Vojid spomiai. (Napisal J»miš Golto.) (Dalje.) Nift »9 ni pustil omelifiati učitelj, ampak z bi6em ie počil, da so mrhe še boli ubrale tedaj prokleb: tra—a—abl Koleua sem tiščal konju v bok, sicer bi bil telebnil na trda tla. Prepričan sem bil, 5e se kmalu, ne ustavimo, me zadene sam bož.i žlak. Za poštene pol ure tega nabijanja Ln odskakovaiiia v sedlu sem 6ul režilni klic: nHa — a — alt! ko — o — raki" Dedec nam ni dovolil, da bi si na varnih tleh uravaali zbite ude, ampak korakoma na konjih suao si pomagali za od strabu pošlo sapo. Dobri dve uri smo Sli, zdaj v korak, pa zopet v nesrečni trab, dokler ni nekaj mučencev onemoglih popadialo s konj. 'n je celo ritmojster raenil: ,,Za prvič naj bi bilo dovolj!" Polagoma sem se spustil z živali zbit kot štrenja in hrbet me je neznansko bolel. Jahalna šola je krravo hud nauk, ><i ga hom dobro pomnil do smrti. Ta korak ba trab brez upore, v palefii, južni vroči-ni, vsako jutro in zvečer mi je r.obral kožo z nour, kjerkoli so se dr^nile ob konja. Sem kazal in prosil, da ne morem, da me holi in skeli kot žrjavica, ker jntranja ježa je razbrskala vse, kar je zacelila no6. Vsi izgovori, vse mil© prošnje so bile bob ob steno. Zapovednno je tako, se je ,alasil l<niti odpovor. Beaeda: povelje! je nri voiakih neksij najsvetejšega. Cez dober teden¦'teg-a trpinCenja v čisto prosto y zraku gugajočemn se trobu sem smel noge vtnic- niti v stremena in vzeti v roko vajeti. Tako podprt sem si v nekaj dneh razpukSal jahabao umetnost in nisem vefi po nepotrebnem nabijal po trdem sedlu. Vsakemu drugemu sunku sem ae lepo ogall s privzdigorn v sedlu in stremenib. Se nekaj 6asa in sam sebi sem priznal, da jezditi ,|e bolje in lažje, nego brusiti peg. Po 14 dneh sem že dobro jezdil v trab, skok in ž© celo skakal sem precej \isoko. Odrgnjena koža mi je >ia novo, a bolj na debelo ter trpežno pognala. Tudi, hrbet mi ni več bolestno klopotal kot ubit pisker. Na kratko povedano, ne da bi se hvalisal, postal sem v primeroraa kratkem času jezdec kot sam sv. Jurij, patron moje prve fai'e. Jahalna šola je trpela vsled pomanjkauja 6asa saJno tri tedne. Nato je bila skušnja i.red sauiim generaJom. Dobro sem jo presta.1, še dandanes sem ponosen na spričevalo tega izpita, kl ga je podpisal sam general. Potrdim še enkrat, 6e se sme kateri uk imenovnti krvav, takn gotovo je nsuik tekan-ja na kon]u Ritmoistor mi je poleg jeztlenja kot prostovoljni ' nameček prij)omogel do vsoli vojaku potrebnih kretanj in postav. Po preteku treh tednov sem se vam prelevil v jezdeca in vojaka, da bi mo še bila renv šniška LojziP^ubeznjivo pogledala, ko bi jej bil mogo6 ta pogled. Kratko ()red odhodom v Galiciio sem krenil neKega jutra kar sam na konju v Bazovico nad Trsfnm. Pri povratku sem jezf'il v lahnera trabu mirno liiše. iz katere so se vsub' pred mo polioaji knkor divje rauhe. .,Sto,j!" so vpili -za rnenoj in potegnili svo;e samnkrese. Moral sem postati, mzjahati in sedaj Jo ^car deževalo na me vprašanj: Kaj sem, kaj delam tu in kam hoi^em? Sem vse lopo po resnici povedal, a možje so : nevorjetno skimavali z glavo in moji izpovedi niso bili voljni pritrditi. Dobro sem čul. kako je eč&n ©¦ menil. bil je njih glava: MBrez dvoma, vohun je, rumunski častnikl s=» Saj jii poznam, ti nosijo take uniforme!" Vse moje zaklinjanje na 6ast in poštenje iri pOr magalo nič. Nisem smel več na konja, ampak ga za  uzrto držeč sem stopal naprej, za menoj pa z nayitim samokresom rusasti policaj. Aretiran sem bil. >—.¦. Gnal me je mož postave kot špiiona v v«liko kasa*  no pred obličje naišega polkovnika.  Tokrat se je gospod polkovnik potegnil moSko r/.a mojo čast in dobro ime. Sdcer nedolžni stražnlk je, svest si pohvale za paznost in čuječnost, prejel v na^rado trde psovke. Se obrcal bi ga bil stari • da vA pravočasno pobegnil. Jaz sem pa bil vesel, Ha me redarji niso kar v luknjo vtaknili in se je cela zadeva tako hitro po- jasnila, Po nepotrebnih, jezdarskemu napuhu služe- f'ih sprehodih se nisem več podil. Za bivanja v Trstu nisem ojiravljal samo konjeniške in vojaške službe, ami>ak v dokaj obilui meri — duhovniško Celi naš polk je pred odriodom Se prejel sv. zakramento. Porofiil sem pa v treh tednih (oliko parov, kakor jih gotovo celo življeuje ne bom, čo bi celo živel 100 let. Vse je terlaj tiščiiio pod zakonski jarera, častnilc kot mož. Ženini so so držali bolj kislo; se je videlo že na prvi pogled, da jim — rnzbijajo brezskrbni samski stan grannlte ZiiikonS' ?el:nih nevest in skeleče hudih taš6. Vezal in koval sem poroke kot vojaški kaplan, da so mi vftasih kar. rokc omabovals; a mislim, da sem malokateremu pa* ru odklenil raj zakonske srefte in zadovol.i!iosti, De-  la sera imel v TrsN tnrej dovolj, svetega in posvet-. nega. Res z veseliem som rozdrnvil vost, 'da se odpeljerno po noči nart zemljclakomnega Rusa.