LC<
i S0

204
iftil liain
e*' so*
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Mi bomo vse, da se stre
• t 7
"Na, poudarja Roosevelt
V°jje,tl govoru na delavski praznik je predsednik Roosevelt odločno odklonil, da bi se pogajal s perjem, ker noče postati izdajalec naše svo-naše Cerkve in naše dežele;
toevni program
f^ka godba fare sv. Vi-na slikovni in godbeni


viVM efts '
K
on-»s' ,
ta
a
a"1 .»m
in,
n°coj in jutri večer, bo vršil na prostora i« nove šole. Slike J Za,nmive; nekaj jih je Hj'anekaj Pa iz domačega ln bodo gotovo zani-ane- Med slikami je tu-:Z>'e(]Umetniškega Slikanja iz 8lika Š0le sv- Vida. Potem več jubilejev naših
sli parov, kot Pangeršič, J| .......
^nikovi, Vrhovnikovi,
vi; fvV Jevnikarjevi, Er.
itfk novi dom Mr.
ičev **lrJa, poroka Irme Re
tiru
Milan Slaje in
ija^'k Farani in drugi 0 vabljeni nocoj in ju-"lt jnVstoPnina bo 20c za ' Uc otroke, -o—-
tcW SO bili potni--oBf: jeni na ladji
V iskj Bermuda. — Mal /V l'1 ^lof!,'1^ pripeljal iz " Potnikov, dasi ima
HrJl°Stora samo za 15
Vu- Štirje so na pre-v 111 Pet so jih morali tH)tnikukajšno bolnišnico. fcWj.je bilo 503 nemških t&I^.^8? bili iz Francije,
o C'f„t
i*<
4 K
in,
K
iclCiii
»tj
»t v
ttvJ d r v

jse„V
SnfV
o*.
iss » s",
ts. &
-
t)la.u^n Poljske. IJeka

za prevoz po par dr«gi pa tudi

nJo e Park, N. Y. 1. sept. — Predsednik Roosevelt je danes i. l2Javil, da so ga apizarji in nacijski simpatičarji nago-i>i se pogajal s Hitlerjem, toda je to odločno odklonil.
"Mesto tega vem, da govorim iz ust ameriškega naroda, ko sem rekel, da bomo storili mi vse v svoji moči, da se stre Hitlerja in njegove nacijske kohorte.
"Cd mene zahtevajo, naj bi postal moderen Benedict Arnold (ta je v ameriški revolucionarni vojski izdal Amerikance) in da naj izdam vse, kar mi je drago: svojo ljubezen do naše svobode, do naše Cerkve, do naše domovine. Tudi to sem odklonil."
"Nikdar še ni bilo trenutka v naši zgodovini," je nadaljeval Roosevelt v svojem govoru na radiju, "da bi ne bili Amerikan-ci pripravljeni postaviti se kot ■svobodni možje in se boriti za svoje pravice. In te pravice in svobodščine, katerim so postavili temelje naši pradedje na bojni poljani, so danes ogrožane po Hitlerjevem poskusu obvladovati ves svet."
Predsednik je omenil o vedno večji potrebi oboroževanja in namignil, da bo treba storiti še nadaljne korake, da se bo dopo-slalo tukaj izdelano orožje in municijo varno preko morja. Roosevelt ni z ničemer omenil, kake vrste bodo ti nadaljni koraki.
--o-
Nad 600 nezgod računajo čez praznike
V soboto in nedeljo je bilo v Zed. državah ubitih 550 v raznih nezgodah. Za vse tri dni pa sodijo, da bo število nezgod naraslo do 600. Izredno lepo vreme, ki je izvabilo ljudi na ceste, je vzrok tem številnim nezgodam.
-o-
Piknik je dobro uspel
Piknik in koncert godbe sv. Vida je prav povoljno uspel. Udeležba je bila še boljša kot se je pričakovalo. Govorili so: Msgr. Ponikvar, pater Kazimir Zakrajšek, Rev. Bombach in Anton Grdina, ki je vodil program. Navzočih je bilo tu-, di več zunanjih gostov, med njimi tudi brata Rude in Milan Trošt. V družbi Mr. John Poto-karja je bila tudi njegova nečakinja iz New Yorka, ki poučuje slikarstvo na višjih šolah. Mladi naši godbeniki so dobili nov pogum.
po
k

v'Ua delavskega Vznika
»Nki
ef <%anaznik' ki smo »a 11 Po vsej Ameriki,
začetek 5. sep-ko se je vršila v
• ' t°ur°mna Parada de-
1,1 ^žav S° zaČela me" V
m
re proglašati prvi
pC^teinbru kot" de-
^Nil28, junija 1894 ngres kot po"
Za vso deželo.
N iS je seja '
%
Ob St,
162 KSKJ, v stari šoli sv. v	nekoliko medse-
°<1 še r esment Pobira
0<°{
naprej.
3 Slovenci
ubiti
Izredno lepo vreme čez praznike je zvabilo na cesto mnogo ljudi. Razne nesreče na cestah in železniških prelazih so zahtevale svoje žrtve, med temi tudi življenje treh Slovencev.
V	nedeljo popoldne ob 2:15 sta bila ubita Jerry Čadež in Frank Urbančič, ko je lokomotiva zadela njun avto na križišču Baltimore & Ohio železnice, nekaj milj južno od Painesville, Ohio, In sicer malo pred farmo, kjer ima strelišče St. Clair Rifle klub.
Lokomotiva je s tako silo udarila v avto, da ga je rinila 920 čevljev po progi, predno je mogel strojevodja ustaviti lokomotivo. Čadež je bil na mestu mrtev, Urbančič je pa umrl pozneje v bolnišnici v Painesville. Kot se govori, se jima je avto ustavil na progi in predno sta ga mogla zopet pognati, je pridrvela lokomotiva.
Jerry Cadež je bil star 46 let in stanoval je na 668 E. 160. St. Frank Urbančič je bil pa star 42 let in stanujoč na 14505 Thames Av6. Ob izidu lista nam še ni bilo znano, kdaj se bosta vršila pogreba in kateri pogrebni zavod bo pogreba oskrboval.
V	nedeljo večer je bil pa zadet od avtomobila v Madison, O., Anton Gačnik, ki je zadnjih 10 let delal na farmi. Kmalu po nezgodi je podlegel 'poškodbam. Bil je star 5Q let in doma pri Velikih Laščah. Truplo je v pogrebnem zavodu Behm v Madisonu, odkoder se bo vršil pogreb v sredo ob devetih zjutraj v cerkev Marije Brezmadežne v Madisonu. Naj počiva v miru.
-o-
Važna seja
članstvo podružnice št. 3 S. M. Z. je vabljeno na sejo v četrtek 4. septembra, kjer bo prebrano poročilo od zadnjega piknika. To bo zadnja seja pred konvencijo. Članstvo naj pride na sejo in poda nasvete delegaciji za konvencijo. Pripeljite tudi kakega novega člana.
Dva ruska letala sta na potu iz Moskve v U. S.
Nome, Alaska, 1. sept. — Dva ruska potniška letala sta pristala tukaj, da vzameta novo zalogo gazolina, predno nadaljujeta pot proti Washingtonu, D. C. Letala sta pripeljala 47 oseb, katere vse imajo diplomatske potniške vize. Letala sta odletela iz Moskve v četrtek ter sta letela preko Sibirije in Beringove morske ožine do Alaske. Odtoda bosta nadaljevala pot do Kalifornije in potem do Washingtona.
To je že tretjič, da so dospela ruska letala v Alasko. Prvič je bilo leta 1937, ko so preleteli trije ruski letalci severni tečaj in preko Alaske v Vancouver. Pot jih je vzela 63 ur. V avgustu istega leta je šest ruskih letalcev poskusilo leteti isto pot, toda izginili so brez vsake sledi.
Oba ogromna avijona sta pristala na pristanišču v Nome, Alaska, brez vsakega predna-znanila. Avijatičarji so pokazali uradne listine, nakar so dobili novo zalogo gazolina. Niti avijatičarji, niti potniki niso hoteli izdati namena svoje misije v Washington.
Milijonska škoda radi po-vodnji v Wisconsin
Hayward, Wis. — Na stotine družin v severnem delu države Wisconsin je moralo zapustiti svoja domovja radi povodnji, ki je nastala vsled silnega deževja koncem tedna. Škodo cenijo nad $1,000,000. Več kot 30 mostov je voda odnesla ali- poškodovala. V mnogih letoviščih v severnem delu države so ljudje izolirani in morajo čakati, da voda upade. Proslava desetletnice
Podružnica št. 50 Slovfenske ženske zveze bo praznovala desetletnico svojega obstoja v nedeljo 28. septembra, 1941. Program se bo pričel popoldne, na katerem bo sodeloval naš operni pevec Mr. Anton šubelj ter več drugih odličnih pevcev. Zvečer se pa vrši plesna veselica. Cene vstopnicam bodo 35 in 50 centov in javnost se že sedaj opozarja, da bo to ena naših večjih prireditev to sezono in kdor le more naj se udeleži, ker bo gotovo imel najlepši užitek. Podružnica št. 50 sestoji največ iz mladih deklet in žen, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo s svojo prisotnostjo ob velikih slavnostih.
Sprava med Rusijo in Finsko blizu?
Ameriški konzul v Zagrebu obdolžen vohunstva
Rim, 1. sept.—Italijansko časopisje je obdoložilo bivšega ameriškega konzula v Zagrebu, Johna Meily-a vohunstva.proti osišču. Kot se poroča, je hrvatski tujezemski urad poklical 21. junija Meily-a k sebi in mu naročil, da mora koncem junija zapreti urad, ker Zed. države nočejo priznati samostojne hrvatske države. Ko se je Meily vrnil nazaj v svoj urad, je našel tam policijo, kateri je moral potem izročiti vse uradne listine. Iz teh je potem policija pronašla, da je vodil Meily špi-jonažo proti osišču.
-o-
Mehiški predsednik obljubuje popolen sporazum z Zed. državami
Mexico City, 1. sept.—Mehiški predsednik Manuel Avila Camacho je ob priliki ustoliče-nja novega kongresa obljubil, da se mehiško orože zavezuje braniti zahodno hemisfero, to je vse ameriško obrežje, ter obljubil popolen sporazum z Zed. državami.
Camacha je izjavil, da' je dobila mehiška armada in mornarica novo orožje in da se istega izdeluje vedno v večji meri. Silen aplavz je sledil besedam predsednika, ko je izjavil, "da je Mehika pripravljena dati vso pomoč za obrambo Amerike" in da je Mehika proti vsakemu osvajanju z silo, naj bo to kjerkoli na svetu ter da je našla Rooseveltova politika dobrega sosedstva vedno prijazen odmev v Mehiki.
-o-
Na obisku
V	soboto so nas obiskale v spremstvu Mr. Antona Pavlicha Newyorčanke: Mrs. Mary Johnson in njeni hčerki Theresa in Mary. Na obisku so bile pri družini Mr. in Mrs. Anton Pav-lich, 6514 Edna Ave. Mrs. Pav-lich in Mrs. Johnson sta sestri. Bile so prvič v Clevelandu, kjer se jim je zelo dopadlo
V	soboto nas je tudi obiskal v
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
^^os?ambovci prisegajo, da

)\
i
Ari>ijo iz Moskve ter za teror in mučenje, izvrše-ti^ ' ^ew^0' ki jo podaja- no nad našim narodom,/Prise-^ J^Uc^ '' ki se v posa
A
A
m
fes »p
i
<y

0h
1li deželo do konca
Ve? boriJ° Proti na-
nS'ullg,asi:
5 utiije .Jan velike Sov-
• CSa1 2Vest sin hra'
[Oe bon, nar°da' prise" V* bo , polozil orožja,
U ^ d
Hk sv0j'ji. a kom izvrševal ^v^a v°diteljev brez b°m podvrgel
' s Je naših vasi ^t naših otrok
gam, da se bom maščeval nad sovražnikom brez prizanašanja in brez usmiljenja.
"Vzel bom oko za oko, zob za zob. .
"Prisegam, da bom raje umrl v boju, kot bi dopustil, da bi jaz in moja družina ali sovjetski narod postal suženj fašistov. Ako bom radi strahopetnosti ali radi omahljivosti prelomil to prisego in izdal svoj narod, naj umrjem kot izdajalec od rok mojih tovarišev."
V petek sta si pa po dolgem presledku stiskala roki naš urednik in poznana slovenska blaga žena, Mary Smrekar. Kadar nas obišče ta naša c^obra prijateljica in avesta naročnica gospodična Smrekarjeva, je vedno praznik. Saj nas obišče samo na svete čase, ker je tako uprežena. Je namreč že dolgo let za načel-nico kuhinjskemu štabu pri ur-šulinkah v Villa Angela.
Gospodična Mary je strašno clobrega srca in bi najraje vse razdala iz| svoljega skrom/nagaj zaslužka. Prav kot njen pokojni brat, pesnik Rev. Andrej Smrekar. Pa sta se z urednikom vse-dla k pisalni mizi, gdč. Smrekarjeva je privlekla na dan bankovce,' urednik je vzel v roko svinčnik In sjačela sta: tolikp gre za naročnino Ameriške Domovine, kar je prvo in poglavit. no vprašanje pri vsakem listu, ali ne?
Potem je odrajtala Mary $10 I za jugoslovanski relif in za Lau-
schetovo kampanjo pa $5.00 Lahko si mislite, da se je ured niku kar srce topilo, ko je videl toliko požrtvovalnost. Torej najlepša hvala, Mary!
Potem so prispevali še: ne imenovan Lauschetov prijatelj je dal $10 in zopet drugi $5. John in Julia Adamič iz 1085 E. 66. St., sta prispevala $5.00,- Louis in Marjanca Zakrajšek iz 6609 Bonna Ave. $5.00, Joseph in Ernest Novak, ki vodita lepo urejeno konfekcijko trgovino, bogato založeno, na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd., sta prikopala pet srebrnih dolarjev, ki sta jih hranila za posebne slučaje in tak poseben slučaj je Lauschetova kampanja, kot sta rekla.
Po $2.00 sta prispevala: Jakob Petrič iz 6818 Bayliss Ave., in Frank J. Brodnick iz 6207 Carl Ave.
Iskrena hvala vsem, drugim, ki bodo še prinesli, bo pa zahvala potem.
Iz Švedske se poroča, da bo ameriški poslanik za Anglijo, Winant, posredoval za premirje med Sovjetijo in Finsko. Rusi so se umaknili do stare meje s Finsko.
rusija zbira bojno silo, da udari po izčrpani nemški armadi
London, 1. sept.—Iz Stockholma, Švedska, se danes poroča, da se pripravljajo mirovna pogajanja med Rusijo in Finsko in da bosta pri tem posredovala ameriški poslanik za Anglijo, John G. Winant, in ameriški poslanik za Finsko, Arthur Shoen-feld. Istočasno se poroča, da je Rusija umaknila svoje čete na staro mejo, ki je bila pred rusko-finsko vojno 1939-1940. Toda ta poročila niso še od nobene strani uradno potrjena.
Kt)t trdijo poročila iz Šved- —
ske, je Stalin ukazal maršalu Vorošilovu, ki zapoveduje ruski severni armadi, da umakne svojo armado iz Finske in obenem se zatrjuje, da bi Stalin tega ne ukazal, če bi ne bil prepričan, da bo prišlo do separatnega premirja s Finsko.
Maršal Vorošilov je glasom teh poročil umaknil svoje čete iz utrjene linije med jezerom Ladoga in Finskim zalivom in jih postavil na krajšo Stalinovo obrambno linijo. To, trdijo poročila, bi Voršilov ne storil iz potrebe, ampak samo zato, ker hoče Rusija s tem pokazati dobro voljo, da pride med' Rusijo in Finsko do premirja.
Rusija ima tukaj 15 divizij, torej še enkrat toliko kot Finska, ter je umaknila svojo bojno silo v popolnem redu, ne da bi bila nadlegovana od finske armade. Nova bojna linija, kamor je Vorošilov potegnil zdaj svojo armado, je samo 50 milj od Leningrada, kjer je tekla meja pred prvo vojno med Rusijo in Finsko.
Istočasno se poroča, da je na potu v Helsinki, glavno mesto Finske, nemška delegacija, katero je poslal Hitler in ki ima nalogo pregovoriti Fince, naj ne sklenejo premirja z Rusijo. Toda finski narod je v veliki večini za to, da se preneha z vojno proti Rusiji.
Značilno je tudi to, da se člani angleškega poslaniškega štaba v Helsinki gibljejo popolnoma svobodno, kar znači, da se Finci prizadevajo obdržati an-
spremstvu Mr. Joseph Poni- S^ške diplomate na_ Finskem
kvarja John Krai iz Pueblo, Colo. Oba sta bila delegata na konvenciji ZSZ. Mr. Kral se je ustavil pri družini Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar, 1030 E. 71. St.
Mladinski tabor SŽZ
Letni Mladinski tabor ali ta-kozvni "field day" Slovenske ženske zveze se bo vršil že petič v Euclid Beach parku in sicer soboto 13. septembra 1941.-
Slavnost bo posetila glavna predsednica Mrs. Marie Pris-land in več drugih odličnih od-bornic in gostov. Več o tem poročamo v kratkem.
Zelo važna seja
Nocoj ob osmih se vrši zelo važna seja podružnice št. 32 SŽZ. Materam članic dekliškega oddelka se priporoča, da pošljete dekleta na plesno vajo v St. Clair kopališče danes in v petek, kjer jih bo poseben učitelj uril v vajah. Obletnica bitke na jezeru
Na 10. septembra bomo v Clevelandu praznovali 128. obletnico bitke na Erie jezeru, kjer je poveljnik ameriškega ladjevja, Oliver Hazard Perry, premagal Angleže. Pred Perryevim spomenikom v Gordon parku bodo položili lavorov venec.
da bodo pomagali pri mirovnih pogajanjih z Rusijo.
sko linijo okrog Leningrada, toda ne morejo nikamor naprej.	t" i
Rusko časopisje zatrjuje, da je Nemčija ob koncu druge obletnice sedanje evropske vojne popolnoma izčrpana, medtem ko stoje Zed. države, Anglija in Rusija nepremagljive in vsako uro močneje proti hitlerizmu. Nemčija pošilja nove divizije v boj, ne zmeneč se za silne izgube, ker hoče doseči zmago, predno nastopi jesensko deževje in zima.
-o-
Na 85 vrstah žganja so se cene podražile
Columbus, O. 1. sept. — Z današnjim dnem j,e poskočila cena na 85 vrstah-žganja^ vdržav* Ohio in na 7,000 lastnikih licenc je ležeče, ali bodo računali višje cene odjemalcem, ali bodo razliko trpeli od svojega dobička.
Druge vrste žganja, katerim se cena ni podražila, imajo pa maj "kika." Cene so'bile zvišane vse od 1 centa do 25c pri kvortu in kadar bo določen nov federalni davek, se pričakuje zopetno zvišanje cen žganju.
-o--
Italija zbira čete ob bolgarsko turški meji
Moskva. — Rusko časopisje posveča vso pozornost novicam, da zbira Italija večje število čet v Grčiji, kjer se stikajo meje Grčije, Bolgarije in Turčije. Drugega povoda Italija ne bi imela za to akcijo, kot če namerava z Nemčijo napasti Turčijo.
-o-
Moskva, 1. sept.—Rdeča zvezda, glasilo ruske armade poroča, da zbira vrhovno povelj-stavo vse svoje sile, da udari po nemški armadi, ki je v tem času že skoro popolnoma izčrpana. Ruska zračna sila se je že zagnala proti Nemcem, razbija njih edinice tankov, topništvo ter prizadeva Nemcem veliko škodo zadej za bojno linijo, kjer jim uničuje prometne zveze.
Nemci sami priznavajo, da so začeli Rusi z velikimi protinapadi zahodno od Moskve in ob reki Dnjeper, kjer je videti, da so dospele v rusko bojno linijo nove rezerve vojašstva.
S tem Nemci sami pobijajo svoje prejšnje trditve, da je ruska armada nezmožna vsake akcije, ker da da so Nemci uničili prometne zveze. Nemci so tudi že davno trdili, da so poslali Rusi svoje zadnje rezerve v boj in da so jih Nemci popolnoma razbili. Zdaj pa Nemčija naenkrat trdi o novih ruskih rezervah, ki prihajajo v izpade.
Rusi tudi poročajo, da se Nemci silovito zaganjajo na ru-
Nov grob
V nedeljo večer se je zgrudil mrtev na tla v dvorani sv. Pavla na 40. cesti Steve Persa, star 63 let. Zadela ga je srčna kap. Njegova žena Ana in otroci se nahajajo v Evropi.. Rojen je bil v Veliki Poljani. Usluž-ben je bil pri NYC železnici in je živel na 1365 E. 43. St. Bil je član Slovenske moške zveze in društva Najsvetejšega Imena fare sv. Pavla. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St.
Cleveland je imel obiske
Clevelandska policija sodi, da je bilo včeraj v Clevelandu več kot 20,000 avtov iz drugih držav. Ko je policija štela na Lake. Shore bulevardu avtomobile, jih je naštela tekom 60 minut 67 izven države Ohio.
Obuvalo za šolsko deco
Kdor hoče kupiti za fanta in dekle, ki bosta šla ta teden v šolo, fino in trpežno obuvalo, naj go gre kupit k Mandelmu, 6107 St. Clair Ave.


AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 2, 1941
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
5117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
/.& Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 204 Tues., Sept. 2, 1941
Koliko Slovencev se je rešilo iz Jugoslavije
Na Roosevelta leti kritika od vseh strani
Čeprav uživa predsednik Roosevelt še vedno veliko popularnost med ameriškim narodom (poskusno glasovanje pred nekaj dnevi je pokazalo 73% za Roosevelta), pa postaja predsednik vedno bolj tarča kritiziranja od vseh strani.
Na primer intervencionisti, ki so imeli vedno zaupne stike z Belo hišo, zdaj trdijo, da se predsednik ne zaveda dovolj nevarnosti, pred katero stojimo in da ni odkrit napram narodu v tem, ker mu ni od vsega početka povedal naravnost in brez ovinkov da ta vojna ne more biti dobljena, ako se je ne udeleži Amerika na celi črti.
V tem se pa skoro ne more dolžiti predsednika kake krivde, ker vemo, da niti kongres niti narod ne mara aktivne udeležbe v vojni ter da je Roosevelt absolutno in odkritosrčno prepričan, da Ameriki ne bo treba iti v vojno.,To, zadnje, naglašajo predsednikovi najintimnejši prijatelji.
Na drugi strani se pa predsednik ne more oprati dolži-tve, da je on kriv, če naša obrambna-industrija ne gre tako gladko izpod rok, kot bi morala iti. Jasno bi mu moralo biti, da če $i hoče Amerika odkupiti vstop v vojno, bi morala gledati na to, da dobi Anglija, pa Rusija, pa Kitajska, pa Nizozemska Indija nekaj več kot pa samo moralno podporo in pa navdušene govore k odporu. Trenutno ničesar ne zagotavlja da bodo mogli dobiti zavezniki iz Amerike kaj prida vOjnih potrebščin pred letom 1942.
Amerika je začela izdelovati leta 1917 vojne potrebščine s polno paro šele potem, ko je napovedala vojno Nemčiji. Vprašanje je danes, ali bo to storila ^edaj, ko ni v vojni? Mnogi opazovalci trdijo, da ameriški narod ne bo hotel doprinesti žrtev za vojno, dokler je dežela v miru.
Kako bo torej Roosevelt izvedel med narodom vojno ekonomijo, dokler je dežela v miru? Morda ni več daleč čas, ko bo Roosevelt prisiljen povedati narodu da Hitler ne bo premagan, ako ne pošlje Amerika svojih vojakov v Evropo., In ako vzamemo v poštev, da je poslanska zbornica z 203 proti 202 glasovom odobrila podaljšanje obvezne vojaške službe, je zelo dvomljivo, da bi kongres glasoval za vojno. Značilne so besede, ki jih je govoril senator Johnson glede osmih osnovnih točk za bodoči mir, ki sta jih podpisala Roosevelt in Churchill na sestanku. Johnson je rekel, da se popolnoma strinja z idejami v tistih osmih točkah. Toda dosego istih se more izvesti samo z vojno, za katero on, Johnson, nikakor ni.
Nekateri trdijo, da je Roosevelt sam kriv, da je ameriški narod hladen proti vmešavanju v evropski konflikt in to rati tega, ker je vedno zagotavljal, da ne bomo šli v vojno. Kadar bo ameriški narod prepričan, da je vojna absolutno neizogibna za varnost dežele bo glasoval zanjo brez pomisleka.
Toda dokler se obrambni industriji nikamor ne mudi in se zavlačuje z produkcijo potrebnega materiala, pa vlada vse to mirno trpi, tudi narod ne vidi potrebe ogrevati se za vojno. Ne zadostuje,, da samo zbiramo aliimijevo posodo in da so se morale ženske odpovedati svilenim nogavicam. Treba je, da končno vlada prepriča narod, da mora vsak storiti svojo dolžnost.
Le tedaj, ako bomot res začeli s polno paro izdelovati vojni material, da ga bomo lahko dali zaveznikom, kolikor ga potrebujejo, bomo lahko rekli, da naših fantov ne potrebujejo v Evropi ali kje drugje. Naša letala, pa naše bombe, pa naši topovi, jih bodo nadomestili, kar je gotovo zelo poceni v primeri z dragocenim človeškim življenjem.
Prestolica ruskih carjev
Za Parizom je Leningrad ali Petrograd najznamenitejše mesto, ki je zdaj cilj nemške armade. V času carjev so smatrali Petrograd kot "okno v Evropo," ker so skušali Rusi ž njim posnemati zapadno evropsko kulturo. Petrograd, današnji Leningrad, ni bil še nikdar zavzet po kaki tuji vojski.
Petrograd je zgradil car Peter Veliki leta 1711. Tega leta si je namreč zgradil svojo poletno palačo, osem let zatem, ko je začel zasipati močvirje okrog reke Neve. To je bilo prvo rusko mesto, ki je bilo pozidano iz kamna. Ker je v Rusiji toliko lesa, je bilo prepovedano graditi mesta s kamnom; Petrograd je prvi dobil to dovoljenje. Nad 40,000 delavcev je zaposlil Peter Veliki pri gradnji bodoče presto-lice. Na tisoče od teh jih je našlo žalostno smrt v nevskih močvirjih. Vendar je Peter Veliki še vedno raje iinel Moskvo in šele carica Katarina Velika je imenovala Petrograd kot prvo mesto Rusije.
Za časa ruskih carjev je bil Petrograd prvo industrijsko mesto v Rusiji. Čeprav so boljševiški vladarji prenesli industrijo tudi v druga ruska mesta, je Leningrad še vedno važno mesto. Tukaj so glavne ruske ladjedelnice in Kronstadt, skalnati otok 20 milj daleč v pinskem zalivu, je glavno pristanišče za rusko bojno mornarico. V Leningradu so ogromne tvornice za izdelavo municije in pa glavne tovarne za izdelavo kavčugastih predmetov. Pet velikih elektraren daje električno silo tem tovarnam.
Leningrad je vedno užival sloves, da je najbolje pripravljeno mesto za obrambo proti zračnim napadom. Polnih deset let so urili civilno prebivalstvo v obrambi. Poleg tega je okrog Leningrada polno močnih trdnjav, kjer upajo Rusi zabraniti Nemcem vstop v mesto. Vse, moški in ženske, je pripravljeno, da brani mesto do zadnje kaplje krvi.
Podpisani je prejel od svojega prijatelja dr. Alojzij Kuharja, znanega slovenskega časnikarja in strokovnjaka v mednarodni politiki, sledeče pismo iz Južne Afrike:
"Pišem Vam iz Južne Afrike, kamor sem dospel po nad trimesečnem potovanju tja in sem. Doživel sem marsikaj. Upam, da bo to pismo dospelo do vas. Najbrže bo to prvo pismo, ki ga boste prejeli od svojih prijateljev v Sloveniji po zlomu Jugoslavije.
"Drago mi Ljubljano, dom, in vse drugo sem zapustil 1. aprila ter odšel v Belgrad. .Bila sva dva, ki sva bila izbrana od naše politične stranke, da greva v inozemstvo. Eden je bil č. g. Franc Gabrovšek, ravnatelj Zadružene zveze, a drugi jaz. Dali so nama polno pooblastilo, da govoriva v imenu stranke in naroda doma. Najin cilj je bila Anglija in Združene države, ker se bo prej ali slej odločala usoda tudi slovenskega naroda. Iz Belgrada sva mogla v Atene odpotovati zvečer na 4. aprila. Z nama je bila družina ministra Kreka. Vlak pa je tako počasi vozil, da smo dobili prve bombe na naš vlak eno postajo pred Skopljem. To je bilo v nedeljo 6. aprila. Tedaj nam je bilo jasno, da se je vojna pričela. Tri osebe so bile ubite in 4 i-anjene. Nekaj ur pozneje so nas močno bombardirali v Skoplju, ko se je 24 nemških bombnikov spustilo nizko nad mesto ter ga obsipalo z bombami. Ta napad smo srečno prestali. Nato smo lezli proti jugu z vojaškim vlakom ter eno noč prebili v starih vojnih utrdbah iz leta 1916 v Djevdjeliji, med tem ko je bitka divjala sa mo 50 milj stran v bolgarskih gorah. Naslednji dan smo imeli srečo, da smo dobili vojaški vlak na Solun, katerega smo za pust'ili takoj naslednje jutro, kar je bilo smo nekaj ur, pre dno so se pričeli nemški tanki valiti proti Solunu. Po petih dneh smo srečno dospeli v Atene, dočim navadno vzame vlak iz Ljubljane do Aten samo 34 ur. V Atenah smo imeli zračne napade vsako noč, a smo se jih kmalu privadili. Nato nas je vzel seboj angleški konvoj, katerega je spremljalo 5 rušilcev in ena križarka, ter nas srečno pripeljal v Egipt.
"Nemci so hoteli napasti na še parnike še predno smo zapustili grško pristanišče in Italijani so vrgli nekaj bomb iz "varne višine" v bližini otoka Krete. Uspeha pa niso imeli niti prvi, niti drugi. Junaško obnašanje angleških vojnih ladij je nudilo veličasten prizor nam vsem in na ta način smo dobili najboljše zagotovilo, da bomo pod angleškim vodstvom zopet dobili svobodo in sicer prej kakor smo mogli pričakovati.
"V Egiptu smo čakali na prihod naše vlade, ki je v nekaj dneh res dospela iz Jugoslavije po zraku. Mi smo se pridružili ministrom ter šli z njimi v Jeruzalem, kjer smo vsega skupaj ostali 6 tednov. Od tam so nas Angleži odpeljali skozi Rdeče morje in naprej doli v Južno Afriko, od koder vam pišem to pismo na predvečer svojega odhoda na Angleško.
"Dalje vam sporočam, da sej je jako malo Slovencev rešilo iz j Jugoslavije. Ti so: Minister dr. Miha Krek, ki je po smrti dr. Kulovca, katerega je ubila ena med prvimi bombami, vrženimi na Belgrad, postal voditelj Slo- j vencev, 2. minister Franc Snoj,1 3. Franc pabrovšek, duhovnik in ravnatelj Zadružene Zveze j ter bivši član parlamenta, 4. dr.' Furlan, univerzitetni profesor in zastopnik liberalnega mišljenja, 5. dr. Mario Čok, primorski Slovenec in zastopnik li-x
beralnega mišljenja, 6. profesor Rudolf, ki tudi zastopa liberalno mišljenje, ']. g. Milan Ribar, brat poslaniškega svetnika v Washingtonu dr. V. Ri-barja, in 8. moja malenkost. Torej vseh skupaj 8 Slovencev, od katerih smo vsi pripravljeni za svoj narod storiti vse, kar je v naših močeh. Računati pa moramo tudi na našega poslanika Argentini, dr. Izidor Cankarja, ter na rojaka Mermoljo v Vichy na Francoskem, kakor tudi na polkovnika Stropnika, kateri je ostal v Srednjem vzhodu Naše vojske se je jako malo rešilo. Izvzemši nekaj častnikov nimamo nobene ^vojske v inozemstvu. Od zračne vojske imamo samo par sto častnikov-pilotov, med katerimi je tudi nekaj odličnih Slovencev. Naša mornarica se ni mogla rešiti Le nekaj edinic se je rešilo pod vodstvom slovenskih častnikov, med katerimi sta kapitan Kren in poročnik Grošelj hajodlič nejša pojava. To je približno vse, kar je moglo ubežati pred Hitlerjevim peklom.
Poli vodstvom ministra dr. Kreka se je takoj upostavil med nami Slovenski narodni odbor in to z namenom, da bo zastopal slovenske zahteve v Londonu in Zedinjenih državah. V slednjih se bo to seveda vršilo sporazumno s tamkajšnjimi
Slovenci. Med prvimi čini tega Slovenskega narodnega odbora je bil razglas: Vsem Slovencem izdan na Belo nedeljo 1941. s podpisi: Dr. Miha Krek, Franc Snoj, Franc Gabrovšek, Dr. Alojzij Kuhar.
"Dalje je ta narodni odbor sestavil zahteve Slovencev v posebnem memorandumu, ki je bil poslan na razne naslove v Ameriki žfe pred nekaj tedni, a bojim se, da ta pošta do časa, |io to pišem, še ni zapustila Evrope.
"Naravno je, da hočemo mi zastaviti vse svoje sile v korist slovenske stvari in zato smo sklenili, da sile, kolikor jih imamo, razdelimo takole: Minister Snoj bo v kratkem odšel v Zedi-njene države skupno z misijo jugoslovanskih ministrov, v kateri bo tudi hrvatski ban g. Ivan Subašič, bivši ministerski predsednik Bogoljub Jevtič, voditelj Srbov, ter dalje hrvatski minister Kosanovič in srbski minister dr. Markovič. G. Gabrovšek in profesor dr. Furlan pa prideta tja kakor hitro bo mogoče. Voditelj Slovencev dr. Krek in jaz pa sva določena za London. G. čok, g. Rudolf in g. Ribar pa ostanejo na Srednjem vzhodu radi posebne misije . . ."
Ker se o teh naših rojakih in voditeljih slovenskega naroda do sedaj ni skoraj še nič poročalo, zlasti se pa ni poročalo o njihovem delu in njihovih ciljih, se mi zdi potrebno, da objavim to pismo in da se tako razčisti megla, ki je vse te mesece obdajala te naše može.
Leo Zakrajšek. —--o—--
Malo o potovanju v Pennsylvania
Hubbard Rd., Madison, O.— Po dolgem času sem se le odtrgal od doma s tega prijaznega Hubbard Rd. Večkrat sem že rekel kako bi zopet rad videl preljubijeno Pennsylvanijo in moje sorodnike in številne prijatelje. Pennsylvania je meni kot moj stari kraj, kajti tja sem prišel še kot mlad fant in tam sem se veselil svojih mladih let. O, to so bili zlati časi, katerih ne morem pozabiti.
Da sem toliko časa odlašal s tem potovanjem je več vzrokov. Najbolj pa so me zadrževale moje številne kokoši, ker sem vedno mislil, da če mene ne bo doma, bodo takoj prenehale ne-
sti jajca, pa se je obrnilo drugače. Ob mojem odhodu sem izročil kokoši in moje delo našemu Eddiju. Dal sem mu tudi natančna navodila, kako in kaj naj postopa s kokoškami in pri tem pa sem si misli, da ko se bom vrnil, ne bodo znesle nobenega jajca več. Povem pa vam, da sem se pri tem računu precej uračunal.
Ko sem zopet stopil pod domačo streho je pristopil k meni Eddie in mi povedal vse kar se je bilo med tem časom zgodilo doma. Povedal mi je koliko jajec je pobral vsak dan, ki so jih kokoške znesle pod njegovo komando. Kar začudil sem, ker so pod njegovo upravo znesle več jajec kot pa pod mojo. Tako vestno in natančno je skrbel za kokoške, da ko bi ne bile počitnice že skoro pri kraju, bi jo- jaz kar nazaj v Penno pobral, kjer sem preživel tako vesele urce. A ne kaže drugače, da bom stopil pred moje kokoške, ko odide Eddie v višjo šolo, ter jim povedal, da bodo sedaj prav tako lepo gostoljubno postrežene kot so bile v času moje obsotnosti.
Torej to je bil en vzrok, da se nisem že prej podal na tako potovanje, je pa še več vzrokov in drugi je pa ta, ker sem v delo tako zaljubljen, da se kar ne dam odtrgati do njega. Glavni vzrok pa je bil, ker nisem imel klobuka, to se reče malo boljše vrste. Kupil bi si bil rad take ga, ki smo mu včasih rekli "cilinder," a ga tisti trgovci, kjer sem jaz kupoval, niso imeli. Zato sem pa takega kupil, da izgleda kot bi bil narejen iz lub ja, prav nič ga ne morete pre-ganiti.
Ko sem bil pripravljen na odhod, so me naši potegnili do Ashtabule, odkoder sem potem nadaljeval pot z busom.* Poslovil sem se od domačih in odpeljali so se nazaj na prijazni Hubbard Road jaz pa sem ostal sam in čakal trenutka, da se odpeljem proti Penili. Precej sem še imel čksa, zato sem se pa sprehajal po mestu in ogledoval krog sebe in že sem zagledal mojega sorodnika Frank Zalaznika, katerega mati živi v Clevelandu na Prosser Ave. Frank je zftposlen pri bus dru žbi. To je prav prijazen fant, malo sva se pogovorila in v tem času pa je že pripel ja bus, s katerim sem se odpelja proti Allegheny-ju v Pennsylvanijo.
Vožnja do Warrena ni bila nič kaj prida. Treslo nas je tako, da me je. kar sem in tja premetavalo. Nasproti mene sta sedeli dve dekleti in ko me je tako premetavalo, sem se moral kar loviti, da nisem butnil v steno. Tako je od časa do časa le malo manjkalo, da ni sem katere tistih deklet pogra bil za roko, ko sem se tako nerodno lovil po busu. Zdi se mi, da sta bili židovki in to pa sklepam iz tega, ker sta imeli precej krive nosove.
Na sedežu, kjer sem sedel, je bil ostal židovski časopis. Prijel sem ga v roke in ogledoval in ker pa ima tudi jaz precej kriv nos, sta gotovo tudi oni dekleti mislili o meni isto kot jaz o njiju. Bili sta zelo prijazni napram meni. Zelo pa me je skrbelo, če ne bom vedel kdaj izstopiti. Rekli sta mi, da naj bom kar lepo brez skrbi, da bosta že onidve pazili na me in mi povedali, kdaj bo treba izstopiti. Zdi se mi, da sta precej metali oči po meni vse do tedaj', da sem jih zapustil, ker oni (fve sta se peljali v Pittsburgh.
V Allegheny sem dospel v nedeljo zvečer. Gostilne so bile vse zaprte in to pa mi je zelo nerodno hodilo, ko sem se pa že vso pot veselil, da ga bom tukaj par kozarcev popil, no pa kaj hočemo, ko imajo pa take postave, da ne smejo ob nedeljah piti žlahtne kapljice. Mesto je prav prijazno in ima menda krog 30,000 prebivalcev, malo naprej pa je mestece Ali-quippa, kjer živi krog 13,000
prebivalcev. Tu so velike železne tovarne. Slovencev v tistih krajih ni veliko. Povedali so mi, da je vseh skupaj krog 15 družin in imajo svoj lastni Narodni dom, kamor me je peljal še tisti večer moj prijatelj Jože Jaklich. Čeprav je bila nedelja in postava gori ali doli pil sem ga pa le, pa se mi je tudi prav dobro prilegel.
Torej tam sem najprej šel na obisk k mojemu staremu prijatelju Jožetu, s katerim sva še kot mlada fanta fantovala in skupaj vasovala. Rečem, to so bili lepi časi za naju, kaj ne Jože? No, zakaj pa naj bi ne bili, saj so dekleta rekla, da sva bila midva najlepša fanta izmed vseh, saj pa danes ne pravijo tako. Za par dni sem se bil nastanil pri Jakličevih, ki so zelo prijazni in postrežni ljudje. Pri njih imajo tovarno mehkih pijač najboljše kakovosti. Postavljene imajo številne najmodernejše stroje. Ravnokar so dobili nov stroj za umivanje steklenic, ki stane $7,500. Sploh imajo vse najmodernejše urejeno. Zaposlenih imajo tudi lepo število delavcev in številne truke za razvažanje.
Pri Jaklichevih pa nimajo samo mehke pijače, ampak imajo v zalogi tudi vsakovrstno pivo, ki ga rafcvažajo po gostilnah na debelo. Prvo mesto med pivom zavzema Schlitz — Milwaukee pivo, katerega dobite po vseh tamkajšnjih gostilnah. Ker je Jože tam jako spoštovan v tistem kraju^ zato tudi radi kupujejo od njega. Da mi je kar najboljše postregel, si je vzel :asa, dasi se je zelo težko odtrgal od dela. Napregel je svoj lepi avto in mi razkazal vse mesto in okolico. Končno sva se peljala pa še na njegovo .'arrno, ki je krog 11 milj iz nesta. Tu ima precej lepe trte, d je obložena s finim grozdjem. V mestu pa ima dve veliki hiši, ;o je, tovarno in pa stanovanj-,ko hišo, kjer stanujejo. V sta-lovanjski hiši je spodaj urad n poleg pa je velika ledenica '-a shranjevanje piva in raznih Irugih stvari.
Prav te dni se je tudi porodila njih hčerka, prav prijazno dekle po imenu Annie. Za rno-;a si je izvolila prijaznega fan-;a Frank Progarja. Veliko sre-•e in božjega blagoslova jima želim in prav lepa hvala vsem :a vso postrežbo.
Od tukaj pa sem se odpeljal i Pittsburgh, tu si nisem nič caj preveč ogledaval, ker itak .ii nič drugega kot kup hiš in .ovaren, pač pa sem hitel na irugi bus, ki me je odpeljal v Ourry ali Broughton. Tam pa ;o moji sorodniki in poznanci. iJstavil sem se pri Dolenčevih .n tudi poprosil za "jerperge," Iti sem jih tudi takoj dobil. Po-/sod pa, kjer sem vprašal za prenočišče, sem tudi povedal o mojem neznosnem smrčanju. To pa sem povedal radi varnosti, da bi se kdo ponoči ne prestrašil. A naslednjega dne so mi povedali, da me ni bilo nič slišati, sedaj pa ne vem, če niso to rekli samo radi lepšega, da bi me ne razžalili, ker vem, da doma prav pošteno vlečem dreto.
Tudi tukaj sem bil prav lepo in prijazno sprejet in postregli so mi tudi prvovrstno, kar tekmovali so med seboj, kje mi bodo napravili kosilo. Mlademu Joe Leskovic, kateremu sem stric, in njegovi prijazni soprogi gre prav lepa hvala za tako gostoljubno postrežbo. Prijazni Joe me je s svojim avtom prepeljal skoro po vsej pitts-burghški okolici ter mi razkazal številna mesta in tovarne, ki so tako ogromne, da če bi jih videl Hitler, bi takoj odložil orožje in prosil za mir. Izdelki teh tovaren mu bodo dali še precej preglavice in jo bo gotovo dobil po buči.
Naposled me je pa peljal še v Claridge (v mojo staro kon-tro), dež je padal ves dan in zato nisem mogel obiskati vseh svojih poznancev, moški so pa
itak vsi zaposleni in sem imel opraviti le s Pr'J mi dekleti. Ko sva hotela' jim voznikom vstopiti 1 dvorano," da bi si taW0 žejo, je pristopila k vrat(f ^topnjj, jazna dekle in pravi: ne as ker nista člana te dvora" viti ^ sem jo le prosil in ko»c' pi ma je tudi odprla.
Ko pa sva prišla do^ skega doma, se nam Je i1 ko godilo. Tam sta Pa kar dve dekleti k vratom naju prav prijazno ^obradi kaj bi rada. Povedal"; zopet sta nama povedal smeva notri, ker nis^ doma. Nato sem j'®' vsa imena ljudi, ki stem kraju in jima tu®, dal, da sem jaz v Cl«1 še prej kot sta bili o"1
Ji
api
ete
Pa spet kakor < :at«. dal
ne
:,že> da
Pušča\ Pred
jeni. Šele na to šo se
O«

'beautiful Oi
(#
V
ta odprla. Se reče, tako hude žeje, amp8* je firbčen in hoče PoV' niti svoj nos.
To sta bili res prij^ ti, povedal sem jima, bili mi mladi, smo ta preplesali. Rekli sta. prav nič ne zaostajaj0, zelo lep in tudi moder"0 ljen.
Od tu pa sva šla & tovim, kjer so nama fino južino in smo se šem pogovorili kot Pfl(| znanci in prijatelji hvala Jerinatovim za vsp prijazno post*8
Poslovila sva se z ^ nikom in se odpe'J8 Broughtonu in nato P, burgh na bus, ki ^, pripeljal nazaj lia Hubbard Road ali jo v naš
je tudi res, posebno zeru, ampak rečem tudi Pennsylvania 2 va in napredna, ker' in široke ceste ter , razkošno zidane d011^ še vedno nanovo P°< kar se v Ohio ne vi^1 sklepal, da mora . denarja kot pa v fj | več kot pri nas na **
Torej še enkrat ^ sa hvala in vas P vse do prihodnjič, Frai^
Waterloo CaflP W0W
društvo Waters, 281 WOW naznanJ^ nom, da bo društvo . letnico svojega ot5S r bruarju 1942 v S^ lavskem domu na
p
■fadž i: Pašin t
kot da
Kdor D,"
N* kt
f? iost, %ite "Ni t
J? se»
> ur
r,ia2aj
>ik
StliCo
tn.
>od

eli„, St<
!> »a 11;
•Ja!"
iravii
% "
leti S\
. St*io <hi
5M
h m*
ftio
1 ki
se
n
'Je -' Je štir si up t* ti
S tr,
S(i i, ll
; W
'Jev-
nik
VTo,

Obenem tudi v
stvo, da se
udeleži^
da
Vi
aeje, na kateri se j na kakšen način P1". . šo 25 letnico.' pozabite prihodn.1e . vršila v četrtek 1 ob pol osmih zveČe je potrebna brats^ delovanje, da se i vi lahko pokazali ^ močni gozdarji- * ci: "V slogi je naj bi bilo tudi me rej na delo bratje ^ j ko proslavo 25 le Waterloo Camp št'
Z bratskim PoZ'
(t
John Cicic* John J. Inti&»* ___-o- ^
Pa
sc So ,
v
aJ6 ^
■ k
eni se
s
Del
o.

i
Goba predrla
,l>
K*,.
iC 'n
m
O sili, ki jo Pre jt1! rast nižjih rastli/1'^ mamo pravih p°j primer te sile c'a p. gobe dežrtice, ki j.^/, pod nekim sklaj1 je" prišla do svetl°b®> predrla 3 cm ^ tla, ki so bila stan(j Seveda Je v»
leta. vlaga, ki je po

Italijanski
bojev
#
rili državi 3450 k?'J lajn, ki jih bodo P no orožje.
8i
VA' 11
S?
So Ve
N'a?*5
s>
H
IT AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 2, 1941

SATAN IN IŠ K A R10 T
. _ Po nemškem Izvirnika K. Mays	A
hotel«
»piti tam
vrat«i»stopnik „ v
i. ne l1 »n . pase sem in paso v..Gostovati v meni! Po-
naSme moraš, prav kot da pjs dvajset korakov na-
n JcrjkaWPriŠli in me P°zdra"
ta P*S fate LwSpodobi! Ako ne aobite takoj bastona-
jti
C
n: ne dvo''a! iv i ko»č
nžt i.
a do&
nje P*
ratom no vPr 3dala
vedali,
nisva jima ki # la tu* Cli** i on' t' se^ e, s«],
mp«1,' pOVS'
rijaztf ia, o tfh.
sta,
jaj°'
der««1
i
i se nia
0
,t P1' ji
1	i«
,strl -z ^fjli
P
J
peli'* to tf me1 na j ka^
il
no4 spi a

et ;er som
pO'1 idi ' bit' 01"! H" vs1 ■pot
Etp ^
loO
✓1
lov«
M
t« tf rej, sef
I
itH" K o1
tf, i „
tni(?,
fnob
,raradi §ejh je vzrojil. jžen® boš storil! Povedal ' da smo svobodni mo-
teP"Scavi ste svobodni, če h eci Pašo ali. pred me-W-POdloŽni! Sajplaču. "l B 111 s tem priznavate, „ * podaniki., Kamor
kot d' tam Velja mo:]a be" ^ ■ je povedal sam
ne uboga, bo kaz-
8,"
Nset
Wakov nazaj, pra-
KZ Jno me pozdravile se t"
Ni
sain
So da misli resno.
da
%ft'Sem bil prepričan,
% * se sPet približali, !Hjlonili i" se dotak-
,sJcela, ust in prsi. (o]jet) u VoJnih trum ni bil

?" jih je spet mar vsi hkrati
^ alek!" je pozdra 'fije jn ah naj ti podaljša 'Ja!" llaj ti nakloni vese-
ž(lrav;ies_Selam!" je krat-
Jger bej. "Od-
rišij , •
ki !S,iz našega tabora."
^ Je?,ljUclje so nas ujeli/' j o
Pv,
% K,
dZn°vali žensko iz
'et0'» lnaamo do njih °ji ljudje so vas
'ki
Sedijo na tvoji des-
fije
'Je si
štiri
Samo^trije-
majst —!
tako
"'o 1)a UtPaš Povedati
1 ne zalije obraza
'^tti t
v^eba zardeti. Tisti šejtanom, dal
vUik Proti njim st0 0v nič.ne premo-
Po
2vezi »br
""a T ,
M
'oK„'? 8 šejtanom, ti ri i j ud j
e so, ki čas-So Pogumni juna-boju agnli že v marsi-
|Jo,» m ki se nikogar & *
% J'h
ne poznaš!" Poznaš —? Bolje
kaj so."
V** - -
J»je ^p°vedali?»
tvSriw?' drugi Inglis, v niki	vsi trije pa
>, V* bodo pekli in
Si n>n."
Se le i
Jy m srdito nada-
Ji
išcei
' (|aj° ^ naši deželi
v)
fin- ] r/,
A

>Vh v
Ha. naš
h 5 8a
P ! - x>
kij. ne K'
Je •	'
^QVPravico, da se
zadeve — ? Ti
Je Prekinil pol-
žali
jih! Moji
Jjjede več!" ' 'Jazno je nada-
1' ^ si » v
SuMn krvnenl s°-
■^-Odkedajr
■t (>nesl'.?aJ nai
J namerava s
SI, leti
✓l
[a , v Je odgovoril
r
S v '»<
Je
3en nad pri-
z°Per "je.
, dZniki so, prav
^	iejh:
X.!
•>o
.S:
,	1 aejn:
h	Omenjeni nad
® Ayare. Zato
fiii

mt
\ k'jatpT. boš
smatral za
bei , . . ■> se ni zmenil
e šejhove. Dru-'
ge namene je zasledoval.
"Za koga je krvna osveta ugodnejša, za vas ali za Ayare?"
"Za nas."
"Koliko ljudi so vam ubili?" "Nobenega." "In vi Ayarom?" "Štirinajst."
In na mah se je glas gospoda vojnih trum spremenil, prav kakor sem slutil. Strogo je pogledal šejha in dejal grozeče:
"Drago jih%bodete plačali, tistih štirinajst! Izročil vas bom Ayarom." Šejh se je prestrašil. "Tega ne boš storil! Ayari so vendar tvoji sovražniki!"
"Pa si bomo prijatelji, ko vas izročim."
'O Allah —! Maščevali bi se in nas vse pobili!
Ampak nirhaš pravice, da bi nas izročil! Nismo sužnji, ki bi z njimi ravnal po mili volji!"
"Moji ujetniki ste! Povem ti, drago bodete plačali pohod nad starčka in nad žensko!"
Temno je zrl šejh v tla in molčal.
Pa je menda le našel izhod iz nevarnega položaja. Ostro in prežeče je pogledal polkovnika ter vprašal: "Res nas mislite izročiti?" "Pri svojem imenu in pri svoji bradi ti zagotavljam, da vas izročim!"
Srd in sovraštvo sta šinila šejhu po obrazu, pa premagal se je vi porogljivo dejal:
"In seveda misliš, da nas bodo pomorili?" "Da."
"Motiš se, zelo se motiš! Ne bodo nas ubili! Krvno ceno bomo plačali. Nekaj konj. kamel in drobnice jim bo ljubše ko j^a naša kri!
Živeli bomo, spet bomo svobodni, ne bomo pozabili, kaj si nam storil. Mislili bomo na tebe, prišli bomo in — in —." Grozeče je zamahnil z roko. Polkovnik se je naredil, kot da ni videl ničesar.
"Ne motim se jaz, ti se motiš! Ne bodete se odkupili samo z nekaj glavami živine! Zahtevali bodo mnogo več!"
Ne bodo! Dobro vemo za običajno krvno ceno, prav lahko jo bomo plačali."
Polkovnik se je obrnil k meni. V zadregi je bil.
"Kaj praviš na to, effendi?" Seveda je tudi Kruger bej dobro poznal običaje beduinov, saj je imel dnevno opravka z njimi. In vedel je, da se krvna cena določa po razmerah osebe, ki jo mora plačati.
Šejh Ayunov se ni zaman ro-gal.
Njegov rod je bil bogat, Ayari bi bili zahtevali morebiti res samo nekoliko repov in zadeva bi bila poravnana, ujetniki bi bili spet svobodni in Kruger bej bi ne bil mogel iztirjati davkov.
Tako je sodil. In zato je porinil mene naprej, da bi izvoje-val zadevo njemu in paši v prid.
In nemudoma sem mu pomagal.
"Pogajal se boš, o effendi, z Ayari o predaji naših ujetnikov?" "Da."
"Ali dovoliš, da se smem jaz v tvojem imenu pogajati z njimi?"
"Dovolim! Vem, da boljšega moža za tak posel ne bom našel."
"Dobro! Povem ti predvsem, da bodo morali Ayuni mnogo več plačati, nego računajo." "Meniš?" je dejal ves vesel. "Menim tako. Ne vtikal bi se v zadevo,- ampak šejh Ayunov me je ozmerjal s psom, večkrat, ne samo enkrat, in nevernika me je imenoval. Kaznoval ga bom zaenkrat za njegove psovke s tem, da bom pri pogajanih z Ayari zahteval krvno ceno natančno po določilih korana in njegovih razlagalcev."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
6.—Društvo	sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani.
7.—Društvo	Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost.
13.—Field	Day vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku.
14.	— Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D.
19.—Kozmopolitska	liga priredi plesno veselico v avditoriju SND v počast Frank J. Lau-schetu.
20.—Druga	redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Proslava	20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
"Cigan baron."
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND.
11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ imajo ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
11.—Gospodinjski	klub na Jutrovem priredi plesno veselico v SDD na Prince Ave.
12.—Podružnica	št. 49 SŽZ obhaja 10-letnico obstoja z banketom in plesom v šolski dvorani fare sv. Kristine.
12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND.
18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND.
18.	— Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ
25.—Demokratski klub 23. obhaja 10 ietnico obstanka v varde priredi ples v avditoriju g^D na 80. cesti.
SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta.
27.—Frances Susel Cadets imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd.
27.	— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Slovenska	ženska zveza priredi plesno veselico, v avditoriju-SND.
OKTOBER
4.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND.
5.—Glasbena	matica poda v SND na St. Clair Ave. opero
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 —Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 z&bavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v, SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND.
26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
*
1.—Društvo	St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
2.—Sedemletnica	Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave.
8.—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Carniola	Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
9.—Pevski	zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
15.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.—Mladinski	pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
19.—častna straža SDZ ples v SND.
22.—Društvo	Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave.
I 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND.
23.—Podružnica	št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd.
23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert v SND.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne Slovenke št; 2 SDZ/ prireditev v-avditoriju SND.
21. — Božičnica mladinskega, karske kot sfinga, je nekaj, po pevskega zbora Škrjančki v! čemer ženske že od nekdaj stre-
Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND.
Sfinga s črnimi naočniki
• Ob pcvratku predsednika Roosevelta- s konference s angleškim ministerskim predsednikom Churchillom je v Washington^- prvi p ozdravil vašega predsednika državni tajnik Cordell Hull, kot ju vidimo na gornji sliki.
Ameriš^k dekleta, H so nastopala v r:i.~n,ih zabaviščih v Kanalski zoni,. P i a vije., (laso imele vsak večer najmanj osemženitnih p ornid, kajti tam zelo primanjkuje žensk. Pravijo, da je tam malo žensk in pride na vsako žensko po 565 moških.
Neki perzijski pisatelj, ki se je krilil iz Amerike domov, je nedavno opisal ameriško žensko modo takole:
"Glede na nojo se ti dozdeva da niso ameriške ženske prav nič bolj svobodne, kot so njih perzijske sestre. Vse njihove obleke so istega kroja in njih nohti in ustnice so z istim rde-čilom pobarvane. Tudi njih smisel za čednostno življenje ni nič manjši. A namesto da bi si ženske, kot je to v Perziji navada, pokrile obraz od oči na vzdol, si pokrivajo v Ameriki zgornji del obraza z barvastim steklom — pravijo mu naočniki zoper sonce —, kar ni nič manj učinkovito."
Kakor za marsikaj, so tudi za modo poletnih črnih naočnikov obdolžili filmsko mesto Hollywood; .in zares nosi več film skih zvezdnikov in zvezdnic, da se ubranijo hudega kalifornijskega sonca in pa — lovec na njih podpise! — črne naočnike, dasi človeku kar ne gre v glavo, kako morejo spraviti svoje, po decimeter dolge trepalnice, pod naočnike.
Prepričan sem, da so temu splošnemu norenju s črnimi naočniki krive različne modre lut ke v izložbah modnih trgovin. Modne lutke po izložbah trgovin leta 1939 niso več tiste bele in rožasto nadahnjene voščene lutke iz nekdanjih dni. Nobenih sinjih oči ni več, ki bi strmele v praznino; nobenih lepih ustnic ni, ki bi se spogledljivo nksmihale. Moderna modna lutka v izložbi je narejena iz papirnate ali lesne snovi, lojena polt je svojevrstno, zelenkasto rumenilo, ki te sporni-* nja na nezrelo banano; če imajo lica sploh kakšno barvo, tedaj se barva izraža le z dvema, ostro občrtanima, -škrlatastima krogoma. Oči sta dva brezizrazna razporka in usta škrlatasta maroga na spodnjem delu jaj-častega obraza.
Povprečna ženska gleda to neresničnostno bitje v izložbi, nato pogleda sebe v zrcalu iste izložbe — in nemogoče se je izogniti primerjanju. Nič ne dene, če si nabavi isto obleko, kakršno razkazuje lutka v izložbi; vendar, če se vanjo obleče vidi, da je ona še zmeraj ena in ista oseba. Njen obraz ni lesena jajčasta oblika v motnih barvah, marveč je človeški obraz z usti, ki se odpirajo pri govorjenju, in z očmi, ki se premikajo v svojih kotanjah.
Zavestno ali podzavestno začne posnemati praznino lutke iz izložbe. Rdečilo za ustnice vzame v roko in začne ustnice risati na impresionističen način. Obraz si pobarva z motno enakomerno barvo, da tako izbriše vsakršno svojsko potezo; neusmiljeno si začne puliti obrvi in si naredi za nekaj centimetrov više dve ravni črti. Kolikor se le da, si prizadeva, da postane nekaj takšnega, kar je storjeno v tvornici na tekočem tiaku.
Ali — njene oči hodijo v napoto! Navzlic vsemu ostanejo oči vendarle oči; pregibajo se in se sveti jo.in izražajo množico čustev. Da bi ne bilo teh oči, pa bi bila-maska dovršeno pravilna. In tako — ko ni druge pomoči — si oči skrije. Svoje oči, ki izdajajo njeno notranjost, pokrije z barvastim steklom — in — hokuspokus! — je dosežena tista lesena praznota obraza moderne lutke iz izložbe! Njen obraz je zdaj popolnoma brez izraza in — ugankarski.*
To, da bi bile ženske ugan-
mijo. Črni poletni naočniki iz leta 1939 pa dosti pripomorejo za dosego tiste sijajne skrivnosti, in prodajalci teh naočnikov kar nič ne prikrivajo takšnega uspeha svojih stekel. "Nosite naše zagonetne poletne naočnike," je nedavno oznanil neiki newyorški barantač, "pa boste zagonetna ženska!"
Zadnjič sem se ustavil pred izložbo, kjer so prodajali takšne sfingške poletne naočnike. Že čez nekaj minut je stopila iz trgovine ženska. Njene oči so bile pokrite z velikimi črnimi naočniki, ki so se zdeli, ko da so narejeni za konja, in zares so bili na obeh straneh obdani z nekakšnimi ' loputami. Že koj na vogalu se je trčila s pekom, ki je nesel torte in jih vse raz-tresel. Koj nato je stopila na sredo ceste in ji je nasproti pri-hrumel avto. Šofer je potegnili avto na stran in je zavozil v kiosk, ki se je podrl, in z vseh strani so pritekli policaji. Toda z naočniki olepšana mlada dama je šla naprej, ko da je vse to nič ne briga. Po vsem tem je bila zares zagonetna ženska, ker je bila zmeraj uganka, v kaj se bo naslednji hip zadela.
Moški pa pravijo: Zakaj naj bi bile pa samo ženske zagonetne?' Če je ženskam dovoljeno paradirati inkognito p0 cestah, potem naj bi bili tudi moški deležni te prednosti. Ponarejene brade bi bile pravilen odgovor na izzivanje s poletnimi naočniki — in predlagam, da moški nastopijo z geslom: "Nosite sfingsko brado in bodite zagonetni moški!"
Angleška produkcija letal se ie v zadnjem času precej pove-5ala.
* * *
Nemci nameravajo krog Pariza zgraditi avtostrado, ki bo 300 kilometrov dolga in 40 metrov široka.
MALI OGLASI
Soba se odda
Lepa opremljena soba se odda. Vprašajte na 1392 Gid-dings Rd.	(206)
Dobra investicija
Naprodaj je lepa hiša za 2 družini; jako dobra investicija. Cena je skrajno znižana radi nagle prodaje. Vprašajte na 3302 Dibble Ave. Telefon HEn-derson 1457.	(204)
Gostilna naprodaj
Proda se poceni gostilna z D-l in D-2 licenco. Proda se raji smrti lastnika. Vprašajte na 3721 St. Clair Ave. (204)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter iniamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Zavarujte hišo!
Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba.
John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE 1934	KE 2473-R
(Fri. Tues., Sept. 16)
H
N
M I
M K
Oblak Furniture Ca.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR A V*. _HEndenoa 297S
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
gledom. Ura je pokazala pol-1 noči, ko je bilo sklenjeno pisanje. Napisal je na zavitek naslov svoje neveste, zapečatil pi^j smo in ga položil V miznico. Upihnil je luč in legel v posteljo brez molitve, ker se je bal vzbuditi vest in ker se mu je zdela bogokletna poleg takega sklepa v srcu.
XIV
Odprta noč in dan so groba vrata.	Prešeren
Po' kratkem, nemirnem spanju je vstal Vladimir truden na duši in na telesu.
"Torej zadnji dan, mama!" je dejal materi, jo objel in poljubil, ko ji je prišel voščit dobro jutro. Poljubil je tudi sestro, ki ga je začudeno pogledala. Naročil je, naj mu zravnata obleko in perilo, da ne bo zamude, zakaj vleklo ga je stran iz domačega kraja; kaj bi bil dal, da bi bil že daleč proč! Ko je odbila ura osem, si je oblekel površnik.
"Zdaj grem," je dejal tiho, "da si še malo ogledam okolico. Bog vaju obvaruj! Z Bogom, mama!"
"Z Bogom, Vladimir. Oh, kako si bled," je govorila mati in ga poljubovala. "Ti si bolan."
"Žalosten je," je dejala Heleni, ko je bil odšel, "težko se loči. Oh, da bi le tega znanja ne bilo!"
Vladimir je korakal počasi proti Gorenji vasi, kamor ga je vlekla nevidna sila, ki mu je bila zlomila voljo in razum. Na določenem mestu je čakal Ra-divoj kakor rabelj obsojenca in mu podal roko. Ko ga je začel osrčevati in mu pripovedovati, kako važen.je^ ta dvoboj za vse slovenstvo, ga je prosil Vladi-nyr, naj molči, ker se mu ni ljubilo ne govoriti ne poslušati. Zavila sta onstran vasi proti holmu med mokrim grmovjem, ki ju je kropilo z rosnimi kapljami.
"Prva mlorava biti midva," je dejal Radivoj in pospešil korak, "da ne bo mislil baron, da se-umikava!"
Bila sta prva; manjkalo je še nekaj minut do zgovorjene-ga časa.
"Mraz je," je menil Vladimir in jel hitro hoditi po samotnem prostoru med visokim drevjem. Kraj pota je stalo pod Žalostno vrbo znamenje žalostne Matere božje. Odkril se je Vladimir, ko je šel mimo; pogledati tja si ni upal, ampak dušil šiloma
vse misli in vsa čustva, ki so se mu budila v srcu.
"Devet je proč in ni ju še," je dejal in pogledal na uro.
Ko je še čakal nekaj časa, se ga je lotila nejevolja. "Če ju v petih minutah ne bo, pojdem. Smešno je tukaj prezebati."
V tem trenutku sta se prikazala iz gošče baron in Edvard, ki je nosil majhno usnjeno škatlo.
"Ne zamerita, gospoda," je dejal baron in po vrhu pogledal naša prijatelja, "da sta morala čakati. Kriv je Edvard, ker sem ga moral buditi iz spanja."
Obrnil se je na drugo stran in si prižgal smodčico. Vladimir pa je hodil počasi sem ter tja in se zavijal v suknjo.
Edvard in Radivoj sta bila izborna sekundanta. Edvard je izvrševal, kar mu. je bil priše-petal baron. Ta je zahteval, da streljata kvečjemu na deset korakov daljave, oba hkrati. Radivoj pa bi se niti hujših pogojev ne bil ustrašil, češ kar si upa baron, upa si tudi Vladimir.
Polagoma sta pa se bila zbala hrabrosti, ki je bila zarezana na tuj rovaš, in obšla ju je bila dobra misel. Ta misel jima je krivila sedaj usta na smeh, ko sta bila odprla škatlo in vzela samokresa, da ju nabijeta. Malo sta pošepetala in se muzala, kar se obrne baron razjarjen, kakršnega Vladimir še ni videl.
"To je žaljiva predrznost!" je napadel sekundanta. "Brez projektilov hočeta nabiti samokresa. Proč!"
Vzel je sam dve patroni, nabil in ponudil Vladimir ju orožje na izbor.
Zadrhtel je Vladimir, ko se je dotaknil mrzle cevi, ki mu je gledala mrko nasproti. Tiho in poparjeno sta odmerila sekundanta korake. Baron je slekel suknjo in telovnik, takisto Vladimir, Radivoj pa je imel šteti: ena, dve, tri, in takrat bi streljala oba;
Baronov pogled se je zabodel v Vladimirjeve oči in uverjal tega, da nima pričakovati milo-
sti. Radivoj je začel šteti: ena, dve! Bojevnika sta vzdignila orožje in merila. Vladimir v zrak, baron v prsi svojega nasprotnika. Tri! Zabliskalo se je od obeh strani, počilo in se'
pokadilo. Vladimir se j bil z levico za prsi, 0?0; proti nasprotniku in
vlažna tla.
(Dalje prihodu)1
Bogat ribič. — Gornja slika nam kaže mogočnega finančnika J. Pierpont Morgan®, ko je odpravljen na svoj dnevni ribolov na Atlantiku.
Slovenian Grocers Association
SPECIAL PRICES EFFECTIVE SEPT. 2nd TO 8th
SPRY
3 lbs. 59c 1 lb. 22c
Large 22c Small 2 fbr 19c
Large 23c Small 10c
LIFEBUOY
HEALTH SOAP
llOILEl
3 for 17c
%
•A
Buster Brown 5hoes
MAGAZINI^
kCONSUMia
Pošljite jih nazaj v šolo elegantno in u
- vvt^tlV )	11M1-M J t UV/iU VIV^UUUIU »••	.jjj IjiCjV
Kupite otroške čevlje pri Mandeinu in prihr''1'; ... ^usc
_	Izberite si fiflom^
boste denar takoj od začetka. _________
kovost, dolgo trpežne čevlje. Pri nas imafl10.' ^ V noveiše mode čevlie ki sn tnkn vp\n nnnul*1^ .,,Jane,
novejše mode čevlje, ki so tako zelo popu šolski mladini.
3 for 19c
MSILVER DUST
/	SAFE, SUDSY SOAP
SWAN 5DAP
PURE * WHITE « FLOATING L&rge 2 fOl' 19C
8 WAYS BETTER
Try it!
Small 3 for 17c

CM£S FOR
3 for 17c One for lc
SUNBRITE CLEANSER ............... 3 for 14c
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči ))
m / m--- <■--■ m a «--—	1 — a----V
..	Vam in Vašim Otrokom
! KRARJSKO-SLOVERSKA KATOLIŠKA JEDROTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni i« nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI.
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni i» onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do GO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali čla-aica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in> uradnice' krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
glavni urad
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Naši čevlji se vedno perfektno prilegal0,
ČEVLJI SO 01) $2.48 IN ^
ZASTONJ! Zvezke in svinčnike ter spominke damo z vsakim nakupom fantovs dekliških čevljev.
s
' Pot
Na; V T, ^1 v 2
f%da j ■ ■ 0 del
Pri
MandeFs Shoe m
6107 ST. CLAIR AVENIJE
.s«
AMERICAN RADIATOR PROV^
WOLFF HEATIRG CO
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, p'®' olje, air conditioning. — Popra Ijamo vse vrste furneze in boilerJ
NOBENE GOTOVINE TAKODPLAČATE V TREH LETIf
Urad in razstava vseh predmetov P"
715 E. 103rd St. GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan RobaS NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
ŽENINI IN NEVEŠČ
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEn<*ef
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 2, 1941
ur," si je dejal, "kaj bo?" Bliskoma so ga obsuli in se razvrstili vsi pomisleki prošlega dne ter mu kazali smešnost, nezakonitost, protivernost njegove namere tako jasno, tako razločno in prepričevalno, da se jim ni mogel ustavljati. "K a j mi mar," si je dejal, "kaj misli o meni Radivoj ali Edvard ali baron! S poslednjim se niti ne menim več. Če misli, da se mu je zgodila krivica, naj gre k sodišču. A Irma, Irma, kaj bo rekla ta! Ta naj odloči!" Kakor nalašč je prišla Irma na vrt za njim in povpraševala, če mu je bolje. On pa je začel govoriti o tem in onem in napeljeval govor na svoj predmet po dolgih ovinkih, ker se je bal in sramoval pred njo videza bo-ječnosti. Na vprašanje, katero moško krepost najviše cenijo ženske, je odgovorila hitro:
"Pogum, ker ga najbolj pogrešamo same. Čim manj se moremo braniti same, tem više čislamo onega, ki nas more braniti, in tem hvaležnejše in vda-nejše smo mu, čim bolj se boje ljudje razžaliti nas iz strahu pred braniteljem. Ni je ženske, ki bi se ne zaljubila v tistega, ki bi se bil zanjo. Za mojo pri-| jateljico Fini sta se bila že dva
"Kliče me dolžnost," je dejal, se poklonil in odšel. Dobra deklica, "si je mislil, in dobra žena bo, dasi ni posebno lepa.
Pri Majerjevih je bila velika družba in smeh in radost po hiši. Gospe in gospodične so čestitale ženinu Vladimir ju, ki se ni odtegoval splošnemu veselju, marveč se z njim skušal omotiti in odgnati črne misli, ki so ga podile kakor volkovi bežečega popotnika. Postal je prav prešeren v veliko zadovoljnost nevestino, ki mu je ravno tako razposajena iztrgala iz gumb-nice rožo,
"Irma, dajte mi jo nazaj! Tako lepa je in tako lepo diši," je prosil Vladimir.
"Te ne; drugo dobite," ga je zavrnila, vzela rožo iznad prs in mu jo vtaknila v suknjo.
Vladimir je videl, kako ga zavidajo mladeniči, in si prigovarjal, da je srečen; bal pa se je konca omotične zabave, da ne bi samega zalotile misli. Po mali južini je predlagal, da bi šli plesat.
"Izborno, izborno!" so ploskale gospodične. "Srčno priznanje, gospod doktor!"
"Prisrčna ,hvala, Vladimir!" je dejala Irma in mu stisnila roko.
"Danes se hočem naplesati,"j častilca, eden je za ranami celo ji je odgovoril on, "ker plešem! umrl; tretji, seveda civilist, je zadnjikrat." Zganil se je pri [ odklonil dvoboj. Takoj ga je teh besedah, ker ga je -prestra-t odslovila Fini in jaz bi storila šil pomen. "Jutri namreč odi- [ takisto z vsakim moškim; zakaj dem nepreklicno."	ijniož, ki nima poguma, ni mož."
"Oh, Vladimir, prosim lepo,! Vladimir je bil vesel, da je še ta teden!"	j bila že tema, da se ni videlo, ka-
"Ni možno, dasi bi rad," je>ko ga je oblila rdečica. Zdelo se
j. mu je, da merijo besede nanj in
clfejal in zasukal plesalko.
Po plesu je spremljal z jerjevimi nekatere goste. Ko se vračali, jih je srečal voj, pozdraviil družbo, se zaupno približal Vladimir ju in mu pošepetal: "Jutri ob četrt na devet." Vladimir se je stresel in pobledel
da se skriva za gospodično Fini sama Irma. Najbrž ji je bil Edvard že kaj ovadil in ona ga je zbodla nalašč. Neki notranji glas mu je dejal, da pusti žensko s takimi nazori, pusti žensko, ki ni zate; a domišljija mu je hitro zadušila ta glas. Sra-
. "Prijatelj," mu je tiho dejal, i movati se-je začel samega sebe,
ko je bil nekoliko pomislil, "ali se ti ne zdi smešno vse to početje?"
"Če je smešen dvoboj," je modroval Radivoj, "potem je smešna vsa moška čast. Treba je dokazati, da nas nikdo ne razžalil brez kazni. To je edina pot, da si pridobimo ugled pred svetom. Poštenje se prezira, ugled imponira. Baron je neznosen že sedaj; kaj bo, če mu ne stopimo na prste! Ti dvigni visoko naš prapor, prapor svobode in prosvete! Zdrav! — Ali imaš kako smotko odveč?"
Vladimir se je trudil ves večer, da bi se odkrižal nadležnih misli, razmišljqn je sedel pri večerji poleg neveste. Omenil je, da mu je vroče in da ga glava boli, :zato se je šel na vrt sprehajat. V zvoniku je bila ura devet. "Danes čez dvanajst
cxxxxxxxxrrxxxxxzxxxxxxxzxj
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
, Resetting........................$12.Q0
Cleaning ..........................$4-00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HE
da ga je morala spodbuditi Ir ma k pogumu. Zdelo se mu je, da je izrečena obsodba in obsodbe se je zbal, zvršitve njene ne več
"Ali se vidiva še jutri, Vladimir?" je vprašala pri slovesu s sladko prijaznostjo, ki je donela Vladimirju kakor zasmeh.
"Ne vem," je odgovoril in si zapel suknjo, ker ga je stresel mraz. Bila je pač že jesen in veter je metal pisano listje po blatnih tleh.
Vladimir je hitel domov. Pri srcu mu je bilo, kakor da nima več.svoje volje, kakor da mora misliti, gibati se in delati po povelju drugih in pričakovati usode brez ugovora in brambe. Doma je pogledal k materi in, sestri, ki sta še šivali, in se poslovil brž in plaho, češ da je truden.
"Vladimir, ti si se prehladil," je dejala mati. "Tvoj glas ni Čist. Čaja ti skuham."
"Ne, ne, mama! Potem ne morem zaspati. Lahko noč!"
Prižgal si je luč, odšel v svojo sobo in zaklenil duri. Hodil je nekaj časa sem ter' tja brez pravih misli.
"Stokrat vse premišljeno. Ne pomaga nič," si je dejal, sedel k mizi in jel pisati pismo, dolgo pismo za slovo svoji nevesti. Včasih je prenehal, si naslonil glavo na komolec in poslušal, kako je brnel šivalni stroj v sobi matere in sestre.
"Kako se trudita, ubožici!" je vzdihnil. "In kaj ju morebiti čaka! — Že zopet te misli!" je zaškripal z zobmi in pisal dalje, da so ga bolele oči in mu črke migljale pod zaspanim po-