Nemčijo. Ko se ie vrnil, le opazil, da mu le ukradel medtem neki neznanec ročni kovček, v katerem Je imel za okroglo 15.000 naših kron raznega blaga. — Na Dobravi Je ukradel delavec Rudolf dvema svojim^ tovarišema zidarjema. s katerima le skupaj nočeval. sko-ro vso obleko in perilo In ves prihranjen zaslužek. — V Toplicah je ukradla neznana tatinska družba Iz kleti gostilničarja Ignacija Sitarja dva gonilna jermena, diamant ta rezanje šip, neka) obleke, kletarskega orodja, garnituro Orodja za popravo sifonskih glavic, več gumijevih krogljic in obročkov. Tudi so se tatje pošteno napili. Na begu so ukradli še raznim sosednim strankam 10 kokoši ln dva petelina.
—Driavna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Dri. posredov. za delo v Ljubllanl, Mariboru. Ptuju in Murski Soboti Je Iskalo v preteklem tednu od 28. avg. do 3. septembra dela 202 moških in 109 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je Izvršilo 381. Promet od /. januarja do 3. septembra 1921 Izkazuje 23.080 strank In sicer 11.503 delodajalcev In 11.577 delojemalcev. Posredovanj se Je Izvršilo v tem času 6660. Dela Iščejo: pisarniške moči, kovinarji, kolarji, rudarji, strojniki, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, dnlnaril, dnina* rlce, trgovski sotrudnlkl. sotrudnlee, krojači, čevljarji, zidarji, vajenci, vnlenke itd.
V	delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje, mizarji, ključavničarji, čevljarji, kroiačl, tesarji, šivilje, elektromonterjl, slikarli, deskarji, usnjarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenka itd.
Ljubljana.
Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS. Danes v soboto ob 8. uri zvečer se vrši v posvetovalni dvorani mestnega magistrata zborovanje zaupnikov NSS v Ljubljani. Dnevni red: Nadomestne občinske volitve v Ljubljani.
«* Sestanek krajevne organizacije NSS za poljanski okraj so je vršil snočl ob 6. uri v društveni sobi pri Turku. Navzočih je bilo nad 50 volilcev-delavcev s poljanskega okraja. Otvorll Je sestanek predsednik kraj. organizacije tov. Babnik, poročala sta župan Pesek In poslanec Drandner. Zaradi ne-potrditve tov. Peska ljubljanskim županom vlada med volllcl veliko ogorčenje in bodo volilcl v protest proti Jedeesarski gospodi agitirali, da bo zmaga NSS pri dopolnilni volltvi 20. t. m. tem večja. Peska, ki sl ga Je IzvolUo ljudstvo za svolega župana in ki bi delal za delovno ljudstvo, se boji liberalna gospoda ter Intriglra zoper njega na vse načine in se poslužuje pri tem tako grdih sredstev, da se postopanje liberalne gospode gnusi vsakemu poštenemu človeku. Pri volitvah 20. t m. bodo liberalci doživeli poraz, kakoršnega še ni doživela doslej nobena stranka, kajti vsi pošteni volllcl so zoper JDS.
= Kolo Jagoslovensklh sester vabi vse članice, da se zglase takoj v društveni sobi, Šolski drevored št. 2/II. (poleg narodne galerije). kjer dobe srečke dobrodelne loterije v razpečavo. Kolašlce. veže vas dolžnost, da vsaka po svoji moči pripomore k najboljšemu uspehu te dobrodelne akcije!
** Danes, v soboto. Je prvi koncert umetniškega zbora Kubanskih kozakov v veliki dvorani Narodnega doma. Pričetek ob pol devetih* Predprodaja kart v trafiki Dolenc v Prešernovi ulld. Program Jako mnogovrsten. vsebuje osoblto starejše In noveN še ruske narodne pesmi. Poleg teh se bodo na koncertu proizvajale tudi druge slovanske pesmi. Posetnlkom velikega semnja toplo priporočamo ta koncert
■= Preselitev oddelka ministrstva trgovine in industrtle v Ljubljani. Ta oddelek se dne 13. !n 14. t m. preseli Iz deželnegB dvorca deloma na Turjaški trg It 3, deloma na Turjaški trg št 6. Oba dneva se vsled tega stranke ne bodo sprejemale.
«= Hilda CeČ +. Po kratki In zelo mučni bolezni Je umrla včeraj dopoldne ob 10. url gospa Hilda Čeč, soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne. Pokojnica ie bila blaga tiha duša, vzorna gospodinja in ljubeča mati, ki Je živela le svoji družini. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne ob 4. uri Iz hiše žalosti Gruberjevo nabrežje it. 6, na poko«
KillŠče k Sv. Križu. Naj počiva v mlrul udo prizadeti rodbini naše sožalje!
*= Napačno zaročno naznanilo. Zaročno naznanilo v »Slovencu«, da se Je zaročil urednik »Ljubljanskega dopisnega urada« g. Tone Zobec, ne odgovarja resnici. Notica Je bržkotne prišla v Ust radi slabo umevane šale.
Rodbinski blagoslov. Dne 6. septembra Je gospa Godec Iz Zgornle Šiške porodila sinčka-dvolčka. ki sta tehtala takoj po poroda vsak po 9 kg. Novorojenčka sta čila In krepka.
- Podstrešna stanovan/a. Pod tem naslovom prinaša včera|šnjl »Naprej« Jako umestno In aktualno notico, v kateri svetuje z ozirom na silno pomanjkanje stanovanj In neprimerno maloštevilno gradbo novih stanovanj s dvema ali eno sobico ln s kuhinjo. Gotovo bi se dobile tudi stranke, ki bi rade date na razpolago en del vsote ta stanovanja. To posolilo bi se odtegovalo potem v obrokih pri najemnini. Ta nasvet Je Jako dober in ga tudi ml priporočamo gospodarjem in merodajnim uradom.
— Velesejmskl znak s štev. 23.126 se Je našel. Lastnik ga dobi proti Izkazu legitimacije Iste številke v upravi našega lista.
*=» žeparji na velesejma. Kljub Jako strogemu policijskemu nadzorstvu In var* stvu se vendar le vtihotapljajo na velesejm razni elementi In lepnl tatovi. Sicer se ni ukradlo le nič posebnega, vendar pa se je dognalo, da so nekateri Žeparji navzoči In čakajo prilike. Tako se Je pripetilo Joslou Mraku Iz Rimske ceste, da mu Je segel neznanec v žep suknjiča ln mu potegnil It njega listnico, v kateri Je bilo 1800 kron denarja. Mrak je v zadnjem hlpd Čutil In opn*
zli tatvino ln krepko pograbil za tatinsko roko. Toda žepar je spusti! listnico, se Iztrgal Mraku iz rok in Izginil med množico v paviljonu.
*= Smrtno nevaren padec. Na gradišču pred Kolizejem je padel delavec Rujan Cr-tallč v 3 m globok jarek. Dobil je smrtno-nevarne poškodbe. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
= Ponesrečen jahač. Na Flgovčevem dvorišču v Ljubljani je padel z žrebca Matija Papež iz Vevč pri Žuženberku. Dobil je težke poškodbe na hrbtu. Odpeljali so ga v deželno bolnico.
= Prepoden tat. Na Viču-Ollncah je prodajal nek neznan moški moško kolo znamke »Rambler«. Slučajno je prišel v bližino stražnik. Ko ga je prodajalec ugledal, je pustil kolo ln pobegnil. Kolo, ki le gotovo ukradeno, dobi lastnik pri policijskem ravnateljstvu soba St. 18.
«= Zamenjan le bil v kavarni »Union« v četrtek zvečer črn skoraj nov površnik za starega z monogramom D. 1. Dotlčnlk se prosi, da odda zamenjan površnik v pisarni Žitnega zavoda. Krekov trg 10, kjer dobi svojega.
Maribor.
L obrtna razstava v Mariboru, d. t. m. ob 9. dopoldne se je otvorila v obširnih prostorih Goetzovega poslopja 1. obrala razstava v Mariboru. K otvoritvi, kateri Je prisostvoval tudi minister za so; \ilno politiko dr. Vekoslav Kukovec so se zbrali razni zastopniki tukajšnjih državnih, avtonomnih In vojaških oblasti, trgovinski« In obrtniških krogov In mnogo drugih odličnih gostov. Prvi je pozdravil navzočne predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. Fr. Novak, ki je naglašal velik pomen te prve razstave, s katero nudijo domači obrtniki, širil Javnosti vi led v svojo delavnico In svole znanje. Natu Je govoril minister dr. Kukovec, ki J« v imenu mestnega zastopstva otvorll ra^ia*«. Za njim je govoril le InŽenjer Turnšek, ravnatelj obrtnega pospeševalnega društva, ki je povdarjal, da mu je nudil pogled obrtne razstave mnogo taksnega, česv niti na ljubljanskem velikem semnju ni mogel najti Nato so si navzoči ogledali razstavo, ki nudi pestrobojno sliko Izdelkov naših domačih obrtniških krogov. Razstava, ki zavzema veliko koncertno dvora.io v Uoetzovem poslopju, kakor tudi številne prostore v I. nadstropju, se Je ud-JežIlo blizu 100 obrtnikov. Njihovi izdelki so mestoma prave umetnine ln so izzvali c d* krito občudovanje. Obrtnemu društvu, kakor tudi obrtnikom samim Je mogoče lz srca čestitati na krasni prireditvi, ki bo gotovo dokazala, koliko preveč so se naši razni konzumentni krogi naslanjali na Inozemstvo, ko Jim vendar domača obrt n vil Isto v ravnotako dobri In solidni Izdelavi. Reči se mora, da Je obrtna razstava za mesto Maribor velik uSpeh in zelo bi bilo želeti, da si Jo ogledajo tudi mnogošteviin! posetnikl ljubljanskega semnja. Skupni vsestranski Interesi za trgovino In z njo za domačo obrt bo dal tudi našemu malemu producentu potreben ugled ln mu zago'ovll Pozicijo, ki mu gre po njegovih odličnih sposobnostih.
V	sredo Je nastopil v veliki dvorar.1 Narodnega doma pevski zbor kubanskih kozakov pod vodstvom svojega pevovodle Sokolova. Občinstvu, ki Je polnoštevilno zasedlo dvorano in galerije, se je nu<’.il Izreden umetniški užitek. Dvajset mož bro-lacl zbor Je prednašal vse pesmi ^ pamet. 1 *mc1* yeCln0ll,a častirikl, med katerimi jo opernih pevcev, nastopajo v svojih slikovitih kozaških uniformah. Olasovi so krasni, polni In blagodonečl v vseh ni-jansah prednašanja. Občudovanja vredna Je železna disciplina zbora, ki sledi vsaki najmanjši kretnji svojega pevovodje. Pesmi, kakor tudi razni kozaški plesi so vzbudili med občinstvom nepopisno navdušenje. Neštetokrat so poslušalci s dolgotrajnim ploskanjem zahteval! ponovitve te ali • ne točke, toda neizprosni pevovodja se ni dal preprositi za noben dodatek. Ker več str> ljudi v sredo ni dobilo več vstopnic, se 14 koneert na splošno željo v četrtek pjpjvII z novim, Izbranim programom. Uspeli je bi! enak prvemu sijajen. Mariborčan! so hvaležni ruskim umetnikom za redki užitek, ki so mu ga nudili s svojo prireditvijo.
V	soboto ln v nedeljo zvečer prlrede ruski umetniki tudi v Ljubljani dva kon;crta.
Gostom, ki v ranih urah prihajajo v Veliko kavarno, prav neprijetno olie na uho silno glasno Ivabčarjcnje in tahouknje kavarniških uslužbencev In brezobzirno, moteče prepevanje kuhlmske služinčadi. Tem mučnejše se občuti laška govorica v času, ko nam časopisi prinašajo dan z<i dnevom nove vesti v nasilstvlh, ki lih trpe naši bratje v Primorju. Upamo, da tic zadene lastnikov kavarne v um pogleuu nobena krivda, ker izrabljajo uslužbeml baš njuno odsotnost v jutranjih urah na svoj način. Upamo, da bo to opozorilo zad sto valo, kajti konečno gosti prihajajo r ka varno zato. da tam mirno UtJco čltaj<» ču sopise.
Za ravnatelja mariborskega mest. ma
glstrata Je Imenovan okrajni komisar g Anton Koechler.
Na državni vinarski In sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko le*o s
16.	t m. Ta dan se morajo vsi gojenci od
10.—12. ure prijaviti v pisarni ravna:elj-stva. Pričetek pouka v novoustanovllenl srednji vinarski, sadiarskl In poljedelski šoli pa se bo še kasneje razglasil.
Na ljudski šoli v Pobrežju sta razp'* sana 2 učiteljski mesti. Prošnje Je vlagati do 12. t m.
Na vseh mariborskih ljudskih ln me-Ičanskih šolah ter otroških vrtcih se yr!l vpisovanje otrok dne 12. m 13. t m,
čilu »Jugoslavije« zopet vrnili mestni, občini mariborski. — Kaj čakajo, da i-jtega n* vrnejo tudi mestni občini celjski, kat. se je zahtevalo ponovno že v prejšnjem mestnem sosvetu, kakor tudi /,c sedaj v novoizvoljenem občinskem svetu.
Izgubljeno blago. Dne 18. julija t. i. je bila na cesti med Levcem in Petrovčami najdena bala blaga za obleko. Lastnik dobi istega na policiji v Celju.
Tatvine. Celjskemu mestnemu uradniku Rado Bašu je bila v pisarni ukradena listnica z 1200 K denarja. Tatvine je bil osumljen brezposelni trgovski pomočnik Franc Otorepec. Pri niegovi aretaciji so res našli pri njem ukradeno listnico In denar. Domneva se, da ima Otorepec na vesti še več tatvin. — Čevljarskemu mojstru Štefanu Straieku v kovaikl ulici je bilo
v	spomladi In poleti ukradenemu za oi'e'<o 10.000 K usnja, čevljev In drugega biaga Policija je dognala, da ie izvršil tatvino njegov prejšnji pomočnik Josip Oabron v zvezi z vajencitna Filipom Glavškom in Ivanom Vidrihom. Vsi tiije so bili aretirani — Oabron že preje — ter oddani v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Popravek. V štev. 214. našega lista Je celjski rubriki bila vest, da ie bila aretirana radi vlačuganja uradnica gdč. P Rutar. Ugotovljamo, da vest ne odgo/arj? resnici in da bazira aretacila na šikani nekega policijskega uradnika.
CeHe.
Veliko ItevHo celjskih obrtnikov je na prašnik 8. t m. skupno posetllo ljubljanski veliki semeni.
Celjske šole. Na deški okoliški šoli (Razlagova ulica) se bodo vpisovali učenci v ponedeljek 13. t. m. od 8. do 12. In od 14^-16. ure v šolski pisarni. Na to šolo se bodo vsled pomanjkanja prostora spre Jemali samo učenci, ki stanujejo v celi«ki okoliški občInL — Driavna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje goj'..n. cev in gojenk za šolsko leto 1921, 1922 se vrši danes v soboto 10. In Jutri v nedeljo U. septembra od 8. do 10. ure. Redni pouk se prične 15. septembra.
, Na aovlh meščanskih šolah v Žalen In Šoštanju pri Celju ae vrli vpisovanje dno 15. septembra.
Zdravilišče Dobrna pri Celju prevzame te dni zdravstveni odsek v Ljubljani na podlagi saredbe ministrstva ta narodno zdravje.
Šolski referat so na podlagi odioka pokrajinske uprave v Ljubljani, po poro
Trgovci s papirjem in šolskimi potrebščinami, naselite se v Ptuju I Tukajšnji edini trgovec Blanke, zagrizen Nemec zalaga gimnazijo, meščanske šole in vse druge okoliške šole z vsemi potrebščinami. Dela z velikanskim dobičkom. — O njegovi zagrizenosti naj bo dokaz samo to, da je ob prlliKi smrti Nj. Vel. kralja Petra razobesil majhno zastavico iz papirja, dočim je poprej oh pri-liki smrti soproge znanega O miga imel na hiši veliko črno zastavo. Da ni imel sedaj zastave, se ne more Izgovarjati.
Da se ne bo godila krivica gosp. kapetanu Saskijeviču popravljamo dopis, priobčen dne 7. sept. v,tr"ko. da je začel med tem časom nositi 7Š ni trak.
Odvetniško pisarno je otvoril gosp. dr. Anton Horvat skupno z gosp. dr. Ivanom Fermevcem. — Sedaj Je v Ptuju U odvetnikov.
Sin proti očetu. Ker je Franc Krajnc Iz Vurberga posvaril svojega sina Alojza, kI ie prišel vinjen domov, o njegovem razuzdanem žlvllenju. ga je le-ta z lltersko steklenico udaril po glavi In težko ranil.
Šport In turistika.
II.	Športni teden v Ljubljani. Drugi dan Športnega tedna se le nadaljeval z lahko-atletlčnlm mitingom, ln sicer s propagandno štafeto skozi mesto, kjer je izmed štirih štafet prišla »Ilirija« s 6.52 prva na cilj; druga »Primorje« s 7.1, tretja »Jadran«. Pri finalu na 100 m si je Perpar (»Primorje«), kot je bilo tudi pričakovati, priboril prvo mesto s 11.9 sek., drugi Beneš (»Ilirija«) 12 sek., tretji Starc (»Primorje«). Prvo mesto v teku na 200 m se je prisodilo Perparju (»Primorje«) s 24.1, drugo Benešu (»Ilirija«) In tretje Starcu (»Primorje«) V teku na 400 m je zmagal Beneš (»Ilirija«) s 58 sek., drugi Starc (»Primorje«j s 58.5 sek. — Popoldne ob drugi url so se pričele plavalne tekme na Ljubljanici. Rezultati so sledeči: 50 m dečki: M. Blelwels (LJ. S. K.) 45.6 sek. — 50 m JuniorJI: J. Zore (»Primorje«) 42.6 sek. — S 50 m sprintom sta Milan in Karol Vrečko (»Primorje«) postavila s časom 32.6 sek. nov Jugoslovanski rekord. — Športna statuta (50 m prsno + 50 m stransko + 50 m hrbtno + 50 m sprint): tu sta sl štafeti S. K. »Primorje« priborili prvo in tretje mesto; prva štafeta (Kalin, Trumblč, Debelak, Vrečko K.) s časom 2 min. 8.4 sek.; drugo mesto ima štafeta LJ. S. K. — Potapljanje: vsa tri mesta pripadejo S. K. »Primorju«; Janežič s 50 m kot prvi. — 100 m hrbtno: prvi J. Medved (LJ. S. K.) s 1 min. 37.4 sek. — 100 metrov stransko: prvi Navinšek (Lj. S. K.) s 1 min. 30.4 sek. Obžalovati Je le, da se hbrtnega In stranskega plavanja nista udeležila tudi Jugoslovanska prvaka M. Debelak (»Primorje«) In Verdjer (»Primorje«). — 100 m prsno: Švigelj (Lj. S. K.) s 1 min. 27 sek. — 300 m dame: prva Marta Premelč (Zen. tel. društvo) s 5 min. 47.4 sek. — 10U0 metrov sprint: prvi Fedor Švigelj (Lj. S. K.) s 17 min. 22.8 sek. — Skoki dam: prva Regina Ručigaj (LJ. S. K.) s 23.7 točkami od 28 dosegljivih. — Skoki Junlorjev: prvi Milan Potokar (»Ilirija«) s 42 točkam! od 45 dosegljivih. — Skoki seniorjev: prvi Srečko Kordellč (»Ilirija«) s 88.7 točkami od 94 dosegljivih. Nov jugoslovanski rekord je bil dosežen tudi pri 100 m sprint, in sicer zopet z brati Vrečko. Oba bi po sistematičnem treningu brezskrbno mogla tekmovati z uspehom na mednarodnih tekmah In sta nesporno danes najboljša Jugoslovanska sprin-terja. Milan Vrečko je preplaval 100 m v času 1 min. 13 in ena petina sek.. Karol pa takoj za njim v skoraj neopaženi razliki.
Splošni vtis plavalnih tekem Je ta. da Je plavalni šport kvantitativno v Sloveniji šele v povojih. Uspešno sta si konkurirala edina dva kluba, In sicer »Lj. S. K.« in >S. K. Primorje«; prvi se je odlikoval s kvantitativno udeležbo, ki gre sigurno na račun lepih plavalnih naprav ob Ljubljanici, drugi pa številnim in kvalitativnim nastopom in postav novih Jugoslovanskih rekordov. Nogometne tekme niso nudile publiki nobenega športno pomembnega vtisa, kakor bi bilo pričakovati od prireditve v okvirju Športnega tedna. Kombinirana moštva Ljubljane sta Igrala s 4 : 3 (črni proti vijolčastim). Igr® Je podala precej verno sliko srednje dobrih drugorazrednih moči ljubljanskega nogometa ln vsekakor zastoj, če ne propad nlegove nogometne višine. Igra reprezentance Ljubljana proti reprezentanci Celje Je vsebinsko razočarala, ker se celjska reprezentanca ni Javila v svoji naiboljšl postavi. Celjski atletiki se namreč niso odzvali povabilu itttako je igralo kompletno moštvo kluba »Celje« kot reprezentanca Celja. Tudi k temu razočaranju. ki ga nam Je pripravilo vodstvo Športnega tedna oziroma nogometni podsa-vez, se obrne no pri sklepnem pregledu.
Kaj to pomeni?
O	službenem osobju stalne bolnico v Mostaru. ki ima kot upravnika bivšega avstrijskega črnorumenega »k. u. k. Stabs-arzta« dr. Mate Jelača, o katerem je časopisje že svojčas pisalo, se čujejo stvari, ki ne delajo časti ne bolnici, ne celi državi.
V	pisarni omenjene bolnice se nahaja kot računovodja neki narediik Dragoljub S., ki rodi v svojem revirju tudi nekaj zajcev, golobov In svinj.
. Temu sta se zadušila po noči dva zajca. Narednik Je dal uloviti mačko, v kateri je
sumil zločinko. iri jo pred zbrano kompnnijc vojakov — večjidel Slovencev »kaznoval«. Izdrl ji je s; kleščami vse zobe, porezal kremplje in ušesa in ji navezal na_ rep veliko francosko' konservo. Mačka, je sevedf v velikih mukah poginila. Tudi poročnik te bolnice Miiutin M. se je proslavil s podob tlim činom. Ena svinja je prišla, ker so biki vrata bolnice odprta v vežo ibte. Potočnik je dal- povelje, da se svinjo vjame in kaznuje s petdnevnim strogim zaporom (brez jedi ln pijače). Radi grozne vročine l_e svinja poginila žeie in gladu. Tretji slučaj je še bolj markanten: Bivši narednik te bolnice, gosp. Zlatko Planinec, Celian je obolel In zato prosil za odpust. »Višli« ansambl bolnice je pa hotel zadnje dneve bolnega narednika ogrenitl. Upravitelj dr. Mate Jelai ga sploh ni hotel Izpustiti in ga v ta namen proglasil umobolnlm (Psychosls). Vedel Je namreč, da bo narednik, kot pošten ln odkritosrčen človek, odkril svetu vse podlosti, ki se dogajaio v bolnici. Vendar doktorju to ni uspelo. Narednik |e bil spoinan za zdravega (na umu) In odpuščen. Par dni pred odhodom ga je napadel na javni cesti por. Miiutin M s takimi fljnkarsklml Izrszt, da so. se zgražali vsi poslušalci. Navse« za.lnle se ga je lotil celo dejansko. — Isti le tudi govoril javno, da bo dal svoji četi povelje, da narednika Planinca pretepe do smrti. Napadel. ga je baje zato, ker je čltal »Jugoslavijo« in jo posojal tovarišem. Narednik je prijavil komandi Jadranske divizije pritožbo, ki pa je bila šla »ad aeta« narednik pa ie bil kaznovan kot obrekovalec. Kaj naj to pomenil Tega ne smemo trpeti v naši državi. — Kasr.rna na) bo iola vojaku ne pa mučilnica. Slučaj Je vreden premišljevanja ln energičnega nastopa me* rodajnih faktorjev.
Zahtevajte
JUGOSLAVIJO*
Dvatisočletna kul* tura v polnem razmahu.
Poročila o fašlstovsklh nasiljih postalajO že dolgočasna in pusta. Obravnavalo se V njih tako navadne stvari, da se človek sploh več ne zgraža In vznemirja. Nekdal tako senzacijonelne vesti ne vplivajo več na ob* činstvo In Italijanska, vsaj primorsko Italijanska žurnalistika obupuje. Nasilna smrt našega človeka na tem krvavem ozemlju postaja po njih poročilih samoumevna, požig narodnih hiš nujna potreba. To Stoli kot paragraf v pravilniku za njihovo kulturno delovanje v »Novoodrešenlh krajih«.
Moteli so naš rod ugonobiti matertjeln«s Vzeti so mu hoteli telo, da umre duša. Po. žgali so vse — vlada ni trenila z očeaom -« ubili so jih mnogo — morilci dobivalo nagrade. A vendar — ni se jim posrečilo tn* treti čilega primorskega Slovana.
Sedal skušajo drugače. Vsaj zdi S« po njihovem zadnjem navdušenem činu v Vipavi. Ljudje, ki jim Je Dante bog, ne priznavajo umetnosti — vsal diugorodne ne* In vendar cel svet kriči: Umetnost Je mednarodna!	,	‘
V	Vipavi Je bilo že pred vojno drultv#* no življenje v precejšnjem razmahu. Po požrtvovalnem trudu pok. g. Antona Hrovatina so pričeli zidati potrebna prostore« Dvorana Je lepa. lokalnim razmeram primerna in umetniško poslikana. Slikarski dela Je dovršil mlad slikar. Tržačan ščuka« Pripominjamo, da sl Je ta pridobil mofi avo-Jega Idealnega upodabllanja v Firenc!, nn umetniški akademiji »Istituto dl Belle Artl«« Motiv dekoracije dvorane Je povzet It likalnega življenja. V ozadju dvorane spletati dve mladenki v narodnih nošah venefl cvetk. Pročelna slika nad odrom kaže sal Nanos in za njim vshalajoče solnce. *i vznožju Nanosa sedi mati t detetom v naročju in mladega moža, ki drži v rolo masko. Alegorija Je krasna In značilna.
In militarizem Italije se Je stresel pred lo sliko.., Kapitan Paclflco Je obvestil O sliki generala Ferrara v Goric! In mu skrivnostno namignil: Solnce Je Jugoslavija! O*-neral je takoj obiskal usodno sliko. Ko Jo JO zagledal. Je vskllknll: »Monte Nanos — sole jugoslavo!« (Nanos In Jugoslovensko ce) in na mestu prepovedal prireditev. »Edinost« pripominja umestno: Kaj smo ml krt-
vi	da vshala solnce od pamtlveka čet Nanos v to dolino? Ce bi g. Ferraro f« praj izposloval pri mednarodni konferenci dovoljenje, da bi solnce vshajalo od tahoda. M se slikar prilagodil naravi.
Za stvar se Je zanimal tudi posl. Wfl-fan, ki sl je ogleda sliko In posredoval U! pristojnem mestu. V njegovi prtčujočnostl ati pa vdrli ardltl v gostilno In s klief: »Abbass«
1	sciavi!« začeli izzivati. Wllfan se Je poslovil. Toda obstopili so njegov voi ln taCen dejansko Izzivati. Tudi v dvorano so hoteli vdreti, kar pa jim Je orožnlštvo tabranlta. In vse to vsled »sole Jugoslavo«. Naj le pazijo. da ljudstvo ne bo res resno nastopilo* Kaj, ko bi ml hoteli biti v trgovin! tako »la« temacljonalnl« kot so oni v umetnosti.
Podpirajte družbo sv. Cirila in ?\etodtt.
NSegova prva racaa
Dovolite, da ga vam predoUm!
Pred nekako štiridesetimi leti ti W nosila babica h kistu v Zakot, dane* tehta trikrat toliko Kilogramov, kako« Šteje let, ter ima okroglo Jstotollko milijonov premoženja.
Gospod Jernej Kolar Je precej pozno odkril v sebi 1 lovske zmožnosti. Prel vojno sta z zakonsko polovico metaln ob policijski uri glasne latrkane goste iz krčme, takrat sc nt mogel brigati z« take posle. Se ma:;j pa mu je preosta-jalo časa med vojno, ko kot za fronto nesposobna oseba in dober kristjan zalagal vojaštvo z raznimi pošteno krščenimi vinskimi tedeM. Zato pa Jt tudi »Bog blagoslovil njegovo početle«-Do danes se mu je irnostilo r-množeflj* v geometrijski postopici let '"ko, da bi
mogel živeti mož sot zasebnik udobno
od dobičkanosmh deležev svojih mno-gobrojnih delnic; toda ker ima še vsak pošten človek vrhu tega kak. poklic, sl je kupil ličen gradič Poj^ka*, kjtt'
zapoveduje in ukazuje z »gospo Leni« otrok mu Bog ni dai — svojim Uslužbencem s kraljevim dostojanstvom. Zdaj so sa jeli zanimati tud: zajci, ki so sladkosriedall na fižolu spomladi, tor jerebice in fazani, ki pa jih razloči še dandanes najbolj gotovo po okusu, kadar pridejo pečeni na mizo.
Na zadnji dražbi je izuražbal korenjak lep okoliš. Sitni tamieci so sicer preeci glasno ugovarjali, pa na konec je zmagala tehtna oseba u še težja mošnja. — »Leni-ženka! Race, doli na ribnikih že izborno frčijo. Kai praviš, ko bi ti jih nekoliko nastreii! za kuhinjsko uporabo?«
»Oj Jernejček! Iz te	moke	ne	bJ
kruha. Sam mi	ra,aš zabadava	za	ra-
cami. Povabi raje v izpremembo nekaj ožjih prijateljev k nair, da se poizpre-hodite, saj ti maio gibanja ne bo ško-diio.«
»Prav praviš, Lencica! Klet je dobro založena z vitkimi steklenicami in trebušastimi sodi raznih vinskih letnikov in vrst, za	pod zobe	se pa	pri	nas
Še tudi vedno	kaj dcoi.	Odvetnik	dr.
Gričar in profesor Čurin se mi gotovo ne izneverita.«
Že tisti dan je odpeljal poštni voz dopisnici v M. in v nedeljo nato sedi že lovska trojica Židane volje pii večerji na gradu.
Graščak, odvetnik in proieso: so bili rojaki, doma iz iste ✓asi ter so že marsikako polomili skupaj. Poznali sc se iz mladih let; pozneje jih je sicer življenje ločilo, a po pieviatu so prišli zopet v ožje stike. Lansko leto so se udeležili vsesokolskega izleta v Prago. Da se hitreje najdejo v goječi, so si izbrali bojni klic: »Živijo Leni!« na predlog gospoda Kolarja v s-ojo ženko šj vedno zaljubljenega. Siedi nepregledne množice izgubi Jeinej na mah oba spremljevalca ter začno vpiti z glasom, srce in mozeg pretresujočim:	»Živijo
Leni! Živijo Leni!« Urnih krač se pojavi enolična oprava poleg njega, gu vlače za rokav ter ga vabi s seboj^ Z vso razpoložljivo zlo ornostjo pripoveduje trebušnik stražniku po slovensko, da ni njega klical temveč svoja tovariša, ki sta se mu izgubila v gnječi. Toda Ceh ga ne razume, ga krepko po tegne za rokav in ga hoče s silo odvesti s seboj. Gospod Kolar pa ima nemalo stojnost ter ga ni karsibodi pre-.makniti iz mesta. Ze postajajo šetalci pozorni na prizor, ko se prikaže rešilni angel j v podobi dolgokrakega profesorja, ki dopove stiažniku po češko, da njegov prijatelj ni komunist in ni klical »Živijo Ljenin« temveč »Živijo Leni?, kar je pred zakonom dopustno, ko je tako ime zakonske mu žene. Še le ta razlog zaleže. Vojaško pozdravi stražnik ter se odstrani. Jernej na sc je po-sihmal pridno držal svojih' tovarišev, ki sta ga tudi srečno dovedla zopet nazaj v okrilje njegove ljubljene »Leni«;
, Lansko leto sta ga hudomušneža spravila tudi prvič s seboj na lov, kar je debeluhu jako laskalo. Ko so se ob pozni uri vračali v mesto, sta mu dopovedala, da zahteva lovski abičaj streljati pred mestno posvetovalnico na povelje najstarejšega. Odvetnik prevzame poveljevanje. »Pušk; kvilku! Jernej, držiš li prav oba jezička? Sprožili bomo obe cevi naenkrat. »Lrbro, iu že imam pod prstoma.« »Torej — po-rzor! Pu-caj! Bum! Bum! Trebušnik je /Streljal sam. Okna so se začela odpl-1 rati, redki ponočnjaki obstajati na ulici. Na mah pridrvi iz magistrata uniforma, /ie ena in še ena. Posledica 500 K kazni ali osem dni zapora! Oba liudomušne-ža sta hotela še drugi dan popokati smeha. Jernej je bil tisti večer užaljen. Zjutraj pa se je smejal ž njima dogodku in pripomnil: »Da me le zaprli niso!«
Tako so si obujali različne spomine in se kratkočasili pri kristalni kapljici pristnega Jeruzalemca do pozne ure duhov.—’ —
Kakor žarka škrlat&sta obla je prir Itlkalo drugo jutro solnce izza Smreč-nikovega grebena in se začudilo, kajti v odprtem oknu prvega nadstropja je zagledalo svojo — lastno sliko namreč rdeče žareči obraz lužnega gospodarja, ki je zapovedoval z jarim glasom spodaj stoječemu kočljažu ter mu dajal
razae nasvete in naročila.--------------
Ze stoji kočija pripravljena in o:.rrewiljcila na dvorišči!. Nestrpljivo bi-jtffca vranca po pesku, otepata nadležne’ tnufce ter stresata z glavo. Dekla privleče mogočen jerbas ter ga postavi vrelo pred lcočjaža Matijo, da zazven čilo steklenice ih komer v c. Ccz_ hcko-lii.o časa se pojavi med pročelskim vbodom junaška trojica z nahrbtniki v spremstvu dvcii klapeuhih četveronož-eev. Puškine cevi se bliskajo v žarkem iutrairfem solncu, v pasih rdečijo, zelenijo in rumenijo naboji. Strahotno jih is gledati v polni vojni opravi, kakor dn so namenjeni na Kačake. Spodaj tičijo v dolgih škornjih, pleše jim skrivajo podjetni klobuki, okoli pleč sc natezajo ali drgetajo zelenkasti jopiči, ki so jim žepi natrpani z raznimi tobačnimi Icoccni. Po daljšem prerekanju zavzame cel zadnji del kočijnika tehtna Kolarjeva oseba, skromnejša gosta pa se zadovoljita z nasprotnima sedežema.
»Tu sem, Perun!« »V stran, Kastor!« •»Oj ti'preklicana mrcina! Skoraj je
za nogo!« zauka hudovaje se 'trebušnik ter jo pihne z neverjetno brzino in nepopisno spretnostjo iz voza. Medtem pa dokazujeta razjarjena eetveronožca drug drugemu na otipen način različna mnenja, da sc posreči gospodarjema le z brezobzirnim posredovanjem uveriti ju, da je tako obnašanje v olikani družbi nedopustno.
Na koneč se pomiri družba, kočijnik sprejme Vsa živa in neživa bitja vase, na mostovžu se prikaže, okrogla hišna gospodinja ter želi v slovo: »Vsem skupaj obilo sreče!« »Da bi te vrag, baba neumna!« zagodrnja skozi zobe ne preveč prikupno praznoverni odvetnik, profesor ga dregne s komolcem, češ: »Drži jezik za plotom!« Jernejčku pa se naguba lunast obraz in s: »Hvala lepa, Lenčica-ženkica!« zadrči voz skokoma po belem produ proti ribnikom.
V mogočni zavojiei okoli hriba sučejo vranci kočijo, pridejo na okraj, cesto in brzijo po tej sk.»zi sotesko preko lahne strmine, od koder se odpre družbi razgled v dolino. Pred njimi se pojavi izza zelenja bela cerkvica sv. Martina na holmcu sredi raztresenega sela. Na desni se dviga grebenasti Smrečnik poraščen do vrha z iglovci in listovci. Daleč v dolino razprostira mestoma razrastke ter tvori tako večje in manjše prešne dolinice. Med dvema takima grbama leže stisnjeni trije ribniki pred vasjo. Onstran mosta, ki se pod njim odtekajo ribniki v Blatnico, čaka družbo Nace, Kolarjev lovec, z Jelo.
»Hentaj, Nace, licntaj, Nace!
Kje so danes divje race,
da jih riastrclimo kaj?« navaja navduženo profesor prosto po Murnikovem Duhetu ter pomoli kar z voza koščeno pest p-lno tobačnih izdelkov lovcu v pozdrav. Rusobradi doktor prava pa si briše z robcem rosno čelo ter nadaljuje obrnjen proti Kolarju:
»Od vročine — buzerada —	>
7. las oedi se mi pomada.
Jernej! Konjaka nam daj!«
»Ha, ha, ha, Miško, dragi lovski Orfej številka 2!« re roga profesor plešastemu odvetniku, »dobro si sc odrezal! Samo prvi dve vrstic? bo treba resnici na ljubo popraviti nekako takole :
»Iz goljavc — buierada —
v curkih’ še ccdi pomada.«
Kar se pa ostalega Uče, se popolnoma strinjam s teboj.«
»Kaznjivo po § 489 k. z., ker mi očitaš javno telesne nedcctatke. Toda bodi odpuščeno takrat opravljivemu tvojemu jeziku radi izbornega Jernejevega, konjaka, ki nam bo zopet privezal duše od vožnje zahraljane k telesom!«
Medtem sc je tudi Kolar skotal iz kočije, izročil Nacetu nahrbtnik ter ga opozoril na mesto, kjer nateza platno trebušnata, grejnica s krepčilno pijačo. Nato je še naročil potrebno Matiji radi kosila ter jo mahnil za glasno družbo, ki koraka ob odtoku proti ribnikom.
Najbližji ribnik je pravzaprav le še veliko močvirje, porastlo s trstjem in rogoznico, vrbičjem in jelševjem, pre-preženo z večjimi in manjšimi lužami in jarki. Skozi to kodrčijo je izsekal Nace že pred tedni pota in premostil po potrebi jarke tako, da se more paz-na oseba z dobrim obuvalom brez posebnih težkoč preriti do kraja, ter poskrbel, kolikor mogoče za prosti izstrel.
Posoda s konjakom, kolikor ga je ostalo, izgine nazaj na prvotno mesto v nahrbtniku, lovci se razvrstijo, snamejo psom ovratnike ter jih spustijo v močvirje. Perun, Kastor in Jela copota-jo prek luž, se prerivajo skozi loček ter spravijo kmalu življenje v tiho mrežo. Mlakoši, kljunači, bukaci in liske jo popihajo v največjo goščo ter se poskrijejo,' ‘ race pa se dvigajo s tesnobnim kvakanjem. Zdaj zleti tu ena k*,-teku, zdaj tam. Toda komaj je malo nad bičjem — b»m — že pada z na-vždol obrnjeno' glavo in pljuskne v vodo, ali Pa izgine s šumnim poletom za goščavo. »Nosi, Perun!« Bum — bum! »Tu išči, kastftr!« Bum — bum, bum! Tudi na desnem krilu, kjer stopa trebušnik v potu svojega obraza, da brizga vqda v curkih izpod škornjev, padajo .zaporedom?. streli, a povelja ni slišati nobenega. »Nazaj,' Jela!« Tam leti težko. tjl-: nad vadc kakor obperutničena s tesnobnim »kveek — kveek« stara raca pfed Jelo. Nežnočutna mati je, ki ima v goščavi še negodne mladiče. Izkušeni N|.ce hoče zabraniti, da mu ne uničijo cele jate.
»Gramska strela! To se pa more tudi le .meni prisoditi!« zaslišijo zdaj lovci krepek glas gospoda Jerneja z desnega krila. »Qromska strela! Buuuu -uf!« Trebušnik je v vročem boju po zabil paziti ria varljiva tla pod seboj. Na mah mu .je zmanjkalo dna, da se je skoro do pasa pogrezni! v umazano brozgo v jarku, ki se je iz nje izkoba-cal le z največjo težavo, še predno je sploh ustrelil kako raco. Toda take nezgode nikakor ne zmanjšajo njegove prizadevnosti. . fI<dor hoče biti lovec, mora imeti neumorno strast, posebno, kadar hodi na race.
Ko se prerije družba skozi močvirje, vUiio raz profesorjevega ngbrMiifts
tri race, doktor sc ponaša z dvema in krepkima lunjema, Nace sploh ni streljal, trebušnik pa prisopiha brez plena podoben do pičice kitajskemu maliku iz sveže ilovke, ki so mu lici pobarvali z močno rdečo barvo.
Ostala ribnika sta manjša, ozka ter le ob robih porastla z vrbami in jelšami. Tu je treba z brega vzvišenega nekoliko nad vodno gladino šutati in zelo previdno zalezovati oprezno divjačino, drugače ni upati uspeha. Družba se razdeli. Profesor in doktor jo mahneta na levo, Kolar z Nacetom na desno. Race zalezovati, ki jih prepodi najmanjši šum, ni lahka reč. Počasi in pazljivo je treba pomikati se v mokri travi, če ni drugače po kolenih, puško vedno pripravljeno na strel, psa ob strani.
Na temni vodni gladini se zibljejo race ob gorenjem koncu ribnika komaj vidno sem ter tja. Samo racak se dvigne z glasnim čofotom enkrat nekoliko iz vode, da si ogleda bližnjo okolico. Toda ker ne opazi ničesar sumljivega, se povrne zopet nazaj na prvotno mesto. Po daljšem trud<*po!r,en. plazenju na konec celo po trebuhu poskočijo lovci na Nacetov žvižg skoro istočasno na obeh straneh ribnika na noge. V tem trenutku se vzdigne z glasnim truščem in plašnim kvakanjem cela račja jata. Šest strelov pade zaporedoma, dve raci čofneta navpično v vodo, ena pa zleti v poševnem poletu proti desnemu bregu pod vrbo, ki služi gospodu Kolarju v kritje in oporo. V preveliki gorečnosti pozabi Jernej na Jelo in njene posle, položi puško v travo, objame z levico deblo, se nagne nad vodo ter skuša z desnico prijeti raco, ki se stiska med koreničje. Toda še predno more priskočiti Nace v pomoč, pride ogromna gmota v gibanje navzdol in kakor velikanska žaba pljuskne trebuš-nik na glavo v nad meter globoko vodo, da prestopi ribnik breg in preplavi mestoma travo.
Trenotek le vidi Nace bingljati blatne škornje v zraku nad vodo, nato izginejo i ti v mogočnem vrtincu, ki vzplava iz njega v naslednjem hipu plešasta glava z obrazom gospoda Jerneja v vijoličastem lesku. Trebušnik, ki se sicer drugače ni poškodoval, puha in hreca kakor povodni konj, zaman se skuša povzpeti na breg, še le združenim močem se posreči rešiti ga mokrega življa.
Po daljšem iskanju zasledi in uhvati tudi Jela nastreljeno raco v ločku ter jo prinese. Jornej trdi z vso gotovostjo, da je to njegova raca, prvi njegov plen; toda celo Nace, ki je nadzoToval streljanje, ne da bi se ga bil sam udeležil, mora resnici na ljubo pripoznati, da gospod Kolar ni ničesar zadel. »Grom-ska strela!« se priduša ogorčeno trebušnik, »ta je pa dobra! Drugi streljajo race, jaz jih pa naj s smrtno nevarnostjo lovim!«
Ako bi bila »gospa Leni« videla v tem trenutku zakonskega druga, za vedno bi bilo, Jernej, konec tvojega lova! I< sreči se je pripetilo vse to proti poldnevu koncem toplega avgusta in ne sredi zime; zato so mogli tudi kar na prostem kositi. Matija je že pred dobro uro donesel košaro iz vasi v hrastov gozdiček vštric tretjega ribnika, razprostrl po mehkem mahu bel prt, naložil nanj kruha, konserv ter različnih sesekanih umrljivih ostankov mrtvih svinj, krav in perjadi. Zraven v studencu pa se hladi osem dobro zamašenih steklenic s krepčilnim sokom.
Medtem sta profesor in doktor še v naglici preiskala zgornji ribnik, ne da bi bila zadela na kako raco. Gospod Kolar pa sl je poiskal prisojen kotiček, sezul škornje, zlil vodo iz njih, slekel obleko in premočeno perilo, porazobe-sil vse po grmovju, razmašil steklenico ter poleg ogromnega kosa svinjske gnjati in Pšeničnika kmalu pozabi! nezgode in prišel zopet v veselo razpoloženje. Stavim, da bi jo bil vsak vaščan, ki bi ga slučaj privedel na mesto, s strahom in trepetom zbežal proti domu, kjer bi pripovedoval praznovernim sosedom o silpm povodnem možu, ki se solnči tam žadaj za tretjim ribnikom.
Toda velikokrat se zgodi, da nam kaka betvica pokvari dobro voljo. Take malenkosti so se. pojavile nenadoma na grešnem mesu gospoda Jerneja v podobi drobnih .živalic opekaste barve, ki so z nesramnostjo le njim lastno začele zbadati nbo«$ja trpina, da so ga na mah dvignile iz tal. PrepustivSi mravljincem ostanke tečnega kosila klati Jernej kakor besen z rokama in se otepa, momlja in godrnja kakor medved, »prizor za bogove« meni profesor, ki ga opazuje z družbo skozi vejevje z vzvišenega rdzgledovališča.
V žarkem solncu se kmalu posuši perilo in obleka. Družba v gozdu postaja čimdalje bolj glasna. S huronskim krikom hi homerskim smehom pozdravita Jerneja tovariša ob povratku, ko je zakril zopet za silo nagoto.
»Kaj pravif, Jernej,« meni hudomušno jezični doktor, »ko bi poslali v naše dnevnike sledeče oznanilo: Najnovejše toplice je odkril v ribniku blizu Pokleka graščak na, Poseku Jernej Kolar težjih
zanimajo;’rtTajtopleje pripo-
vsem, ki s roča.«
»Vse premalo!« sc šali profesor. »V oznanilu, kakor si ga ravno' skovali pogrešamo, da sc leči tam protin, trganje po kosteh iu, če tega ni, debelost na poseben način s pristno mravlinjo kislino.«
»Pišita me — —!« se odreže trebušnik. »Raco sem pa vendar le jaz ustrelil.«
»Ustrelil ne, Jernej, a vtopil bi jo bil pa res skoro v mogočnem vrtincu, ki ga Je povzročila v ribniku pitana tvoja oseba.«
V tem smislu teče 'pomenek, dokler ne izgine zadnja kapljica rujne pijače iz steklenic.
Po takem kosilu je streljanje na race nevarna reč. Tega se zavedajo tudi lovci; istotako je še vročina prehuda. Zato pretegnejo grešne kosti, ko je Matija s košaro vred pobral »šila in kopita«, po mehkem mahu ter se udajo sladki brezdelici. Sinjkaste meglice zaplešejo iz tlečih tobačnih kocenov krog družbe ter se dvigajo med vejevje. Psi se zvijejo v klopčič in dremljejo, trebušnik pa si potisne nahrbtnik pod glavo in zapre oči.
Ne dolgo nato prileti na bližnji hrast radovedna šoja ter začne, razburjena, divje zmerjati; črnokrili kos na sosednjem drevesu utripa razdražljivo z repom in preklinja, da je joj. Pod njima žvižga in cvili, jeka in veka, hrope In boboče, hrka, hruje in puha v vseh mogočih glasovnih vrstah ln izpreminja-vah kakor vulkan neposredno pred izbruhom. Za trenotek se poleže hrup toda le, da se v naslednjem hipu tem temeljiteje ojači. Cel gozd je v nemiru. Takega motenja popoldanskega počitka še do danes gozdni prebivalci niso doživeli. Toda niti ptičji vik, niti pola-hen pomenek in smeh prešernih tovarišev ne moti trdnega trebušnikovega spanja, ki ga prekine še le s silo Nace, ko so se začele nekako daljšati sence.
Po Nacetovem načrtu bi naj lovci za vasjo presekali pot do Blaimet, kamor so zletele skoro gotovo race prepodene iz ribnikov, ter ob vsaki strani preiskali potok, dokler ne bi prišli nazaj do mosta, kjer so zjutraj zapustili voz. Tam bi jih čakal Matija s kočijo.
Profesor in doktorje strinjata z načrtom, Jernej pa ima svoje muhe. Krat-kokrajnl klobuček z ruševčevimi krivci sedi podjetno na lunastl podlagi, da pomeni nekaj izvanrednega. »Njegovo« prvo raco so mu tl nevošljivci zavratno izpodbili; zdaj pa sl hoče na lastno prisvojiti eno, da ne bo prav nikakega dvoma. Spomnil se je, da je opazoval nedavno race v jezu pred mlinom doli ob BlatincL Kdo ve, če mu danes saj tam ne bo sreča mila? »Nace naj le gre kot kažipot z vama, mehi pa naj pusti Jelo. Proti večeru se pa itak sestanemo na mostu« meni debeluh, želi tovarišema »dober pogled« ter jo mahne proti vasici.
Oblastno stopa Jerne! z Jelo skozi vas, se zasuče navzdol po kolovozu proti Blatnici, prekorači brv, ter se bliže dobro zakrit za jelševjem, previdno mirnemu jezu prepreženem z ločkom. Brez dvoma! Tam je njegova raca! Nič hudega sluteča plava sem ter tja, se potaplja, brodi po blatu, lovi žužke, se skrije za trenotek v bičje in se zopet prikaže. Toda človek ni nikdar dosti previden. Včasih je domača raca tako preklicano slična divji, tako nekako piše J. Bučar v »Lovcu« iz 1. 1913, ki mu ga je posodil profesor, da zmoti celo starega lovca. Zato si je Jernej za vse slučaje prepisal z okorno pisavo v svojo beležnico iz omenjene- razprave vse potrebno, da jo po opisu tudi v naravi spozna. »Glavna barva je rjasto-rmenorjava s temnimi rjavimi pegami kljun zelenkastosiv«. »To se ujema.« »Srednja peresa v perotih so modroze-lena in se spreminjajo v vijoličasto barvo. Zgoraj in spodaj so črna, precej na široko bcloobrobljena, da jih moremo prav lahko opaziti od daleč.« »Tudi to, kakor vse ostalo, se izborno sklada. Toda, kaj stoji tu? »Vrat divje race je tenek«, Hm! Gromska strela! Kako tenek? Kakor šivanka gotovo ne. Raca tam doli nima debelega vratu in debele glave tudi ne, čisto gotovo ne. Torej je divja!«
Do tega zaključka je prišel Jernej po daljšem črkovanju in primerjanju narave z opisom ter temeljitem premišljevanju in sklepanju. »Raca tam doli v tolmunu je divja, o tem ni nikakega dvoma več. Toda ako jo ustrelim zdaj, mi lopovi ne bodo verjeli, da sem jo res sam usmrtil. Brez prič ni nič! Počakajmo torej mirno, da se približajo zavistneži na primerno razdaljo! To bodo gledali!« Tako sanja Jernej, šuta nekoliko korakov v stran, sede, se nasloni na hrastovo deblo ter opreza pazno v okolico.
Čimdalje bliže se slišijo streli, nekaj divjih rac fifita skoro nad Jernejevo glavo. Toda opreznega lovca ne vznemirja več Jeteča divjačina, ki ga je že zjutraj preveč bridko razočarala. »Ona tam doli v jezu mi je gotova; te tam gori — vrag vedi — so ml <— prgn&gle. potrpimo raj?!* ...........
Že so se približali tovariši mlinu, da bi jih mogel Jernej iz oprezovališča zaklicati. »To je pravi trenotek, zdaj je prišel moj čas!« Previdno se bliža trebušnik za jelšami jezu z napeto puško, psa Za seboj. »Njegova« raca se je ravno potopila, stoji takorekoč na glavi v najprimernejši razdalji, ^ brodi s kljunom po blatu in kaže tareo kakor nalašč naravnost Jerneju. Bum. Mogočno bobni strel preko travnikov proti vasi in dalje proti Smrečniku, da postajajo ljudje po polju in se ozirajo ra« dovedno proti mlinu, ki se pojavi nft mah pred njim jezljava mlinarica z rokama ob bokih.
Oj Jernej, Jernej! Štirideset let ie tlačiš travo po grešnem svetu, marsikako ploho si že doživel, pa taka te vendar še nikoli ni zalotila, ko takrat, ko ti je Jela prinesla iz jeza tisto nesrečno raco! Bog sam vedi, zakaj so zrastli nekim ženskam tako neznansko dolgi jeziki in zakaj jih je narava ob* darila s tako neumorno zgovornostjo. Neštetokrat si hotel pjsečl v govor, id se je kakor hudournik vsipal čez pleša-t sto tvojo glavo, da se ti je s curkom ulival pot prek čela, a vse zaman. $#■ le, ko so prišli tovariši na mesto, ki ai jih v tistem trenutku zaklinjal v deveto deželo, se ti je posrečilo zapreti zatvor^ nice in z bankovcema po deset dinarjev ustaviti pusto psovanje in mnogobe-sedje. A rad bi bil utrpel tisti večer še par tisoč dinarjev, da bi mogel zavezati nesramna zbadljiva jetika svojih to* varišev, ko ste se vračali proti domu.
Pa čas izleči vsako rano. Drugo jutro je gospod Kolar zopet dobre volje ter izreče skrbni zakonski polovici krilate besede:	»Nič zato, ljuba Leni! Mala
lova pa je le potrebno nam — omikanim Jugoslovanom.«
L. N. Tolstoj:	•	•	*
Ne morem molčati.
III.
• Vi pravite, ’da vršite vsa ta groza* dej sva zato, da bi ustanovili mit 'm
red.	_	,_ .. - v *
tVi ustanavljate mir m redi S čem jih ustanavljate? S tem, ai ko predstavniki krščanske oblasti, ko<i voditelji in učitelji, uničujete ▼ ljudeB poslednje ostanke vere in nravnoett in vršite velikanske zločine; lai, izdajstvo, vsake vrste mučenje in —« pOr! slednji, najgroznejši, vsakem« veškemu srcu, ki še ni popolnoma fMN kvarjeno, najbolj ostuden aločint Ml umor, ne en sam umor, temveč on»»j re, neskočno število umorov, ki MU mislite opravičiti i različnim aeepe^ metnim sklicevanjem na nekake para« grafe, ki ste jih napisali vi aamijjl vaših nespametnih! lažnjivih kttjigafijjj katere bogoakrunstvo nazivate «akoo*M iVi pravite, da je to edino irtditfl za pomirjenje naroda in *a pofalen)*' revolucije, toda to je vendar javs* neresnica. Očividno je to, h* oe aadBF stite zahtevam najprvobitoejš« pfltf vičnosti celega ruske« aemljedeV' skega naroda:	odpravi	zemake	laz*«
nine, temveč jo nasprotno, utrjujete M na ta način dražite narod ta tlet« lahkomišljene, ozlobljem ljudi, M eg pričeli nasilen boj z vami, ne mofretl pomiriti ljudi s tem, de jitf muifafc' pošiljate v prognanatvo, »apirate, ob*t: šate otroke in zenske. Kajti, prizade* vajte si kolikor hočete, da bi caduMS v sebi razum in ljubezen, ki ata iaetuNH ljudem, toda v vaa sta, ta samo zavesti ie vam je treba in pomisliti, p• boste videli, da s takim postopanjem/ kot je vaše, to je, z sodelovanjem pa teh zločinih’, ne samo da bolezni M ozdravite, temveč Jo sama ker jo silite v notranjost,
(To je vendat preveč jasno. , ^ iVzrok tega, kar se vrli, uflcelMK ni v materijalnlhi dogodkfli, temvel vsa stvar izhaja iz duhovnega razpo« loženja naroda, ki se je spremenilo ta katerega ni mogoče z nobenim napo« rom več vrniti v prejšnjo stanje pravtako, kot ni mogoče iz odraslega človeka napraviti otroka. Razburjenja družbe ali njena mirnost nikakor ee more biti odvisna od tega, ker Je Pe* trov ali živ ali obešen, ali od tega, kje živi Petrov, v Tambolu ali v Perčin-sku v katorgi. Temveč razburjenje a|i mirnost družbe moreta biti odvisna samo od tega, kako gleda — ne samo Petrov ali Ivanov, temveč ogramn* večina ljudi na svoj položaj, od tega, kakšno stališče zavzema ta večina naprsni zemski lastnini, k veri,^ ki Jo propovedujejo — od tega, v čem bo ta večina videla dobro in v čem zlo, Sila dogodkov nikakor ne zavist od materialnih pogojev življenja, temveč od duhovnega razpoloženja naroda, Ce ubijete in izmučite magari desetino vsega ruskega naroda, ne postane duhovno razpoloženje ostalih tako, kakoršno si želite vi.
Tako, da vse to, kar, sedaj počnete z vašimi preiskavami, špioniranjem, pregnanstvi, ječami, kat-r^smi, ve-šali — vse to ne samo, da ne dovede naroda v tisto razpoloženje, v katero ga hočete vi privesti, temveč nasprotno, povečuje razburjenost ln uni-čuj<* vsako možnost pomiritve*
»Kaj pa tedaj početi, pravite, kaj početi? Kako ustaviti vse te zločine, ki se sedaj vrše?«
Odgovor ie popolnoma enostaven, jenujte delati to, kar delate.
Ce bi tudi nihče ne vedel, kaj je potrebno za pornnožitev »naroda« —. ves narod (mnogo ljudi pa prav dobro ve, kaj je bolj kot vse drugo potrebno za pomiritev ruskega naroda: treba je osvoboditi zemljo od lastništva, kot je bila pred desetimi leti potrebna osvoboditev od tlačanstva), če bi torej nihče ne vedel, kaj je sednj potrebno za pomiritev naroda, tedaj je vseeno očividno, da za pomiritev naroda čisto gotovo ni treba delati tega, kar samo povečuje razburjenost v njem. Vi pa ravno to sploh delate.
Tega, kar delate vi, ne delate za narod, temveč zase, zato da bi si obdržali ta, po vaši zablodi koristen vam, v resnici pa najbolj ubožen in ostuden položaj, v katerem se nahajate. Tedaj pa tudi ne govorite, da delate, to kar delate, za narod: to ni res. V«e tiste ostudnosti, ki jih delate, delate zase, za svoje koristne, ča-ttlželjne, slavohlepne, maščevalne cilje, zato, da bi sami še nekaj časa lahko poživeli v tistem razvratu, v katerem živite in ki ga smatrate za blagor.
Toda govorite, kolikor hočete, da (delat«, vse kar delate za blagor naroda, ljudje vas vse bolj razumejo fal boi) prezirajo, in gledajo na vaše prizadevanje udušiti in pretrgati gibanje med njimi vse manj in manj tako, kot bi si vi želeli : ne, kot na delovanje nekakine višje kolektivne vladne osebnosti, temveč kot na osebna sla dela posameznih zlih egoistov.
IV,
VI	pravite:	»Pričeli nismo m»,
temveč revolucionarji grozne zločine revoucijonarjev pa je mogoče potla-iiti aamo s trdimi (tako imenujete tvoje zločine) s trdimi vladnimi odredbami.
VI	pravite, da so zločini, ki jih vrie revolucionarji grozni.
Ne ugovarjam in pristavljam k temu še to, da so njihovi čini poleg tega, da so grozni, še pravtako nespametni in da pravtako lete mimo cilja kakor vaši. Toda naj bodo še tako grozni in nespametni njihovi čini: vse te bombe in mine in vsi ti ostudni umori in ropanja denarja, vsi ti čini niti od daleč ne dosegajo zločinstva in ^spametnosti del, ki jih vršite vi.
Oni delajo popolnoma tisto kot vi, in iz tistih vzpodbujajočih vzrokov. Nahajajo se, tako kot vi, v isti (dejal bi komični, če bi ne bile nje posledice tako grozne) zablodi, da ima del ljudi, ki so si sestavili načrt, kakšen naj bi bil in takšen mora biti po njihovem mnenju ustroj družbe, pravico in mož-j nost uravnavati življenje drugih ljudi po tem načrtu. Izvor je enak, enaka ‘to <tudi sredstva za dosego zamišljenega cilja, Tt sredstva so vsake vrste nasilja, vse do smrtne kazni. Enako je tudi opravičevanje zločinov, ki jih vrle. Opravičevanje obstoji v tem, da jerefa biti zlo dejanje, ki je napravljenega dobrobit mnogo ljudi, nenravno, ifi šla je vsled tega, mogoče brez kr-šen(Ja nravnega zakona lagati, ropati, ubijati če ta dela vedejo k uresničenju tistega namišljenega blagostanja mnogih, za katere se nam dozdeva, da je poznamo, in da je mogoče poznati, in katere hočemo vstvariti.
Vi, vladni ljudje, imenujete čine revolucijanarjev grozodejstva in velike zločine, todi revolucionarji niso ttorili se ničesar in ne počno ničesar, česar ne bi bili storili vi in sicer v veliko večjem obsegu. Oni delajo isto kot vi: vi imate najete špijone, varate, razširjate laž po časopisih, in oni delajo isto; vi jemljete ljudem lastnino potom vsake vrste nasilstev in po tvoje razpolagate ž njo, in oni delajo isto; vi kaznujete tiste, ki jih smatrate za škodljive — oni delajo Uto.
Ker se tedaj poslužujete teh nenravnih dejanj, ki se jih poslužujete U doseganje svojih ciljev, vam pač nikakor ne gre, da bi vi očitali revolucionarjem. Vse kar vi navedete sebi v opravičilo, navedejo istotako oni v tvoje, da ne govorim o em, da delate vi veliko takega zla, katerega oni ne delajo: razsipavanje narodnega bogastva, priprave za vojne in vojne same, pokoritev in ugnetanje tujih narodnosti in še mnogo drugega.
Vi pravite, da imate izročila sta-rodavnovsti, ki jih čuvate, da ir,Vate viore v delovanju velikih ljudi v preteklosti. Tudi oni imajo izročilo, ki izvira v davnini, te pred francosko revolucijo, velikih ljudi, vzorov za po-tnemanje, mučencev, ki so poginili za •ttino in tvobodo, pa nimajo manj kot ri.
Tako, da če je razlika med vami in njimi, da obstoja ta razlika le v tem, da vi hočete spremembe, da bi vse ostalo, kakor je oilo in je, oni pa da hočejo spremembe V prepričanju pa, da ne more večno vse ostati pri starem, bi imeli oni bolj kot /1,‘če bi ne trpeli tn isti, < d vas prevzeti, čudni in bolj pogubni zablodi, da more d<g| ljudi poznati ttnio obliko življenja,
*
ki bo v bodočnosti lastna vsem ljudem, in da je to obliko mogoče uvesti z nasiljem. V vsem drugem pa delajo samo tisto, kar delate vi, in z istimi sredstvi. Vaši učenci so, do pičice so vam podobni, kot se pravi, in ne samo da So vaši učenci, Vaš stvor so, vaši otroci so. Ce bi ne bilo vas, bi tudi njih ne bilo; in če jih hočete potlačiti s silo, delate isto, kar dela človek, ki se vleže z vso silo na vrata, ki se odpirajo proti njemu.
Ce je razlika med varal -a med njimi, tedaj je v njihovo korist. Olajšujoča okolščina zanje je predvsem to, da vrše svoje zločine pod pogojem večje osebne nevarnosti, kot je ta, kateri se izpostavijae vi; tveganje in nevarnost pa mnogo opravičujeta v očeh navdušjive mladine. Drugič to, da so revohicijonarji v ogromni večini popolnoma mladi ljudje, ki ne zablodijo teškoi vi pa ste po večini zreli, stari ljudje, katerim pristojata razumna mirnost in odpustljivost napram onim ki podlegajo zablodam. Tretjič je pa olajševalna okolščina zanje tudi to, da naj bodo njihovi umori še tako ostudni vendar še vedno niso tako hladno sistematični, kakor vaši Sliselburgi, vaše katorge, vešala, streljane. Četrta olajšujoča okolščina za revolucionarje je ta, da vsi olri popolnoma določeno zametujejo vsak religijozni nauk, da so naziranja, češ da cilj opravičuje sredstva, in da torej postopajo popolnoma dosledno, če ubijejo enega izmed nekolikih za namišljeni blagor mnogih. Medtem ko vi, vladni ljudje, od najnižjih krvnikov do najvišjih zapovednikov, vsi stojite za regilijo, za kristjanstvo, ki ga ni na noben način mogoče spraviti v sklad z deli, ki jih vršite.
In vi, stari ljudje, voditelji drngih ljudi, vi, ki izpoveduete krisjanstvo, govorite, kot otroci, ki so se stepli, če jih kregajo, zakaj se stepo: Saj nismo mi začeli, saj so oni in ne znate in ne morete povedati nič boljšega, vi, ljudje, ki ste si prisvojili vlogo voditeljev naroda. In kakšni ljudje pa ste? Ljudje, ki priznate za Boga tistega, ki je na najodločnejši način prepovedal ne samo vsak uboj, temveč vsak srd na brata; tistega, ki ni prepovedoval samo sodbe in kazni, temveč obsojanje brata; tisti, ki je v najodločnejših izrazih odpravil vsako kazen, priznal neobhodnost vsakokratnega odpuščanja, naj bi se zločin ponovil še tolikokrat; tistega, ki je velel nastaviti drugo lice, če te je kdo udaril po enem, ne pa poplačevati zlo z zlom; tistega, ki je tako preprosto, tako jasno z zgodbo o ženski, ki je bila obsojena na kamenanje, pokazal, da je nemogoče, da bi eni ljudje kaznovali 4ruge; vi — ljudje, ki priznavate tega ii$telja za Boga, ne morete najti v s,yt>je opravičilo ničesar drugega kot to, da »so oni pričeli, oni da ubijajo
—	pa dajmo ge mi njih«.
V.
Moj znanecf*— slikar, je zamislil sliko »Smrtna kazen«, in je rabil model za obraz krvnika. Zvedel je, da je opravljal tiste . čase v Moskvi posel krvnika čuvaj — hišnik. Umetnik je šel k čuvaju na dom. To je bilo na Veliko nedeljo. Rodbina je sedela na-lišpana za mizo pri čaju, gospodarja ni bilo: kot se je potem skazalo se je skril, ko je zagledal neznanca. Tudi žena je prišla v zadrego in je rekla, da moža ni doma, toda dekletce, hči, ga je izdalo.
»Oče je pod streho,« je rekla. Ona še ni vedela, da njen oče ve, da opravlja zlo delo, , in da se mora radi tega vseh bati. Umetnik je gospodinji razjasnil, da mu je njen mož potreben za »modei« zato da bi slikal njegov portret, ker njegov obraz odgovarja zamišljeni sliki. (Umetnik seveda ni povedal, za kakšno sliko mu je potreben hišnikov obraz). Ko se je porazgovo-ril z gospodinjo, ji je ponudil, da bi jo pridobil zase, da vzame njenega sinčka k sebi v pouk. Ta ponudba je očividno podkupila gospodinjo. Odšla je in čez nekaj časa je res vstopil izpod čela gledajoči gospodar, mračen, nemiren in preplašen: dolgo je vpraševal umetnika, zakaj in kako to. da rabi r»vno njega. Ko mu je umetnik dejal, da ga je srečal na cesti in da se mu je •'zazdel njegov obraz primeren za sliko, ‘ga je jel hišnik spraševati, kje ga je videl? ob kateri uri? v kakšni obleki? In ker se je očvidno bal in sumil kaj hudega, se je odrekel vsemu.
Da, ta neposredni krvnik ve, da je krvnik, in da je to. kar dela. zlo, in da ga sovražijo ta to. kar dela, in on te boji ljudi, in prepričan sem, da ta zavest in strah odtehtata vsaj del njegove krivde, Ampak vsi vi. od sodnijskih tajnikov do glavnega ministra in carja, posredni udeleženci vsak dan vršečih se zlodejstev, vi, ka* kor da se ne zavedate svoje krivde m ne občutite tistega čustva sramu, ki bi ga v nat morala vzbuditi udele* ženost pri vršečih se grozotah. Kes Je, da se pravtako bojite ljudi, kakor krvnik, in da se jih bojite tem bolj, čim večja je vaša odgovornost za do-gajoče ss zločine: prokuror se boji bolj kot tajnik, predsednik sodišča bolj kot prokuror, general-gubernjUor
j kot tajnik, predsednik ministrskega sveta še bolj, car pa najbolj. Vsi vi se bojite, toda ne vsed tega, ker se kakor oni krvnik zavedate, da delate zlo, temveč bojite sc, ker se vam zdi, da ravnajo ljudje zlo.
In zaradi tega mislim, naj je padel ta nesrečni hišnik še tako globoko, vendar stoji nravno vseeno neprimerno višje vas, udeležencev in deloma krivcev teh groznih zločinov — ljudi, ki obsojate druge, ne pa sebe, in ki visoko nosite svoje glave.
VI.
Vem, da so vsi ljudje ljudje, da smo vsi slabi, da vsi padamo v zablode, in da človeku ni dovoljeno soditi drugega. Dolgo sem se boril s čustvom, ki so ga vzbujali in ga vzbujajo v meni krivci teh strašnih zločinov, in to tem bolj, čim višje stoje ti ljudje po družabni lestvici. Toda ne morem in nočem se več boriti s tem čustvom.
Ne morem in nočem se pač več boriti zato, ker jc tem ljudem, ki nc vidijo vsega svojega zločinstva, neob-hodno potreba obtožbe, neobhodno potrebna je zanje in za tisto tolpo ljudi, ki pod vplivom zunanjega spoštovanja in hvalenja teh ljudi odobravajo njihova grozna dela in jih skušajo celo posnemati. Drugič se ne morem in nočem več boriti zato, (odkrito priznavam) ker se nadejam, da bo moja obtožba teh ljudi končno izzvala, da me na ta ali oni način izključijo iz tisttga kroga ljudi, sredi katerega živim in v katerem moram čutiti, da sem udeležen v zločinih, ki se vrše okrog mene.
Kajti vse, kar se sedaj dela po Rusiji, se dela v imenu splošne dobrobiti, v imenu zavarovanja in miru ljudi, ki žive v Rusiji. Ce pa je to res, tedaj se vse to vrši tudi zame, ki živim v Rusiji. Zame je torej ubožnost naroda, ki je oropan prve najnaravnejše človeške pravice — uporabljanja zemlje, na kateri se je rodil; zame teh pol miljona od dobrega življenja odtrganih muži-kov, ki so jih oblekli v uniforme in ki jih uče ubijati, zame to lažnjivo, tako-zvano duhovništvo, katerega glavna dolžnost je potvarjanje in jirikrivanje resničnega kristjanstva. Zame vse to preganjanje ljudi iz mesta v mesto, zame ti stotisoči gladnih delavcev, ki blodijo po Rusiji, zame ti stotisoči nesrečnih, ki umirajo od legarja, od skorbuta v trdnjavah in ječah, ki so premajhne za vse. Zame trpljenja mater, žen, otrok, izgnancev, jetnikov, obešencev. Zame ti špioni, podkupovanje, zame ti ubijajoči policaji, ki dobivajo nagrade za uboje. Zame pokopavanje desetoric, stotin ustreljenih, zame ta grozni posel ljudi — krvnikov, ki se tako teško najdejo, ki pa se sedaj že ne ogibljejo več tako tega dela. Zame ta vešala z namazanimi vrvmi, z ženskami in otroci, muziki, ki visijo na njih, zame ta strašna ozlobljenost ljudi drugega proti drugemu.
In naj bo trditev, da se vse to vrši zame in da sem udeležen v teh strašnih činih, še tako čudna, vseeno si ne morem pomagati, da ne bi čutil, da je brezdvomna odvisnost med mojo prostorno sobo, mojim obedom, mojo obleko, mojim počitkom in med tistimi strašnimi zločini, ki Se vrše zato, da se uniči tistega, ki bi mi želel odvzeti to, -česar se poslužujem. In čeprav vem, da je vse te brezdvomno ozlobljene, pokvarjene ljudi, ki bi mi odvzeli, če bi ne bilo vladnih groženj to, česar se poslužujem, povzročila vlada, vendar moram hote ali nehote čutiti, da je sedaj moj mir v resnici mogoč le zaradi teh grozot, ki jih vlada vrši.
In ker se tega zavedam, ne morem tega nadalje prenašati, ne morem in 6e moram osvoboditi tega mučnega položaja.
Tako ni mogoče živeti. Vsaj jaz ne morem tako živeti, ne morem in ne bom.
Zato tudi to pišem in bom z vsemi silami razširjal, kar pišetn v Rusiji in izven nje, da bi se zgodilo ali eno ali drugo: da bi se jenjalo;: to nečloveško početje ali pa da bi se uničila moja zveza ž njim; da bi me, ali posadili v ječo, kjer bi se jasno zavedal, da se vse te grozote že ne vrie več zaradi mene, ali pa, kar bi bilo najbolje (tako dobro, da niti sanjati ne smem
o	taki sreči), da bi nadeli name pravtako kot na onih dvajset ali dvanajst kmetov mrtvaško srajco in me pravtako pahnili s klopi, da bi s svojo težo zadrgnil namazano zanjko okrog svojega starega vratu.
VII.
In zato, da bi dosegel enega izmed teh dveh ciljev, govorim vsem vam, ki ste udeleženi v teh strašnih dejanjih, govorim vsem. od tistih, ki natikajo na ljudi — brate, na ženske, na otroke kape in zanjke, od ječarskih paznikov. pa do vas, ki 'v prvi vrsti upravljate in dopuščate te grozne zločine.
Ljudje, bratje! Zavedite se, premislite, razumite, kai delate. Spomnite se, kdo ste.
Kajti predno ste krvniki, generali, sodniki, ministrski predsedniki carji, ste vendui ljudi«. Dane* »ie pogledali
na svet Božji, jutri vas ne bj več. (Vam, krvnikom vsake vrste, ki ste i/zvali in izzivate napram scdi posebno sovraštvo, vi morate to še posebno pomniti.) Kaj je mogoče, da vi. ki ste za ta kratek trenutek .pogledali na Božji svet — saj vendar stoji smrt, če vas ne ubijejo, itak pri vseh nas vselej za hrbtom — kaj je mogoče, da ne vidite v svojih svetlih trenutkih, da vaš življenski poklic ne more biti to, da bi mučili, ubijali ljudi, da bi sami trepetali od strahu, da vas ubijejo, in da bi pred seboj, pred ljudmi in pred Bogom lagali in prepričevali sebe m ljudi, da s svojo udeleženostjo v teh činih vršite važno, veliko delo za blagor milijonov? Kaj je mogoCe, <Ja sami ne veste — kadar niste opijanjeni od okolice, od prilizovanja in od navadnih zofizmov — da so vse to besede, ki so izmišljene le zato, da bi se navzlic najgrsim dejanjem lahko smatrali za dobre ljudi? Ni mogoče, da bi ne vedeli, da imate vi, kakor vsak izmed nas, eno samo resnično opravilo, ki vključuje v sebe vsa ostala dela •— to namreč, da morate preživeti 'to' kratko dobo danega vam časa v soglasju s tisto voljo, ki vas je poslala na ta svet, in da morate v soglasju ž njo oditi iz njega. Ta volja pa hoče samo eno:	ljubezen ljudi napram
ljudem.
Pa vi, kaj pa delate vi? V kaj polagate svoje duševne sije? Koga ljubite? Kdo vas ljubi? Vaša žena? Vaš otrok? Toda to vendar ni ljubezen. Ljubezen žene, otrok — to ni človeška ljubezen. Tako, pa tudi silneje, ljubijo tudi živali. Človeška ljubezen, to je ljubezen človeka do človeka, do vsakega človeka, kot do sina Božjega in, zaradi tega, brata.
Koga pa vi tako ljubite? Nikogar. ■ Kdo pa vas ljubi? Nihče.,	3	>
Vas se boje, kot se boje krvnika
—	rablja ali pa divje zverine. Prilizujejo se vam in vas sovražijo — in kako sovražijo I In vi to veste in se bojite ljudi.
Pomislite vendar vsi vi, od najviS-jih do najnižjih udeležencev umorov, pomislite o tem, kdo ste in jenjajte početi to, kar počenjate. Jenjajte — ne radi sebe, ne radi svoje osebe, in ne radi ljudi, ne zato, da bi vas ljudje jenjali obsojati, temveč radi svoje duše, radi tistega Boga, ki živi v vas, če ga še tako dušite.
(Dalje prih.)
EMILE ZOLA:
Naskok na mlin.
(Dalie.)
A Dominik se ni zmenil za to; krogla mu je že oprasnila ramo in drugo rpko, toda streljal je dalje in novi mrtveci so padali. Vse je bilo že razbito v mlinu, odprtine vedno večje in ves mlin se je tresel in majal — in ni bilo več mogoče braniti se; a vseeno je ponavljal kapetan in rotil;
»Pogum! Saj znate,vztrajati; le pol ure še,,.«
Od zdaj naprej je štel minute; obljubil je svojim višjim, da bo zadrževal sovražnika do noči in da rie bo odstopil koraka do trenutka, ki ie bil doloten za umik. Njegov pogled Je bil miren in smehljaje je tolažil Francko in domače. Vzel je puško mrtvemu vojaku in pričel streljati.
V sobi ni bilo več kot še štirie vojaki, na nasprotnem bregu pa je bila zbrana velika truma sovažnika, vsak trenutek pripravljen, da udere čez reko ln naskoči mlin.
Tako je prešlo nekaj tflinut. Kapetan se je pa še obotavljal in ul hotel še dati povelja za umik; tedaj pa pridrvi narednik In javi:
»Sovražnik je na cesti in vsak trenutek nam pa Je v hrbet!«
Prusi so torej odkrili most. — Kat Petan je gleda! na uro...
»Se pet minut, tako hitro 5e re pridejo sem!«
Natančno ob šestih Je končno vendar privolil svojim vojakom, da se unak-nejo... In od«li so zadaj skozi mala skrivna vrata, ln skrivale se po dolgem Jarku ob vodi prišli do sovalskej^a gozdu. Kapetan ie pred odhodom še prijazno pozdravil mlinarja, bt te oprostil, rekoč:	. >.i-
»Poskušajte Jih zadrževati, ml se vrnemo...«	■ ■■■"ivS'	■
V tem je ostnl Dominik sam \ sofel: streljal je dalje ln ni čul re razu*h< tul* česnr: njegov edini nntrnn ie b‘l, hraniti Francko. Vojaki so o Kil. a «1 tega zapazil. Vsak nlcirov strel fe pogodil, za vsak strel en Prus. Naenkrat se začuje velikanski hrup. Prusi so preplavili dvorišče. Dominik Je znova si roži!, a Prpsl so mu Padli v hrbet, ko se Je Se kadilo iz njegove puške.
Štirje so ga zagrabili: drugi pa so vpili v njemu neznanem Jeziku’ hoteli so ga zaklati, toda Francka le planjltj med nje z obupno prosečim obrazom? Medtem Je vstopil neki častnik in Je zahteval ujetnika.
Izprerovorll je nekaj nemških hesed s svojimi vojaki, nato se 'e pa o%rnl) k Dominiku in mu reke! bd^čno v francoskem jeriku:	v/
»V dveh urah st« ust elfeni. - •«
III.
Bilo je namreč strogo zaukaznno v nemški armadi, da se mc.ia vsak oborožen Francoz, ki r.e spade k redni vojski, ustreliti. Zaraditega prostovoljske čete niso bile pripoznane kot redna vojska. Nemci so take primere strašno kaznovali v zgled in strah ptebivahtvu, ki bi hotelo samovoljno branili svojo grudo; hoteli so s tem zatreti vsak odporov ljudstvu, ki so se ga bolj bali kot reane vojske.
, Častnik, petdesetleten mo?, vis.,k ln suh. je Dominika na kratko izpraševal Čeravno je govoril zelo dobro trancoskl. je imel vseeno nemški naglas.
»Ali ste vi domačin?«
»Ne, Belgijec.«
»Zakaj ste pograbili za oro?ie? Do te stvari vi vendar nimata pravice'« Dominik ni ničesar odgovoril. Teda! je oficir zapazil Francko, ki je poslušala, pokonci vzravnana in zelo bleda. Na belem čelu je ji je poznala rdeča proga. Oficir je opazoval mladi par, razume! ju je in je nadaljeval:
! v »Ne morete tajiti, da niste streljali.« »Da, streljal sem, dokler sem mogel,« je odvrnil Dominik mirno.
To priznanje pa je bilo nepotrebno ker ga je izdajala že dovel: k i, luna in smodnik.
»Dobro,« je ponavljal oficir, »v dveb urah ste ustreljeni...«
Francka je molčala, toda sklenila Je roki in ju dvignila v znak velike bolesti. Častnik je to opazil, a medtem sta Sfe dva vojaka odvedla Dominika v sosednjo sobo in sta ga trdo zrla v obraz. Uboga mladenka je omahnila ra stol, Vsa strta in izmučena. Ni joiiala, toda čutila se je popolnoma 'tričeno. O* cir Jo je nekaj časa opazoval, petem pa jo je jrprašal:	‘
' »Je-li ta fant vaš brat?«
Ona je molče odkimala z Javo.
»Je že dolgo v tem !:raju?« je vprašal zopet častnik. Dekle ie priki nala.
»Potem pa on gotovo do^ro pozna te gozdove naokrog.«
»Da, gospod!« je oJvmila dekie strastno in ga je pogledala p.esene« čena.
Častnik je molče odšel in zaukazal, da naj mu privedejo župana. Tudi Francka se je dvignila in v obraz Ji ie stopila iahna rdečica. Zdelo se ji ie. da je uganila vzrok častnikovega izpraševanja in z novim upom v srcu Je zbežala k očetu.
Oče Merlier je šel ogledovat mlin, ko je končal boj. Srčno je ljubil svojo hčer in tudi globoko je čislal Dominika, kot svojega bodočega zeta; toda tudi za svoje mlinsko kolo je imel mnogo prostora v srcu. In v dno srca ga je bolela ko je gledal zdaj to razdejanje,
»Očel« ie zavpila Francka, »kličejo vasi«
In ubožica mu je pripovedovala, kaj se je zgodilo.
Mlinar je stresel z glavo: »Hudiča, saj se vendar ne ubija ljudi za prazen nič! Bomo videli!«
In med tem je vstopil v mlin tih ia miren. Ko je častnik zahteval živil za tvoje vojake, je odgovoril nlinar, da ljudje tega kraja niso vajeni ln da se s silo ne doseit prav ničesar, a pogojno da se marsikaj doseže P»* njih.
Častnik Je bil izprva zelo presenečen nad tem drznim odgovorom. Ko M Je pa pomiril, Je vprašal:
»Kako se imenuje ta gosd?«
»Sovalski gozd?«
»Kako daleč se razteza?«
Mlinar ga je pazno motril, potem pa odgovoril:
»Ne vem.«
} Nato pa se Je odstranil.
Cez eno uro so bile že vse vojne dajatve, ki jih je zahteval oficir od nrebi-valstva v živežu ln denarju v mlinu la na dvorišču.
Ko je nastala noč, je postala Francka ie bolj nemirna in je pazno* sledila vtem tumljivim kretnjam vojakov in te ni ganila izpred »obe kjer je bil zaprt Dominik. Okrog sed mih je vta vztrepetala, ko je vstopil <c ujetniku oficir in te glasno razgovar ja) z njim tkoro četrt ure. Potem »e je pojavil častnik zopet na pragu sobe in je dal neko povelje v nemškem jeziku, ki ga pa dekle ni mogla razumeti. Toda ko je nastopilo na dvorišču dvanajst oboroženih mož, tedaj je ubogo dekle skoro omedlelo. Tedaj , ni bilo nobenega upanja več in prišla
i	je ura usmrčenja A ti možje so čakali deset minut in v tem se je ra. leg:,1 iz sobe Dominikov odločen glas, ki jc odklanjal vsa prigovarjanja s častnikom. Končno jc prišel čar.tnik iz sobe in je razjarjen zaloputnil vrata, rekoč: »Dobro, le odklanjajte . . .	P'1
»tim vam časa še do jutri zjutraj «
In dal je možem znamenje, da naj odstopijo.
Francka je otopela. Oče mlinar jo pušil pipo in mirno motril to početje Zdaj *e je približal hčerki, prijel jo ? očetovsko ljubeznivostjo za roko in j ,odvedel v njeno sobo.
»Bodi mirna!« ji je prigovarj;,’ »Lezi in skušaj zaspati Ob jutranjen svitu bomo videli . • •*
To rckšl jo je zaklenil v sobf> n šel. Bil je mnenja, da ni dobro, ak* •e žensk« mešajo v resne radeve, k#»
'ponavaili vse pokvarijo. Francka pa toi mogla zatisniti očesa, sedela je v postelji in prisluškovala vsemu, kar, Se je godilo v hiši.
Vojaki, ki so taborili na 'dvorišču, So peli in se smejali; jedli in pili in razgrajali ^skoro do polnoči. V mlinu so se pa culi enakomerni in trdi ko-jraki straže.
Najbolj pa se je Šekle zanimalo seveda za sobo, kjer je bil zaprt Dominik, in ta je bila ravno pod njo. (Vstala je iz postelje, se vlegla na tla in pritiskala uho k tlom. Zdelo se 51 je, da hodi po sobi gor in dol, ker je cula enakomeren korak dolgo časa, potem pa je vse utihnilo, gotovo se je usedel. I11 čez dolgo je potihnil spioh ves hrup v hiši in na dvorišču in vse ie utonilo v dremotno noč . , . Ko se je dekletu zdelo, da že vse spi, ie tiho odprla okno in se nagnila daleč ven.
Bila je mirna, a topla noč. Mesec se je skrival za sovulske gozdove in je obseval svežo pokrajino. Sence visokih dreves so padale na razsežne
travnike in jim zakrivale sočne trave. Toda Francko ni omamila lepota tc noči, temveč premišljevala je položaj, iskala je straže, ki so jih postavili Nemci in videla jih je, kako so se po-čas premikale ob bregu Morelle. A tu blizu hiše je bila samo eua, in sicer na nasprotnem bregu reke, blizu vrbe, ki je visela v vodo; razločila jo je natančno. Bil je visok mladenič, stal je nepremično in tiho, obraz obrnjen v nebo in globoko zatopljen v misli.
Ko 'je Francka končala natančno svoje opazovanje, je stopila od okna in sedla na posteljo, kjer je ostala pogreznjena y misli skoro eno uro. Napenjala je uho, a vse je bilo mirno; podala se je znova k oknu in se zagledala v mesec, ki je seval izza drevja in ki se ji je zdel nocoj ves skrivnosten. Končno je prišel ugoden trenutek. Mesec se je skril, noč je potemnela in niti straže ni bilo videti več na nasprotnem bregu. Vse je bilo zavito v temo. Dekle je napenjala ušesa, potem pa se je odločila.
Ob’ oknu so bile nekake stopnice, v zid zabiti železni klini, ki so držali od žitne shrambe do mlinskega ko-i lesu in so služili svojčas mlin: rjem, ki so popravljali mlinska kolesa.
Francka je tedaj drzno splezala na okno, se je prijela za železen klin in se spustila in obvisela v zraku. Nato se je pričela spuščati po klinih', a zadržavalo jo je krilo; naenkrat se je odrušil od zida kamen in je pljusknil v vodo. Ubogemu dekletu je od strahu zledenela kri v žilah; toda, ko se je 'domislila, da šumenje struge uduši vsak drugi šum, tedaj se je pogumno spuščala zopet navzdol. Ko je dospela do okna sobe, kjer je bil zaprt Dominik, se je ustavila; a nepredvidena zapreka ji je vzela zdaj skoro ves pogum. To okno ni bilo namreč natančno pod njenim, temveč za dober seženj vstran. Treba bi bilo torej popustiti načrt in splezati nazaj. V rokah je že čutila utrujenost, šumenje vode pod njo ji je delalo omotico. Tedaj je zbrala vse svoje oslabljene
moči, je okrušila od zidu drobno kamenje in ga zalučila proti olcnu Dominikovem; toda ta ni čul, ker jc gotovo spal. A dekle jc znova/dušila od zida, da si je že vse prste,'©drgnila*?: zapustile so jo že vse moči! in čutite , je že, da omahne, ko je potiho odprl Dominik okno.
»Jaz sem!« je zašepetala. '»Primi me takoj, da ne omahnem!«
Bilo je prvikrat, da mu je rekla ti. Iztegnil se je daleč ven, jo pograbil z obema rokama in jo potegnil notri.: Ko je bila na varnem, je pridušeno zaihtela. Ko se je oddahnila in umirila, ga jc vprašala s tihim glasom:
»Vas kdo straži?«	v;
Dominik, ki se še ni pomiril od presenečenja, je pokazal na vrata* In res se je čulo izpred vrat smrčanje straže, ki jo je premagal spanec, tor:!'
»Treba bo ubežati,« je rekla ona/ »Prišla sem, da vas na to napeljem in da se posloviva,«	imu;
A zdelo se ji je, da on tega ni ršz-umel, zato je ponavljala:
»Kako! vi ste še tu — vi! Oj, gorje vam! Vi tvegate 'življenje
svoje!«
Dominik pa je pograbi! njeno roko in jo začel poljubljati.
»Zelo vas ljubim, Francka, ker ste tako dobra in pogumna. Bal sem se umreti poprej, dokler vas še enkrat ne vidim! Zdaj pa, ko ste tu, umijem z lahkim srcem. Četrt ure v ,yas.ejj| „ objemu, in pripravljen sem na vse.«.
In pritisnil si jo je na prsi, dekle pa je položila glavo na njegovo ramo. Nesreča ju je združila, in >v tem sladkem objemu sta pozabila na vse v . ,
»Ah, Francka!« je ponavljal Do*, minik ginjeno; »danes je praznik sve-tega Ludovika,'tako težko pričakovan dan najine poroke. In prav nikdo naju ne more več ločiti, niti čudež, pripravljena sva na vse! Kajneda, srčece moje, prišla je ura najine že* nitve?«
»Da, da!« je odvrnila Francka vsa omamljena, »ura najine poroke ...«
(Konec prih.)
Michžl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Nato je preiskal tudi osamljeni sod na levi; zapazil je, da je veha jOdprta. Vteknil je kazalec vanjo in odskočil s spoštljivo grozo
»Smotnikl« je vzkliknil.
»Smodnik! Pa v teh sodih?« se je ustrašil Trinquemallle. ci , »Ne poj zel Dam notri je fino!« r. »Dobro; če je tu notri vino, pu-Ifftlmo smodnik in posvetimo svoje moči pijači!«
»Da,« je menil Strapafar, »ali na 'frebuh vendar ne moremo leči, da bi jesali te nebeške joške. Pomagaj, /golobček,« je velel Bouracanu. »Pnmi živalice za uhlje in jih položi prav nežno na tramove, tam pod gnjatmi. Tako bomo imeli pijačo in jedačo drugo pri drugi, pa nlkakih sitnosti.«
»Izborno ,corpo di baccol« se je razveselil Pijemontez.
»Ja,« je pritrdil Bouracan, »Iteja Je isporna.«
To rekši je pograbil s svojimi ,mišičastimi rokami prvi sodec, odnesel ga v klet, kjer je bila svinjina, ni ga položil na oder. Ostalim trem sodom se je zgodilo enako, te »Je še oprafljeno!« je dejal orjak * in si obrisal čelo z dlanjo.
»Štirje evangeliji!« je pobožno ■ dejal TrinquemaiUe. »Na kolena, bratje! Molimo!«
Razbojniki so pokleknili sleherni k svojemu sodu, nastavili ustnice iisipod odprto pipo in jeli opravljati »molitev«, ki ji niti Pantagruel ne bi bil mogel odreči priznanja. Ko so . . bile njih srčne bolečine za silo uto-lažene. so potegnili bodala in načeli ,, vsak svojo gnjat. Royal de Beaure-J. vers, ki jih je v tem došel, je zrl s
*	kalnim očesom na njihovo početje. ^ »Mari vi ne boste jedli, glavar?« i»Je vprašal Trinquemaille. h«, »Nisem lačen.«
»Pa pi ze fsaj nabili,« je priporo-= 3 611 Bouracan.
** »Nisem žejen.« .	>
Cetvorica se je osuplo", vznemirjeno in nejeverno spogledala. Ne Jajčen? Ne žejen? Corpodibale je položil prst na čelo, rekoč: »Bolan jel«
. v. Strapafar se je' nasmehnil, pritisnil roko na prsi in pritrdil: »Gotovo je jbolan.« »Ta, polan!« je pritrdil Bou-Sracan, grabeč se za trebuh. Trlnque-simaille pa je skomignil z rameni, pomežiknil In zagodrnjal prežimo:
»Osli! Mari ne vidite, da nas ima Royal za norca?«
Gromovit smeh’ je pozdravil njegove besede; utolaženl so se posvetili »duhovnim vajam«. Vsak hip Je kateri ostavil svojo gnjat in pokleknil k sodu. Njih surovi obrazi so se razvnemali, brki ježili, in njih krohot se je strahotno razlegal pod oboki.
Ko so bili nasičeni in napojeni in niso mogli več, so polegli v pesek in jeli pripovedovtai svoje doživljaje. Royal jih je poslušal; morda jim je natlhem tudi zavidal. Komu se pač ni pripetilo v težki uri, da sl je zaželel postati žival, ki misli zgolj na živež m na ležišče, kjer bi ga mogla mirno prežvečiti! In ti možje so bili takšne lope živali, vse srečne nad pogoltr njeno pijačo. Menili so se o požrtijah,
o	bojih, udarcih in sunkih, o zasedah, ki so jih pripravljali v ugodnih nočeh po grmovjih in šumicah okrog Pariza. izkratka, o vsem, kar je tvorilo njihovo življenje. In Royal de Beau-revers jih je poslušal...	.	§
»Tako mi ”seh svetnikov^,« Je ;iejal Trinquelaille, ko je prišla vrsta r.anj, »tako ml vseh nebeških in peklenskih svetnikov in vseh svetnic božjih in hudičevih, najbolj mo veseli v mojem življenju tisto jutro, ko so nas hoteli obesiti vse štjrl, Bogme, tovariši, še zdaj se mi strese trebuh ako se spomnim ns-'j.«
Zaorll je kvartet mogočnega grd
požirek. Nato je tlesnil Trinquemail-le z jezikom in povzel:
»Se li spominjate, vrli možje, kako so sežgali na Grevskem trgu tisto dobro gospo, ki nam je vedno pomagala?«
»Oh,« je dejal Strapafar, »še zdaj ml silijo solze v oči ako pomislim na to. In vendar se hladi pepel uboge starke že dolgih dvaindvajset let!«
Royal de Beaurevers je stopil bliže.
»Kaj je storila, da so jo sežgali?« je vprašal radovedno.
»Kdo ve?« je odgovoril Trinque-maille. »Gotovo je le, da jo je ovadila hči gospoda Croixmartskega, nakar so jo sežgali kot čarovnico-«
»Gospoda Croixmartskega?« je ponovil Royal.
»Vi ga niste poznali, žlahtni gospod de Beaurevers. »Ah, takrat ste ležali še v materinem krilu. Mi štirje pa — to naj pripomnim brez zamere
—	smo tiste dni že zdavnaj delovali v prid in blagor naše dežele. Croix-mart oh!... Roncherolles je zlodej v človeški podobi, a Croixmart!
»To se pravi, da je bil veliki pro-fos?.
»In višji sodnik. Kralj Franc ga je bil imenoval velikim rabljem v Parizu. To vam je bil mož od trdega brona. Kadar se nam je prikazal sredi svojih oborožencev, vedno spremljan po zapriseženem krvniku in dveh njegovih pomagačih, ki sta nosila nove vrvi, in smo ga zagledali, vsega v jeklu, z očmi, ki so zrle tako, da vam je ledenel mozeg v kosteh, smo bogme čutili, kako nas grabi smrt za lase. Strahovit mesar je bil v svojem poklicu! Nu, in razen tega je imel hčer...«
»Zver, ne hčerT« je za r j ul Corpodibale.	<
»Vlačugo!« je škrtnil Strapafar.
»Nuno krvavo 1« je zarenčal Bouracan.
»Da nam je katerikrat padla v pesti,« je povzel Trinquemaille, »joj, kakšno godljo bi bili napravili iž nje! Toda malopridnica je naglo Izginila.«
»A kaj je storila .vam?.« je: vprašal Royal.
»Ali ga slišite? Kaj nam je storila Marija de Crolxmart?! Ah, glavar, ne le, da niste lačni ne žejni, še gluhi ste v nameček!... Saj vam pripovedujemo že ves čas, da je s svojo ovadbo pogubila ubogo ženo, ki nas je z dobrimi nasveti nekate-rikrat otela vešal. Tista reva ni bila čarovnica, zakaj čarovnice so navdahnjene po peklenščku; bila je prerokinja in navdihavali so jo sami svetniki nebeški. Pa tudi revežem je bila dobra mati; vedno je imela zanje odprto roko.«
»In hči višjega sodnika je izdala to dobro starko?« je vzkliknil Royal de Beaurevers. »Ta Croixmartova hči je bila res prava volkulja! Gotovo je bila tudi grda, da bi bil še menih zbežal pred njo.«
»Narobe: lepa, da so noreli vsi dobri kristjani. Toda dušo je imel« satansko, o tem ni dvoma... Eli, mojster Royal, ne zaupajte babnicam! Verjemite izkušnji vseh moških od Adama pa do našega kralja Henrija, ki je baje toda molčimo rajši!«
Z jeznim kimanjem je RoyaI de Beaurevers potrdil te modre besede.
»Kar se pa tiče Groixmartove hčere,« je povzel ITrinquemailIe, »smo prisegli vsi štirje, da jo nekoliko zadavimo, ako nam pade kedaj y pesti. Kaj ne glavar, tudi vi nam boste pomagali, kadar napoa ta »rečni trenutek?«
»Da!« je resnobno obljubil RoyaJ. »Marija de Orobtmart, ki je imela gotovo vse, da bi bila mogla živeti srečno in zadovoljno, je šla ovadit ubogo nesrečnico in jo je spravila na grmado!... Sovražim Jo, ne da
fcauru je Kvariei muguenega nro- 110	---	-
Hojs, Jsl« it aakumil pot |cr<yil J^SSSAMSJSSS. "JT"*«!
je kriknil divje. »Gorje tisti, ki bi me hotela ponižati!« Njegov glas se je napel, oči so mu vzplamenele. »Moj posel je grozen! Kdo pravi, da je moj posel grozen? ... Sovražim jih, te dvorne srake v svilenih krilih, s srci napudranimi, kakor so napudrana njih obličja! Sovražim vse velike dame, ki delijo mimogrede usmiljene poglede, ker jim je to v zabavo. Sovražim podlo tolpo, ki se posmehuje okrog vešal, kadar je kdo izmed nas na vrsti, da položi svoje hrabro življenje v kazen, ker se je rodil ubog! Prekleto! Lehko je priti in reči s hinavskim pomilovanjem: .Posel mojega očeta je strašan, toda vaš je grozen!’ Kje pa sem imel mater, da bi me bila učila živeti? Kje je moj oče? Moj dom je Dvor Čudežev, moja rodbina je Lilija. Kdo sem? Tisti, ki se ga vsi boje, ker ne morem biti tisti, ki ga vsi ljubijo! Royal de Beaurevers sem!... Da, gorje ti, ovaduhinja, gorje, Marija de Groixmart, ako mi padeš v roke! Gorje hčeram sodnikov in velikih profosov, lepim punicam, presladkim za oči, ki najprej ponižajo človeka s svojim pomilovanjem, nato pa ga vržejo krvniku! Pijače, grom in strela! Ali me hočete pustiti, da poginem od žeje! Pijače, pravim!«
Bouracan je planil k sodom. Zgrabil je enega, prinesel ga v iztegnjenih rokah in ga pomolil Beau-reversu, ki je nastavil usta. Ostali trije so kar ostrmeli nad tem prizorom. Slišalo se je goltanje in požiranje. Bouracan je držal sodec v svojih jeklenih rokah, ki so se napenjale in sinele od napora, Beaurevers pa je pil v dolgih, globokih požirkih. A zdajci se je RoyaI vzravnal in sam zagrabil sodec; vzdignil ga je nad glavo, držal ga tako nekaj hipov in ga nato z močjo zalučil v steno, kjer se je razsul.
»Sagrament!« je zagodel Bouracan, in nihče ni vedel, ali mu je izvabilo ta vzklik obžalovanje nad vinom, ki ga je pil zdaj pesek na tleh, ali občudovanje do neverjetne sile mladega moža.
Razbojniki so se prestrašili blaznega dejanja in ostrmeli. Royal jim je obrnil hrbet in se je vrnil k vratom, skozi katera je izginila Flo-rlza. Naslonil se je nanja in obstal kakor kip; Trinquemaille, ki je prišel pogledat, kaj dela tu, je začul enoličen in neskončno žaloben glas: Royal de Beaurevers je ihtel...
»Ljubi moji,« je dejal Trinque-mallle, ko se je vrnil k tovarišem, »molimo »a našega vrlega Royala, ki ga je obsedel hudič...«
»Ja,« je pritegnil Bouracan, »molimo!...«	,
In jel je piti. Strapafar, Corpodibale in Trinquemallle so se pridružili njegovi »pobožnosti« in krepko častili Boga po bouracansko. Čez dobro uro so jim noge odrekle pokorščino; prišel je trenutek, ko se je težkim jezikom uprla beseda in so zalitim očem usehnlle pijane solze; na pesku, ki ga je oblivalo vino iz odprtih sodov, so ležala nazadnje samo ie štiri telesa v svinčenem snu, obdajaj« *e % bučnim smrčanjem..,	v	j;,	v
, v -	.	III. .v ‘l •	•	’	1
' \	,V	v	■*	■	*	'
?’ •	' ' Bouracan." <	■
.. .•* />
Royal de Beaurevers je stal v temi, naslonjen na vrata, kakor bi bil Izrezljan lž njih masivne hrasto-vine. Njegove srdite in obupne misli so se vrtile okrog besed, ki mu niso hotele izginiti iz spomina:
»Posel mojega očeta je strašan, a vaš je grozen.«
y duhu je gledal vse svoje življenje, svoje razuzdano detlnstvo med bujno družbo na Dvoru Čudežev, svoja mlada leta, dolge pohode s starim Brabantom, taborjenje v prepihu velikih cest, napade, zasede, Boje, udarce in rane, zadane in dobljene, ta končno prizor v Me-  ---------------------------------
in 5
lunu, ko ga je neznan človek primoral, da se j j umeknil pred njim!
Nato je Brabant umrl v samotni, krčmi, ki jo je bičal nočni dež. •. In spet se mu je prikazal tisti mož in mu dejal: »Povem ti, kdo sta bilai tvoj oče in tvoja mati!...« Sledila je zaseda, dogovorjena v krčmi... pojavila se je Floriza. In v tej duši, ki je nihče ni bil učil, da je med dobrimi in zlimi mislimi in dejanji snloh kaj razlike, se je nenadoma porodil sram; prvič v življenju se je Royalu zastudilo dejanje, ki ga je bil storil. Z drugo besedo: neznana in nerazložljiva sila ga je premogla, da je vrgel Saint-Andrčju njegov denar pred noge in je rešil Florizo.
In zdaj se mu je zdelo, da je bilo vse njegovo življenje le pot do minute, ki je pretresla njegovo še njemu samemu neznano srce s toli čudnimi drhtljaji! Z zaprtimi očmi je v duhu gledal Florizo in se ji divil. Vsa svetla je stala pred njim, obdana z glorijo vseh tistih žarkov popolnosti, ki do snočnjega večera še niso bili zadeli njegovih oči... In zdelo se mu je tudi, da se dviga za to svetlo pojavo druga, temna prikazen, polna strašne skrivnosti... Ta prikazen je bil mož, ki ga je v Melunu prisilil, da se je umeknil; mož, ki n.u je napovedal sestanek; mož, ki je poznal njegovega očeta ln njegovo mater: tajinstveni Nostradamus!
Kako dolgo je trajala blodna sanjarija, ki je vrtinčila Royalova čuvstva brez jasne smeri? Vsekakor več ur. Zakaj zgoraj, na vpftu zemlje, je bil utihnil ves hrup življenja. Royal do Beaurevers pa je čakal Florizinega prihoda, godrnjaje sam pri sebi:
»Samo da pridem iz te mišje pasti, ki sem zlezel vanjo tako po neumnem, pa pokažem velikemu pro-fosu, kateri izmed naju bo nosil prvi konopljen škapulir!«
A v tem so se odprla vrata; vsfo-pila je Floriza z lučjo v roki. Royal je vztrepetal. Toda vzravnal se je In jo pomeril z izzivajočim pogledom.
»Idite zdaj,« je velela ona; glas ji je rahlo drhtel. »Pot je prosta. Ves dvorec spi. Pojdite z menoj, odvedem vas na ulico.«
»Premislite,« je dejal porogljivo, »da vračate svobodo petim razbojnikom; to je zločin, ki se strogo kaznuje.«
»Še par minut', pa utegne biti prepozno,« je odgovorila krotko.
Royal je težko zasopel in povzel:
»Pomislite, da bom jutri nadaljeval svoj posel, ki pravite kako je grozen.«	L
»Hitite!« je silila Floriza. »Oh, hitite, ako nočete, da me zalotijo tu. Umreti bi morala od sramote.«.
Beaurevers se je udaril po čelu; malo je manjkalo, da ni zarjul: ta mlada, pametna deklica mu je plavila stvari, ki so ga obsipale s ponižanjem!	t
»Bogme! Resnica je! Jaz nor^c pa stojim ln mislim zgolj nase!..,«
Planil je v klet, kjer so spali tovariši.
»Na noge! Pojdimo! Naglo! Pre-kletnlki! Tako mi rogov hudičevih!«
Brcal jih je s škornjem, kar so mu dale moči. Niso se genili. Samo Bouracan, ki je ležal na hrbtu, se je obrnil na trebuh In zastokal:
»Sejen zem!,..«
Royal jih je vzdigoval za ramena; toda vsak je padel nazaj kakor vreča moke.	,
»Hitite! Za Boga!« je prosil od daleč Florizin glas.
»Strapafar!« je hropel Royal, obdelavaje ga z zaušnicami.
»Vražje muhe!« je godrnjal Ga-skonjec.
»Corpodibale!« je klical Royal, dregaje Italijana « konico bodala y grlo. -*——
»Karlinka!« se je zarežal Pije-mentez, »nikar me ne ščegetaj po vratu!«
»Trinquemaille!« je zarjul RoyaI, treskaje Parižana s pestjo po glavi.
»Dežuje!« je prhnil Tringue-maille. »Vina dežuje... v krčmi smo ... pri Smrti...«
»Pri Smrti!« je zamrmral Royat ter se vzravnal s srcem polnim obupa ln gneva. »Da, res smo v krčmi pri Smrti! in vsem vam je crkniti od njenega vina!«
Floriza je prihajala k njemu. Stopil ji je nasproti.
»Ostanem,« je rekel hladno. »Vrnite se v svoje stanovanje, preden ODazijo vašo odsotnost...« »Ostanete?!... Zakaj...«
»Moji tovariši ne morejo oditi ž menoj, a sam jih ne morem odnesti. Bili so pač pripravljeni na vešala velikega profesa, ne pa na vino. S njegovih kleteh.«
»Ostanete!« je ponovila in oči so.; se ji razširile od groze. »To Je gQ»i tova smrt!«	>
»Vem. Krčma Snirti, kakor rekel Trinquemallle. Smrt —< m«^ gari. Samo da ni strahopetstv«! Nihče naj ne poreče, da sem zbeiai sam In prepustil tovariše pogum Zbogom.«
Pogledala ga je. In videla j(e menečo odločnost, ki je odsevala tem izmučenem obrazu. Se je, da ga ne pregovori s noja« človeško besedo.
»Poginil bo!« je zaječala 1 'dag$ . _ In da je mogla v 'tej usodni minuti čltati v svojem srcu, bi bila našla; v njem nekaj čudnega... ne eočatjii niti ne bolesti... Bilo je skrivno« stno veselje, spojeno z neizrekljivtaf ponosom... s ponosom, da ga vidf zreti tako prezlrno v obra* bližnje smrti, In radost, da vidi njega, razbojniškega glavarja, prav takti: in še bolj viteškega nego katerega«j koli plemiča na francoskem IcrmtJeiO skem dvoru.
Rekla ni besede. Čutila Je, 8a S se razjokala, ako bi poizkusila go* voriti. Počasi se je odmeknlla. Ia Royal de Beaurevers Je videl da je bleda kakor bela lilija. Trepetal Je in besen srd je rohnel v njegovih' prsih; najrajši bi jo bil opsoval; t«** denje te profosove hčere se mu Je zdelo neznosno ponižanje; stiskal je pesti, ihtenje se mu je kopičilo v. grlu... in zdajci, v trenutku, ko Je hotela prestopiti prag, je padel na kolena in je zahropel:
»Ko bom umiral, bom izgovarjal vaše ime, in smrt mi bo sladka.. .< Dekle je obstalo, tresoč se kakor, bilka; jasna luč ji je preplavila dušo, srce se ji je razširilo, kakor bi ho-i telo počiti, in ustnice so ji drgetale;' bila je srečna, tako dovršeno sreč* na, da se ji je zdelo vse njeno življenje do te minute nezmiselno, napačno in nemogoče. Tisti hip pa je zagledala na koncu hodnika, ob znožju stopnic, po katerih bi bila morala oditi, zloveščo senco človeške postave ... Nekdo je stal tam s prekrižanimi rokami ter nepremično gledal in poslušal!... Bil je njen oče! Veliki profos Gaetan de Roncherolles! ...
Z vzvišeno bistro vidnost jo Iju-■bezni je Floriza bliskoma zaslutila Nevarnost:	ne daj Bog, da bi se
sodnik spopadel z razbojnikom! Z naglo, mehaniško kretnjo je zaprla vrata za seboj, tako da je ostal Be* au!“evers v kleti, ona pa je stopila na hodnik... Nato je počakala!..; Brez besede, bled kakor smrt, je Roncherolles pristopil k nji; lastnoročno je zapehnil vrata, zapah za •(Zapahom; nato je prijel hčer za roko ip velel s hripavim glasom Človeka, ki je pripravljen ubijati:
»Pojdiva, dete moje.«
-	,	(Dalje	prih.)
Krt*.« ^
petna Mi
paviljon E, Stav
PavHIon
Novo!	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K> Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Mariiin trg štev. 8.
Proda se:
KUHINJSKO OPRAVO
prodam Poizve se: v Ljubljani. Reslje-C. 26. pritličje.
PRODA SE HIŠA
v trtru na Stalersketn t. mesarilo In znloeo Piva. Pri MSI le tud lep zeleniadnf vrt. Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.	1824
PRODAM
večjo mno?.lr|o	sodov	od	2fin do	2000 1
starin In novih	no ugodni	ceni	Mohar
Anton, sodar. Vič.	1833
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
za boljše zbito in Šivano delo, proti dobri plači In vsel oskrbi v hiSI, za takoJSnll nastop ISče Rud.	Jeglič,	čevljarski	mojster,
Radeče p. Zid.	most.	1825
LEPA HIŠA (VILA)
S	4 stanovanji, verando, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo, z vinsko trto zasajeno In eno nlivo. Eno sta-novanle se lahko takoj sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru. Jurčičeva ulica, št. 18 predm. StudcncL	1827
»TRIBUNA«
tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Llubljnna, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva ulca 1,	1819
POSESTVO z ?0 orali zemlie, obstoječe Iz vinograda, sadonosnika, njiv, gozdom in travnikom se takoj proda. Povprašati pri občinskem uradu v Gradiški spodnja Kungota pri Mariboru.
TRGOVSKA HIŠA
enonadstropna na prometnem mestu v Celiu s trgovino z mešanim blagom, dobro idoča s celim Inventarjem. Prostorno dvori šče z zidanimi drvarnicami, leptm vrtom in veliki njivi ob glavni cesti, krasno siavbišče za obrt ali malo industriio. se iroda po primerni ceni. Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« pošt-noležeče Celje.
VOLGA. VOLČ '.!
Iz prodale na l.lublianskem velikem M,nrnjn. Paviljon H 291 ruske krasne uesml Volga. Volga, Sarafan in druge 'epe ruske rr uzlka-llje z originalno naslovno sliko po 10 K Izdal Milan Auman In drug, Krško, Slovenila.
JERMENA
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30—250)tnm prodaja po ceni. takoj z skladišta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviju Frkovič 1 drug, Mes-nička 5 Telefon 4 -45. Ljubljana, Stritarjeva ul. 7, telefon 422.	1870
VELIKA IZBIRA
otročjih vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev pc ceni F. Batjel. Llubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni In razni stroii. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4.	1819
TRA NIC
Cenjene ponudbe na Karl Kovač, Stari trg Drl Rakeku.	1755
Kupi se:
1	ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI ’/« PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom. se tako) kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista.	1613
ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	W8
Službe:
SPREJME SE
Kontorlstinja s prakso, spretna strojepiska zmošna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen In energičen. Nastop službi v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Llubljana.
Razno:
BOLJŠA GOSPODIČNA
Želi mesta kot odgoilteljica otrok pri kaki boljši rodbini. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista št. 1995.
IšCE SE V NAJEM
mala klet najraie kjer Je v hiši napeljan plin, ali pa prazna pralna kuhinja. Dopisi na delikatesno trgovino J. Janc, Ljubljana, Marijin trg.
GOSTILNA
v okolici Maribora s koncesijo in z bogatim gostilniškim inventarjem, lep vrt za goste in rolenlavo približno 2 orala zemljišča. Cena 600.000 K. Pojasnila daie prometna pisarna K. Troha. Maribor, Slovenska ulica štev. 2.
IŠČEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod* stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno soho. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo lista. !7b4
VEC RABLJENIH DVOKOLES, švalnih strojev In otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Kar-lovškn cesta 4.	1819
PENZION1RAN DRŽAVNI POD-URADNIK
išče službo kot skladiščnik, sluga, vratar, oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe prosim pod ŠL 1808 na upravo lista.
PRIPOROČA SE
atelje za črko-llkarztvo Filip Prlstou et Bricelj. I.MMjana, Aleksandrova cesta 1. (Hotel Malič).
POZORI ZIMA! POZOR!
Žiu.o vsake vrste Izdelulc in prodaja iv J-ka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci ,.a razpolago pr* '’ne j osto.	'"1
Naročajte Jugoslavijo"!
JU SAM0^6 PNI.
Izdaja voznih listkov za vse ll-
««. Natančna pojasnila daje Ine: koncesijska potovalna pisarna tvrdke
1VATI
KRAKER
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41, v bližini glavnega kolodvora
SPEDICIJSKA TVRDKA
LininRvd.
Stroji za obdelovanje lesa ip Turbine.
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
IIP IK1
Zvezna tiskarna
Ljubljana
Wolfova ulica Štev. I.
o o 0:00:0 o o
na RAKEKU
oskrbuje točno, najhitrejše vsa v špo-dlcijsko stroko spadajoča posla, kakor tudi ocarlnjenje. fr,
t Jiuli
Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po znižanih cenah.
»KEBRI N“
prašek zoper mr fes
je garantirano najboljši pokončevalec muh, stenic, ščurkov itd.
Cena za tucat steklenic št. 1 K 84.— Cena za tucat steklenic št. 2 K 1*8-— J	tvornica	kemičnih
AUTOMOBIH
MOTORJI
PNEVMATIKA
en irou
KOLESA
oprema en detall
Prvovrstni
Preselil se le
prevodni zavod Polyglott
v Sotino ul. 5.
POZOR!
Se par dni na ogled v paviljonu
E,	št. 81. Podstavek za razlikanje športnih čepic, za razlikanje rokavov v ramah ter istih za izso-parjenje v ramah in okoli vratu.
Zaključena so obila naročila. Mode) se tudi proda. Izumitelj ANTON ZAVODNIK krojaški mojster, Kranjska Gora.
čevljarski klej
po K 24 — v pločevinastih škatljah razpošija najmanj 6kg po povzetju
I. Keber lT/lnli(Aa
izdelkov
Tacen pri Ejubiani, (Slovenija)
Pri večjem odvzemu popust.
Stekla za are
vse velikosti, ima v zalogi
TRGOVitiA S STEKLOM lil PORCELJHtOM
UMIKU! SIME.
Semenj:
L H.
H štev. 250.
oddam. Velikost 17 do 90 hi. Izven tega tudi razstavljalnl sod z 320 hi, skoraj nov. Ponudbe pod »SODOVl" na AnonČno ekspe-dicijo GAISSER, Maribor.
Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseh vrst barv za oprave In stroje, luksuzni izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena kot vsa stavbena deis PRI KAMNOSEŠKI INDUSTRIJI
AloJzU Vodnik, Ljubljana
USTANOVLJENO LETA 1860.
Najkiije cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
* Ljubljanski veliki semenj.
PREVZAMEM
zastopstvo
prvovrstne tovarne tekstilne in galanterijske stroke, eventuelno komisijsko zalogo na Ljubljano ali samoprodpjo (razpošiljanje) špecijalnega predmeta za lasten račun. Naslovi in vprašanja nai se pošljejo pod »ZASTOPSTVO" anon. eksped DRAGO BESELJAK
&	DRUG, Sodna ul. 5. Ljubljana
Vedno velik, izbir* vseh vrst
bombaža, sukanca, kvažkanca, nogavic,
Cft dam« in gospode, ter galanterijo na debelo,-
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
Magistro ali asistenta
sprejme takoj: Lekarna pri »MARIJI POMAGAJ". Celje.
Charles Princ m«
Zaloga: Turjaški trg št. 1. (Talafan št. 572.)
■ Tvrdka zastopana s paviljonom H št. 267 ■
■ pri ljubljanskem velesejmu. S
.. j
Karel Četi, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, javlja v svojem, svojega siačlca Dragota kalcor tudi ostalih sorodnikov imenu, da je naša preljubljeha soproga, najblažja mamica, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa
danes dne 9. septembra ob 10. uri dopoldne po komaj šestdnevni mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, boguvdano v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 4. uri popoldne z Gruberjevega nabrežja št 6 na pokopališče k Sv. Križu.	I'
Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jakoba v petek, dne 16. t. m., ob 7. uri zjutraj
Predrago pokojnico priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev.
V	Ljubljani, dne 9. septembra 1921.
Puškama v Kranju r. z. z o. z.
Moje orožje, rt is iz laiku.
n p
liju. irti. di i 1.1.
Ceniki* na zahtevo!
Ceniki na zahtevo!
g
n.*-
Meške, fantovske in deske, mikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji
„ F R A N D E41 (M U). UUM. Ha testa lin. L * TMn fin. 1
Udeleženec ..Ljubljanska vzorčnega itojgr. Pavillon E, oddelek ŠL 52.
JUGOSLAVIJA- 10 septembra 1021
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih damskih klobukov.
Klobtsiarna 3» modisSeriia
Barbarič — Završan
=aarLjubljana, Mestni trg 6 — 7. m -1 '
LJUBLJANA, Dovrni trg 3.
Špecijalna žaloga angleškega sukna, dežnih plaščev in vseh krojaških potrebščin. "Promenadne, modne in športne obleke, površniki, raglani itd. itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v listnem modnem salonu po najnovejših krojih.
Solidne cene! Soliden izdelek!
Zmsaja mila k Mitjo točni po poštnem povzetju! Zitojte vzorce.
fmtm luštnih izdeikoy na L]ub-Ijansta veiesejmu od 3. do IZ. septembra 19Z1 (pouiljon M št. Z70).
Tovorni awta »Fiat
Radi selitve
38 PH, 1000 zabojev 560 X 400 X 400, 2500 zabojev 425 X
‘225 X 200 stavbiuskl les raznih vrst, v»’v.d preureditve podjetja zelo ugodno naprodaj. Naslov nr VLOMA COMPANY, d. z. o. z.
Konfre, >i trj» 3 oziroma „Ljubl|anSkt veliki semeni", paviljon E, oddelek 2.
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
Velika zaloga bivalnih In pisalnih .,Ad1er“ strojev in koles z znarako „Stvriau, ,.l)0rkopp“ „W'aftenraJ‘*
(orožno kolo).
IVAN JAK in sl n Uubflana.
1.	SANDRIN
LJUBLJANA..
kož, podplatov, gonilnih jermenov In boksa
Velika zal oga vsakovrstnega
JOSIP KOSTANJEVEC
KRIVEC
roman
na debelo,
MESTNI TRG 6.
MHHKHE
mmmm
(pristen vinski destilat), prvovrstno sl 'Vovko in pristen domaC brinfevec prodaja samo na debelo. Parna veleJ^iuijarna
Mestna občina Kočevje
razpisuje službo občinskega tajnika.
Prošnje je vlagati do 1. oktobra 1.1. Plača po dogovoru
NUDIMO
Glavnika, lasna zaponke, kožfene zaponke (
Noie, vilice, žlice, leseno robo;
Parfum, maillo za brka, puder, briljantina;
Vexiva, ilpka, vrvica;
Trakove sa ievUe, stenj, naramnic«;
Br&i«, prstane, uhane;
Gumba, aukancai
Svlninik«, peresa, gob«.
Ščetke vseh vrst!
In vso ostalo galenterljsko hi nlrberiko robo!
Prodaja samo na veliko 1	Prodna	tirno	as	veliko	I
BRAČA SVJEZIČ, ZAGREB
Telefon 23*44.	Petri njuha ul. 5.	Telefon	33
Novo doslo!
Posteljno perje	Inlet
Fino perje (Čaunen)	Brisalbe
Preproge	Kuhinjske brisače
Posteljni predloiki	Umivalne rut®
Gradi za madrace	Vožčene rute
Platno za slamnjake	Posteljni vložki
Nanking
po najnižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta St. 16.
priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko opravo. ========= Na debelo in na drobno. ======
FRAN RftVNIKRR
mestni tesarski mojster
UHL Liniaitoi ulita itev. 25. - Teleli to ffi.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtaino ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš. vil ter razne gospodarske in industrijske štavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhilektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m.
Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije.
]M. Kuštrin
R. TTliklauc, Ljubljana
Pred Škofijo štev. 3, Lingerjeva ulica
priporoča sukneno, manu-fakturno in pleteno blago. j
Mia oa debelo is drsimo. BsMjeca leta 1859. |
Ig	H	. TehniCnl, elektrotehnični In gumijevi
V	Mi	predmeti vseh vrst na drobno ia de*
\rV	belo. — Glavno	zastopstvo polnih f»*
mijevih obroCev za tovorne antovobO«
tovarne Walter M a r 11 o y. —
Hidravlična stiskalnica za montiranja
gumijevih obroCev v centrali, Ljubljana,
„	,	,	Rimska cesta 2.	— Prevozno podjetje
Centrala;	..	...	17«..
za prevoz blaga celih vagonov na rat
Ljubljana,	Rimska kraje, za kar |e	na razpolago 10 to*
cesta	2.	'fcsssss vornih	automobilov. esssaaa
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knes Mihajlova tel. št. 470. tel. it. 133. «Uea L
iHHGGJU & GAGEL
LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL. 8
POZOR! Prodajamo od danas napisi dokler zalaga traja po Murentni teni:	POZOB
moške čevlje, prima telečje usnje po K 400'— mo5'<e čevlje, prlma hox usnle po K 450'—.
Parna pekarna Jean Schrey*a naslednik
Jakob KavBi
UUBUANA	GRADIŠČE	5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s avežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila.
Prodala se v naslednjih prodajalnah:
PreSernova ul. 20. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja SiSka 01. ZanoSkar, Poljanska c. Žabnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna. Poljanska c.
mig, mmm s mm
tarna kemičnih in rodninskih ban ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. *. Skladišče: Noviaad.
Brzojavi: THerakl. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlni laki Pravi flrnei. Barva ia pod«.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, , suhe in oljnate, mavec (Gips), masten r'’ (FederweiO), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dnifi v to stroko spadajoči predmeti.
„MEKAKL“. L*fc za pode. WMEI*AKL“. Llnoleum lak za pode. „MERAKLU. Emajlnl lak. „MERAlvL“.
Brunoline.
Ceniki s» začasno ne razpošiljajo!
Najnižje cenel
Najnižje ceriel
Prodaja posode.
Porcelan, emajlirana in luksuzna posoda na vrtu Resljeva c. 4, od 12. do 24. t. m.
ANA KUC.
tvomica gumijevih
izdelkov v Kranju
Izdeluje
prvovrstne podpetnlke
=r  j Čisto domače podjetje! ==
blvSf ufiteli Glasi). Malin zaprii. Most de!. sol
Zalog£ pohištva
Karol Prels-a, v Mariboru, se le preselila V Gosposko ulico St. 20. Pirhasttsva hiša
velika zaloga lesenega, železnega inč tapetniškega pohištva.
Ceniki na razpolago S
Na debelo! Eksoortl Na drob
in pianinov FOrster, BOsendorfor, Heitzman etc. razstavljenih za čas sejma.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino In dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Franjo Sttkler, restavrater.
Lastni razstavni paviljon
na ljubljanskem velikem semnju
od 3.-12. septembra 1921.
Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode delniška družba v Uubllani
Telefon št. 1—67 (Ljubljana)	Brzojavi: Papirnica M
Tacama centrala:
Papirnica v Man, Pošta: D. M. v Polja pri Ljubljani. Postaja ial tel.: Zalet
Papirnice g točah, papirnica, {gornica celuloze in Ha/ i Goričanah in {gornica Icsooinc t Modah. J Mesečno proiznajanjo IDO nagonoo raznih orst papirja;
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tlskovojj in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in ril salni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, naf beljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler ta papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovni papir. — Ovojni papir iz čiste celuloze ta navadil ovojni papir.
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
lak za konzerviranje s lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksllolel (naj-ceoejii karboUoej), watproofsa Izsuševanje vlažnega zidovja in Izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavbinske potrebščino dobavlja
Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18.
Raznovrstno
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peži, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
PROMET", tzhiL ind. podjetje
LJUBLJANA.
Večja množina odpadkov
se proda.
Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd.
Natančneje v upravi lista.
11.	Industrija usnjatih Izdelkov.
A. čevl|ar»ki izdelki.
1. čevlji za štrapae, 2. čevlji za rudnike, e. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po voj. vzorcu, 5. sandale.
B. Konfekcija tranamlaijsklta gonilnih jermenov.
'\. epedjalni stroj 8. hrastov stroj,
3 chromstroj, 4. jermene! za šivanje In vezenje transmisijskih jermenov.
C. Konfekcija
za dokolenlce (gamaše), nogometne loge, torbice, portefeuls itd. iz vege-tabilnega chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd, tržne
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konoplje zfi. vlaganje L t. d. ima trajno veliko zalogo
.PROMET' tehn. ind. podjetje
Ljubljana.
Lastna založba!
Nizke cene! Nizke cene!
Vse druge šolske potrebščine na drobno in debelo.
Paviljon 3521 C. OHS-PJmGfl
Ljubljana, Mestni trg 11.
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje
za gumbe in kavinsHe predmete izo.z. Slovenska Bistrica
Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence — MM " . I  . ,	=
Mtigajre cinibs! Prodaja na veliko!
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na raz polago v vsaki množini.
.pF Telefon štev. 260.	■['
Pater Kozina & Col)
Učiteljska tiskarna
LJubljaria
Frančiškanska ulica štev. 6. iUeteoe!	cesifcl	Tb&h	psstreibal
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, Sev. 4.
Belin za zastala btlik lavtliv, Pogin zapokotiaviole ms Ib porisao. Morin za poksaMs Mn. Rapid za pokoaUe rinit,
8. C. Kotar. Ljubljana
Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bov, mufov, ovratnikov Itd.
Prozen lisifje tele is lob Moe :; t rini. barvo la Izdelave. : :
Glavna pisarna in zaloga na debelo in na drobno, Ljubljana, Breg 20.
Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke lak-, boks-, Ševro-usnja In drugega materijala! — Najmodernej oblike! — Konkurenčne cene! — Najsolldnejši izdelki i __________________________Razstava:	Paviljon.
Trgovci primeren popust.
iJehosiovaški paviljon št. 414
|	llquer L. V. Griofte Kit Saglvir
od firme Louis Vantoch (Nymburk, Cechoslovenska)
je najfinejši liker.
Teodor
Celje,
IzMmM] godbenih Instrumentne.
Velika zaloga violin, kitar, mandolin, citer, tamburic, harmonik itd. Najfinejše strune za gosli, citre itd. Loke za gosli in vse druge godbene potrebščine.
Umetniške gosli in čela.
Popravila ss Imlujsjo točno In strokovnjaško.
Poljanska cesta št 8|
se priporoča cen], občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kte»? parskih in vodovodnih tnitalacijsklh del ter ta pokrivanje streh. Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni Ut*', vršitvt. Proračuni bresplačno in poštnine prosto. Popravtla\
""""	nun—.....i	         ,	ima	.
točno in po nainižlt cent. Pločevinasta ambalaža kakor konta
 ...... ............ i. ...—»■■■■i. i	....
gg firnei, olie, bencin, doze za barve, kandlte in konzerve. '7\
Ob počitnicah
se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami
Ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in pol emen dolski sir, šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah.
Izvod 20 K v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
Največja izbira
najnovejših, najtinejših in najcenejšlh' oblek za gospode, dame In otroke®
f Indus-iraiiiiiiiMoiii!
Zavod za plakatiranje i reklame Bogdan Velenovič
mm minus
razstavlja ovoje izdelke v skupnem oddelku za usnjarsko industrijo
na prvem mestu levo.
Mestni trg 5—6
m in im.
Cena 16 kron.
Izdala li zaloma
stran	1921	Itev.	215.
Mttigeiln mlakton, samo n Isiili
H. SELJAK
zastopstvu v LluM
lovarsa 111 m
Ljubljana — Praha.
Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze.
Vrhno usnje vseh vrst
HAKA-GAMASE
usnjeni izdelki.
Velika zaloga čevljev.
Karlovška cesta 2, — PreSernova ulica 52.
m paviljon 280IH.
»**«* *•	v	Balkana.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manuf akt urnega blagbi po najnižiih konkurenčnih cenah. Solidno in tofy$ postrežba zajamčena.
graditelj mlinov in iag, UHTGw Si; Jurli ob lMžnl ieleznld
*	*	*	JfivV*--'*'5 V’:
se priporoča vseim cenjenim interesentom za zgradbo
mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenict
'Mtoega izdelka.
Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vsebuje: dve sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m2. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih. Cena za I m2 zastavljene ploskve lOOO do 2000 kron po obliki tlorisa.
Radi razpustitve moje zqloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu po« j šillateiju tega iz časopisni izrezanega oglasa eno krasno remontotr* uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez naviianj*, ter s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 83 41* narjev. Denar se pošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se pošlje takoj priporočeno.
Povzetne poiiljatv« le tedaj, če ae pošlje 10 dinarjev naprej.
M m MF m Iml Samostanska ia H. l
*JLm     ■■■■■*    ■ ■■■■■» ' ' j.	1 ■ ■■■"—' ■ m   »■ | ■■■■ 11
Papirna industrija
Anton Janežič
LJUBLJANA, Florijanska ulica šlav- 14.
Zaloga vseh vrst šolskih zvezkov in poslovnih knjig.
Prvovrstno bla&o! Nalitlife cene!
imwim i^iim1 nrr~ ~i ii '   ~~ '~i  —*•“'**	■■wiiiiwni«a»iiiMiwa———■
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
Obvestilo.
Imam v zalogi v»e sokolske potrebščine, kroj«, telovadn« oblek«, levil*, ovratnike gumbe za člane in člantoe,
Ceniki na razpolago I
PETER CAPUDER
Zdravo 1 Dobavitelj J. S. S.
papirna trgovina in knjigoveznica,
Uubliana, Sv. Petra cesta St. 2.
Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne kn:ige, pisarniške in šolske potrebščine.
: : Založništvo šolskih zvezkov lastnega izdelka. : :
1	1 Naročila po pošti z obratno pošto, ir.i: ....
Delavnica črev
niehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Kranj — Grosuplje
Centrala: Grosupljt.	Celelon:	Grosuplje	1,
razstavlja svoje Izdelke na Ljubljanskem velesejmu paviljon E št. 39, katerega obisk se uljudno priporoča.
Taško Djordjevič
SKOPLJE, Ledi pedžet 105
priporoča vsem prekajevalcem, in prekupcem nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam i. t. d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po celi državi po poštnem povzetju. Zahte^aite cenik.
Kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dimnih cenah. borzni oMelek. — Prevzema vse banlae posli
Telefon St. 3.
Oglašujte
Popolnoma varno naložita ■ svoje prihranka v
registrovana zadruga z omejeno zavezo
THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica v TTlurski^Soboti in Dolenji Lendavi
Oglasi se sprejemajo v upravi »Jugoslavije* na Marijinem trgu 8 in na velesejmu v
paviljonu E 15.
Čistih, brez odbitka rentneg^ in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim Članom, eskompt menic, inkaso fakš$§r in kuponov, nakazila v tu- in jtnozemstvis|| Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim
nadzorsfvnntfe ....................
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Eel«ton It 44.	C^vnl	račun	It;	11.323.
HH Hii mm MMSfr
gg —aa
■ '•	 umil
Dobra knjiga je najboljši prijatelj!
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak.
Založba
ZVEZNA KNJIGARNA" V LJUBLJANI, Marii® trg 8
Stran 12.
JUGOSLAVIJA*, 10. septembra 1921.
Albreht Ivan: Slutnje, pesmi  ..........................  .	.	.	broš.	K	8'—	vez.	K	10—
... ... • •    • “ 10—
Glaser Janko; Pohorske poti, pesmi Pugelj Mitan: Mimo ciljev, nbveth ... . * * . Golar Cvetko: Kmečke povesti ........
Romanova Marica: Šopek šamptarke, novele . . . Azov in Teffl: Humoreske, zbirka ruskih grotesk . . Štuhec Janez Evt: Slovensko narodna mladina , .
Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp.......................
Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami Zbirka rudarskih in fttžhiarsklh izrazov .....
Machiavelli N.: Vladar...........................
Gruden Igo: Narcis . ... . , . . . . . .
„	„ Primorske pesmi .......................  .	.
Albreht — Gaspari: Mlada Greda . . . ... .
15—
11
navadna 40
25— 30— 30— finejša 60—
11
11
11
Knjižnica „Jugoslavija
ifi
I. zv. Lariscb ’• Razkrinkani Habsburžani II izd. . . D. in IR. xv. Levstik Vi,i Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih ......
j	;	..	t	i	‘	.
V. zv. Waldova O.: Vera, roman .......
broš. K 10—
„ *' „ 40— vez. K 50— - v platno „ „ 60— broš. K 20— „ „ 26—
Narodna knjižnica:
K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi »Zvezni knjigami", da se ga vpiše kot naročnika ..Narodne knjižnice". Kot tak dobi vsako knjigo ..Narodne knjižnice" z 10 ®/o popustom in še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga ..Narodne knjižnice" brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe ..Zvezne knjigarne" dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši »Narodna knjižnica" velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna ln prevodna dela, je vsestransko priporočljiva irt podpore vredna- Doslej je izšlo v
»Narodni knjižnici" 28 snopičev:
1	—2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi ...... broš. K 4-—
3—5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija,
prevel dr. J. Glonar..................................  „	„	10—
6	— 9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni
trpljenja in nad  .................................... „	„	14—	vez. K 20—
10 —12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak,
posl. dr. Borštnik V..................
13—15 snopič	Cankar	Ivan: Moje življenje ....
16 snopič	Albreht	Iv.: Paberki iz Roža,
koroške pravljice............................  .
17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele • • • 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji
Nožiči, prevel Oton Zupančič ....
24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik........................................
25 — 26 snopič	Glaser	J.: Slovenska narodna	lirika	.
27— 28 snopič	Albreht	Iv. Malenkosti......................
40—
Brošure
Carantanus: Koroška.........................................  .	i
Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje  .............................
Naša Istra, spisal Fr. Erjavec  .................................
Abditus: Problemi malega naroda.......................
Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo .....
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja...........................
V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi
vsak zaveden Slovenec 1
r. . . K 4— . » • 2’
 1 —
• • • »» 2‘— ...» 2’— . . . „ 10’— jih moral poznati
Hala pesmarica
St. 1 Jenko Dav.: Sto čutiš Srblne tužni.......................
2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko - Frankopanska....................
3 Hajdrih A.: Slabo sveča je brlela  ................................
4	„	„	Pod oknom
5	„	»V sladkih sanjah
6	„	„	Jadransko morje  .................................... .
7	»	.,	Pri oknu sva	moKe slonela.............................
8	„	■,,	Slovo............................»•••»*.,
9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko..........................  .
„ 10 „	„	„ Na planine..............................................  ,T	.
Pevci, pevski zbori! Z izdajo »Male pesmarice" je »Zvezna knjigarna" odpomogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne bo slovenskega pevca brez »Male pesmarice".
• T>,	;	i
Mlnistrltvo financ Kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev
7'|. irifipo Investicijski) posojilo L19Z11 iznosu Din. 500,000.000.
POZIV NA VPIS.
Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s Členom 130 Ustave pozivlje na vpis
?i„ državnega investicijsiiega posojila v nominalnem znesltu Din. S00.00Q.QQ0.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakor: popravilo, izvršitev in razširjanje železniškega prometa, stavbo novih in do vršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let	se to posojilo ne more konvertirati, niti	v tem času	obrestna	mera	znižati.
V slučaju, da se posojilo jio preteku 10 let konvertira, mora se	imejiteljem obveznic	ponuditi izplačilo v	nominalnem	iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna sydta za anuitet (obresti in amotrizacijo)	stavila se bo vsako	leto v budget (državni proračun), za pokritje	pa	bodo
služili pred vsem dphodkl.dotičnega investicijskega objekta. '
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
, ,.Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjin.
Obveznice šegi morejo lombardirati pri Narodni banki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonitih
predpisih.	jf
.	{ Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih
(oblastnih, okrožnih sreznih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Opis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921.
Slovencev c posebni pari
pri vseh denarni!^ zavtodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo' posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
Beograd!, mfseca julija 1921.	.	Minister	financ:
Dr. Kosfa Kumanudl, i. r.
Odgovorni urednik: Dominik
Tiri* »Zvjsnt ttalnnui« X Ljubtital,