JZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: tVi? ^rs*' *-’• D'Annunzio 27/E, «li 040/630824. Pošt. pred. (ca-,. a postale) Trst, 431. Poštni teko-c‘račun (C.C. post.) Trst, 13978341 °stnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. 50% Pubblicita inferiore al 50%
SETTIMANALE
ŠT.
1945
TRST, ČETRTEK 17. NOVEMBRA 1994
LET. XLII.
Se ne bi našel tudi pri kak Di
Slovenci v Italiji pozorno Opremljamo dogodke okrog radiotelevizijske ustanove RAI. To udi ni nič čudnega, saj se zdi, da Pri tem gledamo napeto krimi-nalko. Vlada ministrskega predsednika Berlusconija — ta je last-djk konkurenčnega podjetja Fi-Otnvest — je kmalu po svojem Vstopu dejansko prisilila uprav-I*1 svet javne radiotelevizijske hi-jv da je odstopil, nato pa je poskrbela, da so bili imenovani no-h upravitelji (skupno jih je pet), ** naj bi ji bili, seveda, poslušni.
RAI je Berlusconiju, ki je meljski mogočnež, trn v peti. To je ^umljivo. V veliko napoto mu 1e tudi kot politiku in predsedni-*u vlade. Zato skuša narediti da od te ustanove ne bi imel *akršnekoli škode. Samo tako si j^mreč lahko razlagamo ukrep,
,* 8a je novi upravni svet sprete! pred kratkim in ki gotovo poceni višek predrznosti: za glavne urednike poročil in šefe pro-Sramov (tako radijskih kot tele-v‘2ijskih) je imenoval po veliki Večini ljudi, ki so politično bli-zu vladi oziroma Gibanju Na-Prej, Italija! in Nacionalnemu za-v®2ništvu. Tudi njihovi namestniki so bili izbrani po tem klju-cu.
Med ljudmi pa je završalo, ^akih tisoč znanih osebnosti je Naslovilo pismo na predsednika ^Publike s pozivom, naj nemu-^°Wa posreduje. Močno je zaškripalo tudi med samimi upravitelj- Eden je podpisal odstopno Pismo, drugi ga je napovedal, retji omahuje. Sodu pa je zbila 9uo vest, da je ustanovo RAI nenadoma zapustil njen glavni rav-J^telj, čeprav je bil imenovan še-e pred tremi meseci.
V vrhovih RAI-ja je zavladal P°poln kaos, kar naravnost po-tazno vpliva na celotno delovanje podjetja, ki ima — ne smemo Pozabiti — več kot 12 tisoč uslužbencev. Predsednik republike ~calfaro se je že odzval pozivu se s pismom predsednikoma °Eeh zakonodajnih zbornic za-v*el za takojšnjo odpravo krize, DRAGO LEGIŠA HII*- 0
Na najmogočnejši protestni manifestaciji v vsem povojnem času
Ljudje so pokazali, da hočejo partecipirati
Italijanska javnost je še vedno pod globokim vtisom mogočne protestne manifestacije, ki so jo vse tri sindikalne organizacije priredile v Rimu v soboto, 12. t.m. Po rimskih ulicah je v treh sprevodih korakala tolikšna množica, kakršne še niso videli v vsem povojnem času. Prireditelji pravijo, da je bilo milijon in pol ljudi. Zanimivo je, da je bilo med to množico presenetljivo veliko mladih, čeprav se jih protest ni tikal neposredno. Sindikati so dali pobudo za ta zbor predvsem v znak protesta zoper poskus vlade, da se sedanji pokojninski sistem spremeni, ne da bi vlada oziroma njena parlamentarna večina iskala za take spremembe soglasje sindikalnih predstavnikov delavcev. Mladi so z udeležbo na sobotni manifestaciji predvsem jasno povedali, da hočejo tudi sami sodelovati pri določevanju splošnih, a temeljnih smernic nadaljnjega razvoja v državi. To pomeni, da jih zelo pobliže zanima politika, pojmovana seveda kot skrb za občo blaginjo.
Organizacijski stroj treh glavnih sindikalnih zvez je deloval brezhibno. Zborovalci so dopotovali v prestolnico iz vseh italijanskih krajev, tudi tistih, ki jih je samo nekaj dni prej zadela strašna vodna ujma. Računajo, da je v Rim pripeljalo 8 tisoč avtobusov, 50 posebnih vlakov, štiri ladje (predvsem s Sardinije) in na tisoče in tisoče osebnih avtomobilov in kombijev.
Pomembno je tudi, da je celotna manifestacija potekala brez kakršnegakoli incidenta, torej v najlepšem redu.
»Če se je Italija odločila, da tako množično manifestira po rimskih ulicah — je pred dnevi napisal milanski dnevnik Corriere del-la Sera — pomeni, da se ne čuti pobito. Pomeni, da se čuti dovolj močno, da lahko izvaja pritisk na vlado, ki naj pokaže vso občutljivost tudi za oblikovanje tako imenovanih pravil igre, ki naj bodo za vse razumljive in za vse veljavne«.
Iz tega bi izhajalo, da veličastni zbor v Rimu ni bil sklican le zaradi vprašanj sindikalne narave, temveč so na njem, morda prav zaradi njegove množičnosti, pri-
šle do izraza tudi in predvsem politične razsežnosti. Pravkar omenjeni dnevnik govori o pravilih igre, ki naj bi jih določili nanovo. Za kaj pravzaprav gre? Gre za vrsto zakonov, ki naj tako dopolnijo sedanji večinski volilni sistem, da bo zagotovljena »demo-
To si velja zapomniti
Na deželnem kongresu Severne lige v Pordenonu so udeleženci izžvižgali delegata, ki je hotel govoriti v furlanščini. Ploskali pa so izvajanjem predstavnika Unije Italijanov iz Istre Tremulu in italijanskima poslancema v hrvaškem in slovenskem parlamentu, Radinu in Battelliju.
Na kongres ni bil povabljen noben predstavnik slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini oziroma kake njene organizacije.
kracija alternativ« in odstranjena tudi najmanjša nevarnost nastanka kakega režima.
Italijanski volivci so se bili na referendumu izrekli za večinski volilni sistem, njegov mehanizem pa ni bil izoblikovan natančno, zaradi česar kaže velike hibe in šibkosti.
V tem pogledu pa med sedanjimi političnimi subjekti ni prav jasnih pojmov. Nimata jih ne le-
va opozicija — kot piše že omenjeni dnevnik — ne sedanja večina; slednja celo pogosto zamenjuje »pravico do vladanja s pravico do ukazovanja«.
Pred dnevi sta se sestala (kot dva skrivna ljubimca, je dejal Fini) glavni tajnik Severne lige Bos-si in glavni tajnik Demokratične stranke levice D'Alema. Pogovarjala sta se o »pravilih igre«. Kdo naj jih določi? Bossi vodi eno od treh političnih komponent sedanje vlade, a je prepričan, da ostala dva partnerja v vladi (Berlusconi in Fini) ne bosta sodelovala pri oblikovanju takšnih pravil igre, ki bi bile v skladu s temeljnimi programskimi točkami Severne lige, kot sta na primer federalizem in gospodarski liberizem. Zato je Bossi mnenja, da se lahko sestavi nova večina, v kateri bi poleg Severne lige in sredinskih strank, zlasti Ljudske stranke, bila tudi Demokratična stranka levice.
Bossi je veljavnost svojih izvajanj potrdil na strankinem deželnem kongresu v Pordenonu v nedeljo, 13. t.m. Priznati pa je treba, da v tej kot tudi v drugih točkah Bossijev načrt nikakor ni jasen. V Pordenonu je na primer dejal, da se Severna liga lahko pogovarja z Demokratično stranko levice o »ustavodajni vladi«, češ da je za sodelovanje z vsemi tistimi silami, ki so za prenovo in za nova demokratična pravila. V isti sapi pa je izključil možnost skupili!* 0
Množica manifestantov v Rimu
RADIO TRST A
}
Nad sto evropskih strokovnjakov govorilo na posvetu v Špetru
SIUOMSMUNHNMDI/* • C OMU MU l ♦
«.«o.uc— ♦ CON7EGNO INTERI E MINORANZE ♦ MEDNARC JEZIK IN MANJŠINE ♦ INTERN LANGUAGE THE EDUCATIOI
S.PIETRO AL NATISONE SPETE
Posnetek z mednarodnega posveta v Špetru
(foto Kroma)
■ ČETRTEK, 17. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Vojna vojni!«; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja.
■ PETEK, 18. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Likovna delavnica; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 19. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;
10.00 Poročila; 10.10 Repentabor, glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe;
12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; nato: Nekaj minut z...; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Jernej Novak: Ob 100-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka.
■ NEDELJA, 20. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ognjena zemlja« (Dimitrij Kralj); 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Srednjeevropski radijski obzornik;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Jernej Novak: Ob 100-letnici rojstva dramatika, pisatelja in publicista Ferda Kozaka; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
■ PONEDELJEK, 21. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; dr. Slavko Tuta; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Tanja Rebula: Svetlobno leto od ozvezdja Sebe; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Škrat Čevljerad«. (Piše Majda Mi-hačič); 14.45 Podoba goriškega otroka;
15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave: Etnonacionalizem; 18.40 Za smeh in dobro voljo.
■ TOREK, 22. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«;
10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka '94; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dušan Jovanovič: »Antigona«.
■ SREDA, 23. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski radijski obzornik; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Marguerite Duras: »Ljubimec«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. »1909-1994«, 85 let Glasbene matice v Trstu; 18.00 Prosojni kelih poezije (Irena Žerjal).
V Špetru Slovenov je bil konec prejšnjega tedna tridnevni mednarodni seminar o otroškem govoru in manjšinah. Bil je na zelo visoki strokovni ravni. Udeležilo se ga je okrog 120 izvedencev iz vse Evrope. Posredovali so svoje referate o tem, kako je za otrokovo vzgojo pomembno, da obvlada dva jezika. Ti otroci hitreje dojemajo, imajo več fantazije in tudi z večjo vedrino sprejemajo ljudi in okolje. Rečeno je še bilo, da Evropa postaja vedno bolj večkulturna in večjezikovna skupnost.
Šrečanje so organizirali Študijski center »Nediža«, Confemi-li (Vsedržavni odbor jezikovnih
Slovenski gostinci s Tržaškega in Goriškega na obisk h kolegom iz Nediškiln dolin
Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu prireja v sodelovanju s podružnico SDGZ iz Čedada gostinski izlet v Benečijo, ki bo v ponedeljek, 21. novembra. Avtobus bo z Opčin (s postajališča pri tramvaju) odpeljal ob 8. uri.
Slovenski gostinci s Tržaškega in Goriškega bodo obiskali svoje kolege, ki sodelujejo pri uspešni turistični pobudi »Vabilo na kosilo« v Nediške doline. Po ugodni ceni je mogoče v šestnajstih restavracijah v Benečiji pokusiti pristne domače jedi. »Vabilo na kosilo« je veljavno še ves ta mesec, po zimskem premoru pa bodo gostinci s to pobudo nadaljevali.
Gostje si bodo tudi ogledali, kako proizvajajo znamenito »gu-
manjšin) in katedra za sodobne jezike na videmski univerzi. Dobro organizirani posvet je zbodel desničarske in nacionalistične kroge. Deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Casula je celo vložil v zvezi s tem svetovalsko vprašanje, da bi izvedel, ali je tudi dežela nudila pokroviteljstvo temu srečanju. Zapisal je še, da Slovencev v Benečiji ni, krajevni običaji, glasba in jezik pa naj bi bili furlanskega izvora.
V Špetru so udeleženci ob koncu sprejeli dve resoluciji. Ena zadeva slovensko manjšino v Italiji ter govori o njeni pravični zaščiti ter sredstvih za njeno preživetje.
banco« Giuditta Teresa in tovarno Hobles v špeterski industrijski coni. Kogar izlet zanima, lahko za natančnejša pojasnila vpraša pri organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel.: 040/362949).
* * *
Ljudje so dokazali... «im n
nega jezika med Ligo in »laburisti«, kot je označil DSL.
Na očitek, da njegov federalistični načrt ne upošteva specifičnosti dežele Furlanije julijske krajine, je Bossi odgovoril, da bodo avtonomne dežele s posebnim statutom ostale, saj niso v nasprotju s tako imenovanimi ma-kroregijami (teh naj bi bilo v Italiji devet).
Kljub strašni vodni ujmi, ki je po zadnjih podatkih zahtevala 65 smrtnih žrtev se nadaljuje in celo stopnjuje živahnost politične razprave, ki pogosto povzroča velikansko zmedo. Ta pa je že tako glavna značilnost sedanjega italijanskega političnega trenutka.
Se ne bi našel tudi pri nas kak Di Pietro?
«1111 D
ki ogroža temelje demokracije v državi.
Dogajanje okrog RAI-ja ze 0 od blizu zanima tudi nas Slovence. Povsem upravičeno se namreč bojimo, da bo ta kriza prišla praV krogom in ljudem, ki so vorni za neizvajanje natančni zakonskih določil in javnih listif* o televizijskih oddajah v sloven skem jeziku v Furlaniji-Julijs 1 krajini.
Kdor ne pozna razmer v Ita * ji, ne bo sploh mogel verjeti, 3 bo sredi aprila prihodnjega le 3 poteklo nič manj kot 20 let o odobritve zakona štev. 103, predvideva televizijske oddaje slovenščini. Zakon se še ne izva ja. Ne bo mogel dalje verje h da so 5. t.m. potekla 3 leta o sklenitve pogodbe med pre<^sf. stvom rimske vlade in osrednji111 vodstvom RAI-ja, ki med drugn£ določa, da bodo televizijske o daje v našem jeziku trajale 208 na leto (praviloma 4 ure na den). Tudi iz tega do zdaj ni n1 lo nič. Ne bo mogel končno ver jeti, da je celo določena visoka denarna kazen, če RAI ne spostu je delno ali v celoti sklenjene p0* godbe.
V krajevnem dnevnem tis* te dni beremo, da nekateri vphv
* * fP'
ni krogi v deželi povezujejo » levizijske oddaje v slovenske jeziku z oddajami v furlanšcin1' češ da je treba začeti z oddajan1 v obeh jezikih hkrati. Nihče o nas nima seveda nič proti ta ( šni zahtevi Furlanov, nasprotno-Drži pa, da utegne takšno sta 1 šče spet odložiti začetek sloven skih televizijskih oddaj.
Dolga leta so tržaški viso j funkcionarji RAI-ja prepričeva^ rimsko osrednje vodstvo, da n kaže uvesti slovenskih televizij skih oddaj, češ, da jih »Trstne sprejel«. Vemo tudi, da je K1 odlagal začetek oddaj v sloven skem jeziku prav zaradi taksn prišepetovalcev z ulice Fabio h vero v Trstu.
Dvajset let se nam torej P°vf j roča velika škoda. Zato nas ne smela brigati ne zmeda v vrhov ^ ustanove RAI ne želje in zah ve (sicer povsem upravičene) lanskih sosedov, kajti televizB ske oddaje v slovenskem jezl v so pravica, ki jo črno na belein določa zakon. Vsako nadaljnj^. odlašanje z uvedbo teh oddaj bilo v pravno urejeni državi k3 nivo. Nekdo bi za takšno P°ce ^ je moral torej odgovarjati pf|L. sodiščem. Se ne bi našel kak Pietro, ki bi naredil red na te področju?
^ Moderndorfer, avtor in režiser »Transvestitske svatbe«
Situacijska komedija, prežeta z mediteranskim humorjem
V Slovenskem stalnem gledališču pripravljajo novo premiero v jubilejni sezoni. V petek, 18. novembra, bo na odrskih deskah Kultnega doma krstna uprizoritev komedije Vinka Moderndorferja z na-s °vom: »Transvestitska svatba«. Gre za komedijo po klasičnem vzo-ru z natančnimi mehanizmi za smeh, po preverjenih vzorcih, namernih zgolj sprostitvi in zabavi.
., Vinko Moderndorfer je po rodu iz Celja, sedaj pa živi in dela v jubljani. Nekajkrat je že režiral tudi na slovenskem odru v Trstu. °slej je izdal že nekaj knjig poezije in proze, piše pa tudi radijske za otroke in odrasle ter gledališka dela. Doslej je bilo uprizorje-,' Pet njegovih iger. Zadnja je bila drama Hamlet in Ofelija, ki je , a na sporedu v ljubljanski Drami. »Transvestitska svatba« je Mo-erndorferjeva prva komedija. V intervjuju, v katerem je avtor in hkra-1 režiser povedal kaj več o svojem delu, pa je hudomušno pripom-' da je delo »pregrešno« samo v naslovu.
Komedij je sicer več vrst. Mene je pritegnila ideja, da bi napisal pravo situacijsko komedijo, tudi zato, ker Slovenci take igre preprosto nimamo. Slovenski humor je vredno satira, vedno mora nekaj povedati; običajno gre za smešenje napak družbe in sveta.
V kateri čas in prostor ste postavili svoje delo?
»Transvestitska svatba« se dogaja danes v neki stolpnici nekega mesta. Protagonista sta dva prijatelja. Prvi je velik ženskar, drugi pa je bolj umetniške narave in prijatelju posoja stanovanje za ljubezenske zmenke. Ko pa pridejo na obisk starši lastnika stanovanja, se vsa zadeva zaplete do absurda..., gre pa za zgodbo, ki bi se lahko resnično pripetila. Mislim, da mi je vso to zadevo uspelo logično izpeljati.
V Slovenskem stalnem gledališču ste bili že nekajkrat gost...
Lani sem v tem teatru režiral Har-ivoodovega »Garderoberja«. Avtor, ki je predsednik svetovnega PEN kluba, si je to igro tudi ogledal in rekel, da je to ena njegovih najboljših predstav. Mislim, da je to za SSG velik kompliment, saj je bila igra svetovna uspešnica. Sploh pa sem s tržaškim gledališčem imel veliko sreče.
Rad bi ob tej priložnosti izrekel priznanje umetniškemu vodji Miroslavu Košuti, ki je dal v repertoar to moje najnovejše delo. Slovenska gledališča so namreč nenaklonjena slovenski dramatiki, posebno pa še mlajšim piscem, zato se mi zdi zaupanje SSG še posebej dragoceno. Na Slovenskem je sploh veliko avtorjev, ki dejansko nimajo možnosti, da bi kakovost svojih del in morebitne napake preverili na odru.
Kdo bo nastopal v »Transve-stitski svatbi«? Na tržaškem odru se bo tudi pojavil nov igralec...
Da, to je Aleš Kolar, ki je lani končal igralsko akademijo in je zelo nadarjen, je pa tudi vrhunski športnik. Gojmir Lešnjak bo imel v tej komediji nosilno vlogo, ki je izredno naporna in zahteva ogromno igralske discipline, nastopili pa bodo še Lidija
Naslov igre res lahko zavede o*edaIca. Za kaj v resnici gre in ^nliko časa je komedija nastajala?
Pes je, da naslov lahko zavede, saj . iublja posebne vrste erotiko. V res-.'c[pa gre za drugačno vrsto preobla-,eu/a. Igra je prava situacijska kome-lJa- Glavni junak je zaradi spleta °koliščin prisiljen, da se preobleče v pJJsfro... Preoblačenje je v gledališču preizkušena metoda že od antike Preko Rima do Moliera. Naslov je to-„e/ je izzivalen, nikakor pa nevaren, 'cer pa _ sedaj, ko smo tik pred pre-lero, vidim, da je bil izbran pravi *aslov. Igra je nastajala pet let. Pi-al sem jo z velikim navdušenjem in e^kim užitkom. Sam sem se pri tem Neskončno zabaval. Ko sem delo do-i°nčal, sem ga še nekajkrat popravil. Se se dogaja v enem delu, komedija P,a bo uprizorjena na tak način, da gle-Mcem ne bo pustila do diha.
v Zakaj ste se odločili, da napi-ete komedijo? Morda zato, ker Se v tej zvrsti še niste preizkusili?
, Komedija je zame res nova preiz-ušnja. Kot režiser pa sem se veliko ul<Varjal z Molierom, ki ga obožujem ^ samo kot gledališkega avtorja, am-
predvsem kot književnika in veli-eS« pesnika. Del pobude za mojo ko-edijo je prišel prav iz mojega nav-■ PŠenja nad Molierom, Feaudeai/em >n tudi Goldonijem.
Kozlovič, Maja Blagovič, Vladimir Jurc in Stojan Colja.
Kakšen odziv pričakujete od publike?
Mi sedaj delamo polnokrvno in resno. Mislim, da je igra po temperamentu blizu mediteranskemu tipu humorja. Obetam si, da bo imela dolgo življenje. Upam, da se ne motim.
Pogovarjala se je Helena Jovanovič
* * *
Kljub prijateljstva organizira izlet v Oglej in Gradež v torek, 29. novembra, na ogled razstave o Atili in Hunih ter oglejske in gradeške bazilike. Vpisovanje v trgovini pri For-tunatu v Ulici Paganini 2 (pri sv. Antonu) v Trstu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vinko Moderndorfer
TRANSVESTITSKA SVATBA
Krstna uprizoritev Režija Vinko Moderndorfer
PREMIERA
V petek, 18. novembra, ob 20.30
ABONMA RED A PONOVITVE
V soboto, 19. novembra, ob 20.30
ABONMA RED B v ponedeljek, 21. novembra, ob 16.00 ABONMA RED G v torek, 22. novembra, ob 11.00 IZVEN ABONMAJA v sredo, 23. novembra, ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 24. novembra, ob 20.30 ABONMA RED E v petek, 25. novembra, ob 20.30 ABONMA RED F v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00 ABONMA RED C
V Kulturnem domu v Trstu.
Padovanska revija o Slovencih
Večkrat tožimo, da nas italijanski svet malo ali skoraj nič ne pozna. To še posebej izven našega ožjega deželnega prostora. So pa vendar tudi pozitivne izjeme, ko razna društva, ustanove ali revije občasno seznanjajo svoje člane in bralce o nas in naših problemih. S tem tudi zapolnijo vrzeli ali napake, ki jih navadno delajo veliki italijanski dnevniki. Ti sploh ne pišejo o nas ali pa so glasniki prej nam nasprotnih kot prijaznih stališč. In prav v naslednjih vrsticah naj zabeležimo prijeten primer prijateljskega in zanimivega obveščanja.
Že vrsto let izhaja v Padovi kulturna revija Quademi del Lombardo-Veneto, ki jo izdaja istoimensko kulturno društvo. Ureja jo dr. Nino Agostinetti, dober poznavalec slovenske zgodovine in kulture, še posebej primorske in goriške, ter velik prijatelj Slovencev. V dobi svojega skoraj dvajsetletnega izhajanja je že priobčila več člankov iz slovenskega kulturnega sveta, pa tudi pesmi, tako v originalu kot v prevodih. Pred leti je tudi priredila v znani univerzitetni knjigami v Padovi večer o Slovencih s slovenskima predavateljema iz naše dežele.
Številka 38 zgoraj omenjene revije (datirana je za junij 1994, saj izhaja tri do štirikrat letno) prinaša dva prispevka v zvezi s slovensko oz. tudi istrsko problematiko (slednji je pod naslovom Istria tudi v slovenščini in hrvaščini). Iz tega citiramo zgovoren odlomek o vlogi in pomenu Istre danes (potem ko prikaže današnjo istrsko večkulturno stvarnost in obsoja nacionalistične težnje): »Istro, ki jev zadnjih letih uspela uveljaviti svojo identiteto in ki je postala neke vrste kulturni, etnični, ekonomski in politični »laboratorij«, ki lahko predčasno nudi možne rešitve za sožitje in postane stvaren primer za bodoče integracijske procese, ki vodijo k novemu evropskemu redu, je treba pri tem naprezanju podpreti ter najti ustrezno podporo in nedvomne zasnove. Vse to v
O E R N I
LOMBARDO - VENETO
1994
38
globokem prepričanju, da Istra in Trst ne moreta sama do konca odigrati te vloge.«
Andrej Bratuž pa je prispeval članek z naslovom Musiča popolare slovena in v njem prikazuje karakteristike in vlogo slovenske ljudske glasbe. Med drugim označuje samo preživetje slovenskega naroda z znano Salvinijevo mislijo o »čudežu« stare Evrope, kjer je ohranitev Slovencev še bolj presenetljiva kot ona baltskih narodov, zlasti Litvancev in Letoncev. Nadalje poudarja vlogo narodne pesmi, od kmečkih uporov (Le vkup) do naših dni, pesmi, ki je vedno spremljala slovenskega človeka skozi življenjsko pot. Poleg tega avtor prinaša tudi notni zapis narodne z Vipavskega Pa se sliš kot primer znane pesmi z Goriškega. Revija objavlja tudi lepo istrsko črtico znanega pisatelja Ful-via Tomizze. Sicer pa je v nji še veliko prispevkov narodopisnega in zgodovinskega značaja.
Vsekakor je padovanska revija zelo zanimiva in bogata ter — kot je razvidno — zelo odprta do vprašanj narodnosti, manjšin in slovenskega sveta še posebej.
Potekal bo spomladi v Trstu, Gorici in Špetru
Praznik manjšinskih šol Evropske zveze
Prihodnjo pomlad, natančneje od 19. do 23. aprila, bo v Trstu, Gorici in Špetru potekal praznik manjšinskih šol Evropske zveze. Srečanje bo nudilo priložnost za proslavitev 50-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Prejšnja podobna zasedanja mladine evropskih manjšin so bila že v številnih evropskih državah.
Poleg slovenskih srednješolcev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine se bodo srečanja, ki ga prireja Slovenska evrošola, udeležili tudi Katalonci iz Španije, Baski iz Španije in Francije, Ladinci iz bo-censke pokrajine, Danci iz Nemčije, Nemci iz Danske, Lužiški Srbi iz Nemčije, Valežani in Škoti iz Anglije, Irci in Severni Irci, Severni Frizijci iz Nemčije, Frizijci iz Nizozemske, Bretonci iz Francije in Koroški Slovenci.
Vzporedno s prireditvijo prireja odbor Slovenske evrošole tudi likovni natečaj za risbo ali grafični izdelek, ki bo objavljen v publikacijah, na lepakih in v brošurah organizacije. Vsebina risb ali drugih grafičnih izdelkov je 50-letnica obnovitve slovenskih šol. Izraža naj nastanek novega, mladost in vedrino ter naj vrednoti vlogo manjšin v današnjem svetu. Natečaja se lahko udeležijo dijaki vseh slovenskih višjih šol v Italiji, rok bo potekel 2. decembra letos. Izdelke sprejemajo pri Odboru za Slovensko evrošolo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu, Ul. S. Francesco 20.
Kdo koga zastopa
(Stališče Ssk)
Na sestanku za oblikovanje novega skupnega predstavništva Slovencev jv Italiji, ki je bil 25. oktobra 1994 v Čedadu, so udeleženci na predlog predstavnika DSL Miloša Budina soglasno sklenili, naj se v pričakovanju dokončnega rojstva novega vsemanj-šinskega predstavniškega telesa Slovenci v Italiji dogovorimo za svoje začasno zastopstvo. To vprašanje je bilo potem na dnevnem redu na srečanju 8. t.m. v Šempolaju in o njem je bil ponovno govor na sestanku, 15. t.m., prav tako v prostorih bivšega šempolajskega otroškega vrtca.
Po mnenju Ssk bi začasno zastopstvo morali sestavljati predstavniki:
1.	slovenske politične stranke in slovenskih organiziranih komponent političnih strank, ki imajo za to pooblastilo od svojih deželnih strankinih vodstev, 2. SKGZ in SSO in 3. Slovencev iz videmske pokrajine, ki jih sporazumno določijo tamkajšnja slovenska društva.
Poleg tega bi začasno zastopstvo moralo imeti tudi minimalno programsko osnovo. Ssk predlaga, naj leto predstavlja zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga pred dobrim letom skupno izdelale vse najpomembnejše komponente slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ki je bil potem predložen v parlamentu s podpisi predstavnikov vseh parlamentarnih skupin, razen MSI. Razume se, da bi morala biti ta minimalna programska osnova obvezujoča za vse komponente začasnega zastopstva, kar po mnenju Ssk pomeni, da bi nanjo morala pristati tudi vodstva političnih strank, katerih slovenski predstavniki bodo neposredno prisotni v začasnem zastopstvu.
Bodo rešili železarno?
Tfl TJTT
*!! 1!
I
Ta teden bo za škedenjsko železarno in za usodo 1.800 delavcev verjetno odločilen. Kot znano so v tem stoletnem obratu že ugasnili plavž, kar se ni zgodilo niti med prvo in drugo svetovno vojno.
Delavci so vse te dneve v izmenah manifestirali na Trgu Unita pred vladno palačo (foto Kroma), v petek, 18. t.m., pa bo znana ponudba družbe Bol-mat, ki se zanima za odkup železarne. Na ta dan bo plamen iz plavža simbolično spet zagorel. Delavci bodo z baklami krenili izpod Škednja do glavnega tržaškega trga.
Ssk naposled meni, da bi začasno zastopstvo Slovencev v Italiji moralo posebno intenzivno slediti delu v zvezi s skupnim zakonskim predlogom za globalno zaščito in le-tega tudi podpreti s prireditvijo skupne manifestacije v Rimu.
Ssk je to svoje stališče prikazala in obrazložila na že omenjenem sestanku 8. t.m. v Šempolaju. Edini, ki so imeli resnejše pomisleke do njega, so bili predstavniki Severne lige. Oblikovanje začasnega zastopstva bi po mnenju Ssk moralo tudi bistveno prispevati k razčiščenju vprašanja, kdo koga zastopa na pogovorih za oblikovanje novega skupnega vsemanjšin-skega predstavniškega telesa, za katero se je na prvem šempolajskem sestanku posebno zavzela SKGZ.
* * *
Ustanavlja se fronta manjšinskih strank
V petek, 18. novembra, se bodo v Bocnu zbrali voditelji manjšinskih strank v Italiji, da bi razpravljali o skupnih problemih ter o možnostih tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Srečanje bo na sedežu Siidtiroler Volkspartei, Ul. Brenner 71 A, poleg predstavnikov stranke nemške manjšine pa se ga bodo udeležili voditelji strank Partito autonomista trenti-no-tirolese, Slovenska skupnost, Union di Ladins in Union Valdo-taine.
Glavni predmet pogovorov bo ustanovitev fronte manjšinskih strank. Gre za pomembno novost, saj se prvič dogaja, da se je za takšno sodelovanje manjšinskih strank v Italiji odločila Siid-tiroler Volkspartei, ki je med njimi brez dvoma najmočnejša, a ki je doslej nastopala praviloma sa-
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na
REVIJO ZBOROV
ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ma ali pa se je povezovala s Krščansko demokracijo oziroma italijansko ljudsko stranko.
Med srečanjem bo približno ob
11.	uri tiskovna konferenca. Slovenska skupnost bo na sestanku prisotna z delegacijo, ki jo bosta vodila tajnik Martin Brecelj in predsednik Marjan Terpin. Slovensko zastopstvo se bo udeležilo tudi 42. kongresa Siidtiroler Volkspartei, ki bo naslednji popoldan (19. t.m.) v Meranu.
Prejeli smo in objavljaj
Zaskrbljujoč položaj naše skupnosti
Vodstvo Demokratskega forum3 Slovencev je ocenilo dosedanjo pre hojeno pot za nadgradnjo skupneg3 zastopstva in obenem ocenilo sta l in predloge nekaterih komponen •
Demokratski forum Slovencev iz haja iz dejstva, da zaskrbljujoči po ^ žaj naše skupnosti zahteva resen konstruktiven pristop k oblikovanj skupnega telesa zamejskih Sl°ve cev. Mnenja smo, da doslej zasta ljeno delo ni v celoti odražalo tak ne ga razmišljanja, saj so nekateri P° mezniki znotraj tega dogovarjanja lovali prej destruktivno kot v du enotnosti. Na to dejstvo je naša ko ponenta opozarjala že od vsega za ka in obenem predlagala delovni zn3 čaj teh srečanj, ki edini lahko za®.a tavlja resen pristop k stvari. Mnenj smo bili tudi, da je v tej prehodni zi treba oblikovati začasno zastop^ stvo, oziroma ohraniti dosedanjeg3 primerno obogatitvijo novih komp nent.	,
Na žalost pa nekateri teh pogle 0 niso spoštovali in delovali (v JaV^e, sti in tisku) izredno negativno m
struktivno, da ne rečem žaljivo
Tak-
šno ravnavnje gre v bistvu v °bratn
smer skupnega dogovarjanja.
Tudi n3
te probleme smo že opozarjali na sre čanjih skupnega zastopstva.
Občutek imamo, da tudi nekatej druge komponente delijo naše m nje, kar potrjuje pravilnost naših P gledov. Zato je nujno, da naC^a^ srečanja potekajo v drugačnem du ' ki bo slonel na konstruktivnosti ih iskanju enotnosti, ne pa obratno-trebno je torej, da se zelo jasno
izre-
kdo
čemo, kdo naj sedi za isto mizo m ne. Zato se strinjamo s tistimi/ ki minimalno programsko osnovo pra lagajo zakonski predlog za globa zaščito, ki so ga izdelale vse na^ke membnejše komponente sloven manjšine in da morajo ta osvojiti stranke in gibanja, s ^aterl, so slovenske komisije, konzulte ali rumi politično ali nazorsko povezah^ Ravno tako se strinjamo z ugot° vijo, da je treba dokončno razcis vprašanje, kdo in v čigavem ih16 naj se udeležuje skupnih srečanj-Demokratski forum Slovencev odslej upošteval zgornje poglede^ se bo maksimalno potrudil, da svoje prispeval k oblikovanju sK nega zastopstva Slovencev. To pa ob zgoraj omenjenih pogojih, drug ^ če se bo umaknil, ker ne želi s0 ^ vati z ljudmi, ki ustvarjajo pogoje ^ popolno uničenje naše zamejske ^ ganiziranosti. To bomo storili tudi Z radi spoštovanja, ki ga imamo do n še skupnosti, ki si od tega dog o v janja veliko pričakuje in ni v ce ^ poučena, kako nekateri delujej0 kakšni so njihovi realni cilji. Menim ^ da je takšno stališče edino pravilu0^ da bo naletelo na odobravanje vs tistih, ki želijo kakovostno rast b vencev v Italiji.
letošnja Cecilijanka - poklon S. Gregorčiču
Šestnajst pevskih zborov je natopilo na letošnji Cecilijanki, zborovski reviji, ki jo že 36 let prireja ^veza slovenske katoliške prosveti2.Gorice. Tudi letos so prire-, 'lelji povabili včlanjene zbore in Se Predstavnike zborovskega pet-{? >z Kanalske doline, Koroške, iovenije, Tržaške ter zbor, ki zakopa deželno italijansko združeni6 pevskih zborov, tako da je bi-a revija zanimiva priložnost za ječanja med pevci, istočasno pa ^i priložnost, da začutimo pulz zborovskega petja v naših krajih. ecilijanka je bila letos posvečena Pesniku Simonu Gregorčiču ob
MIRENSKI GRAD nedelja, 20. novembra, ob 17. uri
Hubert bergant
orgle
JUBILEJNI KONCERT OB 60-LETNICI UMETNIKA Program: I. Langlais, J. S. Bach, B.Marcello, J. Alain, A. Cuilmant.
150-letnici rojstva. Večina zborov je zato pesniku v poklon vključi-* v spored vsaj eno pesem na bjegovo besedilo.
Poročanje zahteva, da vsaj najdemo nastopajoče zbore. So-, °lni koncert, ki ga je povezova-a Anka Černič, je začel m.p.z. ^Mirko Filej«, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, nastopili pa so še me. ?• “Podgora«, pod vodstvom Mir-a Špacapana, m.p.z. »Fantje iz-P°d Grmada«, vodi jih Ivo Kralj, "Sovodenj ska dekleta« pod vod-stvom Sonje Pelicon, iz Opatjega Sela je nastopil m.p.z. »Kras«, vodi 89 Anton Klančič in še me. z. »Loj-?e Bratuž«, pod vodstvom Stanci Jericija ter me. z. »Hrast« iz °berdoba pod vodstvom Hilari-19 Lavrenčiča. Odpadel je nastop 'b-p.z. »Skala« iz Gabrij.
Nedeljski koncert (spored je Povezoval Jan Leopoli, priložnostmi govor je imela Marilka Koršič), !e začel me. z. »Štandrež«, pod v°dstvom Tiziane Zavadlav. Natopili pa so še m.p.z. »Št. Maver« ^zborovodjo Gabrijelom Devetakom, »Višarski kvintet« iz Ukev, bkp.z. »Andrej Paglavec« iz Podpore pod vodstvom Marjana Cig-'Č9, dekliški zbor »Škocjan« s Ko-r°Škega pod vodstvom Helke Mli-b9r ter m.p.z. »Soča« iz Kanala, .°di ga Klemen Nanut, peli pa so 6 rne. z. »Rupa — Peč«, vodi ga Zdravko Klanjšček, m.p.z. »Er-'bes Grion« iz Tržiča, pod vodikom Giovannija Tomatisa ter na *°ncu še me.p.z. »F.B. Sedej« iz Neverjana, ki poje pod vodstvom ogdana Kralja.
Glede sporeda je razvidno, da s° zbori vzeli v poštev priporočilo
prirediteljev in predstavili pesmi na Gregorčičevo besedilo. Prav tako velja opozoriti, da so nekateri zborovodje, ki so tudi skladatelji, predstavili svoje pesmi ali priredbe. To so Mirko Špacapan, Anton Klančič, Stanko Jeri-cijo in Hilarij Lavrenčič. Gregorčičeva besedila pa očitno nagovarjajo tudi sodobnike; tako je Dimitrij Rejc uglasbil znano »Nazaj v planinski raj«.
Raven nastopajočih zborov je bila na splošno dobra, v nekaterih primerih pa so zbori pokazali tudi zelo visoko zborovsko kulturo in sporočilno moč, kar je vsekakor razveseljivo. Cecilijanka pa je tudi priložnost, da nastopijo manjši sestoji, ki delajo v težavnejših razmerah in tudi zato je dobro, da ob tej reviji predstavijo, vsaj v okrnjeni obliki treh pesmi, svoje delo in predvsem izpričajo ono prisotnost na teritoriju, ki je marsikje odločilna tudi za ohranjanje živosti slovenske kulture in prosvetnega dela. Marsikje bi bil slovenski živelj potisnjen v nekakšen zaprt rezervat brez možnosti izražanja navzven, če ne bi v teh krajih deloval zbor, ki s svojo javno dejavnostjo izpričuje in dokazuje prisotnost, delavnost, vztrajnost, na kratko, dokazuje, da tu še živimo in ustvarjamo Slovenci, čeprav izgubljamo zemljo, številčno propadamo, jezikovno zaostajamo in se duhovno prilagajamo življenjskim modelom okolja, ki nas obdaja.
Na koncu naj se še enkrat spomnimo Simona Gregorčiča in njemu posvečene Cecilijanke. Mislimo, da je bila ta posvetitev zelo primerna, saj so se tako zbori lahko spomnili na »Goriškega slavčka«, na sporočilo njegovih pesmi, ki so primorskemu človeku od vedno pomenile enega virov življenjskih naukov in vrednot. Drugi, pravi poklon »Goriškemu slavčku«, pa bomo doživeli v kratkem. V nedeljo, 27. novembra, bo namreč v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici zadonela kantata p. Hugolina Sattnerja »Oljki« za soliste, zbor in orkester, ki bo gotovo eden večjih domačih glasbenih podvigov v dokaz povezovalne moči sporočila Simona Gregorčiča in njegovih Poezij.
(m.t.)
* * *
Še o Gregorčiču
Naj dopolnimo kratek zapis v prejšnji številki našega lista o polemiki v zvezi s 150-letnico Gregorčiča v dnevniku II Piccolo. Med tem smo zabeležili še dva slovenska prispevka o tem. Tako sta pisala D. Moravec in Peter Močnik. Zapisi so koristni in tehtni, saj pomagajo pravilno osvetliti pesnikovo figuro in izbiti enostranska tolmačenja italijanskih piscev o njem.
V
»Križev pot« F. Žerjala v Gorici
V likovni galeriji Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici razstavlja go-riški slikar tržaškega rodu Franko Žerjal. Med obratovanjem Katoliške knjigarne si lahko ogledate izredno lepo postavljeno razstavo, kateri je slikar dal naslov Križev pot.
Gre za križev pot, ki ga je umetnik naslikal za izredno uspešnico, knjigo Mohorjeve družbe iz Gorice, ki nosi Križev pot in jo je napisala v verzih za tolminsko cerkev nepozabna goriška pesnica Ljubka Šorli Bratuž. Napisal sem uspešnico zato, ker je knjiga skorajda že pošla, in to samo nekaj mesecev po izidu. Franka Žerjala so pri založbi naprosili, naj za pesniški Križev pot naslika štirinajst postaj, sam umetnik pa je napravil 18 slik v mešani tehniki in vse so sedaj na ogled v goriški galeriji Katoliške knjigarne.
Franko Žerjal se je pri slikanju križevega pota držal preproste besede in misli pesnice Ljubke Šorli Bratuževe, tako da se je zavestno odločil za figuralno upodobitev Kristusovega trpljenja na poti na Golgoto. Slikarju se pozna, da bi najbrž raje naslikal križev pot v abstraktni tehniki, kajti vsa njegova ozadja so tudi samo nakazana, velika polja, ki služijo slikarju za podlago, na kateri upodablja osebe križevega pota, so samo nakazana in to vedno v imenitnih barvnih odtenkih. Prevladujejo modro plave, ažurne barve, ki samo še nakažejo sovražnost sveta do Kristusa na poti na Golgoto. Perspektive skorajda ni, samo nakazana je, slikar slika skorajda dvodimenzionalno, ker hoče samo pokazati trpljenje človeka-Kristusa, ki je obsojen na smrt na križu. Kjerkoli je na slikah samo sled trpljenja, so tu oranžno rdeče, organske barve; lahko bi rekli, da si slikar tako pomaga naslikati trpljenje v krvi umorjenega Boga.
Med slikami, ki so na goriški razstavi, bi izpostavil najraje dve, in sicer prvo, ki jo je slikar poimenoval Via dolorosa, kjer bičanje Kristusa izstopa kot simbol trpljenja, in pa seveda imenitno in nevsakdanje za-
stavljeno križanje-Golgoto, Kristusovo smrt na križu, kjer Franku Žerjalu uspe naslikati tri križe v skorajda abstraktni tehniki, in to v izredno težki in lepi paleti barv.
Slikar je celotni križev pot naslikal nalašč dojemljivo vsakomur in se bo morda zato marsikomu zdelo njegovo slikanje preprosto in morda tudi preveč enostavno, kar pa ni res. Ali ni morda življenje in trpljenje ter končno smrt sila preprosta in vsakdanja zadeva, kateri nihče ne more uiti in ji tudi Kristus ni ušel?
Žerjalov Kristus je sila človeški, slikarjeve barve preproste, abstrahiranje umetniku služi, da napravi pravšnja občutja, na katera potem naslika glavne osebe križevega pota in pa seveda Kristusa. Križev pot Boga na Golgoto in Kristusova smrt na križu je naslikana imenitno, umetniku se pozna, da je globoko veren človek in nam to vero podaja skozi svoje slike.
Sedaj se postavlja vprašanje, kaj bo s tem križevim potom, kajti umetniku do sedaj še niso ponudili pravilne in umestne namestitve celotnega ciklusa, gotovo pa bi veliko posameznih slik avtor takoj prodal. Razbitje Žerjalovega križevega pota bi bilo izredno slabo dejanje za celotno slovensko skupnost v Italiji, saj se tako velikega projekta ne loti ravno vsak umetnik, križ in križev pot sta namreč v slikarstvu temeljni temi, katerih se lotijo samo tisti ljudje, ki vedo, da se ne morejo in ne smejo s tako pomembnimi zadevami poigravati. Upamo lahko, da se bo našla kaka cerkev, podjetje ali pa kak dober zbiralec slikarstva, ki bo odkupil celotni Žerjalov križev pot in tako zanamcem ohranil celotno umetnino. Tako bi bilo najbolje za vse, za umetnika in za našo skupnost pa še najbolje.
Res je sicer, da je Žerjalov križev pot že bil natisnjen v knjižni izdaji, a je vendarle velika razlika v tem, če njegove slike vidiš na majhnem knjižnem formatu, kjer večina barv izgubi svoj lesk, ali pa si njegove slike ogledaš od blizu.
Jurij Paljk
Novice iz Laškega
Za letošnje šolsko leto je društvo »Jadro« iz Romjana organiziralo tri tečaje: ob ponedeljekih je tečaj slovenščine za odrasle, ki želijo spoznati naš jezik in kulturo, ob torkih tečaj klek-Ijanja, ob četrtkih pa barvanja ikon.
Prihodnji petek, 25. novembra, bo v prostorih društva srečanje z domačim zobozdravnikom dr. Ivom Petkovškom. Začetek bo ob 20. uri.
V nedeljo, 20. novembra, bodo v Tržiču ponovno odprli cerkvico sv. Miklavža, ki je ena med najstarejšimi cerkvami v Laškem. Njen pozlačen oltar iz lesa iz XVI. stoletja je bil restavriran prav pred kratkim.
K.M.
mA
priiT|a|D	Kpjyn
ZAMEJSKI W00DST0CK
V POKRITEM OBČINSKEM PARKI V DOBERDOBU
V SOBOTO. H. NOVEMBRA IW 01)20. LRE: ROCK IV PODOBNO tHAFPV DAV) \ NEDELJO,21 NOVEMBRA:SV.MASA,KOŠARKA,BRISK0I \. NARODNO-ZAIj.jVNA GLASBA DO PONEDEIJKA, 21. NOVEMBRA DO 24. ERE: SANK ROCK. DKI.IRIl M. ild.
Nastopijo:
l/ /amfjMu: HAPPV DAV, TAIMS, LOJZE FURLAN,
ZVEZDE, STATI S SVMBOI. KRAŠKI OVČARJI. (IM EN HI. AN. KING ZLI NK. (TIK IDE A. MELLON V ELI.0H, ZAMEJSKI GIPSV KINGS. KOS IN GLASBA, IVO Tim DAVID VIDALJ, BORIS KOM TA, DAVID MALAI AN, PAOLO PAOUN,
/jmcjskf godbr na pilula. Slotrjanski fantje. Bantani. Rr/ijani. Mapa i/ Kanalske doline. GODBA SAZGO. TRIO BRSIJN. Dl 0 Rt. itd.
h Slovenije: SANK ROCK, CALIFORNIA,
DKI.IRIl M. VRTNICA, KRTI. PRIMORSKI FANTJE,
LENKO MAK. ANDV HVALIC, itd.
U»«li:JVNSLIt\V( AK - K MTV RKMHJRI DIV ttrptdsv.ni
M L A I) I /. A VI I .1(1
Za orgle pravimo, da so kraljica glasbil. Brez pretiravanja lahko dodamo, da imajo, ko nanje zaigra Hubert Bergant, tudi svojega kralja. Gre za pravo kraljevsko kombinacijo, ki je po dobrih tridesetih letih Bergantovega umetniškega delovanja vse izrazitejša in vse žlahtnejša, v ponos Slovencem doma in na tujem. Gre hkrati za izjemen poustvarjalni opus, ki mu ni primere, pa nam še vedno prinaša nova presenečenja, naj bo to programska novost ali spet novo odkritje silovite moči registrskih barv in njihovega prelivanja.
Pravzaprav so orgle prav s Hubertom Bergantom vstopile v redno koncertno ponudbo v slovenskem prostoru. Nepozaben ostaja ciklus vseh orgelskih skladb J.S. Bacha, ki ga je jubilant izvajal v Ljubljani v sezoni 1974/75. Markanten izbor Bachovega ciklusa je nato predstavil še v Zagrebu v dvorani Lisinski v petih večerih sezone 1976/77 in celotni Bachov opus ponovil še v evropskem letu glasbe 1985 po primorskih cerkvah ob 300-letnici skladateljevega rojstva. Stilni koncerti so sploh Bergantova stalnica. V tem kontekstu je posebno pozornost namenil Cesarju Frančku (leta 1972 recital v ljubljanski stolnici ob 150-letnici rojstva, leta 1990 dva zaporedna orgelska večera v Cankarjevem domu ob 100-letnici smrti, pa še recitala v Zagrebu in Trstu v istem letu) in Franzu Lisztu (leta 1986 recital v Cankarjevem domu ob 100 letnici smrti, zraven pa še pet koncertov v drugih slovenskih krajih). Celovečerne koncerte je posvetil tudi drugim skladateljem, še številnejših pa se je ob različnih obletnicah spomnil s posameznimi skladbami v koncertnih sporedih in poustvarjalno hvaležnost izrazil tudi obema svojima dunajskima profesorjema Antonu Heillerju in
To ni aprilska šala
»Spoštovano ministrstvo za finance, sporočamo Vam, da morate nadomestiti šefe uradov za neposredne davke, ker smo vse šefe aretirali«.
Antonio Di Pietro
To ni aprilska šala, ampak besedilo pisma, ki ga je znani milanski javni tožilec Di Pietro poslal 8. t.m. pristojnemu ministrstvu v Rimu. Milansko sodišče je namreč v okviru akcije »čistih rok« izdalo novih 25 zapornih nalogov, s čimer so bili dejansko »obglavljeni« davčni uradi v Milanu, Pavii in Comu.
Zadeva je zelo važna, saj je treba vedeti, da se v davčne urade v Milanu steka petina vseh davčnih dajatev v državi. Aretirani birokrati so upravljali na desetine milijard lir. Preiskovalci so prepričani, da so ti birokrati sestavili podkupninski stroj, ki je deloval brezhibno.
■ šestdesetletnih
Hansu Haselbocku. Tako je vso že izvedeno orgelsko literaturo svetovnih razsežnosti vse težje zaobjeti, vsekakor pa smo si ob nepregledni vrsti Bergantovih poustvarjalnih avtorjev posebej zapomnili še imena, kot so Pachelbel, Mozart, Guilmant, VVidor, Vierne, Dupre, Reger, italijansko šolo s Frescobaldijem na čelu in ne nazadnje generacijo mlajših, kot so Lan-glais, Messiaen, Alain, Eben ... S sodobnimi slovenskimi skladatelji se mojster srečuje ob praizvedbah njihovih del, ki jih je bilo že cela vrsta (Jani Golob, Peter Kopač, Uroš Krek, Aleksander Lajovic, Peter Lipar, Primož Ramovš, Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Ubald Vrabec, Samo Vremšak).
Orgle so tudi garanje; za našega jubilanta prav gotovo dobesedno, čeprav hkrati »poklic in konjiček«, ob profesuri, publicistiki in drugem. Garanje, ki se začne ob hišnih Jenkovih orglah in nadaljuje vsepovsod, na instrumentih najrazličnejših delavnic, najrazličnejših velikosti in najrazličnejših kvalitet, iz vseh pa je potrebno izvabiti maksimum. Nekateri med njimi so grajeni že po Bergantovi dispoziciji, tako npr. v Ljubljani (Cankarjev dom, nemška delavnica K. Schucke), Maribor (stolnica, tudi nemška delavnica VValcker) in Nova Gorica (nova cerkev, italijanska delavnica Mascioni). Garanje, ki je obrodilo že stotine koncertov, od recitalov, nastopov z najrazličnejšimi soiz-vajalci do koncertov na čembalu in klavirju, mojstra pa popeljalo širom po slovenski deželi in širom po Evropi, v pariško katedralo Notre-Dame, berlinski Schauspielhaus, na sedem koncertnih turnej po nekdanji Sovjetski zvezi... Garanje, ki ostaja imuno pred komercializacijo umetnosti, saj mu bo vedno na prvem mestu izziv skladbe, odličnost instrumenta, hvaležnost publike!
Hubert Bergant je življenjski jubilej, 60-letnico življenja, dopolnil v nedeljo, 13. novembra, v Šempetru pri Gorici, kamor se je preselil iz rodnega Kamnika. Čestitke so lahko le delovne, novim, plodnim koncertnim doživetjem naproti...
Pavel Budin
Ambrož Kodelja
Zapleti v hrvaški Cerkvi
Z velikim zadovoljstvom je Cerkev na Hrvaškem, še zlasti v Bosni sprejela vest, da je papež imenoval sarajevskega nadškofa msgr. Vinka Puljiča za kardinala. S tem je papež želel izkazati posebno čast trpeči Cerkvi, ki naj bi jo simboliziralo Sarajevo. Za samo imenovanje se je šušljalo že mnogo prej, posebej še ob papeževem obisku v Zagrebu, ko je prej spodletel obisk Sarajeva.
Kot pri marsičem se tudi tu zastavlja vprašanje: Ali bodo imenovanje novega hrvaškega kardinala pravilno razumeli tudi tisti, ki so, in bodo, ko se zdi še, izrabljali Cerkev v politične namene. To pa je v delu Hrvaške postalo že nekakšna neopazna vsakodnevna tiha tema, kot tudi praksa, ki se ji nihče več ne upira. Vse skupaj ne bi bilo omembe vredno, če bi me nekdo ne vprašal: »Kako se vedem do drugovercev, ki obiskujejo katoliški verouk?« Res, pred leti sem imel pravoslavnega Rusa, letos pravoslavnega Srba, pred leti tudi nekega kalvinca... Ob novembrskih praznikih sem videl neobičajni dopis, ki ga je poslal Nadškofijski ordinariat v Zagrebu, s katerim prosi vse veroučitelje na ozemlju Hrvaške, da v najkrajšem času posredujejo podatke o učencih, ki obiskujejo rimskokatoliški verouk, pa so pravoslavne vere. Ali o srbskih učencih, ki so raztepeni po Hrvaški, pa so jih starši prijavili k šolskemu verskemu pouku. Na prvi pogled se dozdeva, da je tu neki administrativni statistični birokratski akt, ki je poslan zato, da se pač ugotovi neka številka; pa ni tako.
Po hrvaški zakonodaji lahko vsaka verska skupnost svobodno ima verski pouk tudi v državnih šolah, samo mora imeti določeno število učencev. V danih primerih to lahko izpolnjuje samo rimskokatoliška Cerkev, vse ostale veroizpovedi so se znašle v podrejenem položaju. Tako so se marsikje šolarji drugih veroizpovedi priključili katoliškemu verouku, kar je ustaljena praksa v večini evropskih držav. V takšnih primerih katehet običajno za pripadnike drugih verskih skupnosti dopolni snov, kjer se ta lo-
či od rimskokatoliške. To koristivse ' saj se s tem širi dijakovo obzorje, tudi znanje.
Pri Hrvatih pa se je na tem p dročju dogodilo nekaj, kar so sicer ^ poznali v svoji zgodovini. Šušlja s' da so nekatere učence, ki so bili pm voslavni Srbi, na »silo prekrstili" v toličane. (Verjetno je šlo za presfpp katoliško Cerkev?) Možno je tudi, v okoliščinah, v katerih so se nem stanju znašli pravoslavni Srbi hrvaškem ozemlju, zelo težko 8oV°r mo o moralnem prepričanju, uh P* stovoljnem prestopu, ampak ver je mnogo prej o pritisku, strahu ali skrbljenosti za golo življenje. ■■ ko je takšnih primerov in kje vse s / se veliko piše, a moramo biti kljub vse mu previdni... Eno je propagan _ drugo pa ostaja resničnost. Srbi so ozemlju Hrvaške, kot tudi v ^°fn' ostali skoraj brez svojih duhovnik0 > saj so vsi ti zbežali tik pred razpadw Jugoslavije. Zopet ugibanja, za^m
Hrvati so se v sedanjem stanju soočili še z enim nepredvidij vim problemom. Verouk v osnovni šolah skoraj ni problematičen, ker% obiskuje velika večina učencev. F s'e njih šolah pa je prav nasprotno, bf1 mo šole, kjer se je za verouk °Pre . lo komaj 40% dijakov, najvišji pa k ^ maj dosega 75%. Sprašujejo se, kje5 vzroki? Ali je Cerkev na Hrvaške’ nepripravljena pričakala verouk v S li? Ali obstaja še vedno neka! ^eztt^'g ki ustvarja posebno razpoloženje verouka v šoli, morda celo do Cel" ve, ali pa je to gola dijaška komodnoS' saj so polnoletni... O vsem temia ko samo ugibamo, ker trenutno še resne študije o tem.
Zaključil pa bi s pozivom kardin la dr. Franja Kuhariča, ki je v otn njenem pismu zapisal: »Če neki s™s šolar obiskuje naš verouk, naj ga f0 ■ het ne sprašuje, če je bil v nedeljo p ^ maši, saj ostaja še naprej pravos
ven...« Neobičajna intervencija,
vsaj
za kulturni svet, ki pa je bila, kot zdi, potrebna, da se pomirijo na Hr° škem nekatere strasti. Te so obstaja in bodo verjetno še...
Hvaležnica za slovenske vernike v tržaški stolnici
V tržaški stolnici sv. Justa je bila v nedeljo, 13. t.m., tradicionalna hvaležnica za slovenske vernike. Škof msgr. Lorenzo Bellomi je svojo homilijo posvetil družini kot »svetišču življenja«, kraju, »kjer se življenje, ki je božji dar, primerno sprejema in ščiti pred neštetimi nevarnostmi, katerim je izpostavljeno, ter se more razvijati po zahtevah pristne človeške rasti« (papež Janez Pavel II., Centesimus annus).
Msgr. Bellomi je dejal, da je razporoka osebna in družbena rana, ki prizadene dostojanstvo osebe in korenine sožitja. Vernike je pozval, naj zavarujejo obstoj in stabilnost družine, saj je »vedno več poizkusov, da se jo ošibi do take meje, da se zanika njen pomen in možnost obstoja.«
Komentar h kombinirani carinski tarifi
Slovenci in novi kardinali
. Nedavno je papež Janez Pavel II. Kenoval trideset novih kardinalov, ki Izstavljajo skoraj vse celine. To je sesti konzistorij za imenovanje cerk-Z knezov s strani sedanjega pa-p®- Izmed Slovanov so med novimi , rdinali beloruski nadškof iz Minska, °Sc,nski iz Sarajeva in češki v Pragi.
Ponovno pa ni v tem seznamu slo-fiškega predstavnika. Prvi in do sejiedini slovenski kardinal je bil go-nadškof in metropolit dr. Jakob lssia, ki ga je leta 1899 imenoval Jyež leon XIII. Od tedaj Slovenci jsrno več zastopani v kardinalskem °JU- Slovenske škofije so bile potem edno v jugoslovanski državi, kjer je 0 dostojanstvo dosegal vedno le zaloški nadškof-Hrvat.
Sedaj je postala Slovenija samotna država, ki je zagrebški kardinal PJav gotovo ne more predstavljati.
menimo, da bi morala država °venija imeti tudi na cerkvenem po-r°tju enako dostojanstvo z drugimi ^odi in državami. Če ima lahko to }0raj vsaka država afriškega ali azij-sveta, kjer je le nekaj katoliča-°°> ima to pravico tudi slovenski na-H ki že tisočletje ohranja krščan-«o vero in kulturo in je torej med naj-9r?jšimi evropskimi narodi, ki so se kristjanih.
Skupno z nezadovoljstvom zaradi Z stanja pričakujemo, da se bo v llmji bodočnosti položaj v tem oziru bremenil in da bomo tudi Slovenci sPet dosegli s svojim uglednim cerk-predstavnikom mesto v sena-11 katoliške Cerkve.
a.b.
Srečen zaključek »operacije bomba«
»Operacija bomba«, kot so jo poimenovali krajevni časopisi, se je prejšnjo nedeljo, 13. t.m., zaključila brez velikih težav. Okrog 9.500 oseb je moralo zapustiti svoje domove že navsezgodaj zjutraj, ker so pirotehniki razstavili bombo iz druge svetovne vojne, ki so jo pred nedavnim naključno odkrili med izkopavanjem na Reški ulici v Trstu. Nevarno območje je bilo pod strogim nadzorstvom organov javne varnosti, spremenjene so bile avtobusne proge, »izseljeni« prebivalci pa so si znali pomagati, posebno še, ker je lepo vreme dovoljevalo sprehode. Pirotehniki so z delom zaključili še pred predvideno 18. uro.
V drugi polovici letošnjega (1994) leta je Center marketing Int. Ljubljana, Vošnjakova 5, izdal in založil Dopolnilni komentar h kombinirani carinski tarifi (Combined Nomenclatu-re), ki obsega 546 strani.
Obsežno delo je dragocen prispevek, saj bo najverjetneje že z novim Zakonom o carinski tarifi Slovenija prešla na Kombinirano nomenklaturo, ki jo uporabljajo Evropska unija in države CEFTA. Kombinirana nomenklatura zajema okoli 9000 postavk, ki se sproti dopolnjujejo (v lanskem letu je bilo nad 300 popravkov in dopolnitev).
Pri vseh spremembah zakonodaje, tudi pri prehodu na novo nomenkla-
turo, se pojavljajo številne težave, kot je na primer razvrščanje blaga po carinski tarifi. Da bi se temu izognili oziroma ublažili težave, velja posebno priznanje založniku, to je Centru marketing International v Ljubljani (tel.: 061/302-350), da je izdal ta komentar h kombinirani nomenklaturi, ki se opira na komentar k Harmonizirani nomenklaturi Sveta za carinsko sodelovanje iz Bruslja. Predgovor k slovenski izdaji Dopolnilnega komentarja h kombinirani nomenklaturi (ki vključuje stanje na koncu leta 1991), je napisal Dušan Vujadinovič, dipl. oec.
Omenjeno delo nam v posameznih oddelkih in poglavjih praktično prikaže posamezne vrste blaga, živih živali, hrane, zdravil, farmacevtskega blaga ter železo, jeklo itd.
Opis nekaterih vrst blaga vsebuje poleg besedila še sliko oziroma shemo izdelka, kot je na primer profilirana — rebrasta pločevina, ki se uporablja večinoma za fasadne obloge z značilno obliko, kot je prikazana s skico.
Omenjeno delo bo zlasti koristilo špediterjem, carinikom, bankam in vsem tistim podjetjem ter strokovnjakom, ki se aktivno, vsakodnevno, poklicno ukvarjajo z mednarodno trgovino.
dr. Gabrijel Devetak
NAŠE SOŽALJE
Uredništvo in uprava Novega lista izrekata globoko občuteno sožalje prof. dr. Franku Pisaniju in družini ob smrti dragega očeta.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča
OLJKI
Hugolin Sattner
Kantata za soliste, zbor in orkester
Mirjam Pahor, sopran Patrizia Belloni, mezzosopran Aleksander Švab, bas
MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, MePZ Hrast iz Doberdoba, MePZ Podgora in pevci zborov Štandrež, Rupa Peč, Alenka Mirko Filej in Lojze Bratuž
Mladinski simfonični orkester dirigent Hilarij Lavrenčič
Gorica, cerkev Sv. Ignacija, nedelja, 27. novembra, ob 18. uri Štandrež, župnijska cerkev, petek, 2. decembra, ob 20.30
Predvideni nastopi v Trstu, Drežnici in na Koroškem
(16)
Janko Jež
SPOMINI
(Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji)
Ureditev življenja v Rimu
Po italijanski kapitulaciji smo se interniranci v delavskem bataljonu v Arez-razšli. Naše ilegalno vodstvo nam je dalo navodilo, naj krenemo proti se-!erU, vendar naj se pred Benetkami ločimo v manjše skupine, po možnosti Pri kraju Monselice, in peš obidemo to nevarno področje. Reke naj bi pre-
. redli na varnejših mestih v verigah, to se pravi držeč se tesno za zapestja.
Pri večjih rekah bi morali iskati mostove, ki ne bi bili pod nadzorstvom. °trebne informacije bi morali iskati spotoma. Nemci so namreč pri Benet-ab postavili več blokov ob cestah in železnicah in lovili vse moške, ki so se ' )Uga vračali proti severu in jih odganjali v svoje lagerje v Nemčijo.
Gospa Justa Sardoč, poročena Žabkar, mi je svetovala, naj raje krenem 119 jug v Rim, kjer naj čakam na prihod zmagovitih zavezniških sil. V Rimu Jaj bi se javil na uradu Mednarodnega rdečega križa in tam uredil svoj polo-~aj begunca, nato pa pri generalni hiši Slovenskih šolskih sester v ulici dei pili 8, kjer naj računam na vso potrebno pomoč. Med drugim bi pri njih ^bil naslov stanovanja, ki ga hranijo zanjo. Ona je nameravala še nekaj časa ^čakati v Arezzu.
> Poslušal sem gospo Justo in se znašel v Rimu. Tu sem se najprej javil pri olskih sestrah. Na daljši razgovor me je sprejela generalna prednica m. Te-rezija Hanželič. Načelovala je svojemu redu, ki ima ogromne zasluge za naš r*arod, že pred vojno v Mariboru. Nacistična Nemčija je ob vdoru na Štajerko red zatrla in šolske sestre izgnala. Zatekle so se v razne svoje samostane t'a Primorskem in v Rim, kamor so prenesle svojo generalno hišo. Vatikan
jim je dal za pokrovitelja kardinala Fumasoni — Biondija. Prednica in kardinal pa se nikakor nista mogla sporazumevati. Kardinal je govoril samo italijansko, prednica pa tega jezika ni razumela, zato mi je sama takoj rekla, da sem ji kar iz neba padel. Prosila me je, naj njo in druge sestre, ki bi to želele, učim italijanščino, za kar bom pri njih prejemal hrano, dokler bom to potreboval. Dobil sem pravico do vstopa v klavzuro, kajti častita mati Hanželič je imela bolne noge in je težko prihajala iz prvega nadstropja v pritličje, kjer je bila sprejemnica. Tu so bile tudi kapela, delovne sobe, medtem ko je bila kuhinja s shrambami v kletnih prostorih. Učili smo se v sprejemnici, ki je služila tudi za obednico. Prednica je bila talentirana in energična ženska. V marsičem je bila podobna gospe Justi. Bili sta si celo nekoliko podobni. Z mojo pomočjo se je torej častita mati prednica lahko začela s svojim vatikanskim protektorjem kardinalom za silo sporazumevati v njegovem jeziku. Priznal ji je, da bi se on nikdar ne mogel v tako kratkem času naučiti nemščine ali slovenščine. Napravil sem torej zaslužno dejanje, za kar sem dobil zares potrebno plačilo. Povrh tega pa še to: ko sem prednici razložil svoj položaj, mi je takoj rekla, da se bom mogel začasno naseliti v stanovanje, ki je namenjeno družini Žabkar iz Arezza. Zasedel bom sobo, iz katere se pravkar selita dva slovenska begunca inž. Grm in dr. Cazafura. Moram pa biti pripravljen, da se bom moral izseliti, ko bo prišla iz Arezza gospa Justa Žabkar. Tedaj bom dobil novo stanovanje, in sicer v severnem delu Rima, v ulici Corso 6, pod zvezdarno Monte Mario. Stanovanje je bilo last družine Ehrlich iz Žab-nic. Ehrlichovi so se izselili ob izbruhu vojne. Vrnili naj bi se spet v Rim šele po koncu vojne. Medtem je stanovanje meni na razpolago. Ehrlichovi so namreč pravilno sodili, da je bolje imeti v stanovanju zanesljivo osebo, čeprav brezplačno, kot pa ga dalj časa pustiti praznega. Zame je bila prava mana z neba! še danes se častite prednice Hanželičeve hvaležno spominjam. Na koncu najinega razgovora mi je generalna prednica dala ključ stanovanja, namenjenega Žabkarjevim, ki je bilo blizu osrednjega trga Bologna. Triumfalno sem stekel v svoje novo varno zaklonišče. V njem sem še naletel na oba te-danja gosta, inž. Grma in dr. Cazafuro, ki sta se pripravljala, da stanovanje zapustita. Bila sta namenjena v Trst.
Srečanje s predstavniki iz BiH za gospodarsko sodelovanje
Na tržaškem sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bilo ta teden srečanje s predstavnikom Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine v Italiji Sačirom Šoševičem. Prisoten je bil tudi bosansko-her-cegovski konzul v Milanu Muha-med Kreševljakovič.
Govor je bil predvsem o možnostih gospodarskega sodelovanja s tukajšnjimi podjetji in trgovinskimi zbornicami. V Trstu sedaj že deluje bosenska gospodarska agencija Export Engeneering, v kratkem pa naj bi prišlo do oblikovanja Trgovinske zbornice za usklajevanje trgovske izmenjave med BiH in Zahodom. Zbornica naj bi pokrivala področje severne Italije, Slovenije in Istre. S tržaškim srečanjem so hoteli bosenski predstavniki navezati poslovne stike s tukajšnjimi gospodarstveniki. Podobne sestanke bodo organizirali tudi v drugih centrih Furlanije-Julijske krajine in v Slo-
veniji. Sestanek v Trstu je bil vsekakor pozitiven, saj so se ga udeležili predstavniki kakih 30 podjetij.
Konzul Kreševljakovič je prav tako govoril o gospodarskih temah, vprašanja udeležencev pa so bila posvečena tudi politični situaciji, vojni v Bosni in Hercegovini ter rekonstrukciji, ko bo te nesmiselne morije konec.
* * *
Slomškova proslava v Bazovici
V Bazovici bo v nedeljo, 27. novembra, tradicionalna Slomškova proslava. Pel bo zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana, govoril pa bo Ernest Berložnik, nadžupnik iz Vuzenice, kjer je Anton Martin Slomšek služboval več let. Na proslavi bodo peli tudi otroci domačega zbora, ki je prav tako poimenovan po svetniškem slovenskem škofu. Male pevce vodi Tamara Ražem.
Na sliki (z leve): predsednik SDGZ Boris Siega, Šoševič, Kreševljakovič in Mirjan Koršič	(foto	Kroma)
Pesnik in igralec Tone Kuntner v D SI
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bil v ponedeljek, 15. t.m., gost pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je posredoval nekaj svojih poezij iz zadnje zbirke »O domovina« ter se razgovoril o številnih vprašanjih o Sloveniji in slovenstvu. Glede politike je dejal, da lahko o njej govori le s srcem. »Jaz sem za vsakogar, ki ljubi domovino.« Dotaknil se je tudi emigracije. Dejal je, da je za dvomilijonski narod velika tragedija, da je v tujino, predvsem v Argentino, ZDA, Kanado in Avstralijo, odšlo okrog 600 tisoč Slovencev.
Kuntner je govoril tudi o svojem delu v gledališču. Tržaška publika ga je spoznala v igri režiserja Jožeta Babiča z naslovom »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«, v kateri je interpretiral pisma iz ječe, ki jih je pesnik Stanko Vuk pošiljal ženi Danici.
KULTURNI DOM - Gorica KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita na spominsko razstavo ob 10. obletnici smrti slikarja
RUDOLFA SAKSIDE
Otvoritev bo v četrtek, 24. nO' vembra, v galeriji Katoliške knji' game v Gorici, ob 18. uri, v Kulturnem domu ob 18.45.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI UST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppdj; Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
(§1» »ttf
V njuni sobi, ki je tedaj postala moja, je bilo strašno vroče. Do stropa visoka majoličasta peč je bila razbeljena, čeprav smo bili šele v sredini septembra. Gospoda Grm in Cafura sta mi povedala, da sta jo zakurila, da sta lahko sežgala večjo količino tuje valute, ker nista hotela, da bi ju na poti presenetili Nemci, kar bi ju lahko drago stalo. Obmolknil sem. Srečanje z njima je še danes zame velika nerešena uganka. Gospa Lida Turk mi je pri enem od najinih običajnih četrtkovih srečanjih povedala, da je bil inž. Grm res v Trstu kot ravnatelj slovenske radijske postaje, nakar je emigriral v Argentino. Če se prav spominjam, je tam tudi pred kratkim umrl. Prav nič ne vem o dr. Cazafuri. V PSBL piše, da je bil neki dr. Krsto Cazafura, rojen v Rovinju leta 1899, sicer po rodu Slovenec, med vojno interniran v Ascoli Pičeno, da je bil po vojni v Trstu član PNOO za STO, ravnatelj rudnika v Idriji ter profesor fizikalne kemije na ljubljanski univerzi. Je bil moj kratkotrajni rimski znanec on? Čez nekaj dni je prišla v Rim gospa Žabkar. Gospa Justa mi je rekla, da se bom moral izseliti in se naseliti v stanovanju Ehrlichovih, kajti mojo sobo bo sasedel dr. Janko Kralj. Dodala je še, naj takoj pišem ženi v Ljubljano, naj se z nečakom Dragotom kar pripravi za pot v Rim, kajti opremljeno stanovanje jo že čaka. To sem takoj sporočil Francki v Ljubljano. Prišla je za božič leta 1943, in sicer ravno prav, da smo spet v družinskem krogu praznovali božične praznike.
Medtem sem uredil svoj položaj begunca na rimskem sedežu Mednarodnega rdečega križa. Ko sem izpolnil vse potrebne formularje, so me prosili, naj
jim pomagam pri urejanju kartoteke in seznamov jugoslovanskih beguncev, ki so se čedalje bolj pogosto in številno javljali v njihovem uradu. To seh1 napravil. Stvar pa ni trajala dolgo. Iz Base JLA v Bariju so poslali v Rim 0 poslanca kapetana Nikolo Mandiča, ki je prevzel tudi generalni konzulat kra ljevine Jugoslavije. Z Mandičem sva se poznala še z ljubljanske univerze. Km3 lu nato je prišel tudi novi jugoslovanski ambasador. Njegovo ime mi uhaja-Bil je tudi on kot generalni konzul Mandič istrski Hrvat. Jugoslovanski gene ralni konzulat je prevzel od MRK vse dokumente v zvezi z begunci, ki so se odločili, da se preko baze Bari vrnejo v domovino. Večina od njih se je odi O čila za nadaljevanje boja proti nemškemu in italijanskemu okupatorju. li, ki so se pa odločili za emigracijo, so prišli pod pristojnost organizacije IR1-'' ki jo je prav tedaj ustanavljal v Rimu dr. Miloš Vauhnik, advokat iz Maribora-Pri Šolskih sestrah je ob nedeljah maševal za slovensko kolonijo pater Anton Prešeren, generalni asistent jezuitskega reda za slovanski vzhod. Vpra šal sem ga za naslov msgr. A. Fogarja. Tedaj je bivši tržaški škof stanova na Trgu Rinaseimento blizu Vatikana. Obiskal sem ga. Ko sem mu poveda , da sem v Ljubljani končal filozofsko fakulteto in postal lektor italijanščini' me je opozoril, da je na rimski univerzi prosto mesto lektorja za slovensk jezik. Dal mi je pismeno priporočilo za univ. prof. Giov. Maura, ravnatelj3 inštituta za slovansko filologijo, ki mi je po daljšem razgovoru ponudil me' sto lektorja slovenščine. Tako sem postal lektor slovenskega jezika v Rim11-
Tone Kuntner (desno) in predsednik DSI Sergij Pahor