Sped. in abb. post. XX. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 13 (114)
UDINE, 1. - 15. JULIJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Spominčice
Je res še leto dni — odkar ga ni? Kakor da ga vidimo še včeraj, očeta Trinka, Mojzesa naše domačije.
Res je, lani smo pokopavali našega profesorja, monsinjorja Trinka. Leto je še, odkar so zaklenkali zvonovi, tušno zvonili preko naših vasic in bregov, žalostno jokali novico — ljudje božji, siročad Beneške Slovenije, tvojega Ivana Trinka ni več. Osiroteli smo klečali ob stezi, ko se je vil sprevod pogrebcev od »Pjernovih« na pokopališče. Ko so padale težke kepe grude na krsto, so bile na naša srca, na »so osamljeno Beneško Slovenijo. Postalo nas je samih strah, ker smo brez njega....
Toda, ne! Naš šivi rajnik je med nami. On noče solz na grob, on hoče le spominčic; želi, da se zmislimo na njegova dela; no terja, da izpolnimo njegov testament!
Saj
»On bil je pckoncu mož,
vedno naravnost uprte oči,
vedno v daljine namerjen korak...«
Zato ne sprašujte otročje
»Kam si odšel, kdaj se vrneš mi spet.«
Njega silni duh šivi med nami; kakor božji blagoslov je vonjavo prešel naša srca in naše bolestno zemljo. Zato ob spominu na Trinka ne žaluj, slovenska domačija, zavriskaj in zapoj! Saj nam je zapustil bogati dar svoje dediščine. Sta-Ti rimski modrec Seneka uči lepo, da ob
111111111111111 run 11 run i ■ ■ iriiiiiririi iiiiririiiii
smrti velikih mož tolaži vse globoka misel, da kar so oni zgradili ostane in bo vekovito.
Zato pa raje, krepki fantje, zorne deve, povijte šopke v spomin in ponesite jih V duhu na grob, tja v Trčmun pod visoki Matajur. V šopke vpletite spominčice, modre in sinje, kot se pne nebo nad grobom, da bodo izpričale naš trajen spomin, da Trinka ne bomo nikoli pozabili. V šopek povežite tudi nageljnov rdečih, da bodo izpričali našo ljubezen, vročo in sveto, do njega. In tretja bodi bela roža vrtnica, ki naj bo priča plemenitih del in misli, ki se žive vijejo iz groba in. nestrohnjenega Trinkovega srca.
Ena teh njegovih misli je kot orientalska pravljica, ki pravi o šopku in roži; »Rožni grm je imel cvet, ki je bil med vsemi najlepši, in temu cvetu je pel zla-vec svojo ljubezensko bol. Toda vrtnica je molčala, ni ležala niti ena kapljica rose na njenih listih kot solza sočutja. Z vejico se je sklonila nad nekaj kamnov. »Tukaj počiva največji naših,« je roža dejala. »Nad njegovim grobom hočem vonjati, nanj osuti svoje liste, kadar me vihar pretrese.«
Pevec in naš prerok je svoje telo spremenil v prst in iz te prsti bodo vzklile nove rože in nove spominčice.
Eno teh bomo, mi romarji na Njegov grob, odlomili in si jo deli na srce ter v svet zavpili:
»To je vrtnica s Trinkovega groba.« Ona nas spominja na njegovo oporoko, in na našo sveto dolžnost do nje in zemlje naše!
irm n riri11111,1,11111,111,1111i umi mi umilili i m i n i n i n milimi urn mn 1i r i ninnili i n mi mi im.
--... ......	Mii!i;i|.|,ri:|iiiui	iiniii	m	alitili
Pozabljena bežela
Zadnjič ste pod tem naslovom brali kakšen je socialni in ekonomski položaj Saše dežele. Slika ni nič kaj prijazna, nič svetla. Bravci se nehote sprašujejo, kdo le takih razmer kriv in kaj bo z nami, če ne bo šlo nič na boljše. Taka vprašanja ®e nehote vsiljujejo vsakemu resnemu beneškemu Slovencu. Vsak se zaveda, da hiora začeti najprej pri samem sebi. Vsak Sospodar mora najprej sam, pa tudi če Prav skromno, začeti z zboljševanjem v hlevu, na njivi, v gmajni, kjer pač more.
Seveda stori s tem nekaj malega le za-Se, za svoj ozki družinski krog. Kako je ^0 težavno in zakaj, smo pokazali že V Prvem članku.
ce pa naj se dvigne gospodarski standard na splošno, ne zadostuje vse prizadevanje posameznikov ali soseske, tu mo-*a S® priskočiti na pomoč skupnost in
država.
Kako naj se ta pomoč zbere in uresni-• 0 tem bi morali strokovnjaki napisati d°lge razprave in državna oblast bi mo-na temelju znanstvenih izsledkov Svilno zgrabiti za delo in pomoč.
Naša dolžnost je, da danes vsaj u Ve-obrisih nakažemo, kako bi se dalo
Ib
moralo tudi Beneški. Sloveniji gospo-
^sko odpomoči.
Kakor veliki predeli na jugu republike, ako so tudi naši kraji »area depressa« kraji, ki jim mora država priskočiti a Pomoč. To dejstvo bi moralo postati 'jadna ugotovitev, da ne ostanemo po-bljena dežela. Pri nas bi ne bilo treba *rko milijonov in uradnikov kot vemo, a je drugod. Mi se zadovoljimo z manj,
1 terjamo od države, kar je naša prva avica, da nam zagotovi delo na domai-
skih naprav je še potrebnih pri nas! Po drugih krajih vemo, da brezposelnim dajo delo v javnih deloviščih (cantieri del lavoro), kjer so res samo zaposleni, a dostikrat ne izvrše nobenega obče koristnega dela. Pri nas bi pa koristili državi, javnosti in revnim, brezposelnim domačinom, če bi se oblasti odločile vsaj za nekaj nujnih javnih del po naših vaseh.
Tretji način, kako odpomoči socialnoekonomski krizi Beneške Slovenije, je načrt in izvedba industrializacije v teh krajih. Tu ne bomo govorili o gradnji kakih tovarn, ki naj bi zrastle kot gobe kar iz tal. Doslej še ni tod dovolj surovin, da bi se začela vrteti vretena ali tovarniška kolesa. Imamo pa neko drugo prav tako dragoceno prvino, ki bi jo lahko izrabili, če bi država le dala začetni kapital. To je izkoriščanje vodnih sil za električno energijo, za elektrarne in tovarne. Naše reke Ter, Bela, Kamahta, Nediia imajo dovolj vodnatosti in tudi rečnega strmca ali padca. Z regulacijo strug in tokov bi naše vode postale bogat vir pogonskih sil. Iz tega vira bi pa prihajal tudi dohodek v to že klasično revno deželo. Ali se bo to zgodilo?
Poleg teh je še četrta možnost za zboljšanje gospodarskega stanja Beneške Slovenije in za možnost zaslužka prebivalcem po naših vaseh. To je turizem. Naši kraji so znani po svoji prirodni lepoti. Divja planinska narava se menjuje z idiličnimi dolinami in širokimi kotlinami. Kdor ljubi silovitost v navari ali njeno
mirno tihožitje, vsak si lahko pri nas izbere sebi primeren kotiček. Turistov, letoviščarjev, izletnikov bi lahko kar mrgolelo pri nas. Toda kaj ko manjka dobrih cest; komaj zdranes z glavne ceste, si že na šodru. Manjka urejenih gostišč in hotelov. Stopiš opoldne v gostilno, pa je morda še štedilnik mrzel. Manjka tudi razumevanje od strani javnih organov. Pride v vas družba izletnikov, pa že mežikajo javni možje za njimi, češ, pazimo to so špijoni... od kitajskega cesarja. Začnejo celo spraševati in šikanirati. Drugič takih izletnikov, ki bi pustili kakšno palanko v gostilnah ali trgovinah ne bo več k nam. In prav turizem, organiziran in dobronameren, bi dosti prinesel v te kraje. Pokrajina bi se dvignila, domačini bi imeli zaslužek.
Takih vzgledov in načinov zboljšanja bi lahko našteli še cel patnošter, a že ti sami pokažejo, kaj bi se lahko vse pri nas naredilo, če bi oblast imela malo dobre volje.
Podpreti bi morala to pozabljeno deželo, saj njeni prebivalci že več kot sto let dajejo Italiji krvni in denarni davek!
Zakaj država ravna z njimi kot s pastorki? čemu hoče, da ostanejo le hlapci in brusači? Državljan zahteva tudi pravico, ka je izvršil vse svoje dolžnosti. Ali se bo kdo čudil, če se dviga nevolja in mržnja v človeku, ki prosi kruha, a tnu država nudi kamen?
če je pa to po načrtu in nalašč, potem bo pa treba drugače spregovoriti.
Neh. Dovolj se odtaka naše krvi v
Čih
^jirio, v kake javne kase pa teče samo ■ težko prigarani denar. Delo na do-^ih tleh lahko država preskrbi že s °1> da dvigne našo živinorejo. Ta je no padla, posebno v goratih krajih ^ di izseljevanja, če bi država in pollina priskočila na pomoč za meliora-^ hlevov, pašnikov, živinorejskih po-^ J> za zboljšanje pasme, bi že v krat-^ Casu porasti o število živine. Posledico^* blla ustanovitev večjega števila bj ernih mlekaren in siramic. Ljudje doma delo, zaslužek in zadovoljijo ' Tako pa ... pojdi v svet, dom pro-^ j' rod izgini!
tak Pripomoček bi bil z javnimi ^otik ^ b* Iahko zaposlila domače moči : 0 Cest, vodovodov, odtokov, higijen-
nn i m lin 111 in m 111 m un i nn nuni 11 m iiiiiiliiiiiiu i n ■ i ninnili n u imiiii.i i ii ii iim i i in ninnili
Kaj se dogaja v južnem Tirolu
Avremo un governo nuovo?
Avstrijski zunanji minister Figi je na univerzi v Innsbrucku obširno govoril o italijansko - avstrijski pogodbi glede ravnanja z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Napadel je italijanski tisk zaradi njegovega poročanja glede tega vprašanja, češ da piše v fašističnem duhu. Italijanskim državnikom je očital, da samo lepo govorijo, toda s praznimi frazami se ni mogoče zadovoljiti. Z manjšinami je treba ravnati, kakor veleva Organizacija združenih narodov, katere članica hoče postati Italija. Figlov govor je zbudil v Rimu veliko nevoljo. iz vladnih krogov poročajo, da bo italijanska vlada zahtevala na Dunaju pojasnila. Pred Figlovo iz-
javo je italijansko zunanje ministrstvo priobčilo poročilo o položaju na Južnem Tirolskem, s katerim je zaman hotelo pomiriti Avstrijce.
Konec kominforma?
Iz Washingtona poročajo, da računa ameriška diplomacija, da bo Sovjetska zveza razpustila komlnform in da pride na njegovo mesto nova organizacija, ki bo skrbela za sodelovanje komunističnih strank. Kakor znano, je Stalin med vojno ukinil komintemo in jo nadomestil s kominformom, da bi ustregel želji zahodnih sil, s katerimi se je vojskoval proti Nemčiji in Japonski.
Siamo ormai alle ultime battute. Il Presidente Gronchi ha affidato all’on. Segni gni un mandato esplorativo che ha lo scopo di accertare quale maggioranza parlamentare possa raccogliersi non già intorno ad una nuova formula di governo, ma ad un programma nuovo, che significhi veramente una nuova tappa nella ricostruzione democratica del Paese.
Infatti, il disagio che da molti mesi pesa sulla vita pubblica italiana ha radici profonde che vanno ben al di là delle solite macchinazioni politiche, delle meschine beghe, delle stesse rivalità personali dei nostri »maggiori« politici (delle quali abbiamo avuto un esempio fortunoso nelle vicende che precedettero ed accompagnarono l’elezione di Giovanni Gronchi alla suprema magistratura), disagio che ha un’ampiezza che trascende di gran lunga i motivi tradizionali della polemica di estrema destra e di estrema sinistra, e che non coincide nemmeno con le normali preoccupazioni del maggiore partito, la DC : è un profondo malessere che non trova riscontro esatto in nessuna impostazione tradizionale delle maggiori formazioni politiche, proprio perchè esso č di'portata eccezionalmente storica.
Non sfugge agli osservatori spassionati e meno legati al gioco tirannico delle fazioni — ci si scusi il termine che qui non ha significato meramente deteriore —• come ai partiti che la storia recente aveva promossi a protagonisti sia da lunga pezza venuta . meno l’ispirazione originaria, con che si spiega il fiato grosso che li prende, quasi alla sprovvista, ogni qualvolta essi sono chiamati ad assumere precise responsabilità.
Il processo di ricostruzione democratica dello Stato, iniziato dieci anni fa e che aveva raggiunto una prima importante tappa con la promulgazione della Costituzione (1. gennaio 1947), ha subito da allora una penosa fase d’arresto, la cui responsabilità spetta tutta intera ai grossi partiti. Ci sono delle attenuanti, è vero: innanzi tutto la presenza di forze cospicue che non accettavano e non accettano in pieno le regole del gioco democratico e la conseguente necessità di difendersene; poi, la grande divisione ideologica — Occidente da una parte, Oriente dall’altra — alla quale i grossi partiti troppo supinamente si sono adattati; quindi, la rinascita sul piano politico di forze ostili al rinnovamento dello Stato in nome dei privilegi che già detenevano palesemente — ed ora detengono un po’ clandestinamente — ai tempi dello Stato autoritario e fascista; per finire, la pretesa dei ceti privilegiati — negli ultimi tempi resa sfacciatamente manifesta — di assumere nella vita politica direttiva quello stesso peso che essi hanno di già nella vita economica.
Ma si tratta solo di attenuanti: la colpa e relativa responsabilità rimangono integre nella loro sostanza.
Vano e tentar di rintracciare le responsabilità di ogni singola fase, poiché non è alle fasi in sé, come manifestazioni episodiche di un tutto, che bisogna guardare, ma alle impostazioni originarie; non ci lascieremo quindi prendere alla rete delle polemiche sui tale o talaltro problema, coni’ è ormai invalso l’uso anche nella migliore pubblicistica, polemiche che, per non poggiare su di un fondo chiaro ed evidente per tutti, dilagano letteralmente verso tutti gli orizzonti possibili, senza tuttavia poter approdare a qualche cosa di utile.
L’attuazione della Costituzione — che è sotto l’aspetto storico frutto di un compromesso politico, anche se, anzi proprio perché è legge fondamentale dello Stato — era un impegno solenne per tutti coloro che avevano partecipato alla sua stesura ed approvazione.
L’essere mancati a questo impegno, per voler far trionfare concezioni diverse, anzi per volere artatamente sovrapporre allo schema costituzionale di un governo della cosa pubblica secondo un certo indirizzo che veniva a definirsi fondamentale pel fatto stesso di risultare
consacrato nella Costituzione, è stata la tragedia politica di questo dopoguerra, una tragedia che ha travolto e travolgerà tutti gli uomini politici responsabili che se ne sono resi partecipi.
Le battaglie parlamentari contro il Patto Atlantico, contro la CED, etc. non dovevano far velo alla doverosa preoccupazione di attuare gli istituti previsti dalla Costituzione, nè all’estrema sinistra, nè alla DC, nè al Centro democratico: non all’estrema sinistra perchè si fa chiaro sempre più il concetto che la base del progresso di un Paese è il rispetto delle leggi fondamentali e degli impegni che ne derivano (obbligo di favorire l’attuazione della Costituzione, di tradurre in leggi i principii programmatici da essa affermati, e così via) — e quando il rispetto non sia possibile, perchè quella legge non rispecchia la volontà popolare, come nei regimi dittatoriali, l’obbligo morale c di insorgere, proprio per creare una base giuridica nuova —; e non doveva far velo il clima politico del dopoguerra nemmeno al Centro democratico, anzi alla DC, perchè non si difende la democrazia favorendo o coltivando sogni di monopolio politico e di regime, sia pure attraverso esperimenti trasformistici che rispettino le apparenze legalitarie (e soltanto le apparenze), nè si difende il progresso del Paese, incatenandolo ad ipoteche che ne condizionano largar mente l’avvenire, .sul piano interno per via delle funeste collusioni con i gruppi più reazionari, sul piano internazionale per via di un irrigidimento, senza senso ed antistorico, di posizioni dalle quali — ed è il meno che si possa dire — non può maturare nulla di buono, se vi si voglia dare un significato che trascenda il momento critico di una particolare contingenza.
E’ questo il dramma, è questa la situazione dalla quale è urgente uscire per risalire la china.
Tutto ciò sarà possibile nella presente situazione? Ecco la domanda. Noi non siamo gli iconoclasti del momento che vogliano abbattere tutti gli ìdoli; siamo abbastanza democratici per renderci conto che il problema non si impone in questi drastici termini, anzi che il problema è anche più complesso di quanto possa apparire.
Ma se consideriamo la necessità di un gradualismo nel lungo processo di rinnovamento dello Stato e della società, nulla di meno riteniamo che una svolta si imponga, una svolta che indichi chiaramente gli obiettivi nuovi, che sono poi gli obiettivi vecchi sin qui accantonati.
La svolta è possìbile oggi come oggi, e il suo significato non potrebbe essere sostanzialmente diverso da quello che abbiamo ora. chiarito.
Il punto di partenza non può essere che il messaggio presidenziale del maggio scorso: nella carenza dei massimi organi politici invischiati irreparabilmente nel giuoco delle polemiche contrapposizioni fu quel messaggio a richiar mare energicamente ai doveri dell’ora.
E’ una nuova prassi, ne conveniamo. Ma chi ci dice che dobbiamo in ogni caso prendere esempio da altri Paesi che ebbero il culto e l’esperienza scaltrita della vita democratica? Paese elabora la sua esperienza su dati che gli son propri, e non solo per questo può venir meno l’ideale del sistema parlamentare; senza dire poi che il mesaggio di Gronchi si limita — a parte l’accento fervido che lo trasfigurava e che potè trarre in inganno gli osservatori metodici della nostra vita
pubblica (ma ciò non durerà a lungo) ________
a prospettare un indirizzo fondamentale che è connaturato intimamente con la nostra Costituzione, anzi vorremmo dire che ne è la base o l’enunciato migliare, un indirizzo, insomma, che dovrebbe essere vangelo per tutti i governi italiani di oggi e di domani.
Ma perchè questa svolta abbia il pieno significato che le compete, occorre che gli uomini responsabili siano veramente... responsabili; una situazione nuova (Continua in 3. pag.)
'Tf * •
AHTEN
ZA PRAVIČNO IZPLAČILO VOJNE ŠKODE
Na zadnjem zasedanju kamunskega konsejà, ki ga je vodiu šindik Bombardir, so med drugim enoglasno sprejeli »ordine del giorno« u katjerem protestirajo pruoti sistemu, ki so ga sprejele finančne auto-ritadi za izplačevanje dane od uére, ki jo je utarpjelo naše ljudstvo u tej zadnji uéri. Kamunski konséj iz Ahtna je namreč kostatóu, de je finančna miništra-cjon, ki je izplačevala dane od uére tjem, ki u preteklih mjescih njeso poslali ri-kors pruoti parvim akontam, asenjala neko šomo za definitiuno likuidacjon škode, ki pa je to se kapi dosti buj basa od tjeh, ki so prej posla* reklam. Poleg tega je kamunski konsej proteštou še zatuó, ker je finančna miništracjon, kar je določevala valor poškodovane ali izgubjene imovine, doperala za oškodovance u Aht-nu norme, ki so ble določene za škodo buj baso od 75%. Ahten pa e móu dosti več škode, saj je biu Subid popounoma požgan an u tej vasi je škoda venča koj 90% an še dosti karvi te se prelilo u tjeh krajih an zatuó no bi muorli prištevati ahtenski kamun med najbuj poškodovane kraje.
Zavoj tjeh krivic poziva kamunski konsej use raprežentante furlanskih kamu-nou, ki so tarpjeli zavoj fašističnih represalij, de se jim pridružijo an de skupno proteštajo an zahtevajo, de bi ta problem rešili u Rimu an plačali po valorju likuidacjon od dane od uére usjem u ’dnaki mjeri.
GORJANI
»ENTE FRIULI NEL MONDO«
Tu Vidme, so kako ljeto nazat, košti-tuili »Ente Friuli nel Mondo«, k’ o mà, tej k’ u pravi njeà statut, inkarik za dar ti pomuoč an ašistencijo našim djelou-cem, ki so po svjetu s trebuhom za kruhom. Tu Vidme u mà tele »Ente« velike uficihe, impjegade, presidente, vicepreši-dente an ne vjemó kaj Snjé funcijonar-jeu. To je da organ, k’ u košta dosti an dosti milijonou lir po ljete an u je po-
2e večkrat sem obiskal Rezijo, a vedno sem se ustavil le v Ravenci ali Sv. Juriju, v ostale vasi te doline se mi pa kar ni dalo iti, ker me je enkrat žulil čevelj, drugič bolela glava ali pa se je pripravljalo k nevihti. Na sv. Petra in Pavla, dan je bilo pa lepo vreme in počutil sem te zdravega kot riba v vodi in zato sem jo navsezgodaj mahnil proti Stolbici, kjer še nisem nikdar bil. Prav te dni sem si bil kupil malo motorno vozilo in sem si dejal »naj bo moje sreče deležen še naš list, ko bo dobil nepričakovano drobtinico iz moje popotne torbe.«
Ne bom opisoval kaj sem videl med potjo, povedal bom le, da bi se bil kmalu ubil zaradi malomarnosti domačinov ali občinskih oblasti, ker res ne vem kdo bi moral odgovarjati za mojo nesrečo, če bi se mi bila pripetila. Do prvega zaselka Stolbice sem prišel še kar dobro, čeprav je bilo na cesti razmetano polno kamenja, ki se je izvalilo iz hriba in, ki ga cestar ni pospravil v kupe. Ko sem zavil proti cerkvi sem zagledal na sredi ceste kamjon, poleg njega je pa ležala na tleh suha veja in moral sem ustaviti vozilo na kratko. Skoraj mi je bilo vrglo v pod-cestno strmino pod katero so prilepljene hiše kot lastavičja gnezda. Obrisal sem si potno čelo, ne potno od vročine pač pa od strahu, se prijel za kamjon in si dobro ogledal kraj. Na tem mestu, kjer bi kmalu odletel na streho kake hiše, cesta, ni zavarovana ne z deskami, ne z zidom, še enkrat me je oblil mrzel pot, ko sem premišljeval, da hodi po tej cesti vsak dan dosti ljudi, dosti otrok, ki se tu Igrajo in zbirajo, saj je to glavna cesta in ta nevarni kraj je nedaleč od cerkve. Kdo je temu kriv, da so otroci in vsi tisti, ki hodijo po tej cesti, vzpostavljeni večni nevarnosti? Jaz mislim, da so temu nekoliko krivi tudi sami domačini iz Stolbice, pa naj ne zamerijo prosim. Tista praznina ob cesti bi se prav lahko dala zavarovati, če ne z drugim pa vsaj z lesenim plotom. No, če pa domačini ne čutijo potrebe, ker so se morda njihovi otroci že rodili s čutom popolne varnosti za hoditi po visokih cestah nad dimniki, bi morala pa to videti in vedeti občina, da Vsi izletniki nimajo tega prirojenega čuta. Ker se dolina Rezije vsak dan bolj modernizira, in izletniki prihajajo v Stol-bico, bi bilo dobro, da se tudi to uredi. Bolje je, da odgovorni za pomanjkanje te ograje prisluhnejo moji opazki tu na papirju, kot da bi se morali morda jutri
tegne uón s kas od štada, provincije an kumunou. Na žalost naš kumun e dau adežjon temu organu. Po, a to nje bo ljeuše, k’ u dej adežjon takemu organu, k’ u se interesà, zak’ no naši judje ta do-mah djelejte, ne po svjetu. »Ente Friuli nel Mondo« o žova kuj za palanke spelati nam usem, a ne za pomati našim emigrantom.
Terska dolina,
Usak turist, k’ u pride u naše kraje, U té spoznati u kaki mizerji no muorejo ži-viti naši judje. No slabo imprešjon, im-prešjon mizerje, to se kapi, na té nar-' diti na turistovo sarce, žej slaba oblačila judi. 'Dan senjo mizerje nu ču mu dati poti, po tikerih u bo muoru hoditi, i.a priti do kraja, k’ e se ga zbrau za sve počitnice (vacanze). To e rjes, no nam man-čajo poti, dobré poti. Nekéj no jih dje-lajo, tej to dole par Diniče anu to uoné Zavrhom, ma za venčo prošperitat za, naše uàsi, na bi muorla beti pokomodana cjesta Centa - Ter - Tanameja - Beli potok. Ta na ti poti kle, u se končentruà uós moviment naše doline. Ta pot kle na e živjenskega interesa za nas use. Bal nu tole cjesto Ijepo komodali, to bi tjelo priti tu naše kraje pouno turište, tjelo beti več komercja, anu no bi tjeli itako se pouno pomati naši judje.
Cjesta Ter-Beli potok na e žej 12 !jet zapuščena. Muzac, Tanameja anu Belik potok so skuažej odrjezani od sveta, zak’ tu te kraje to pride malo judi zatuó, k’ pot na e usà razsuta anu dišipana. Judje
zagovarjati zaradi kakšne nesreče.
Zavil sem nato v prvo gostilno, da sem poplaknil jezo in strah zaradi skorajšne nesreče. Med razgovorom z domačini sem izvedel, da je letos odšlo mnogo Stolbiča-nov v inozemstvo, zadnji so odšli prav te dni v Belgijo. Dejali so mi, da je v Italiji vedno manj dela, da ljudje ne dajejo nič več brusit Škarij in popravljat dežnikov, ko se pokvarijo kupujejo nove in zato manjka kruha Rezijanom. Res je, nič več ne vidimo toliko škarjebrusov -Rezijanov, vsakdo sega po novih in vsak dan bolj modernih dežnikih in nihče pri tem ne pomisli, da je zaradi tolikšne mode Stolbica, domovina škarjebrusov in popravljalcev dežnikov, tako prizadeta.
Sergij Tomažin NESREČA NA PAŠI Pretekli teden se je pripetila huda nesreča 9 letnemu pastirčku Clemente Frančku iz Osojanov, ko je pasel koze v planini. Da bi bolje nadzoroval svojo čredo, je stopil na skalo pod katero je zijal globok prepad, a skala se je nenadoma utrgala in otrok je padel v globino kakih 30 metrov. Ko so ljudje, ki imajo tam blizu svoje planšarije, zaslišali vpitje na pomoč, so pastirčka rešili iz hudega brezna. Prepeljali so ga najprvo k občinskemu zdravniku v Ravenco, potem pa v bolnica v Humin. Pastirček si je pri padcu prebil čelo in dobil še več drugih poškodb po telesu. Zdraviti se bo moral dalj časa.
UMRL JE NANDO PIELICH Vso našo okolico je presenetila vest, da je po kratki bolezni preminul po vsej dolini poznani Pielich Ferdinando-Nando, star komaj 54 let, doma iz Stolbice, lastnik gostilne in trgovine »All’arrivo«. Družini prerano umrlega Nanda izrekamo naše sožalje.
OPOZORILO VOJAŠKIH OBLASTI Vojaške oblasti opozarjajo vse prebivalce občine Rezije, da naj se ne približujejo krajem ležečim med planinami Topol, Tanadkoda, Nadhljevi in hribi Pre-dolna in Vršič, ker se bodo od 1. do 31. julija vršile vojaške vaje. To velja za čas med 7.-9. uro in 17.—19. uro za omenjeni rok.
Kdor bi našel kakšno neeksplodirano strelivo naj o najdbi takoj obvesti tam-kajšnim orožnikom.
POROKA
Poročila se je Miceli Mafalda, stara, 23 let. s financarjem Angelico Fortunato iz Palerma (Sicilia).
TAVORJANA
Z BALKONA JE PADLA Cudiccio Alojzija, stara 72 ljet, doma iz Tavorjane, je 25. junija padla iz balkona, ki se je poderu, ker se je preveč nagnila na ograjo. Zlomila si je roko, nogo in ušafala pretres možganu. Pejali so jo šobit u špitau, a use zdravljenje ni nič pomagalo in čez štjeri dni je umrla.
zapuščen svjet
no muorejo itako štantati anu, če nu če se kos kruha uódinjati, no majó zapustiti njih zemjo anu jeti po svjetu. Taà u ne majedan vidi dole na kumune anu provinciji. Onjo nu tant u pride kak po-hlauàr, ma majednemu to ne pride tu lavo, k’ to e bizunjo to cjesto popounoma rinjoviti.
Zakuó to mà zapustiti no tako cjesto? Muortej no kudajo, k’ na ne vejà pena spendati zanjo, zak’ na pejé do kunfina. Ma a nu ne vidijo, k’ to bi tóu beti vero kunfin, k’ o bi tóu nam dati velike interese. Ne smijemo uzabiti, k’ ta cjesta to e unika, k’ na veže Bovško kotlino s Cento anu Furlanijo. Zatuó za njé importan-co ve jo moremo lošti tah tej, k’ na veže Čedad s Kobaridom.
Ta na žornaljah smo brali, k’ preče no té odprjeti kunfin na Stupci u Naddžki dolini. Skuózdre tole dolino no té navezati njih komercijo usé uàsi Kobariškega anu Bovškega kotlà. Usaki človek u more mjeti no jasno idejo kako ne če se morjeti pomati judje od Nadiže, saj njih živenje te bó simpri navezano predusem na komercijo s temi kraji. Mi s Terske doline, k’ ve mamo tekaj bizunjo neà žboka na Bovec anu na žago, čemč kuj u àjar merkati an tuo vero zavoj toà, k’ cjesta, k’ na veže našo dolino z Bovcem na e zapuščend anu to ne more po njej uóziti.
Na tele probleme no bi muorli tu nar Šim kumune nu mar več merkati an ne se zgubjati na prazne bašade tej, k’ to večkrat nam toča vidati. Judje so poslali ta na kumun može s sperančo, k’ nu kej nardita za dobro naše zemje anu za morjeti ta na njej živiti brez bizunje hoditi po svjetu za snjesti te kos kruha, k’ u bi ne manču kle par nas, bal ve mjeli dobré miništratorje.
POROKA. U soboto dne 26. t. m. smo mjeli ženitke tu Brdu. Oženču e se karabinjer Russo z domačinko Sinicco Terezina. Cerimonija ne bà pouno ljepa, saj so invidali dosti domačih judi anu usé karabinjerje, ki so tu Brde. Mlademu par ru ve auguramo pouno furtune tu njih skupnem živenju.
Kaduor je že kedaj hodu po naših krajih je lahko vidu, de smo zlo u buoštvu, ker use naše vasi, razen Ibane in Pra-potnega, leže po golih malorodovitnih br-jegéh. Pardjela se komaj tarkaj, de se moremo preživljati tri mjesce u ljetu, ostalo pa je trjeba use kupiti. Zavoj tega so naši ljudje parmuorani hoditi po svjetu, de se zaslužijo kruh zase in za družino. U zadnjih Ijetih se je iz našega kamuna izselilo ali odšlo na sezonska d jeia kakih 500 djelauceu in 150 četa. Djeluci so po večini okupani kot manovalji ali mina-torji u Franciji in Belgiji, čečč pa kot dikle po raznih mjestih Italije. Ti djeluci zaslužijo zlo malo, ker njemajo meš-tjerja in zatuó ne morejo buohvjé kaj pomagati družinam. Pomati se muaramo kakor moremo.
Par nas bi pa mogló biti buojše, ljeuše živenje, če bi biu odprt kunfin. Kot je znano leži naš kamun glih par kunfinu in na drugem kraju rijeke Idrijce so Brda, dažela, kamor so naši ljudje nimar hodili na djelo, posebno u poljetnem času. Prej ku je biu postavjen kunfin so naši ljudje zaslužili u Brdih tarkaj, de jim ni bilo potrjebno hoditi u tajšni mjeri po svjetu s trebuhom za kruhom.
Tud smo tjel povjedat zavoj tega, de bi bilo nujno potrjebno, de bi oblasti po-hitjele z akordi, ki jih djelajo s sosjednjo državo za ureditu malega obmejnega prometa. Par nas ljudje ne čakajo ure, de
SV. LENART SLOVENOV
GRADNJA MLEKARNE IN PEKARNE
Donàs se oglašamo tudi mi iz Gorenje Mjerse, de povjemó, de tudi mi pogre-diuàmo. Djelamo kar dve novi hiši, u parvi bo mlekarna u drugi pa foran za kruh. Objeh smo bli zlo potrjebni in zatuó smo kontent, ker s suojo mlekarno se bo viš-no zvišala producjon sjera in masla, foran nam bo pa daju usak dan fresak kruh.
ROJSTVA IN POROKE
U času od 8. majai do 5. junija, 1955 so se u našem kamunu rodili tile:	Goleš
Nadja hči Emilija iz Ošnjega; Bledič Danijela iz Dolenje Mjerse; Bledič Danijela hči Lucijana iz Utane; Krizetič Assunta hči Adolfa iz Podutane.
Mjesca maja pa so se poročili tile pari: Bevcer Vincenc iz Sv. Lenarta z Florean-čič Marijo (Vancinova) iz Utane; Matelič Dionizij (Lurinu) iz Jagnjeda s Terli-ker Bernardo (Korteličova) iz Jagnjeda; Venuto Renzo iz Vidma s Simac Mirelo (Lahovo) iz Goreje Mjerse; Kjuk Mario iz Klenjà s Camugnero Ado (Kamunjar-jova) iz Hlaste.
Po zadnji uéri smo vidali, k’ so bé ne-sené do koncà dosti iniciativ, k’ no sar-vijajo judem. Tu Povjace so nardilo ’no ljepo pot, po tikeri Viškuoršenji no morejo odnjetà uóziti njih seno an daruà. Tipanjenam so nardili 'dan lot cjeste po senožetah, k’ na té jim stroti ošparnjati dosti fadije. Dnako na té sarvijati Ple-štiščenom cjesta ta za vasjo, ki na peje tje u Rep. Sóuse reči tele, ki no meritajo zarjes pohuale. An buohdej, k’ no usako ljeto nardita tu kjé kako novo pot, saj smo tikaj štufi ta na harbatu nositi, k’ kuj človek, k’ o tuo prova o more kapiti.
Ma anjelé, to, nam se zdi, to mà se no màr preokupati še za kako drugo vas. Prosnid, dan pražemplen, o njema maj-ednega kolegamenta z našim kumunom. Prosndjenji, če no majó uójo priti tu Ti-pano, no muorejo a »pedulins« zamuditi tri ure. Tuó to njé jušto, Tej, k’ so povezali senožeti neka/tjerih krajeu z vasjo, naj se poveže še Prosnid s cjesto s suo-jim kumunom. Prosnijenji no majó ves dirit, zak’ no plaCuàjo tase ne več ne mankuj koj te druzji.
An od Karnahte kuó to mà rejči. A no ne vjedó autoritadi, k’ Karnahta na mà bizunjo tej kruha cjeste, k’ na, jo veži z Viskoršo. No, a to nje bo jušto.povezati
bi bluó tuó rješeno, de bi se prej otresli velike gospodarske krize, ki je nastala u zadnjih ljetih.
Senator Pelizzo, ki je biu pred nedou-gim u Prapotnem, je sam vidu kakuó muoramo štantati za živjet. On sam je lahko konšatou, de za nas ni drugega izhoda, kot de se postavijo tajšni pogoji, de bi lahko naša djelovna sila šla na djelo u bližnje kraje onstran kunfina, kamor so nimar hodili. Troštamo se, de oblasti se bojo tega zavjedale, saj je tuó uprašanje za nas življenjskega pomjena.
ODLIKOVANJE
Naš šindik je u prisotnosti provincialnih oblasti podeliu g. Pavša iz Oborč srebrno medaljo za njenega sina Pavša Natale, ki je padu med uoiskó u Afriki.
SOVODNJE
HRBTENICO SI JE ZLOMILA
že več časa je od tega, kar je 48 ljetna Koceanič Marija iz Brce padla u spuod-nje prastore hiše, ker se je poderu pod in se udarila u hrbet. Ker so domači mislili, de boju bolečine henjale, so jo položil u pastajo in jo zdravili, ker je pa žena nimar buj kumrala in jo je hrbet nimar buj balu, so jo pejali u špitau in tle so mjedihi konštatali, de ima žena zlomjen križ (hrbtenico) in se bo muorala zdraviti dva mejsca, če ne nastopijo komplikacije.
SV. PETER SLOVENOV
IZ KAMUNSKEGA KONSEJA
Na zadnjem kamunskem konseju so med drugim razpravljali tudi o telih rečeh: odobrili so bilanco za ljeto 1954, ki je bla že u preteklosti sprejeta; o varja-cijah bilance za ljetošnje ljeto zavoj djel za gradnjo vodovoda u Petejahu za kar tjerega bo kamun špendu nad en milijon lir in za gor postavit neon luči za javno razsvetljavo u špjetru; nadomestili so tudi renkega kamunskega konsejerja Klemenčiča z Rakarjem Ambrožem.
PROMETNA NESREČA
Pretekli tjedan se je zelo hudo ponesrečila naša vaščanka 43 ljetna Elena Paljar vec, kar se je pejala z bicikleto iz špjetra pruot suojemu duomu u Petejah. Na njekšnemu ovinku jo je poderu na tla nek motorist in žena si je par padcu pre-toukla čeljust in ušafala še več drugih poškodb po obrazu. Ker je bla u tistem momentu cjesta prazna, jo je brezsrčni vozač pobrisu, ne de bi nudiu povoženi ženi pomuoč in zatuó karabinerji poizvedujejo za njim. Ponesrečeno ženo so potlé ušafali ljudje in so jo pejali u čedadski špitau.
NOVA SUOLA U GORENJEM BARNASU
Te dni smo zvjedeli, de bojo zgradili šuolo tudi u Gorenjem Barnasu. Država je že dodelila našemu kamunu 9 milijonu lir za tisto djelo. Do sadà šuola je bla u privatnem prastoru in sevjeda še od daleč ni odgovarjala predpisom, ki jih muora im j et usaka šuola,.
prej vasi med sabo, koj djelati cjeste dou po Povjace an uón mez Repe.
NOVE ŠKUOLE TU TIPANI, KAR-NAHTI AN VISKORŠI Tele bót te paršlo dan kup sóute tu naš kumun. No pravijo, k’ governo e dau nih 25 milijone lir za narditi nove škuole tu Tipani, Viskorši an Karnahti. Kumun o žej hleda za kupiti svjet za začeti preče z djeli.
ČEDAD
60 MILIJONU LIR ZA SUOLE U NADIŠKI DOLINI
Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je nakazalo šestdeset milijonu lir za gradnjo šuol u Nadiški dolini. Za gradnjo šuole u Matajurju in Strmici (Sovodnje) je bilo dodeljenih 10 milijonu lir; za gradnjo otroškega vrtca u Kozici in šuole u Kravarju (Sv. Lenart) 16 milijonu lir; za šuolo u Oblici (Srednje) 9 milijonu lir; za šuolo Gorenjega Bamasa 9 milijonu lir; za šuolo u Podbonescu 9 milijonu lir; za šuolo U Topolovem (Grmek) 7 milijonu lir.
Kar bojo zgrajene zgoraj povjedane šuole, bo ostalo le malo vasi, ki njemajo1 svojih šuolskih prastorou. Pravijo, de bo država u prihodnjih ljetih poskarbjela za graditeu šuol še u ostalih krajih Na-diške doline.
NOVA AUTOBUSNA LINIJA ČEDAD-GRADEŽ Z dnem 3. julija je začela voziti korje-ra iz Čedada u Gradež (Grado). Kor j era bo vozila u Gradež cjelo poljetje, a samo ob nedeljah. Vozni red te linije je tale: odhod iz Čedada ob 7.30, odhod iz Grar deža ob 19. uri.
PODBONESEC
VAŽNOST LANDARSKE JAME Ljetos je paršlo u Landar že dosti turistu. Do donàs, čeglih še njesmo imjeli dosti ljepega vremena, jih je paršlo več kot druga ljeta cjelo poljetje. Uà à sevjeda ogledajo znamenito Landarsko jamo, saj postaja usak dan buj poznana, ker o njej nimar več pišejo žornali in revije. Ljetos je bilo posebno dosti turistu in tudi domačinou Nadiške doline, kar je bila »sagra« sv. Ivana. Turisti so gle" dali s posebnim zanimanjem obnovljen® cjerkeu, ki jo krase priznane artistične slike, ki so djelo bratou Kostaperarja i2 Čedada.
Z NOGO POD AUTO Pretekli tjedan se je dogodila Zamparii Armandu iz Čedada huda prometna nesreča, na cjesti, ki peje iz Vidma u Čedad. Zamparo, ki se je peju s »cucciolom«« se je blizu Remanzacca zaletu u auto, & ga je šafiru domačin Birtič Jožef iz P°^' bonesca. Birtič je auto šobit ustavu, 9 Zamparo je irmi že čampno nogo pod Kolom automobila. Šobit so ga pejali zavoj zlomjene noge u špitau, kjer se bo roU®" ru zdraviti najmanj 40 dni.
REZIJA
Iz popotne torbe
III I I i n III111:11,1.11 I I IIIIIIIII 1:111111 I I i lil I iiilillllMIini I I I lil min 1111 l in i I I II umil ili,■milili!, 1:111:11:11111,millenni i,
PRAPOTNO
Kakuò je z malim obmejnim prometom
n li i m m 11111111 n 1111111 ti 11111 m hi 11111111 m i li li ii i u "i luninim hi i iriiiiiiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii up
TAJPANA
To mà se nahoròati zapuščenih vasi
n\/i
O vi'Z. E '
IVAN TRINKO - ZAMEJSKI:
\JVL„
NA BESE*
TOGA
Ne bi dodajali, da je ta slovenski Ustvarjalec preveden v glavne evropske jezike in njegova veljavnost danes izpričuje vso silo njegove osebnosti, ki ,ie Vse svoje življenje bila sprožilec naprednih isker v takratnem slovenskem svetu, da je Ivan Cankar bil osebnost, ki je kot borec stala v nekaterih obdobjih sama naproti vsej vladajoči avstrijsko podrep-niški slovenski meščanski družbi.
In zadnji, ki je preživel vse tovariše, je bil Oton Župančič (1878-1949). Rodil se je na Vinici v Beli krajini, študiral je v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju.
Začel je z zbirko »Čaša opojnosti«,
OTON ŽUPANČIČ
nadaljeval z: Cez plan, Dumo, Samogovori, V Zarje vidove in po veliki osvobodilni vojni zaključil z Zimzelenom pod snegom.
Kdor bi se sprehodil po pesnikovih umotvorih, bi se lahko neprenehoma ustavljal ob njegovi raznovrstnosti. Res moderen izraz, za tiste čase še posebej. Popolnoma nekaj novega je bilo v njem. »Vsa tenka, vsa mirna je zarja večerna, da vidim zvezde skozi njo ...«
In še dlje bi se lahko podali v pesnitvi »Manon Josipa Murna Aleksandrova«: Grobovi tulijo ... šume in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoči..
Taka podoba je danes že manj nenar Vadna.
In če kdo ne bi verjel v iskrenost vezi Velike umetniške četvorice, bi jih lahko Zasledil v gornji pesnitvi: iiKaj pojete pomlad? Kaj vriskate
prostost?
Poljč, kaj si tak polno sanj?
O polnoči prišel je k meni mračen gost, in jaz vse mislim mislim nanj... Skrjančki, polja cvet to bil je vaš poet...«
Zupančič pa je zaslutil z vso globino, kako mora biti onim, ki so jim : nOd štirih do ene od štirih do ene
šareči žebl ji, žeblji v očeh Iv. Lahko bi seveda pri pesniku našli še Premnogo ljudskih, belokrajnskih motivov, nadalje med najmlajšim rodom naj-
P. S. FINŽGAR
znano pesem Cicibanov, prav tako lahko povedali še marsikaj o našem 2rednem prevajalcu, ki nam je posredo-^1 Shakespearja, kakor ga je redkoka-prevajalec zmogel posredovati kdaj *,ekemu narodu. Prav tako pomembna je a njegova dejavnost kot upravnika sl°Venskega gledališča in tudi zadnje pe-®blkovo obdobje, ko je začutil nujno spregovoriti znova:
»Veš poet, svoj dolg Nimaš nič besed?v
Moderna, kakor imenujemo štiri velikane naše književnosti, je zasenčila s svojim pohodom premnoge. Ker se je to zgodilo, ne moremo nič za to, da mnoge, kljub njih samoniklosti postavljamo za velikani.
Obdobje med dvema vojnama, obdobje stare Jugoslavije ni bil čas slovstvene suše, vendar bi težko z gotovostjo govorili o evropskem povprečju. Vsekakor se je boj za dosego tega cilja nadaljeval.
še pred nastopom moderne in z njo vred je zaživel skladno z izročilom mla-doslovenskega pripovedništva Fran Šaleški Finžgar. Z zgodovinskim romanom »Pod svobodnim soncem« nam je ustvaril nekaj podobnega, kakor Poljakom Henrik Sienkiewicz. Njegove povesti iz kmečkega življenja (Dekla Ančka, Beli ženin, Stric), so realistične. Finžgar nam je podaril tudi zelo Uspele ljudske igre in v zadnjem času še knjigo spominov »Iz mladih dni«.
Njegovo delo odlikuje težnja za resničnim prikazovanjem živlenia, vendar bi težko rekli, da je bil to njegov edini namen. Nekje v notranjosti vsega njegovega prizadevanja začutimo neprestano težnjo, vzgajati ljudstvo.
Ob moderni se je razvil Ksaver Meško,. ki je začel z naturalističnim romanom »Kam plovemo«. Uveljavil se je z noveli-stiko, z mladinskimi povestmi in ustvaril nam je nekatere resnično uspele podobe vaškega življenja.
Bolj odločna pisateljska osebnost bi bil še Alojz Kraigher, čigar Kontrolor škro-bar nam prav tako še danes lahko vzbudi dovolj simpatij.
V zgodovini modernega evropskega človeka zapazimo dve zarezi, ki sta zapusti-
%
SREČKO KOSOVEL
li vidne posledice v književnosti vseh in tudi našega naroda. To sta dva dogodka: prva svetovna vojna in za njo oktober-ska revolucija. Njima slede gospodarske krize v obdobju med obema vojnama, nadalje prve znanilke novega spopada (španska revolucijska vojna, abesinski pohod) in nastanek fašističnih držav.
Razpoloženje v tem času nam je z modernimi sredstvi izpovedal kraški pevec Srečko Kosovel:
»Evropa umira.
Gujete to besedo: umira.
Zbesneli motor razvoja brzi z električno naglico.
Nanj prikovani evropski človek.
Evropa umira
Umetniki so se zazrli vase, bežali pred resničnim težkim življenjem in mnoge nove struje so priča razklanega človeka, ki je iskal rešitev za bolj človeško družbeno ureditev, ki je želel uničiti staro, ki je begal na vse strani, da bi dosegel novo. Ekspresionizem so imenovali umetniško strujo, v kateri je umetnik izražal iz svoje notranjosti predelane vtise; to je bila le ena izmed novodobnih književnih gibanj.
Tudi v versajski Jugoslaviji so ljudje preživljali bridke čase, ko se je poslavljala neka preživela družbena ureditev. Nasprotja med izkoriščanimi in vladajočimi so bila iz dneva v dan bolj ostra. Delavsko gibanje je raslo iz leta v leto in se plemenitilo z znanstveno mislijo marksizma, leninizma; v letih tik pred usodnim spopadom je na široko prevzelo vlogo edine vodilne sile, jugoslovanskih narodov.
V Sloveniji je od treh političnih sil najprej izgubila tla liberalno-nacionali-stična politična smer slovenske buržuazi-
Kadar pod večer sonce zlato pošilja zadnji svoj nam svit, in drevje se zlati košato in kos prepeva v grmu skrit, tedaj sprehajam se v samoti zamišljen v . broj minulih dni, prebridko čustvo se me loti in v prsih srce me boli.
Na razvaline svoje sreče,
samoten sedem, nem, solzan, in tešim srce krvaveče, prepolno mnogih, bridkih ran. Tedaj prihaja krasna deva, upira lepe v me oči; sočutna v njih solzica seva, ki kakor biser se blesti.
In glej! V prijateljstvo iskreno podaja roko prožno mi, poljublja strastno in ognjeno to čelo temno, tožno mi.
Potem nasproti vzhodu z belo devica kaže mi roko, in zopet glej! čez lice velo vesele solze mi teko.
Oj tam, oj tam na lepem vzhodu, kjer mesec vstaja mi svetal, oj tam so bratje mi po rodu, za koje kri bi gorko dal.
Oj tam, oj tam je domovina, po ko ji vzdiha mi srce; tolažba tam mu je edina, ko tožne misli ga more!
Krutost tujine
Včasih se deček sredi tihe noči z grozotnim krikom prebudi iz svojih sanj in tiha, nerazločna groza mu leže na dušo, kot grozoten občutek prihodnosti, kot, da bi koščena smrt dvigala nadenj svojo neusmiljeno koso. Z zadušenim jecljajem sredi tihe noči prosi človek rešitve, pomoči. Strašna pošast, ki mu je v sanjah pretila, ostane zapečatena v njegovih mislih in dogodek, ki ga je tako presunil, postane včasih simbol njegovega življenja, tako se je tudi zgodilo mladeniču....
Mrak je legal na zemljo in v sladkem spanju je zazibal trudne ude ljudi. Sanjal je sladko mladenič sredi tihe noči: dolgo pot je hodil, pot, ki ji ni bilo konca; hitel je in znoj je tekel v potokih, toda vedno večja prostrana ravnina se mu je odpirala in je ginevala na obzorju. Pospešil je korak, toda moči so mu manjkale, koraki so pešali, končno je le doho-dil pot, a na obzorju — je padel v hudo brezno ... izmučen ! Bil je čvrst, krepak mladenič, željan dela. Z radostnim srcem je sprejel breme, ki mu ga je Bog dodelil, ker močna je imel pleča. Sreča, opojnost človeka, ga je čarala in nada po lepem, sijajnem življenju mu je polnila srce. Bal se ni dela, ker krepak človek je bil. Pustil je prijatelje, pustil je družino, svojo zibelko, pustil je domovino,
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiaiM'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin'iiiiiiiitiiiDiini'i^i'iii'iiiiini'ainiiiiiiira • i n mi n muh hi ii i i i ii i i ti
Naši stari običaji
Smrt in pogreb v Reziji
Vsak narod ima svoje običaje, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti, ob veselih in žalostnih dogodkih. Tudi Rezijani imajo svoje običaje, ki se pa v marsičem razlikujejo od običajev v Beneški Sloveniji o katerih smo že pisali v preteklosti. Danes hočemo našim čitateljem opisati nekaj rezijanskih običajev ob smrti in pogrebu.
Pred smrtjo bolnik čuje, da kje udari ali da kdo potrka na vrata. Včasih tudi kokoš poje kot petelin. Tako petje pomeni nesrečo čez tri dni in zato kokoš navadno takoj ubijejo.
Mrliča varujejo. Molijo in mu govorijo: »Sia lodato Gesù Christo, duša tva! Bog ti no dobro pot!«
Kadar mrlič »gleda«, kliče žlahto. Uro ob njem ustavijo in tudi ogledalo odstranijo ali zakrijejo.
Krsto postavijo na »mrtvi bank«. Na dno krste polože tri križce, rjuho in zglavnik. Tudi prstan, uhani, verižice in vsi spomini od poroke morajo v krsto in v jamo. šele ko mrliča prekopljejo; gredo h grobarju, da domačim vrne nakit. Navadno nakit potem prodajo in denar namenijo za maše.
Preden mrliča zabijejo, ga pridejo sorodniki in sosedje kropit in se od njega poslovijo. Z ognjišča jemljejo oglje, dajejo nanj oljko in krsto pokadijo. Prosijo ga odpuščanja: »Jaz te prosim pardon !« še glasneje govorijo in jočejo pri mrliču domači: »Ljubi moj mrtvec, lepi moj mrtvec, te prosimo, pardonajmo si, kar smo imeli med sabo!«
Ko imajo krsto z mrličem zabito in jo nesejo iz hiše, naredijo z njo na pragu križ. Zunaj domači na ves glas jočejo in prosijo: »Ti nam pardonaj, mi pardona-mo tebi, ti pardonaj nam! Ano Boh ti daj eno lehko pot za te na drugi svet!«
Nad jamo so položene navzkriž tri lopate in kramp, da bi ne hodil nazaj. Na krsto položijo v prtič zavito glavo prejšnjega mrliča. Grude vržejo na rajnega pred duhovnikom. Hkrati govorijo: »Boh ti daj lahko počivalo!«
Po pogrebu naredijo »mozino«: riž in makarone, kruh in vino. Ako umrje kno veljavnejših ljudi, gredo k peku in kupijo bel kruh za vsako hišo v vasi, kolikor je ljudi. Temu kruhu pravijo »duša«.
»Mozino» priredijo zato, da se bodo spoznali na onem svetu, ker so si tudi
je, medtem ko je tisti del nje, ki ga zaja-memo z oznako »politični klerikalizem« sicer doživljal v samem sebi razne razkole (mladokatoličani), še vedno bil močno zasidran v množicah slovenskega ljudstva. Tretja sila, proletariat je v letih tik pred vojno osvajal s svojim revolucionarnim poslanstvom vedno nove in nove položaje na raznih področjih družbene dejavnosti. Zato lahko govorimo, da je v letih tik pred vojno proletariat vtisnil slovenski književnosti preko poedinih piscev proletarskega ali pa tudi meščanskega porekla močan pečat, s socialno, politično liriko in prav tako z novim pripovedništvom, ki je doseglo visoko raven umetniške resničnosti. j Se nadaljuje)
na tem svetu bili prijatelji. Na »mozi-ni« gori tudi sveča in molijo. Osmi dan kupijo kruh in ga dele revežem. Prav tako tudi na obletnico.
Za očetom in materjo žalujejo dve leti, po bratu in sestri eno leto. Vdove so oblečene vedno v črno, mož pa za ženo nosi črn trak dve do tri leta, če pa se ne misli poročiti, ga nosi vedno. Za otrokom žalujejo eno leto.
dobro mater in šel v tujino iskat sreče. Videl je lepe kraje in tudi vesele ljudi, a kmalu je spoznal njih zoprnost, videl se je zasovražen, v vsakem pogledu je videl le skrito sovražnost.
Delal je zvesto od zore do mraka in se ni zavedal, da mu vsak dan tuja zemlja pije kapljo svoje krvi, da daje življenje tuji zemlji. Končno je dodelal. Bolan, izmučen, razstrgan na obzorju svojega življenja se spomni na mater, svojo domovino, in se mu zdi, da rahli pomladanski veter mu nosi vroče pozdrave in vabilo od daljne domovine. Spomni se prijateljev, očeta, matere, sestrice in neznana moč ga žene, ga vodi z mislijo nazaj, nazaj v svojo domovino, na svoj dom, na planinski raj. In vrne se, a obstane.
»Cudo, kako se je spremenilo!« pomisli. Gre mimo prijatelja, a ta ga ne spozna. Sreča drugega, a niti ta ga ne spozna in zato ga on s hripavim glasom nagovori:
»Kaj me ne poznaš, Zvan?«
»Oh ne, kdo si ti!«
»Kaj tako sem spremenjen, tvoj nekdanji prijatelj sem, Matija. Ali se ne spomniš?«
»Kako si se postaral, res, na prvi pogled te ni bilo mogoče spoznati, tako suh si, bled. Kaj si prišel delat sedaj?«
»Matija je povesil glavo, truden je bil od dolgega hoda in sramoval se je pogledati v oči svojemu prijatelju, kajti razumel je, da nima več pravice na tej zemlji, ker on jo je zatajil, on je dal svoje moči, svoje življenje tuji zemlji, ki mu je to povrnila z zaničevanjem in boleznijo. Spomnil se je onega daljnega večera, onih sanj, dolge poti in — brezna. Stresel se je po vsem životu, ljubil je sedaj nadvse svojo rodno zemljico, in zgrudil se je v naročje svojega prijatelja, na svoji ljubljeni zemlji, med svojimi gorami, s smehljajem na ustnicah in z besedami: »O domovina, ti si kakor zdrav-
je!«	černo	Viljem
i nn um hi i m i n m 11 ili il ili iiin ii ii milil ii iiii.iiriin 11 n 111 mu uti 111111 nummi inni i imi umu
ZANIMIVOSTI
Kako nastane knjiga
Tiskarna je velika hiša, v kateri so prostori s tiskarskimi stroji, prostori za knjigoveznico, pisarne in skladišča. V skladiščih je veliko papirja, pripravljenega za tisk. V tiskarni tiskajo časnike, razne tiskovine in knjige. Poglejmo, kako nastane knjiga!
Pisatelj izroči tiskarni rokopis: to je spis, ki ga je sestavil pisatelj za tisk. Dokler ni bilo pisalnih strojev, je bil tak rokopis vedno napisan z roko. Zato se imenuje — rokopis. Sedaj pa je napisan navadno s strojem. Rokopis dobi stavec, da ga postavi na stavnem stroju. To se pravi: iz kovinastih črk sestavi enak spis, kakor ga je dobil od pisatelja. Vrste postavlja od desne proti levi. Nato spis razdeli na strani. Pri knjigah s slikami vstavi med vrste s črkami tudi kovinaste ploščice s slikami, ki jim pravimo »klišej«. Vse to delo se izvrši v oddelku, ki se imenuje stavnica.
Tako pripravljene strani izroči stavec v strojnico, kjer so tiskarski stroji, žene jih elektrika. Na posebno ploskev na strojih položi strojnik plošče — strani, ki jih je dobil iz stavnice. Stroj ima valje, ki se mažejo s tiskarsko barvo. Na tem stroju so tudi tiskovne pole papirja.
Ko je vse pripravljeno, vključijo električni tok, ki požene stroj. Stroj tiska: valji z barvo mažejo črke, na črke pa pritiska stroj papir, polo za polo. Najprej po eni strani, nato po drugi. Na vsa-
Niirodna iz Beneške Slovenije
'pMo.zko. so statei.ee.
Preozke so stazice, preduge so poti, za iti do jubice moje, predeleč mi se zdi.
Potuku san na uokance, se jubca prebudi.
S’ je jubica prebudila, se je milo jokala, jokala.
Je fantiča zagledala, se je smejala s sarca.
Petelinčič je zavoju, zapoju bieli dan, bieli dan, tri ure po teli stazici, še pried ko bon doma.
Prekleta je jubezan, jubezan fantujska.
Prekleta je jubezan, jubezan premočna!
ki tiskani poli je navadno šestnajst strani.
Ko je tako ves spis natisnjen na pole, odpeljejo te pole v knjigoveznico. Tam jih zganejo. Na tiskarski stroj so morale biti strani položene tako, da se po zgibanju vrstijo po takem vrstnem redu, kakor je treba v knjigi. Nato knjigo vežejo: zganjene pole sešijejo z nitjo ali jih zbijejo z žičnimi spojkami in jih zalepijo v ovitek. Robove obrežejo. Tako nastane knjiga.
Knjige pošljejo v knjigarne. Tu prodajajo knjige za učence, za knjižnice in za vse, ki se iz knjig učijo ali jih berejo.
IIIIIIIIIIIHIIIIItllllllllllllillllllllllHlIlIlllllllIllUlllllllllIllillllllllillllllllllMIMIIII
Avremo un governo nuovol
(Continuaz. dalla 1. pag.)
non può nascer soltanto da esigenze obiettive che la reclamano; in definitiva, son sempre gli uomini che debbono pronunciarsi; è quindi necessario che gli uomini facciano propria la morale che scaturisce dalle carenze del decennio trascorso, che essi la assumano a motivo del loro operare.
Ma, per arrivare a tanto risultato, non bastano le velleità, non bastano i propositi, ma occorre tutto un lavoro di revisione cosciente delle posizioni sin qui sostenute e difese di fronte all’elettorato, dentro e fuori dei partiti; occorre portare le forze politiche ad un allineamento sul nuovo corso politico. Non è cosa da poco; ed è per questo che, pur salutando il nuovo esperimento, prima ancora di sapere dove in concreto potrà approdare, non possiamo liberarci da un residuo ma tenace scetticismo quanto ai possibili sviluppi nel tempo troppo breve che abbiamo dinanzi prima della costituzione del nuovo governo. Noi vorremmo avere non un nuovo governo, ma un governo nuovo; ecco il punto che dovrà far meditare a lungo il PSI, se veramente esso intende apprestarsi ad una nuova e democratica esperienza dopo le dure lezioni subite negli ultimi anni a causa di una politica che certamente non collima con gli interessi immediati e mediati, contingenti e futuri, dei lavoratori italiani.
E’ questo l’augurio migliore che ci sentiamo di fare; ma non si dimentichi che esso contiene anche un severo ammonimento.
v
ŽIVINOREJA
Pašniki
Fuotar za junce
Fuotar za plemenske junce muora biti dob ar, tuo se pravi, de muora imjeti ni-mar dobro seno. Poleg sena dajajte-Juncem, ki jih pripuščate, tudi zmjerjino kuantiteto bjetule. U zimskem času naj bi se usak dan dajalo tudi po 1 do 2 kg korenja. Močni fuotar naj bo narejen iz večjega števila močnih sostane, kot iz vene, ječmena, pšeničnih otrobu, iz lanenih, bučnih ali sončničnih tropin, iz fižolovega, grahovega ali bobovega zrnja.
Redno muorate dajati plemenskim juncem tudi mineralne sostance : na 5(i kg žive teže dajajte na dan 10 gramu mineralnega fuotra, u katjerem je 10% živinske soli. Plemenskemu juncu dajajte tarkaj fuotra, da je nimar rejen, ne suh in ne preveč debu.
Otrobi
Ce zmeljete pšenico, ušafate moko in otrobe. Kulko je moke in kulko je otrobu, zavesi od mljetvenega parcenta; če me-ljete na 85%, pride rejčt tuo, de ušafate 85%, iz 100 kilogramu 85 kg moke in 15 kg otrobu. Če meljete na nižji par-cent, je moke manj, otrobu pa več.
KAJ IMAJO OTROBI U SEBI? U zgoraj povjedanih 15 kilu otrobu je ena part debela, druga buj drobna, ena part pa je ku moka. Ta parva part je kruska, ta druga je kruskello, tista mokica pa tritello. U tistih 15 kg otrobu je ponavad 8 kg debelih otrobu, 3 kg drobnih otrobu in 4 kg mokice.
To razmjerje pa ni nimar ’dnako in zavesi od suorte pšenice, od mljetvenega parcenta, od mlinou in še od drugih reči. Buj ku je bas mljetveni parcent, več mokice imajo otrobi. Par mljetvenim par-centu 75 je u 25 kg otrobu 10 kg debelih otrobu, 4 kg drobnih otrobu in 11 kg mokice. Več ku je mokice u otrobih, buojši so.
Otrobi muorajo biti nimar suhi in dobri otrobi muorajo imjeti u sebi: 86% suhe sostance in 14% vode.
KAKUO SE SPOZNAJO DOBRI OTROBI? Naši živinorejci vjedo, de zlo gajufajo z otrobi. Dostikrat se dogodi, de zmješajo pšeničnim otrobom riževe otrobe, ki njemajo u sebi nobedne sostance. Dobre otrobe pa spoznate po teliti znakih: farba muora biti ta prava, tuó se pravi, de muorajo imjeti farbo luskin zmljete pšenične suorte; dobar duh, buj močan, kot pšenična moka; okus (savor) muora biti sladek in pod zobmi se ne smije čutiti, de škriplje; en hektoliter nenabutanih otrobu muora vagat 24 kg, če so pa buj debeli pa 21 do 22 kg, če so pa zlo moknati, do 32 kg; med pravimi otrobi in mokico muora biti pravo razmjerje, kar se spozna, če poglobite roko med otrobe: iz otrobu potegnjena muora biti pokrita z mokico, Heglih je bila roka suha.
Hiter preizkus nove sadne sorte
Narbuj hitro preskusite novo sadno sorto takuó, da jo preejepite na buj staro drevo iste vrste. Na takuó preejep-Ijenem drevesu bo že u šterih ljetih prvi sad pokazu, če je dobro nepoznano sadno drevo.
IVAN CANKAR:
Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka samo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili.
Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah.
Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastajala.
»Prihaja!«
Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, usta so se tresla.
Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila bogvedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje.
Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmi-
Dobra paša je narbuj za dobar kup in narbuj zdrau fuoter za mlado živino, živina, ki nimar stoji u hljevu, prej ali potem oboli. Samo na paši se mlade živali lahko parpravijo za izpounit velike zahteve, ki jim jih, kar uzrastejo, postav-jamo. Na paši živijo na frišnem in čistem ajarju, sijejo nanje zdravilni sončni žarki in jih rinforča frišen duh trave. Tam si razgibljejo noge in si utardijo mišice (muskolni), kosti in kite. Gibanje na pa-ši poveča presnavljanje u telesu, poveča djelovanje pljuč in srca in jih sili, da se buj ku morejo razvijajo. Globoko dihanje na paši ne pusti, de bi se nabjera-la sluz u dihalih in se rinforčijo žiuci, posebno pa koža, ki se muora navadit kam-biamentom timpa. Ce želite živino dou-go in koristno nucati ji muorate že u mladosti ustvarit dobro riservo življenjske sile.
Pašnik za mlade živali muora imjeti dosti sonca in dosti trave. Posebno dobri so planinski pašniki z nadmorsko višino nad 1000 metru.
Mlade živali je trjeba počasi parvaditi. Kar so parvikrat na paši, se zdi, de nje-so dosti pardobile. Visoka pozicija alpskih pašnikou in težauno iskanje fuotra zahtevajo od živine dosti maltra in zatuó kar se varnejo iz planin je suha. Med zimo pa se na teži pokaže profit planin-
n i m u 11111 m m i m i i m um1 m i m 111111111 u 11
Sadite in nucajte več pora
Por je glih takuó zdravilen kot česen: dižinfetjera želodec in črevesje, je en rin-freškant za ejelo telo. Pomaga pruot vročici in zmanjšuje karvni pritisk. Por nje-ma tistega hudega duha kot česen, ka-tjerega dost ljudi ne more prenašati. Tudi narbuj delikatni želodci lahko prenašajo por in zatuó bi mu muorli na široko odprjeti vrata u kuhinji.
Nuca se ejela rastlina. Mesna župa s porom in rižem ali s pašto je zlo okusna in zdravilna. U Franciji je por zlo razširjen in ga nucajo u useh varstah žup in minešter u usaki hiši. Francuoz vjé kakuó djela dobró por. Tam je zlo par-ljubljena zelenjavna župa (francuoska župa) iz pora, korenjà, krompirja, fižola, zejà, zelene itd., kar se use skuha u malo vode. Use tuó pasano skuoz sito da zlo gost sok, ki ima u sebi dosti mineralnih sostane in je zlo okusen.
Mjedihi pravijo, da je zelenjauna župa s porom narbuj za dobar kup in narbuoj-ša za ustavit drisko, za zdravit želodec in črevesne boljezni par otrocih in odraslih.
Zatuó sadite nimar več pora in ga kuhajte usak dan, de si ohranite zdravje.
ljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo utrgaj !
Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu.
»Kmalu se vrnem!« je rekla.
Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj ; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal že ves črni kolobar.
»Saj niso šli k peku!« je rekla Hanica.
»K štancunarju so šli!« je rekla Francka.
»Pa če jim ne dajo?« sem rekel jaz.
Pogledali so me, kakor da sem bil iz-pregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo.
»Da bi jim ne dali?« je obstrmela Hanica.
ske paše. Kar se drugo ljeto spet varnejo s planin, so buj rejene.
Brez dobro urejenega pašnika ni dobrega gospodarstva. Venč part naših pašnikou pa je na žalost zapuščenih. No-bedan ne skarbi zanje, usak jih le šfru-tà, in zatuó ne dajajo kar bi muorli dajati, če bi se zanje buj skarbjelo.
Paša na pašnikih ne smije predougo trajati, ker živina popase preveč globoko, skoraj do korenin in zavoj tega se ruša posuši in se težkuo spet obraste. Poseb-
Breskve, ki jih boste prodali na domačem trgu, oberite malo prej ku se začnejo mehčati, kar ušafajo ljepo zdrjelo farbo. Objerajte jih usak ali usak drugi dan. če objerate breskve preveč zguodaj, izgubijo dobar savor.
Ce pa óeté pošiljati breskve buj deleč, kamor traja transport več dni, jih muorate potrgati tri do pet dni prej ku bo zdrjele, kar so sadovi še trdi in imajo Se zdrjelo farbo.
Breskve trgajte samo z rokami in jih pokladajte u posode. Obrane breskve dobro preberite in sortirajte po debeluosti. Nezdrave, ranjene in preveč zdrjele breskve ponucajte za dom.
Za prenašanje in razpošiljanje breskev so narbuj praktične kištice »gajbice«. Te kištice so zgoraj buj široke kot spodaj. Dnó mjeri 31X18 centimetru, pokróu pa 41X28 centimetru, a široki so 20 centimetru. Deščice, iz katjerih so narejene kištice, so 4 milimetre debele in 4 do 5 centimetru široke, med njimi pa je tudi 3 do 4 centimetre distance. Zavoj večje trd-
Naše sadno drevje tarpi največkrat zavoj nezadostnega gnojenja, pomanjkanja hrane in dostikrat tudi mokrote. Tuó so tudi glauni uržuhi, de drevo slabo raste, malo rodi in ga napadajo boljezni. Zavoj nezadostnega gnojenja in pomanjkanja mokrote tarpi posebno tisto drevje, ki raste na trauniku, pa tudi tisto, pod ka-tjerim so umjes druge kulture.
Zatuó je potrjebno, de je u zemlji več hranilnih sostane, kakor jih sadno drevo nuca za zdravo rast in rodovitnost. Samo tisto drevo, ki ima use pogoje za zdravo rast, ima dosti zdravega listja, ki pomaga dobro presnavljanje sostane in normalno rodovitnost.
Gnojenje je pa dosti buj težkuč, kar je sadno drevje staro, posebno tisto, ki ima visoka debla in ki ima na široko razrastle korenine, do katjerih je težku0 spraviti gnojila, de jih korenine lahko in hitro
»Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka.
Zunaj je še dremal večer, v izbi je bila noč. Naše oči so bile mlade in bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v lice — vsi smo bili starejši nego uro poprej.
Nismo se bali belih žena, ne vedomca, ne torklje. Nekoč sva šla z najmlajšo sestro mimo kozolca, ki je stal na samem; da tam straši so pravili. Pred kozolcem je stal trhel štor in se je čudno svetil — velik človek v goreči rjuhi. Držala sva se za roko, šla sva mimo in se nisva bala.
Ali vendar je bil strah v naših zgodaj postaranih, zgodaj izkušenih srcih. Nekaj silnega se je dvigalo v daljavi do neba, bližalo se je, zmerom višje in ogromnej-še, črno in strašno; že je skoraj zastiralo vse obzorje. Videli smo življenje in smo se ga bali...
Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji koraki zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj, se je oglasil v nas obup, tisti zreli, poslednji obup, kakor ga pozna šele človek, ki ga je bilo obnemoglega življenje treščilo ob tla.
»Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha — umrimo!«
no ovce djelajo tajšno škodo. Preveč nizko popasen traunik je zavoj pomanjkanja traune zaščite močno izpostavjen evapo-raciji in izgubi mokroto iz zemlje. Zatuó, kar je huda gorkuota, se trava posuši.
Popasen traunik ali pašnik muora imjeti mir najmanj tri do štjeri tjedne, dok se trava spet ne obraste. Medtjem pa pašnik dobro oskrbujte: kupe iztrjebku raztrosite, pokosite nepopaser.e trde trave in pleveu, poraunajte krtine in pospravite kamanje. Posebno važno je uničevanje plevela, ki po pašnikih zlo raste in se ga lahko uniči s koso. Tam, kjer je trava slaba ali rjedka, pašnik pognojite z gnojem, gnojnico in japnom.
nosti odbijte ob vogalih s kratkimi pleha-stimi vezmi. Tajšne kištice so zlo lahke in parpraune, ker se prazne lahko zložijo eno u drugo. Znotraj kištice obložite z ovojnim papjerjem in plejajte koncé navzven čez robove, potlé breskve tesno uložite, koncé papjerja pa plejajte in pokrijte s pokrovom.
Za razpošiljanje buj finih breskev pa nucajte posebne lesene kištice, u katjerih je uložena samo ena ali dve varsti breskev, zavitih u fin papjer. Breskve ložite nimar takuó, de je ardeči kraj sadou obar n j en pruot pokrovu. Breskve uložite tardnuó, de se med transportom ne premikajo in ne obtisnejo.
Breskve, ki so padle na tla ali ki so vederbane na kajšno drugo vižo, njeso za razpošiljanje, ker začnejo hitro gniti in okuol njih potlé zgnijejo še druge breskve. Breskve je narbuojš objerati zjutraj, kar ni več rose in u poznih popoudanskih urah, kar je ajar že ohlajen. Od daž& ali rose mokrih breskev ne objerajte, ker postanejo zlo grde.
sparjemajo.
Majhni kolobarji, ki jih vidimo par starejšem sadnem drevju, so skoraj brez interesa in tud gnojenje in zalivanje tjeh kolobarjeu ne pomaga nič, ker ni u tjem krogu tajšnih korenin, ki bi muorale sprejemati redilne sostance in mokroto.
Gnojenje po trauniku s hljeuskim gnojem ali artifiejelnimi gnojili pomaga u parvem travam in plevelu ali podkultu-ram, prù malo pomaga sadnemu drevju. Ce muora sadno drevje deliti hrano z drugimi rastlinami, je na usako vižo potrjebno močno gnojenje.
Narbuojše raste sadno drevje na obdje-lani zemlji, ker tam je zemlja prezračena in razrahljana in je zatuó več vode u njej. Drevo, ki raste na trauniku, se narbuojš pognoji s gnojnico. Napravite zatuó okuol in okuol drevesa dve do tri varste jam ali globok zasék. U tiste jame
Velik je bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnej-šega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere.
»Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bogvedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura ... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«
V molku smo spoznali ; natanko smo vedeli drug za drugega: »Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi U tako sodiš, bratec!« In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni.
Oči so govorile:
Noč je bila, ali še smo se videti v oči.
»Poznam te, sestrica; natanko vem, kaj si mi očital na tihem ! Tudi tvoj greh ne bo nikoli izbrisan !...«
Zunaj, mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, nategnjen glas je bil.
Použ djela škuodo na vartu
U dažeunih dneh se na dostih vartovih parkazujejo použi, ki djelajo veliko škodo. Posebno radi razjedajo solato, fižol, grah an zejé. Rastlinam razjedajo listje ponoči ali med dažjam podnevi, kar je pa sonce so skriti pod listjem. Použeu je več vrst, a narvečkrat se vid po vartovih puojske slinarje, ki so dougi 3 do 6 centimetru, sive farbe an so brez hiše. Tudi veliki vartni použ s hišico djela škodo na vartovih, a ne tarkaj ku tiste brez hiše.
De uničite použe, jih muorate pobjerat zvečer ali zjutraj, prej ku se skrijejo u skrivališča. Za jim nardit skrivališča položite na vartu majhne deske, strešno opeko (koràc) ali velike liste zejà, buč, kumar in drugih, kjer jih podnevi, kar ne pada daž, lahko ušafate. Tudi jih lahko parvabite na koščke korenjà, jabolk, buč ali na solato in jih tam polovite. De ne pridejo spet na očiščene koncé, posujte okuol telih japneni prah ali pepel, ki po usakem dažju spet nasujete. Zlo hitro uničite použe z modro galico (solfato di rame), ki je zanje hud strup. Koncé poškropite zvečer ali zguodaj zjutraj s 3% raztopino modre galice. Za usakih 100 kuadratnih metru varta nu-cate 5 do 6 litru te raztopine. Dobro je tudi, če potresete po vartu modro galico u prahu (90 gr. na 100 kv. m) ali mješa-nico iz 20 parti kajnita in eno part jap-nenega prahu, zvečer ali zguodaj zjutraj. Použe uničujejo tudi kokeši an race, če jih spustite na vart.
Djelo na njivi, puoiu in vartu
NE ČAKAJTE Z ŽETVIJO in požanite žito prej ku popounoma dozori u klasju, ker drugače boste mlatili prazno slamo. Zadnji čas je, de sejete činkvantin in ajdo (serežino), ker drugače težkuo dozorijo do jeseni. Sjerak muorate okopati in osuti prej ku poženč cvetje in storže. Ce je zastau u rasti in ima bljedo listje, pomagajte mu z guanom (50 kg solitra ali pa žvepleno kislega amonijaka na hektar).
KROMPIRIŠCE tudi dobro pregledej-te, de jih ni napadu krompirjevec ali koloradski hrošč (dorifora). Ce ušafate tega škodliuca muorate tuó šobit povjedati inšpektoratu od agrikulture.
Zguodnji krompir muorate izkopati, dokler je krompjerjeuka. še malo zelena, posebno, če je pardjelek namenjen za Bje-me. Parpravite use potrjebno za izkopavanje zguodnjega krompirja: orodje, ža-kje in kljet. Krompjer za sjeme odberite kar ga kopate od grmu, ki ste jih že prej senjali kot narljeuše.
NA VARTU. Ob tjem času muorate zelenjavo dobro zalivati. Presadite karfjolo, pozno zejé in zeleno, ki ima debelo korenino. Sejte spet korenje za jesen. Cas je tudi de sejete brokulje, ardeči lidrik, ci-korjo in endivjo. Pobrati muorate sjeme peteršilja, zelene (sedano), lidrika in drugih vartnin, de se ne preveč posušijo, ker drugače se zgubi use sjeme. Zavoj tega pobjerajte sjeme zguodaj zjutraj ali kadar je oblačno.
nalijte gnojnico, katjeri ste primješali malo kalijeve soli. Dobro gnojilo je tudi nitrofoskal, ki ga raztopite 30 do 40 dkg u 100 litrih vode.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
»Lačen je pa cvilil!« je rekla sestra.
Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cviljenju.
»Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali.
»Pogledam na cesto!« sem rekel.
»Kaj bi gledal? Ne pride prej... če še kdaj pride!«________
Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati.
Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledali plaho; kakor gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike.
Mati se nas je bala.
»Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim, prosečim glasom. »Nisem mogla prej.. -niso dali...«
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena. ..
O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v našli* srcih ne sreče v našem nehanju ! ..
SVETO OBHAJILO
Polletno gnojenje sadouniakou
n MI 11:1 lil 111! 11 II III i II II II III111111111111111111 illuminili I II I II II 111111111111 ■ 111111111111: 11111 II I II 11
SADJARSTVO
Objeranje in razpošiljanje breskev