naš tednik LETO XXXVII. Številka 47 Cena 7.- šil. (15 din) Četrtek, 21. novembra 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Pokopali smo prelata A. Zechnerja Pogreb prelata Aleša Zechnerja je bil v sredo, 20. novembra. Pokopan je prelat v stolni grobnici. Pokopal ga je škof Kapel-lari. Več o liku rajnega poročamo na strani 4. O pogrebu bomo poročali v naslednji številki. Osred. organizacije o načrtovani ureditvi v dvojezičnem šolstvu Šoiski do izkusi so neobhodno potrebni V ponedeljek, 18. 11. in torek, 19. 11., sta zasedala predsedstvo koroške SP in kolegij deželne vlade. Na obeh sejah je nadaljna usoda dvojezičnega šolstva bila osrednja tema. Iz izjav deželnega glavarja, ki jih je dal po sejah, je sklepati, da so se vse tri stranke v glavnem že zedinile na novo ureditev za manjšinsko šolstvo, ki naj bi že veljala od leta 1986/87. Centralna izpoved je, da stranke hočejo izboljšati pouk za nemško-govoreče otroke, za dvojezični pouk pa takega izboljšanja sploh ne predvidevajo. Tako VVagner kot tudi Haider sta se izrecno Postavila proti šolskim Poizkusom, ki jih zahtevajo slovenske osrednje organi-zacije in strokovnjaki univerze pri uvedbi sistema esistenčnih učiteljev. . ,z tega, kar je dosedaj iz izjav deželnega glavarja Wag-nerja znano o novem modelu Pouka za manjšinske šole, je ntožno sklepati, da je koroška deželna vlada kapitulirala pred zahtevami najrazličnejših nem- škonacionalnih sil, izjavljata oba tajnika obeh osrednjih organizacij, Franc VVedenig in dr. Sturm. Trditev, da gre za odstranjevanje zapostavljanja otrok, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, dejansko pomeni, da je bila desetletna gonja nemško-nacionalnih sil vsebinsko akceptirana (potrjena). Od različnih strani in kot je znano, tudi od zastopnika ravnatelja deželnega urada, dvornega svetnika dr. Unkarta pa je bilo jasno ovrženo, da take- ga zapostavljanja v sedanjem sistemu ni. VVedenig in Sturm sta poudarila, da stoji kompromisna oblika, ki jo je najavil deželni glavar VVagner, pod prisilo strankarskopolitičnega kon-sensa in da zategadelj ni primerna, da bi kaj doprinesla k rešitvi pedagoško-strokovnih vprašanj oz. da bi upoštevala želje po reformi z ozirom na izboljšanje dvojezičnega pouka. Izrazite strukturne spremembe na senzibilnem področju manjšinskega šolstva, kot so bile najavljene s siste- mom asistenčnih učiteljev, morajo, kot to odgovarja tradiciji avstrijske šolske reforme, biti poprej preizkušene s šolskimi preizkusi in v pozitivni klimi reform. Šele nato je možno priti do fundiranega mnenja. Slovenska narodna skupnost ne bo mogla privoliti nobeni spremembi manjšinskega šolstva, pri kateri ne bojo upoštevani konstruktivni predlogi narodne skupnosti in strokovnjakov univerze, zaključno izjavljata oba tajnika Franc VVedenig in dr. Sturm. Predsednik NSKS dr. Grilc informira mlade učitelje iz Štajerske. Poročilo na strani 2 in 3. Politika Iz danega razloga, da se namreč rojaki v Italiji — od Trbiža pa do Milj — borijo za globalno zaščito, objavljamo namesto komentarja celotno pismo; ki so ga poslali pristojni senatni komisiji v Rimu škofje italijanskih škofij s slovenskim prebivalstvom: goriški nadškof Antonio Vitale Bonmarco, videmski nadškof Alfredo Battisti in tržaški škof Lorenzo Bellomi. Pismo škofov je v italijanski javnosti naletelo na precejšen odmev, ob tem pa naj še omenimo, da slovenski duhovniki treh škofij pripravljajo pismo omenjeni komisiji, ki bo stališče škofov podprlo in seveda dopolnilo. Naši rojaki v Italiji so pismo škofov vzeli z velikim zadovoljstvom na znanje, čeprav v njem nekaj strani ni najbolj posrečeno sformuliranih (op. ured.) Podpisani škofje Gorice, Vidma in Trsta, občutljivi za vprašanja vernikov slovenskega jezika, ki predstavljajo etnično manjšino v naših treh škofijah, menimo, da smo dolžni povedati svoje mnenje ob poročilu o nil tudi na kraje, ki jih sedaj ne uživajo. Praktične vsakdanje izkušnje nam kažejo, da okoliščine, v katerih živi slovenska manjšina ob vzhodnih mejah naše domovine od Trbiža do Milj, niso enake. Različnost za- Škofovsko pismo o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji osnutku zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Načelno smo prepričani, da je takšen zakon pravičen in potreben, saj ga zahteva ustava italijanske republike. Poleg tega skrb za manjšine priporočajo uradne cerkvene listine, kakor okrožnica o razvoju narodov, konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu drugega vatikanskega cerkvenega zbora in nedavno apostolsko pismo Janeza Pavla II. o slovanskih apostolih. V moči svoje vere imamo torej globlje razloge za trditev, da je takšen zakonski poseg obvezen. Nismo poklicani, da bi postavljali čisto tehnične predloge; za to so pristojne politične sile in državna oblast. Kakorkoli že, zdi se nam, da smemo upati, kako bo zakon naši slovenski manjšini pravno zagotovil tisto, kar v dobršni meri že uživa na kulturnem, družbenem in gospodarskem področju, in da bo te pravice razteg- hteva razčlenjen in prožen zakon, ki bo upošteval tej resničnosti ustrezne rešitve. Kot pastirji Cerkve smo poklicani posredovati v prid temeljnim pravicam človekove osebe. V našem primeru se nam zdi, da bi morali pravico posameznikov do uprabe lastnega jezika urediti za tista javna telesa, kjer te pravice pridejo v poštev. Na koncu želimo, da bi upoštevali težave, ki bi jih utegnil povzročiti zakon o zaščiti manjšine nasploh, posebej pa tam, kjer bi prebivalstvo, ki pripada večini, moglo čutiti negativne posledice. Novi zakon ponuja priložnost za soočenje s temi vprašanji, ki so zlasti v nekaterih delih naše pokrajine še posebej pereča in občutljiva. Hvaležni, da ste to prebrali, izražamo iskreno prepričanje, da boste ta naš prispevek sprejeli z dolžnim upoštevanjem. Spoštljivo vas pozdravljamo in vam želimo uspešno delo. Ta ekskurzija bo prav gotovo pomagala pri premflovaniu predsodkov Petnajst predstavnike nadstrankarske „Delovne tpradsodke kor°ške večine skupine učiteljev/učiteljic zgodovine na glavnih šolah ' oroskl manjsmi-okraja Knittelfeld (Štajerska) se je pretekli teden naha- zato so bm tem boij navdu-jalo na Koroškem. Cilj ekskurzije:, spoznati preteklost ptngOT0aromodsprtpro(e"ožr]emnce-in sedanjost koroških Slovencev. Štajerski gostje so ta lQvške univerze, dr. Larcher- cilj brez dvoma dosegli, kar je v pogovoru z NT pouda- Sm ^znanstvenJmdopdno-ril tudi vodja „ Delovne skupnosti Peter Pisen- su celovške uni k razčistitvi schmied. Peter Eisenschmied dobesedno: „V pogovo- sreSUJ^miv pro^La™ rih s predstavniki prizadete manjšine in deželnih obla- jem je biio pri Miklavžu v šušti smo spoznali marsikatero stvar, ki je prej tudi ni- kei^šta^rsk^Tstom^dobro-smo mogli poznati. Če smo doslej imeli ta ali oni pred- došiico tudi v imenu občine in sodek proti narodnim manjšinam — ta ekskurzija nam Jnea k0ratdkv0ojerz^g°av°bčino tudi bo pri premagovanju teh predsodkov gotovo pomaga- 0 pre s avi' la. ■ V tej zvezi je Eisenschmied poudaril, da bi na vseh avstrijskih šolah morali v učni snovi upoštevati tudi grad: tu jih £ d°Janko zerzer vprašanje narodnih manjšin. Sal v začetke naše oz. ko- “ J J 0ske zgodovine. Nato jih je Pot Peljala v Tinje, v Katoliški i °m prosvete: tam jih je v /fienu DvT pozdravil Martin andel, Peter Kaiser pa jim je v imenu »Delovne skupnosti koroških mladinskih organizacij" prepričljivo obrazložil (pozitivno) stališče pretežnega dela koroške mladine do koroških Slovencev. Zaključne večerje, ki so jo pripravile tinj-ske sestre, sta se udeležila tudi slovenska učiteljica in učitelj, ki sta s štajerskimi kolegi diskutirala o praktičnih vprašanjih dvojezičnega pouka na Koroškem. če zapišemo, da so vsi učitelji/učiteljice to ekskurzijo pozitivno ocenili, potem res ne pretiravamo. Tisti, ki so jih spremljali (mdr. osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig), so to lahko opazili ob njihovih reakcijah. Da bi v bodoče doživeli še več podobnih ekskurzij, to pa bo odvisno predvsem od nas samih. Janko Kulmesch Učitelji zgodovine na glavnih šolah v okraju Knittelfeld (Štajerska) so se podrobno informirali o položaju koroških Slovencev, posebno pa na šolskem področju. Po pogovoru s predsednikom NSK5> dr. Matevžem Grilcem je sledil razgovor z dr. Ralfom Unkartoe1’ vodjo deželne ustavne službe. Štajerski učitelji zgodovine (zastopane so bile vse glavne šole okraja Knittelfeld!) so sprva obiskali Modestov dom, ki ga jim je na kratko predstavil ravnatelj mag. Hočevar. Tam je nato bil daljši informacijski pogovor s predsednikom NSKS, dr. Matevžem Grilcem. Dr. Grilc je učiteljice in učitelje seznanil z osnovnimi vprašanji naše zgodovine ter seveda z aktualnimi problemi koroških Slovencev, zlasti na področju šolstva. V tej zvezi je predsednik NSKS na goste apeliral: »Pomoč pripadnikov večinskega naroda je pripadnike manjšine, za nas. še po; sebno važna. Brez te pomoč1 manjšina namreč ne more preživeti." Stališče uradne Koroške \e Štajercem tolmačil (v zastopstvu deželnega glavarja! dr. Ralf Unkart. Očitno pa vodja ustavne službe pri urad^ koroške deželne vlade tokra’ ni bil preveč »usmiljen": ko1 so nam štajerski gostje povedali, se dr. Unkart po njihoved1 mnenju na ta pogovor sploh n1 bil pripravil in jim je vrhu teQl z raznimi izjavami potrdil zna' ■^5 „ Dobil sem pozitivno sliko o koroških Slovencih “ Po ekskurziji smo vprašali tri udeleženke, kako jo ocenjujejo Monika Gartner (GŠ Knittelfeld): ,,Ekskurzija k Vam koroškim Slovencem je bila za nas učiteljice in učitelje zgodovine zelo pozitivna. Zvede-1 smo precej, predvsem pa smo spoznali: če bo uradna Politika naprej takšna kot doslej, so koroški Slovenci dejansko obsojeni na totalno asimilacijo." Hans Huber (GŠ Seckau): »Tokrat sem dobil vpogled v materijo, o kateri prej n,sem imel posebnega poj-|Ta- Spoznal sem koroške Slovence kot prijazne ljudi, spoznal pa sem tudi njihove Probleme. Če bom v bodoče o medijih bral o koroških lovencih, bom na njihove probleme gledal davno bolj objektivno in pozitivno." Peter Eisenschmied (Vodja „Delovne skupnosti učiteljev/učiteljic zgodovine na glavnih šolah okraja Knittelfeld): »Da je bila ekskurzija izrazito koristna in pozitivna, lahko povem v imenu vseh kolegic in kolegov. Mislim, da manjšinsko vprašanje ni samo zadeva Koroške, temveč bi se na tem primeru morali mi vsi učiti, kako premagovati posamezne predsodke. Zato zelo zagovarjam, da bi na vseh avstrijskih šolah morali v učni snovi upoštevati tudi vprašanje narodnih manjšin." Politika Novi generalni konzul SFRJ Borut Miklavčič dni Že obiskal koroškega deželnega glavarja Leopolda W3gfi©rj3. Borut Miklavčič je rojen v Ljubljani, dne 11. 1. 1944. Leta 1968 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. V času študija je delal v mladinski organizaciji, med drugim tudi kot član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije. Po končanem študiju je delal v Ljubljani, tudi kot predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. Leta 1982 je bil izvoljen za člana Izvršnega sveta SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. V tem času je deloval tudi v delu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, bil predsednik Hokejske zveze Jugoslavije in 3 leta vodil Odbor za izgradnjo Kulturnega in kongresnega centra Cankarjev dom v Ljubljani. Nov©mu g©ner3ln©iTtu konzulu žoiimo pri odgovornom delu mnogo uspeha. Socialisti ničesar niso izgubili v KHD-ju, KB in OTB-ju Na zveznem kongresu so socialisti odklonili resolucijo SJ in JG, da je za socialiste dvojno članstvo v stranki ter KHD-ju, KB-ju in OTB-ju neznosno. Naš tednik se je pogovarjal s predsednikom koroške SJ, Petrom Kaiserjem, ki je to zahtevo sledeče utemeljil: Kaiser: Že šest let zahtevata koroška SJ (socialistična mladina) in JG (mlada generacija), da deželno strankino vodstvo iz ideološko-vsebin-skih razlogov zabrani svojim članom članstvo v heimatdien-stu, turnerbundu in kamerad-schaftsbundu. Morda je svoj-čas strategija vključevanja v ta društva in njihovega nevtralizirala bila upravičena, a sedaj je treba priznati, da je v večini primerov propadla. V manjših občinah bi lahko izvzeli KB, a predvsem pri hei-matdienstu je ta strategija bila res zaman. Zato menimo, da bi v smislu bodoče politike bilo potrebno, da dvojno članstvo v SP in teh organiza- cijah ni možno. NT: Kaj vse govori proti KHD-ju? Kaiser: Ker je njegova politika nasploh proti vsem socialističnim načelom in je v zadnjem času bilo dokazano, da KHD nikoli in v nobenem primeru ni bil na liniji SP. NT: Kaj pa Kameradschafts-bund, kjer je Gallob koroški vi-cešef? Kaiser: Po mojem je Gallob ena od malih izjem, ki pa so le kratkoročne in povezane z osebami. Zato KB tu in tam v posameznih koroških občinah nastopa bolj zmerno, v celoti in pa na zvezni ravni pa ga je treba postaviti na isto raven z drugima organizacijama. V lastni zadevi Uredništva slovenskih koroških tednikov, Nedelja, Našega tednika in Slovenskega vestnika so pri avstrijskem sindikatu in prezidiju sindikata umetnost, mediji in svobodni poklici protestirala proti neverjetnemu postopanju in izključitvi Guntherja Nenninga iz sindikata. Obenem uredništva zahtevajo takojšen preklic izključitve, kajti članstvo pri sindikatu je temeljna pravica slehernega delavnega človeka. Proti izključitvi Nenninga iz sindikata je v posebni tiskovni izjavi protestirala tudi KEL. V spomin Prelatu Alešu Zechnerju v slovo Koroška Cerkev in z njo koroški Slovenci izgubljajo s smrtjo g. prelata Zechnerja moža, ki je bil skozi dalj kot pol stoletja srce vsega verskega in narodnega življenja na Koroškem. Bil je mož, ki je vedel, čemu je živel. Gregorčičeve besede „ne samo, kar veleva mu stan, — več, kol’kor more, mož je storiti dolžan", so bile življenjsko vodilo tega za vero in narod nadvse zaslužnega moža. Le malo je duhovnikov v škofiji, ki bi bili v preteklosti ali sedanjosti tako znani in priljubljeni med ljudstvom kot prelat Aleš Zechner. Bil je zares iz ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen. Prelat Aleš Zechner se je rodil 13. julija 1902 pri Jugu v Dolj-ni vasi pri Žvabeku kot sin izredno pridnih in globoko vernih kmečkih staršev. Daleč naokrog znana Jugova družina je uživala po svojem zavestno krščanskem življenju velik ugled. Kot takšna je posredovala otroku vse tiste duhovne temelje, na katerih je pozneje gradil svoje, duhovniško tako bogato, življenje. Zavedna Jugova družina je utrdila že v malem otroku živo, nepremagljivo močno narodno zavednost, katero je prelat z besedo in dejanjem izpričeval skozi celo svoje življenje. Z ozirom na izredne talente, ki jih je mladi Aleš kazal že kot otrok, so ga starši na pobudo domačega župnika Uranška poslali v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel. Zaradi vojnih in povojnih homatij je nadaljeval skupaj z Joškotom Tischlerjem v Kranju 7. razred ter leta 1922 maturiral v Celovcu. Po končanem bogoslovnem študiju je bil leta 1926 posvečen v duhovnika ter je pel v svoji domači fari v Žvabeku novo sv. mašo. Poln mladostnega navdušenja je nato kaplanoval v Šmihelu in Dobrli vasi. Koj kmalu je spoznal, da se kot duhovnik slovenskega naroda ne bo mogel omejiti samo na zgolj izrazito dušno-pastirsko delovanje, temveč da ga istočasno kličejo potrebe na drugih merodajnih področjih, da ga rabi ljudstvo, kateremu se kratijo njegove življenjske pravice. Ker je kazal kaplan Zechner velike dušno-pastirske sposobnosti, ga je škof dr. Hefter poklical za svojega dvornega kaplana. Med njim in med škofom je nastalo_ kmalu prijateljsko razmerje. Že tedaj je znal dvorni kaplan Zechner omiliti marsikatero ostrino, ki se je pojavila na cerkveno narodnostnem področju. Pri škofjskih vizitacijah in birmah je spremljal škofa po župnijah našega slovenskega ozemlja ter spoznaval probleme, potrebe in upravičene zahteve slovenskih škofljanov, ki jih je kot vnet rodoljub tolmačil svojemu škofu, ki je kot Nemec-Bavarec skušal biti vedno pravičen do slovenskih vernikov. Mlademu gorečemu kaplanu se je zahotelo po dušnopastir-skem delu med svojim ljudstvom. Leta 1932 je postal župnik v Železni Kapli. Njej je vtisnil neizbrisen dušno-pastirski pečat; Kapla je postala njegov življenjski spomenik. Ni grabna, ki bi ga goreči dušni pastir ne bil stokrat prehodil, ni hribovske bajte, kjer se ne bi ustavil, ni bilo farana, katerega ne bi bil prijazno nagovoril in se pozanimal za njegove skrbi. Tako so nastali med čredo in pastirjem živi stiki, ki so segali v dušo in ki jih čas ni mogel izbrisati. Prišla je vojna in ravno na kapelške hribe in grabne so padale sence strašnih grozodejstev. Župnik je molil, je bodril, pomagal in tolažil, pomirjeval in bil sam stalno v nevarnosti, da ga odpeljejo. A vztrajal je pri svoji čredi, v bridkosti nadvse ljubljeni; bil ji je oče in mati obenem. Vsem prizadetim in trpečim brez razlike je stal ob strani v najhujših trenutkih in nevarnostih. Nad 20 let je pastiroval v Železni Kapli med svojimi gorjanci. S krvavečim srcem se je poslovil od nje, ko je moral prevzeti do-brolsko župnijo, kjer je kot prošt in dekan postal kmalu povsod priljubljeni zagovornik in prijatelj preprostega ljudstva. Sam od rojstva nadvse skromen in ponižen, je celo svoje življenje odklanjal visokonosno našemljenost. Kot predstojnik razsežne dekanije in pozneje kot kanonik je pojasnjeval cerkveni oblasti vedno zopet dejansko stanje po slovenskih in dvojezičnih farah ter preprečeval zlobno vnešene nesporazume in krivice. Tudi ko ga je škof poklical v stolni kapitelj, je ostal pokojni skromen in ves odprt za težave slovenskega ljudstva. Ni mu bilo za čast, gorel pa je za delo in obnovo naroda, h kateremu se je s ponosom priznaval. Rajni prelat je bil s celim srcem duhovnik in Slovenec. Vsa njhgova skrb, vse njegovo trpljenje, vse njegove molitve in pred tabernakljem prebite nočne ure so veljale njegovemu ljudstvu in njegovim ustanovam. Kadar je šlo za pomoč slabotnim, bodisi posamezniku, bodisi skupnosti, se je pokojni kazal kot duhovnik z dušo in srcem. Iz preprostega ljudstva je izšel, za preprosto ljudstvo je živel, se žrtvoval in med njim se je počutil najbolj srečnega. Najbolj srečen pa je bil, če je mogel ob nedeljah in praznikih ven iz Celovca na kako župnijo, da je tam mogel vršiti dušnopastristvo v pravem pomenu besede. Kot ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj ga je ljudstvo častilo in rado poslušalo. Njegova preprosta, jasna beseda je prepričevala in šla k srcu. Zavedajoč se, da tvori študirajoča mladina bodočnost vsakega naroda, je posvečal vso svojo skrb in ljubezen našim bogoslovcem in dijakom. Duhovnik-narodnjak, kakršen’ je pokojni prelat Aleš Zechner vedno bil, je zastavil ves svoj vpliv, kjer so se narodu kratile pravice. V takšnih pogostih primerih,je protestiral, rotil, prepričeval, pa naj je bilo prilično, ali neprilično. Gradil je s svojo, lahko bi rekli, trmasto doslednostjo in dobrohotnostjo mostove med Nemci in Slovenci, med škofijo in med slovensko duhovščino, ki je bila ponovno tarča neupravičenih napadov. Pokojni je po zgledu svojega vzornika škofa M. Slomška spoznal eminentni pomen tiska in književnosti za vsak narod. Obnova Mohorjeve družbe v povojnih letih je bila v veliki meri pre-latovo delo. Kot njen dolgoletni predsednik ima velike zasluge za zopetni razcvit te najstarejše, za koroške Slovence tako pomembne osrednje knjižnje in izobraževalne ustanove. Ko odhaja od nas duhovnik-narodnjak prelat Aleš Zechner, z bolestjo čutimo, kaj izgubljamo. Pokojni je bil: neumoren delavec, strog do sebe, dober do drugih, — nadvse dober pastir, ki je poznal svoje ovce in one so poznale njega, znal je molčati in govoriti vse ob svojem času, nikdar ni klonil, kadar je šlo za narodne zadeve, bil je prijatelj in tolažnik vseh pomoči iskajočih. Bil je hrast sredi slovenskega ozemlja na Koroškem, hrast, v katerega se je skozi pol stoletja zaletaval vihar in ga ni mogel upogniti. Hrast, ki se je uspešno upiral vsem težavam. Mi koroški Slovenci od Žile do Labota se Tebi, dragi g. prelat, zahvaljujemo za Tvojo žilavo vztrajnost, za Tvojo borbenost, za vse Tvoje vzpodbudne besede in Tvoja pogumna dejanja in za Tvoj zgled kot duhovnik in narodnjak. Hvaležno se klanjamo Tvojemu spominu! Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je 14. novembra praznoval svojo šestdesetletnico. Nadškof Šuštar je, preden je tem mestu časten naziv „svetovljana in evropskega človeka". Kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je dr. Nadškof Šuštar 60-letnik prevzel odgovorno in zahtevno mesto slovenskega nadškofa in metropolita, opravljal odgovorno službo tajnika v okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc in si je pridobil na Alojzij Šuštar tudi podpredsednik jugoslovanske škofovske konference. Veseli pa smemo tudi zapisati, da se nadškof Šuštar rad pomudi med koroškimi Slovenci, kot na primer na letošnjem koncertu „Koroška poje" Krščanske kulturne zveze, ko je imel slavnostni nagovor v spomin slovanskima blagovestnikoma Cirilu in Metodu. V tej zvezi naj bo tudi povedano, da ima metropolit Šuštar velike zasluge za vsakoletno romanje treh dežel. Narodni svet koroških Slovencev je nadškofu in slovenskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju poslal čestitke, katerim se prav rado pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Intervju Uredniki Našega tednika so se pogovarjali z umetnico Anico Vrečar 1 GOST Udomačiti hočem narodno ornamentiko “ Gospaw Anica Vrečar živi v Linzu. Rojena je bila v Podgorici pri Šmarju pri Ljubljani. Tu je obiskovala tudi učiteljišče. Nekaj let, preden se je družina preselila v Linz, kjer je mož bil zaposlen v kemični industriji, je bila'učiteljica v Št. Rupertu, nekaj časa pa je bila tudi v upravi in uredništvu tedaj še „Našega tednika-Kronike". Dolga leta že se ukvarja s slikanjem na steklo, slikanjem ikon, umetniško obdelavo blaga in te svoje veščine daje naprej na raznih tečajih v Tinjah. Morda še to, da je sin Peter dopisnik znanega avstrijskega dnevnika v Ameriki, hči pa poučuje v Beljaku. Naš tednik: Pred dvema letoma ste imeli v Domu v Tinjah svojo prvo slikarsko razstavo. Kot nam je znano vodite od tedaj naprej v imenovanem domu razne tečaje. Povejte nam kaj o teh tečajih. A. Vrečar: Pretekli teden smo imeli tečaj za ljudsko slikanje za začetnike in napredujoče. Poslikali smo s slovensko ornamentiko ali z ornamentiko drugih narodov razne lesene reči, kot deske, krožnike, škafčke, podstavke in obešalnike. Naš tednik: Je potrebna za obisk tega tečaja posebna izobrazba? A. Vrečar: Prav nobena posebna izobrazba ni pogoj za obisk tega tečaja. Zadostuje samo ljudska šola in malo daru, več pa veselja do slikanja. Tudi starost ni omejena. Vsi od mladih deklet in fantov do starejših so vabljeni. Tudi za upokojence, ki imajo dovolj časa, bi bila to lepa zaposlitev. Naš tednik: Ste bili zadovoljni z obiskom in uspehom tečaja? A. Vrečar: Z uspehom tečaja sem bila zadovoljna, manj pa z obiskom. Imela sem 9 tečajnic. Zelo mi je pri srcu slovenska narodna ornamentika. Tako rada bi, da bi se ta razširila in udomačila v slovenskih koroških domovih. Z njo naj bi naši domovi izžarevali posebnost in toploto našega naroda. Naš tednik: Kakšne tečaje še vodite? A. Vrečar: Prihodnji konec tedna bomo imeli slikanje na steklo za napredujoče. Slikanje na steklo zahteva malo več spretnosti kot ljudsko slikanje na les. Priporočam začeti z ljudskim slikanjem na les 'n potem s slikanjem na steklo. Slikali bomo 4 letne čase v raznih stilih. Vsaka tečajnica ali tečajnik si bodo lahko sami izbrali kaj bodo slikali. Na razpolago bodo imeli več slik v različnih stilih. Naš tednik: Svoj čas so bile slike na' steklo zelo razširjene po naših domovih. A. Vrečar: Prav imate, v zadnjem času pa so slike na steklo zopet v modi. V prejšnjem stoletju ni bilo »bohkove-ga kota“ brez slik na steklo. Navadno so visele na desni in levi strani križa še slike Jezusa in Marije ali raznih svetnikov. Lepo bi bilo, če bi ta lepa navada zopet oživela v naših domovih. Naš tednik: V semestralnih počitnicah ste imeli lansko leto 1 teden tečaj za slikanje ikon. Ali se bo tudi prihodnje leto ob istem času vršil ta tečaj? A. Vrečar: Seveda, že v tretje se bo v prihodnjih semestralnih počitnicah vršil tečaj za slikanje ikon na les. To pa je bolj zahteven tečaj. Pogoj je, da ima tečajnik že precej prakse v slikanju. Zanimanje za slikanje ikon se je v zadnjem času zelo povečalo. Ikona je izredna slika. Izžareva mir in onostranstvo. Saj pravijo, da je ikona okno v nebesa. Kot taka obogati naše domove brez ozira na stil opreme. Naš tednik: Poučujete še kaj drugega na tečajih? A. Vrečar: Slikamo tudi na keramično posodje. Tu lahko uporabimo poleg drugih vzorcev tudi originalno slovensko ornamentiko. Prav lepe izdelke kakor krožnike s slovenskimi napisi, sklede, vrče, vaze, so že poslikali tečajniki. To bodo gotovo lepi okrasi naših slovenskih domov na Koroškem. Naš tednik: Toliko raz- novrstnega poučujete na tečajih. Je to vse? A. Vrečar: Ne, še ni vse. Drugo leto pred veliko nočjo bomo imeli prvič tečaj za slikanje pirhov. Pirhe bomo.poslikali predvsem po starih originalnih slovenskih pirhih. Za bodočnost imamo v mislih tudi tečaj za slikanje na blago. Poslikali bi namizne prte, obleke, krila, bluze in predpasnike. Tudi tu bomo lahko poleg drugih vzorcev uporabili stare originalne slovenske vzorce. Naš tednik: Ob koncu našega razgovora me pa še zanima, kako ste prišli do vašega „konjička“-slikanja? A. Vrečar: Že v srednji šoli je bilo risanje poleg telovadbe in ročnega dela moj najljubši predmet. Kot učitejjica na gospodinjski šoli v St. Rupertu sem morala večkrat kaj »brkljati", kakor razne vizitke za mizo, vabila, voščila ali kra-šenje tort. Kot poročena žena sem — samoukinja večkrat kak predmet poslikala za darila. Ko sta otroka odšla v Gradec na visoko šolo, pa mi je čas dopuščal, da sem se slikanja bolj intenzivno posvetila. Obiskujem že 10 let razne slikarske tečaje v Zgornji Avstriji. Ponudba je zelo obširna. Slikanje ikon pa sem se učila v Gerasu pri grškem in bolgarskem slikarju ikon. Poleg tega pa pridno zbiram našo originalno slovensko ornamentiko, ki mi je najbolj pri srcu. Naš tednik: Hvala za pogovor. Rož, Podjuna, Žila Koncert ob 100-letnici v Zdravka Svikaršiča Letošnji osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze, Kernjakova proslava, je bila namenjena Zdravku Švikar-šiču, skladatelju in stoletnemu zbiratelju koroških narodnih pesmi. Zdravko Švikaršič je letos februarja praznoval čil in zdrav ter poln načrtov stoletni- žiti, a zato so mu poslali s koncerta čestitke in pozdrave v Ljubljano, kjer živi. Slavnostni govor je imel predsednik SPZ, Tomi Ogris. Dejal je, da so trije naglasi pomembni na tem _ koncertu: stoletnica Zdravka Švikaršiča, slovenska koroška pesem ter petje kot povezava med tvar- in/a d/ hodiški zbor se je korajžno postavil co. Naš tednik je slavljencu posvetil obširno reportažo. Slovenska prosvetna zveza se je slavljenčevega jubileja spomnila dostojno — s koncertom naših zborov, ki so večinoma peli njegove pesmi. Koncert je bil v dvorani Mladinskega doma, obisk je bil želo dober, zbori pa so pokazali visoko pevsko kulturo in kar naj bo posebej poudarjeno: delež mladih pevcev pri posameznih zborih je precejšen. Nedeljski koncert je takorekoč potrdil izsledke mladinske ankete, da prav kultura najbolj močno vključuje mladino v delo znotraj narodne skupnosti. Nastopilo je deset zborov — od Libuč do Baškega jezera. Med nastopi posameznih zborov je navzočim — preko videofilma spregovoril slavljenec Zdravko Švikaršič sam. Osebno se zaradi visoke starosti koncerta ni mogel udele- nim in duhovnim življenjem. Koncert je začel Moški zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč, ki ga vodi Hanes Koschutnig, nato pa so se zvrstili zbori eden za drugim: Mešani zbor SRD „Bil-ka“, ki ga vodi Jožko Boštjančič, Moški zbor SRD „Zarja“, vodi Jožko VVrulich, Mešani zbor SRD „Radiše“, vodi Stanko VVrulich, Moški zbor SRD „Trta“, vodi Jože j Starc, novoustanovljeni Mešani zbor SRD „Zvezda“ iz Hodiš, ki ga vodi Betka Demšar, Moški zbor SRD „Jepa-Baško jezero", ki ga vodi Aleš Schuster, Mešani zbor „Mojčej“ iz Št. lija, vodi Miro Kernjak, Moški zbor SRD „Kočna“ iz Sveč, vodi dr. Anton Feinig in Mešani zbor „Podjuna" iz Pliberka, vodi Tone Ivartnik. Koncerta sta se udeležila tudi novi generalni konzul SFRJ v Celovcu, Borut Miklavčič in slovenski minister za kulturo, dr. Matjaž Kmecl. Uspela dražba slik in kipov Izredno dobro je uspela dražba slik in kipov, ki jo je v nedeljo, 17. novembra, priredilo v Mladinskem domu v Celovcu društvo „Koroška solidarnost z Nikaragvo". Prostor, kjer so bile umetnine razstavljene in se je odvijala dražba, je bil domala premajhen, kajti naval kupcev in ljubiteljev umetnin je bil proti vsem pričakovanjem velik. Na dražbi so bili Tisnikarji, Omani, Benetki in Stauda-cherji, da navedem samo V Kapli ob Dravi obhaja svoj 80. rojstni dan Elizabeta Scheriau. Iskrene čestitke za ta visoki življenjski praznik. Svoj 75. rojstni dan obhaja Marija Vodivnik, pd. Bunč-kova mama v Vogrčah. Vse najboljše in še na mnoga leta! Amalija Gregom v Dulah pri Miklavčevem praznuje svoj 60. rojstni dan, za kar ji prisrčno čestitamo. Najboljše čestitke veljajo Brumnik Elizabeti, pd. Hribernikov! Lizi na Obirskem, ki praznuje svoj 75. rojstni dan. V farni cerkvi v Čajti si bosta v soboto obljubila večno zvestobo Milan Urh iz Plaznice in Marina Tom-sich iz Gradiščanske. Mlademu paru želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. nekaj imen — in sicer za ceno, ki je dejansko bila senzacionalna. Umetnine so šle proč kot tople žemlje. Izkupiček iz dražbe je namenjen Nikaragvi. Kot je dejal pobudnik dražbe, prof. Janko Messner, bojo lepo vsoto predali nikaragvansekmu veleposlaniku na Dunaju. Vsem tistim pa, ki imajo suhe in niso izrabili prilike, da si kupijo edinstvene umetnine, pa je lahko žal. Svojo 55-obletnico poroke obhajata Uršula in Han-zi Kruschitz, pd. Kanovčar-jeva v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Za ta visoki skupni življenjski praznik jima iskreno čestitamo in jima kličemo še na mnoga leta. V Nonči vasi pri Pliberku je te dni srečal Abrahama Stanko Taler. Za ta življenjski praznik mu prisrčno čestitamo. Star sem 27 let in večkrat zelo osamljen. Želim spoznati pošteno, zvesto in nežno dekle, s katero bi se pozneje tudi poročil. Dopise na upravo Našega tednika pod šifro „Nikoli več sam". Stara sem 26 let in navezana na kraj, in bi rada na tej poti spoznala poštenega, zvestega in nežnega fanta, s katerim bi se tudi pozneje omožila. Dopise na upravo Našega tednika pod šifro „skupaj srečna". Rož, Podjuna, Žila Vogrče — povečano pokopališče Grobovi, grobovi vsepovsod ... Ves svet je eno samo veliko pokopališče. So grobovi znanih in neznanih, imenitni in zanemarjeni, srečno in nesrečno umrlih, v vojski padlih itd. Odkrivajo grobove tisočletja stare. Na griču sv. Rozalije pri Globasnici prav sedaj odkrivajo na stotine rimskih in keltskih grobov. V Vogrčah je ob vhodu vzidana rimska nagrobna plošča, ki jo je pripravil mož svoji ženi. Okoli cerkve pa je pokopališče, kjer že vsaj 1000 let farani pokopavajo svoje drage. Mrtvi sicer potrebujejo prav malo prostora, toda tudi tega je zmanjkalo. Morali smo ga povečati. Zadeva pa ni tako enostavna. Škofija in občina morata odobriti, najbolj zahteven pa je spomeniški urad (Denkmalamt), kajti pri tako imenitni cerkvi kot je naša je vse pod njegovo zaščito in hoče, da je vse storjeno v skladu s starim pokopališčem, cerkvijo in lopico, ki je nekaj prav izrednega. Župnijski in cerkveni svet sta to delo prav dobro opravila. Občina je prispevala stroje, naši domači strokovnjaki in delavci so poleg strojev in traktorjev delali 850 ur, redki so še zastonj priskočili na po- moč. Vsi so prispevali, da je povečava zelo posrečena in v splošno zadovoljstvo in sta tudi cerkev in lopica pridobili na veljavi in lepoti. Novo pokopališče je v nedeljo, 10. novembra, ko smo praznovali tudi zahvalno nedeljo, blagoslovil v spremstvu domačega župnika, g. dekan Kristo Srienc. Zastopnik župnijskega sveta g. Rudi Kont-schitsch je poročal o pripravi, poteku in uspehu dela, zastopnik cerkvenega sveta g. Štefan Enzi pa o vseh stroških, ki so znašali okoli 200.000 šil. Vse stroške, razen občinske podpore s stroji je prevzela župnija sama. Martin Visotschnik je deklamiral priložnostno pesem. Zastopnik občine g. podžupan Oschmautz je pohvalil zavzeto delo Vogrjanov in lepšo obliko novega stanja. Seveda slovesnosti ni brez pevcev, ki so pred blagoslovom zapeli „Jaz sem vstajenje in življenje" in ob koncu narodno pesem, ki se končuje z domoljubno mislijo: „Doma preživeti si dneva želim. Doma tud umreti se nič ne bojim. V gomili domači se spava sladko, mi bratci, sestrice razrahljajo zemljo. “ V četrtek, 14. novembra, je bila v kulturni taberni pri Joklnu/Bierjokl v Celovcu otvoritev razstave slik Jožeta Boschlt-za. V nasprotju s prejšnjimi slikami, ko se je umetnik spoprijel z našo kulturno in etnično bitnostjo, skuša Boschitz s sedanjimi slikami prodreti v prostor in ga s skupnimi črtami in formami izpostaviti, ga dojeti. Slikam, tako umetnik sam, ni dal na pot nikakršne posebne izpovedi, ampak naj si jih skuša vsak sam prisvojiti. Pred otvoritvijo je gitarist Erich Freudenberger zaigral nekaj jazzovskih skladb. Razstava Jožeta Boschitza je odprta do 15. decembra. Koncert v Selah Minulo nedeljo je vabilo KPD „Planina“ v Selah na koncert. Ker pa ležijo Sele med planinami — kakor že pove ime — so ob tem letnem času vremenske prilike bolj neugodne in se rado zgodi, da vreme prekriža načrte ljudem. Tako se je zadnjo nedeljo zgodilo. Mnogo Selanov, ki se sicer radi udeležujejo kulturnih pri- je nastopil gost tega koncerta „Suški oktet", ki ima menda tajne zveze s Selami! Najprej so vsem zaželeli, „da bi biva lj’pa ura", ni čuda ob takem vremenu. Nato so mamico vprašali „kje Mojcika leži?" Po odmoru pa je nastopil Suški vižar Hubert Krop z harmoniko in zaigral nekaj poskočnih. Za njim pa je spet Suški pevci so spet pokazali visoko pevsko raven. reditev, v nedeljo ni moglo na koncert. Navzoče je najprej pozdravil predsednik „Planine“ Marijan Olip. Nato pa so prikupne Se-lanke zapele z nežnimi glasovi štiri pesmi, ki so bile — kaj pa drugega — ljubezenske. Krmljale so z bledo luno nad Košuto in ji zaupale svoje največje želje, nato pa so še povpraševale češnjev cvet: „kje dragi hodi, kje?" — Za dekliškim zborom pa nastopil Suški oktet in zapel nekaj modernih in tujih pesmi, ki so predvsem mlade navdušile. Koncert sta povezovala Se-lanka Angela Draže in Jokej Logar s Suhe. Kar trikrat so se morali fantje s Suhe vrniti nazaj na oder, ker poslušalci niso odnehali ploskati. S pevci vred lahko rečemo: „Lepu je b’vo“, kljub slabemu vremenu v Selah. J. P. Razstava o Etruščanih V celovški mestni hiši je do 15. decembra odprta sila zanimiva razstava o Etruščanih in njihovi umetnosti. Razstavo je pripravilo mesto Celovec skupaj z zasebniki iz Avstrije in dunajskim muzejem za zgodovino in umetnost. Trenutna razstava je gostovala že na Dunaju, v Linzu in v Konstancu. Razstava izredno lepo prikazuje, da domala mitični Etruščani niso bili samo sloviti gusarji in pomorščaki, ampak prav tako, če še ne bolj, slavni arhitekti in umetniki. Reportaža STRAN n ČETRTEK, O 21. novembra 1985 Župan Skubl užaljen ušel Raziskava OED na Suhi Ker je občina Suha zelo obsežna, so se OED-jevci zmenili, da se omejijo v preiskavi le na nekatera področja kot: šola, kmetijstvo, mladina, pend-lerstvo, Cerkev, dvojezičnost, ženska problematika. Prezentacija raziskave je bila 15. 11. v gostilni Marti na Suhi. Prebivalstvo se je predstave udeležilo v presenetljivo velikem številu. Napeto pričakovanje je bilo možno ošlatati. V pozdrav sta zapela oktet „Suha“, ki ga vodi Bertej Logar in mešani pevski zbor Potoče/Bach pod vodstvom Si-gija Hoffmanna. Oba zbora sta prvič nastopila skupno na prosvetni prireditivi. Glasbeni vodja potoškegta zbora je nato izjavil, da tudi v bodoče želi skupno nastopati s slovenskimi zbori. , Nato se'je začel bolj „delov- pokazal* Empirična raziskava mladih pomočnikov deželam v razvoju (OED) o suški občini je župana Skubla in njegove pribočnike tako razkačita, da so polni srda In „svete“ jeze zapustili dvorano pri Hartlu. Poprej pa je župan pomočnike še obdolžil sejanja nemira v občini in svet. OED-jevci so Skublu in njegovemu spremstvu odprli oči o dejanskem položaju v suški občini. S tem pa so podregnili v suško osje gnezdo in 'kot strupene puščice so se usuli abotni zagovori župana in njegovih somišljenikov nanje. Ko je Skublu zmanjkalo argumentov, je pokazal pete. Očitno je mislil - in morda še danes misli da je s tem OED-jevce pa še kako kaznoval. jsaasracfs rih se naše pokrajine ne razil-kujejo _bistveno od tretjega — » zakriti. S 2X2 S ;;rs»TKS:.n[’S»pp*S; ..........m mladini v fj vucii tkiivdov v deželi« .... , le tudi „5 jeznoriti odhod. Od 6. do 16. novembra se je 29 udeležencev OED-tečaja (Avstrijska služba deželam v razvoju) mudila na Suhi. V okviru trimesečne priprave na delovanje v tretjem svetu je predvidena tudi 10-dnevna vaška raziskava (Dorfuntersuchungj s ciljem, da tečajniki v čimkraj-šem času skušajo spoznati kraj, probleme prebivalcev, razne strukture, istočasno pa tudi s prizadetimi razmišljajo o možnostih reševanja danih problemov. ni“ del večera. OED-jevci so predstavili statistike, sestavljene na podlagi podatkov, ki jih je dala na razpolago občina. Kot drugo točko je skupina, ki se je bavila s položajem kmetov, v kratkem prizoru prikazala njihove probleme. Skupina je nakazala neinformiranost kmetov, kar zadeva možnosti, ki jih imajo, če hočejo zaprositi za finančno podporo. Večkrat pa se kmetje, ki bi radi izrabili kako podporo, zboji-jo kompliciranih formularjev in neštetih voženj na urade in se tako raje odpovejo pomoči. Velik problem, ki ga imajo kmetje v občini, je ta, da največkrat ne vedo, kdo jih bo nasledil. Ker kmečko delo ne prinaša takega izkupička, da bi lahko nasledniki količkaj udobno živeli, si le-ti raje poiščejo delo v tovarni. Iz samo- Večni veliki duhovnik Jezus Kristus je svojega zvestega služabnika _ prelata Aleša Zechnerja dekana krškega stolnega kapitlja po življenju, ki je bilo polno molitve, dela in trpljenja, okrepčanega z zakramenti Cerkve, v nedeljo, 17. novembra 1985, poklical k sebi. Prelat Aleš Zechner se je rodil 13. julija 1902 v župniji Žva-bek in bil posvečen v duhovnika 11. julija 1926. Po kaplanskih letih na različnih krajih je bil imenovan za škofovega tajnika. Nato je nad 20 let deloval z gorečnostjo za duše in preudarnostjo kot župnik v Železni Kapli in začasno opravljal tudi župnijo Obirsfco. 1953 je bil nastavljen za prošta v Dobrli vasi, potem ko je že od leta 1938 vodil to dekanijo. Leta 1957 gaje škof poklical v krški stolni kapitelj, v katerem je bil nazadnje infulirani stolni dekan. Od 1961 do 1980 je vodil dekanijo Borovlje. Poleg mnogih drugih nalog se je s predanostjo posvečal Tretjemu redu svetega Frančiška, Marijini legiji in škofijskemu združenju mežnarjev. Vodstvene naloge je opravljal pri Mohorjevi družbi, pri duhovniški skupnosti Sodalitas in pri Katoliškem delovnem odboru; bil je uradni zastopnik slovensko govorečih vernikov krške škofije pri škofu in škofijskih uradih. Pokojnega stolnega dekana, ki sta ga odlikovali neutrudna gorečnost za duše in velika dobrodelnost, priporočamo duhovnikom in vernikom v molitev. Celovec, 18. novembra 1985 Nečaki, nečakinje in vsi sorodniki Škof in krški stolni kapitelj v Celovcu Duhovniška skupnost Sodalitas stojnega kmeta je tako nastal odvisen delavec. In to je največkrat odvisnost z močnimi duržbenimi posledicami. Pravljica o rožah Druga skupina je v svojem prizoru načela problem Cerkve in dvojezičnosti. Pripovedovali So pravljico o neki vasi, v kateri so živeli ljudje, ki so ponosno nosili rumene rože. Vanje so tudi verovali. Nekega dne so se pokazali v vasi ljudje z zelenimi rožami. Trdili so, da so samo zelene rože resnično lepe. Tako so se nekateri vaščani začeli sramovati svojih rumenih rož. Eni so jih samo še doma nosili in častili, drugi so jih pobarvali zeleno, spet drugi so jih zamenjali z zelenimi rožami. In samo malo je bilo takih, ki so naprej bili ponosni na svoje rumene rože. Zgodba se konča s tem, da obe skupini spoznata, da so tako rumene kot zelene rože lepe in da vsak po svoje lahko časti istega Boga. V bodoče so samo še skupno reševali vse naloge in srečno so živeli do konca svojih dni. Mar res samo pravljica z lepim koncem? Nastopila je še skupina, ki • se je informirala o problemih delavcev v suški občini in je prikazala, da večji del prebivalstva dela izven občine: v Pliberku, Labotu, Velikovcu, Dobrli vasi, Celovcu in inozemstvu. Delavci dnevno ali tedensko nihajo med svojimi delovnimi mesti in domačim krajem. STRAN q ČETRTEK, v7 21. novembra 1985 V Reportaža CrpAanjo m oreumije hi ladih ormadnikov slov. narodnosti V petek, 15. novembra, nas je že na meji čakala delegacija porabskih Slovencev in nas pospremila v približno 35 km oddaljeni Monošter, kjer nas je v Mestnem prosvetnem centru na slavnostni otvoritvi pozdravil županijski sekretar pri Madžarski socialistični delovni partiji, Janos Racz in v svojem nagovoru poročal o položaju porabskih Slovencev v Železni županiji. Številčno zelo strnjena narodna skupnost — skupno okoli 5000 pripadnikov — živi v sedmih vaseh vzdolž reke Rabe v okolici Monoštra. Proces asimilacije je predvsem pospeševalo masovno odseljevanje iz revnega kmečkega področja v gospodarsko razvita središča na Madžarskem. Od leta 1970 naprej uresničujejo tako prisotnost slovenskih vodstev v partijskih, državnih in družbenih organih, kot tudi slovenskega jezika v javnosti nasploh. To pomeni: dvojezični napisi na javnih zgradbah, od leta 1979 dvojezični topografski napisi, uporaba slovenščine na uradih. Od leta 1969 obstaja takoime-novani Županijski narodnostni odbor, kot svetovalni in koordinacijski organ županijskega sveta z nalogo, da podpira in Preverja uresničevanje ukrepov in sklepov v prid razvoju narodne skupnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Na področju šolstva se v zadnjih letih kažejo dejanske možnosti, da na Podlagi uspešnih rezultatov iz Poskusnega šolskega programa vpeljejo primeren dvojezični pouk. Izobraževanje učiteljev je zaenkrat možno na ka- CARTRANS IN N|