St. 63. V Trsiu, v soboto 7. avgusta 1886. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST« z zhaia 2 krat na ted«n v*ako sratft in aadtte o nohidne. Gena za vsh »to prilogo Tel . poln »er.a 3 ti. 50kr„ za Setrt leta t gl. TS kr. - Sama pri-ogarane M. gl. BO kr *a celo leto. — Ponamezne Številke se lomrajo nri opravniltvu n Ttralikah v Trste oo & kr., v Barlol in v A)d«v$5lnl no ** utr. — tianontnt, reklamacije m inanrat« prejema Opravalitv«, vla T ar r sat a, »Mava tlakama*. - •vlaflflbate« »1 ;t ae o«, Večajo, Vai doviti ae pošiljajo Uredalitva »vla THffpat*« »Nuova Tipografi« v«ak mora bi« frankiran. Rokopiai o-ez posebne vrodnoatl ae ne, irtjusajo, — Inuralt (razne vrate naznanila m poalanice) ae zarafiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnimi žrkami ae plafinje za v*ako baaedo 2 kr. % Nepotizem. ii. Justitia vcrsatur in hominum societate tuenda trihiendorjue snum cuiquef et rerum contractarum Ude — pravica, ■ pravi Ciceron, obstaje v spoštovanju in branitbi človeška družbe v tem, da se da vsakemu, kar mu gre, in slednjič v tem, da se spoštu-jejo pogodbe. PraŠam sedaj, je-li nepotizem temu reku nasproten? Ako bi bil nepotizem pravičen, ne smeli bi mu nasprotovati, ker je pa krivičen in človeštvu pogubonosen, nasprotujemo mu. Rekli smo, da na mestnem magistratu vlada strastven nepotizem ter da ta škoduje zlasti slovenskim okoličanom. Službe na magistratu in v uradih, od njega odvisnih, v rokah so Lahonov in celo takih, kojih predniki niso nikdar Trsta videli, v tem ko se pušča slovanskemu okoličanu, katerega predniki so tu od starodavnih časov stanovali, le popravljanje mestnega tlaka ali kako drugo šalo-barjenie. Pravica bi tirjala braniti okoličane, smatrati jih za take, kakor vse druge, brigati se, da se tudi njim boljša mesta naklonijo itd. Ali vsega tega pri tržaškem magistratu ni. Tu vlada črni nepotizem, ki slovenskemu okoličanu skoraj niti dihati ne daje. — Poreče mi pa kdo, da nemajo okoličani sposobnih mož za zasedanje mestnih magistratnih služb ter da je tudi iz tega razloga nemožno, da bi se jim dajale službe. O manjkanju narodne inteligence smo večkrat tožili; okoličanov prav malo študira, radi česa ni upati boljše prihodnosti: vse sili le v rokodelstvo, v zgodnje delo, da si le prisluži ne- koliko krajcarjev. Pohajanje srednjih šol zdi se nekaterim okoličanom nekako nečastno; žal jim je, da sin, ki take šole obiskuje, ne prinaša vsak teden v hišo zasluženih krajcarjev ter ne pomaga za živež. Uboštvo je uprav v okolici doma in le težko se oče znebi denarja, ki ga s požrtova-njem in pridnostjo skupi, da vzdržuje sina v šoli. Kdor bi hotel globoko preštudirati uzroke, zakaj se okoličanov tako malo šola in zakaj imamo v Trstu tako malo dobrih narodnih moči, moral bi ozir jemati osobito na to čudno lastnost okoličanov. Kajti okoličan, kakor vsak kmet, — če se smejo okoličani sploh kmeti nazivati — Ha le z veliko težkočo denar od sebe, osobito pa, če gre za Šolanje lastnih otrok. V tem obziru smo tu v Trstu in pri njem nekakor zvajeni; v nižjih šolah se učencem preskrbujejo vsa potrebna učil a brez platno ; za šolske knjige, papir in vse druge potrebščine ni treba roditeljem skrbeti: vse to umisli učencem mestni magistrat, ki je ob enem tudi višja šolska oblast. Roditelji nemajo druzega na vesti, nego da pošiljajo redno ali neredno otroke v šolo. Dokler je otrok še mladoleten, dotle je s šolo še kaj; ali ko doseže svoje deseto ali dvanajsto leto, oče in mati njegovi menijo, da mu ni treba več šol ter da jim uže lahko pomaga. — Hajd, nosi malto ali delaj na »šaliž« ali hodi v kako »fabriko«, ali v kak drug »meŠtjer«, da si kaj prislužiš! — tako mu rečeta, kar ni treba otroku dvakrat ponavljali, ker njegova otročja narav sovraži šolo sama ob sebi. Na ta način pogubi se v malo donašajoče delo obilo okoličanskih ta- PODLISTEK. Presenečena. Spiaal J. TroSc. (Konec.) Udovica sedi sama v naslanjači. Vidno j6 vtopljena v globoko premišljevanje, ko* likor je to pri ženskih splob mo«oče. Gotovo, da je nekaj Čitala. Marsikdo si bode mislil, da je bil kakov Heiratsvertrag. Ne, to ne! Bilje: — Heinel Res, da je bila v sobi sama: a sedela je tako lepo, da bi bil skrivni opazovalec lehko opazoval naravno umetnost, nedotsegljivo lepo vzrasle njene nožice do kolen in — čestita Čitateljica naj se ne huduje — nočemo biti tako indiskretni, da bi pove. dali vse. Z ito p* naj zadostuje; le to meram dostaviti, da je imela gospa v istini lepe noge. Kar potrka služkinja in jej otda pismo. Po naslovu ga ni mogla spoznati. Ali ko ga prečita, bilo je njeno veselje brezkončno. Sto in stokrat čitala je drobne vrstice: Moja predraga Mari ! Kakor vstaja narava ter se vzbuja od zimskega spanja, kakor poganjajo cvetice iz zemlje ter se radujejo na ljubeznivem solno1, tako se razcveta in razširja i moja ljubezen do Tebe, mila moja Mari. Od prvega trenotka, ko sem Te spoznal, ljubim Te in ljunii Te bom, dokler mi bo srce v prsih bilo. Druzega ne želim, nego da si ml zvesta. In kaj bi mi tudi ne hllu, saj veš, kako Te ljubi na veke Tvoj Milivoj. lentiranih mladenicev, mej tem, ko sinovi meščanskih očetov Šole pohajajo ter potem vse službe zasedejo. Mej tržaško mestno izšolano mladino je na-vladal, kakor smo uže v zadnjih člankih pisali, pogubljivi proletarijat, kateremu namerja novi naučni minister vsaj nekoliko v okom priti. Tudi iz tega razloga, ker vidijo toliko izšolane mladine pohajkovati, ne goje okoličani do srednjih šol nič kaj zaupanja ter vanje vedno manj svoje otroke pošiljajo. Mladina, ki ima potem v žive-nju zasedati meščanske civilne službe, skoraj vsa je iz mesta. Stari uradniki in kolovodje na magistratu so skoraj zgolj premeteni Lahoni, ki nočejo o drugih jezikih nič vedeti, razen o svojej blaženej laščini; meščanska mladina zna laški dobro, ima popolnoma laške ljudske in srednje šole — slovenskega jezika pa nočejo spoznati za uradni magistratni jezik, čeprav smejo Slovenci, tukaj prebivajoči, to tirjati in so uže tirjali ter morajo ne prenehoma tirjati; na magiatratu, kakor smo večkrat povdarjali, vgnezden je pravi surovi nepotizem, ki ne pozna zmožnosti in znanja jezikov, ampak — le sorodstvo; — okoličan, bodi si tudi izšolan, čeprav je dovršil laške šole; umeje in občuje izvrstno v laščini in pri tem še v slovenščini in nemščini, — nema radi tega nikake prednosti do službe na magistratu, ali pri uradih od njega odvisnih. Ako hoče kako tako službo dobiti, mora pred vsem imeti dosti botrov ali »šan-tolov« pri mestnih rudeČih očetih; biti mora spoznan za rudečega; zatajiti mora lastni materin jezik, ki ima toliko pravice biti uradni jezik, kakor laški; zatajiti mora tudi svoj Udovica, cospa Mari, bila je tako vesela, da nikedar bolj. Mačko, koja se je bila pritisnila k njenemu krilu, zapodi z glasnim v&ŠŠ$ Iz sobe, da ne bi je motila v sladkih sanjah, lepih upih, nebeških nadah. In kaj šel — Kako odgovori, odgovori. Milovoj je duhovit človek. No, saj tudi ona zna nekaj. Barem učit se je svoje dni. Le včasih pride taka minuta, da ne more napisati ^stivka, da bi imej osebek in pove Jek. Če itn a prvi, druzegt ne; tako kikor ona narodna uganka: Ce pride, ga ni, če ne pride, pa je. Ali kedar je polno srce, tedaj se napiše mnogo in lep'). Ali čakaj 1 Da bom lepše pisala in dubovitejŠe, misli si, hočem pisati nemški. Ko sem bila jaz mlada, ali kaj pravim «ko», vsaj sem še sedaj, p s ili smo take reči le nemški. Nemški jezik je pak tudi za take reči bolj mil, neŽ^n, olikan, oglajen itd. kakor nova slovenščina. Ta nema še najpotrebnejših izrazov svojih, recimo: atol, nemški pravimo stuhl, dakl" vsakako nemška beseda. Seve Ia nekaj slovenščine treba znati, da se potem prav lahko in hudo učeno nemški cituje (izvirna citate), kar se prav lepo prilega. .Jezik se vidi učen, premda ga imenujejo fini Francozi patois, jargon. Ali modu je moda. Sede k mizi, potem ko so jej nehal? rojiti po glavi one strašno patrijotiČn* misli, ter začne nekij črkati na papir. I" glejte 1 Človek nema nikedar miru. Ni še napisala dveh vrstic in uže mora pustiti delo. Nekeio gre, Di je morala priti prav zdaj Marija A ko je videla, da j« mati nekako zmed°na, umakne se. Kmalu je bil list gotov. Nedolžen bel listek popisan z bodečimi Čr- rod ter na nekak način priseči, da ga bode pomagal zatirati; slednjič se tirja od njega tudi poseben lahonslci duh, protiven državi; in Še-Ie tedaj morebiti podeli se mu služba! Recite mi odkritosrčno: Niso li taki vsi uradniki, ki služijo pri mestnem magistratu ? Od onega, ki zaseda prvo mesto, do zadnjega razna-ševalca uradnih listin — vsi so si podobni kakor groš grošu ! Pa vsaj ni treba, da vam dalje o njih pišem, ker jih lahko poznate iz občevanja vsi, ki ste ga z njimi imeli. Prodani ubožci so brez srama in čutov; nevredni renegati, zatelebani v svojo službico in denar, kojega jim zadnja nese ; vse jim pride prav; na vsakoršno reč so pripravljeni, da jim le kaj nese, da si le dobe za potrebni kruh, za liter vina ali frakelj žganja. Renegat ni spoštovanja vreden, ampak čast bodi uzornomu narodnjaku, da se ga ogiba in ga pušča v miru z nevoljo v srcu. Tudi človek v magistratnej službi je, rekli bi (s prav redkimi izjemami) tem enak, radi česa si okoličanu v sedanjem času Bkoraj ni želeti priti v katero tih služeb, vsaj dokler take razmere trajejo. Tem-pora mutantur in tudi naš magistrat bode moral prej ali slej spremeniti lice, kajti krivica traje le do neke meje, ko to prestopi, mora krivica propasti in na njeno mesto priti dobro-dejna pravica — justitia regnorum fundamentum. Kedo ni še prepričan iz tega, kar smo mu povedali, da na magistratu vlada grd nepotizem, škodljiv našim okoličanom; koji nepotizem, bi pa polagoma zadnji lahko sami pokopali, ako bi ne živeli več v takej temoti, kakor dosedaj, ako bi si po- kami, ki so se pa dale tako zbirati, da so prihajale človeku na ustne trde a ljubezni oolne ia ljubezni potrebne nemške besede. I to je moda . . . Listek je odpotoval. Milivoj si je brž razložil vso stvar. Pismeno razloži Mariji vso stvar. O priliki oddal jej je list. U tovica čaka odgovora, čaka In čaka in ga dočaka. Služkinja donese tist, a ko vidi, da je udovica, te laj se umakne. Ta skoči liki lahki srni za njo ter jej odvzame pismo - odgovor. Olpre in čita, spozna in gleda, misli in premišljuje, jeli vse istina, ali ne: Predraga moja 1 Naj Te, mila moja Marija, stvar ne MŽ tli. Nekaj važnega zvelel sem te dni; vižno za-me in za Te, srce moje I Torej T« prosim, da dojl*š nocoj ob 7. uri v tolgi drevored. Hočem Ti, cvet ljubavi moje, razodetl vso stvar. Na veke Tvoj ™ Milivoj To, to je bilo za našo udovico, za našo lepo udovico, gospo Mari, lepa reč. Oria je ljubimka mlademu in lepemu go« *oodu Milivoju. Nocoj se sestane ž njim. Oh to je pa uže prevpč. Ali kaj se hoče, lepa je in simpatična tudi. Tako dojde človeku včasih prehitro velika sreča, da si je še naiejal ni. Zato ■«i mora razlagati nje pohod s tem, o čemer največ potov misli. In sedaj naj eče kedo, da ne znamo misliti, naj trdi a izvožnjo vina in žganja. Papež je kupil palačo Mignanelli v Rimu in dal zanjo poldrug milijon frankov ter namerjava tu ustanoviti tiskarnico in bukvarnico, za ustano/o, katerej je namenil podariti polu milijona frankov, V tej ti-skarnici se bodo tiskale kDjige verske vse-bine. Papežu se o priliki njegovega petdesetletnega duhovenstva podeli mnogo dragocenih daril. Vladika v Parmi nabira darove, da se mu pokloni v zlato vezan album. Tudi se govori, da dobi darove od evropskih kronanih glav, posebno od španjske kraljice, avstrijskega i nemškega cesarja. V Beildelbergu so 3. t. m. jako slovesno praznovali petstoletnico obstanka tamošuejga vseučilišča. Veliki vojvoda je v svojem govoru posebno poudaril to, da se tudi papež zanimiva za vseučilišče, kar je pokazal s tem, da je vseučilišču podaril dragocen znanstveni dar. TurUa vlada zopet išče denarja na posodo. Rada bi namreč imela 250.000 lir šterlin, a kako poroštvo ali zastavo da, to se Še ne ve, ker je menda zastavila uže prav vse, kar ima. Pogaja se o tej stvari, z otomansko banko. Carigrajsko vodstvo je to zadevo izročilo pariškemu otdelku ki neki posojilu ni nasproten, ali pritrditi mora temu tudi še londonski odsek, da se more pogajanje nadaljevati. Iz Pariza se poroča, da se Giers in Freycinet skoraj gotovo k malu snldeta. V angleiko miništerstvo so bili imenovani Ritschic za uačelnika lokalnega vladnega ureda, James Ferguson, Goret in Dunraven za državne podtajnike v zu-nanpm ministerstvu, za Indijo in za naselbine. Angleškega parlamenta obe zbornici ste 5. t. m. popoludne imeli prvo sejo. V zgor-njej zbornici so bili novi udje zapriseženi. Spodnja zbornica je na predlog Birckbecka, katerega je Gladstone podpiral, izvolila Peel-a soglasno za govornika. Peelje volitev sprejel ter naglašal važnost vzdržanja dostojanstva načeluiŠtva, ki je najbolje poroštvo za svobodo govora in osobno svobodo ter priporočal spoštovanje upravnega reda zbornice. —- Odpadli liberalci so 5. t. m. imeli posebno sejo. Hartington je priporočal, naj se izogibajo vsacega Sovraštva do Gladstonove stranke, ker je te-dinjenje vseh liberalcev le prašanje časa. in so uže tako, razen ene točke, v vseb družih edini. Hartingtonu so njegovi pristaši pritrjevali. DOPISI. Iz Itopra, dne 6. avgusta. (Izv. dopis.) Vaš dopisnik (Iz tužne Istre) pro-Šlega tedna spomenol je marsikaj o koper-slcem učiteljišči, no nI spomenol Šolskega sluge, kateri zaslužuje, da se ga spomni. Tu le: Na omenjenem zavodu je šolski sluga (bidelio), kateri v svojej neolikanosti in v prevzetnosti misli: «Jaz sem pometač in čuvar šohkega poslopja, ali sem tudi gospodar nad vsem in nad vseml». Ta čudni človek je personificirana neoli-kanost, prevzetnost in Drava ničla, kar Be njegovega znanja tiče. V šolskem poslopju je čistoča redkost. Dijaki morajo nami paziti in čistiti stole in Šolske table — ker gospod šolski sluga misli v svojej nrev-zetnosti, da to ni njegova dolžnost. Izvan šole je pravo strašilo dijakov. Slišite: Če kateri pridnejŠl dijak gre v dvorano šolskega poslopja črez slobodnih ur — da se vežba v glasoviru, in to po nalogi dotič nega profesorja — Šolskemu slugi ni po volj'. Ce kakšen gospod profesor zavoda pride pred ali za šolo v Šolsko poslopje po službenih op-avilih — šolskemu slugi ni po volji. — Znano je, da so dijaki učitelj šča ubogi mladeniči in da večinoma n|ih mora živeti z štipendijo. — Dijaki dobivajo štipendije na mesečne obroke, katere jim deli vodja zavoda. Pri deljenju štipendija mora biti zraven tudi gospod Šolski sluga, kateri broji denar in ga izro-čuje posameznim dijakom. Z t to lahko in kratko delo gospod sluga dobiva od vsacega kandidata po 20 soldov in več in tako vsak mesec. Za ubo-zega dijaka 20 ah 30 soldov je kajgoder. Z dvema goldinarjema, katera je prisiljen darovati vsak dijak v 10 mesecih gospodu šolskemu slugi, mogel bi si preskrbeti črnilo, peresa in karto za vse leto. Če je 80 Štipendistov na zavodu, gospod šolski sluga dobi 160 gld, na leto. Kje so darila gg. profesorjev, katerim hodi po plačo vsaki mesec, potem prisiljena darila učiteljev in učiteljic, kateri pridejo dvakrat na leto k skufinji? Z vsern tem je gospod šolski sluga c. kr. učiteljišča v Kopru nezadovoljen in zelo iodiskreten. Gospod vodja c. kr. koperskega učiteljišča. ki je dobra dušica in človek izredno energičen ... moral bi stopiti na rep temu gospodu šolskemu slugi. Podgrad, dne 3. avgusta. (Izv. dop.} Res lep dan je bil včerajŠni za naš okraj in pomenljiv za vso tužno Istro, katero ime v kratkem premeni, kakor narodno za-vedenjo in gibanje po vsej Istri kaže, posebno pa, ako bodo tudi drugi okraji našega posnemalo. Pri na* se je včeraj osnovala podružnica družbo sv. Cirila i Metoda. Na poziv našega prvoboritelja in neumornega delavca na narodnem polju g. Sla\oja Jenko, prijavilo je svoj pristop lepo Število udov in sicer 1 pokrovitelj, 2 usta-novnika, 27 letnikov in 8 podpornikov. Uspeh je res lep, a Žali Bog da smo pogrešali nekoliko odličnih rodoljubov, kateri bi lahko z svojim pristopom podružnico ne samo gmotno, temuč tudi duševno podpirali in bili v izgled drugim bolj mlačnim, katerih bi potem gotovo več pristopilo. Včeraj je bil osnovalnl zbor, pri katerem je bilo navzočih nad 20 u lov, ki so ves okraj zastopali, predsedoval je g. Ivan Benedik, župnik iz Brezovice. Družbena in poaružuična pravila so se nespremenjena sprejela, da se ministerstvu predlože, potem se je izvolilo načeiništvo tako-le: Predsednik g. Anton Rogač, dekan v Hrušici, predsedniku namestnik g. Anzelm Zajec, duh. pom. v Hrušici, zapisnikar g. Slavoj Jenko trgovec v Po tgradu, blagajnik g. F. Fran VVatŠelj učitelj v Hrušici, blagajniku namestnika g. Ivan Benedik, župnik v Brezovici in g. Ivan Maka-rovič učitelj v Jelšanab. Po končanih volitvah so ostali udje novo osnovane podružnice še dalj časa skupaj, pri kozarcu hladne pive vrstile so se razne napitnice in petje. Najbolj navdušeno pa je bila sprejeta napitnica pokrovitelju g. vitezu Vicco. Bog ga živi in ohrani še mnogo let I Dne 29. m. m. je imel občinuki zbor sejo, pri katerej bi se bila imela vršiti volitev župana na mesto odstavljenega J. Jaksetiča. Na predlog obč. odbornika g. Slavoja Jenko se je z ogromno večino in sicer 120 proti 4 glasovom sklenolo, vlado naprositi, naj postavi vladnega komisarja, da vredi vse račune in zmešnjave, katere je provzročilo brezvestno gospodarjenje prejšnega Župana Jaksetiča. ker bi vsakemu dragemu nemogočno bilo to izvršiti, ker ne bi dovolj moči imel, ako bi še tako spreten bil. — Občinstvo pa sploh vladino postopanje proti Jaksetiču odobruje, ker je njegovo ravnanje sploh že neiznosljivo poslalo, samo nekateri uradniki nižje vrste iu sluge ostentativno odstavljenemu županu prijaznost hlinijo, iz katerega vzroka? — to bodo satni najbolje vedeli. A zadovoljni smo, da se stvar tudi pri nas čisti in boljŠ i in da prebivalstvo samo pride do spoznanja onih mož, katerim je njegov blagor istinito pri srcu. Domače in razne vesti. Imenovanja. Poštni kontrolor Ljudevit Fuchs v Trstu je bil imenovan višjim poštnim kontrolorjem, in profesor na drŽavnej gimnaziji v Tridentu Ema-nuvel Job, profesorjem fizike in matema-tiche na c. k. tigovinskej in navtičnej akadem'ji v Trstu. — Tuk. c. k. finančno vodstvo je imenovalo c. k. fin. koncipista g. Pavla Biričeviča in c. k. davkarja Petra Floreani davka»Bkima inšpektorjema za Primorsko. — Gosp. Barič^vič je popolnoma zmožen slovenskega in hrvatskega jezika, torej dobro doŠel na to važno mesto I Odlikovanje. V. č. gospoda dekana v Kobaridu, Andreja JekŠeta je cesar odlikoval z vitežkim križcem Franc Jo-sipovega reda. — Kedor pozna velike zasluge g. dekana za kobaridski okraj, bode se gotovo veselil te odlike. — Bog živi gosp. dekana še mnogo leti EDINO ST ■»olrjenl zakunlza hlro. Cesar je v isterskem deželnem zboru te le skleneoe zakone potrdil: 5 10 deželnega zakona od 11. novembra 1883, glede posestva in paše koz se razveljavlja; — S 43 deželnega zakona od 28- maja 1876, zastran varstva poljskih pridelkov, tudi se razveljavlja; — SO deželnega zakona od 18. novembra 1832, zastran varstva divjačine se tudi razveljavlja; — g 4 deželnega zakona, zastran varstva kmetijskih pridelkov zoper gosenice, hročče (Kenre) in druge Škodljive zuške se tudi razveljavlja; — peti zakon pa zadeva lovske dovolilnice. Mi prašamo, kak deželni zbor mora to biti, ki prekllcuje pred par leti sklenene zakone? Ali isterski deželni poslanci deželo tako malo poznajo, da morajo pre-klicavati,'.kar so par let poprej sklenoli? Nu, mnogo ni pričakovati od padovanskih doktorjev, ki so v Istri gospodje. Stipendije. Razpisane so tri stipendije iz zapuščine dr. Gregorja Ananian za nepremožne, v Trstu rojene pravoslovce, kl se uće na dunajskem vseučilišči, ali za tebnikarje tega vseučilišča. Veteransko društvo tržaško napravi v predvečer rojstnega dne Njeg. Veličanstva slovesni obhod po mestu z godbo in zastavo. Na rojstni dan 18. t. m. pa bode pri novem sv. Antonu maša, h katerej je veteransko društvo povabilo vsa patrijotična društva. Najbrže slovesnega obhoda 17. t. m. zvečer udeleži se tudi delal.'podp. društvo sč zastavo, godbo In pevskim zborom. Sola za babice. S prvim oktobrom začne se v tukajšnji bolnici kurz za babice v slovenskem jeziku. PoduČeval bode nekda dr. Velponer, ki seje slovenščine popolnoma dobro naučil. Proslke za obiskovanje tega kurza najboljše store, da se potrudijo v bolnico do zdravnika g. dr. Velponerja, da jim razjasni, kaj jim je storiti, da bodo sprejete. Tržaške novosti t Mil. Uof tržalki je dovolil, da smejo verni Djegove škofije, dokler traje kolera, tudi o petkih in sobotah jesti meso. Kolera. V sredo do polunoči je zbolelo na koleri v mestu 10 ljudi, večinoma ženskih, v okolici pa le ena ženska, v četrtek do polunoči sti zboleli v mestu 2 ženski in en mcškl, v okolici nobeden, v petek je zbolelo do polunoči 7 oseb. Od začetka kolere do denes je zbolelo 155 osob. od katerih je umrlo 101 ozdravilo 30, bolnih pa je ostalo 24. — Anoprem smo imeti v četrtek Čudno spremembo tempe, »atuie, kajti temperatura je padla za 14°R, pri vsem tem se bolezen ni množila. Ako Bog da, se bode morda zdaj bolezen vendar vstavila. — V okolici nemarno zdaj uže par dni nobenega slučaju. Nesreče. Dva mala 8 in 12letna fantička sta se včeraj igrala na solnem bregu, pa sta oba padla v morje; nek ribič ju je rešil sm-ti. — 401etna Ana Likof ima hu dega moža, kateri jo je včeraj tako pretepel, da jo je na mnogih krajih života ranil, vsled č»!sar je ubožica morala iti v bolnico. — Trgovskega pomočnika Adolfa Muth in 80 letnega delalca Petra Urbana, so našli v Četrtek popoludne močno bolana na ulici, ter so ja stražniki odpeljali v bolnico. Policijsko. Franca Indiharja, ro-doma z Rakeka, je neka Marija F. tako močno ranila s polenom, da se je moral iti zdravit v bolnico, Marija pa sedi. —-Tatovi so v sredo.vdrii v stanovanje g. H. v ulici Gegba in iz zaprtega ormara vkradli denara in zlatnine za 3000 gld. — Nekej gospi je bilo vkradeno najbrže na tuk. postaji iz kovčega, katerega je nekdo od- Erl s ponareienim ključem, par uhanov iz riljantov vrednih 1000 gld. — Pijanemu krojaču Antonu L., ki je v ulici della Stella na tlaku zaspal, so odnesli tatovi klobuk, čevlj", suknjo, telovnik, uro, moš-Djico itd. toliko, da ga niso pustili v Adamovi obltki. Ukradeno blago z denarjem vred je bilo vredno do 50 gld. — Nekega mladega Ljubljančana, kateri je prišel sem službe iskat, je nek potepuh v ulici Mado-nina prijel za vrat in terjal od njega denar ali ži veri je ; prestrašen Ljubljančan začne vpiti in v resnici je bila straža blizo, ki je razbojnika ujela. — Dva izvoščeka sta se v četrtek zvečer tepla na velikem trgu in ker se nista mogla pomiriti, prišle so straže in so oba skupaj vklenile, potem sta pa mirno šla skupaj v zapor. — V četrtek so vkradli nekemu trgovcu v via Campatiile ločni vožiček izpred magazina. — Zaprli so te dni uže večkrat odgnane Andreja B. iz Sežane, Santo L., deklo in Ivana B., postopača, oba iz Gorice, potem še 6 domačih lum-Ppv in 2 usmiljeni sestri. — Nek Italijan-ski natakar je odnesel krčmarici Katri urebuik iz Katinare t. 120. Kaj treba ital. natakarjev v Katinari ? Izpred sodnlje. Okoličanski mladenič Periot Anton iz Grete, sin krčmarja, je bil te dni obsojen aa 10 mesecev težke poostrene ječe in na plaćanje zdravilnih in druuiti troškov v znesku f. 244, ker je v t epe ž u druzega fanta Antona Stoka, tudi iz Grete, z steklenico nevarno ranil. — Fantje ne pretepajte se! < Italijanski podanik 521etni izvoščik Aleksauder Bianchi je bil te dni obsojen na 4 mesce težke ječe zarad razžaljenji Nj. Veličanstva. Blsmark„ne bi gotovo dol^o gledal, da bi tujci pridigali izdajstvo. — 16 etna dekla Vincencija Kovačič iz Sute je dobila te dni 7 mescev težke ječe zarad tatvine. Kamor koli je hodila, tam je kradla. Konkurenca najadranskem morji. Parniško društvo na otoku Sira namerjava napraviti tendenske vožnje mej lukami: Atene, .Nauplta, Patras, Karf, Va-lona, Dubrovuik. Zader, Trst, potem Atene, Solun, Srnirna, Cirigrad, Burgas, Varna, Odesa. Društvo si je pribavilo dvanajst velikih parnikov. Pogozdovanje Krasa. 30. julija je bila v Postojini volitev dveh zaupnih mož v komisije za pogozdovanje Krasa. Volitve se je udeležilo 84 županov in občinskih svetovalcev postoiinskega okraja, izvoljena sta bila Leopold Dekleva in Henrik Kavčič. Za Hadeckljev spominek se je uže uosedai nabralo denara nad f. 120 0U0; to kaže kako znajo avstrijska ljudstva ceniti zasluge pravib avstrikih patrijotov. Ciril - Metodovo društvo v LJubljani je zborovalo včeraj 5. t. m. Predsedoval je prof. č. g. Toma Zupan. Tajnik č. g. Ztogar prebere zapisnik zadnje seje in poroča o delovunji društvenem. G. Hribar bere oglas ali poziv za pristop in gospod Svetec navod in poduk, kako se imajo osnovati podružnice. Oboje se •sprejme po kratkem razgovoru in se bode po primernem načinu objavilo. — Zi neobhodno potreben otročji vrt na Štajar-skem in Trstu se bode dala primerna denarna pomoč uže za prihodnje Šolsko leto. Dalje poroča denarničar dr. VoŠnjak o premoženji društvenem. Razgovori se dalje više, kako skrbeti za razširjenje društva, za denarne prihodke in kako nasnovati blagotvorno delovanje. SomenJ v Sežani je vis. c. kr. namestništvo v Trstu iz zdravstvenih ozi-rov \ačasno ustavilo. Železniškega čuvaja so našli povoženega predvčeranjem na južni železnici onstran Divače. Nihče ne ve. kateri vlak ga je povozil in kako je ubože staknol nesrečo. Slov. Uljena v človeškej podobi. Orožniki so v Kopru aretirali nekega moža, ki je na koperskem pokopališču iz grobov ižkopaval trupiica otrok ter jim odrezaval prstece, katere je potem prodajal babjevercem, Češ, da taki prsti od mrtevcev pomagajo v mnogih slučttjih. — Ta mož-bijena si je s tem zaslužil toliko, da je dobro živel. — V Kopru pravijo, da so civilizirani. Mi pa pravimo, da so vsa isterska mesta vsaj za 100 let nazaj, in da so naši rovtarji pravi »dohtarji« v primeri s koparskim, piranskem, rovinjskem ljudstvom. Goriške novosti. Politično društvo »Sloga« v Gorici bode imelo v pou-delek, 23. avgusta svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu bodo mej drugem te le prevažne zadeve: Petecije in sicer; za materni kot učni jezik v ljudskih in srednjih šolah na Goriškem ; za posebno c. k. okrajno sodnijo v Gorici za okolico goriško; za zravnjenje in popravo državne ceste iz Gorice v Ajdovščino, začenši g klancem na Ajševici, za deželno hiralnico ; da bi država prevzela sifilitične bolnike na svoje stroške; za ustanovo deželnega Šolskega zalog a ; proti povišanju šolnine na drž. sred. Šolah. Pogovor v zadevi c. k. kme tijske družbe. Gotovo lep programi — Maturo delalo je na c. k. gimnaziji v Gorici 22 dijakov. Izmed teh odtegnila sta 8e med izpitom 2, za eno leto so padli 3, za dva mesec tudi 3, ostalih 14 naredilo je izpit z dobrim vspehom, namreč: Bagatelj Ivan, Blumberg Henrik (privatist;, Cesciutti Viktor, Dolfichein Gvidon, Ferjančič Franc, pl. Herzteld Maks, Luzzatto Viktor, Ma-ntcor pl. Freiecke Silvij, Morpurgo Gvidon, Pinaučig Peter, Povsič Anton, Primos Izidor, Stubel Filip, Visintln Jurij. —- Ć. gosp. Andrej Pavletič, vodja deželne glu-honemnice v Gorici, umrl je 2. avgusta in je bil pokopan na dežeine stroške 3. avg. z veliko svečanostjo. Bil je pravi oče nesrečnih gluhonemih. R. I. P. — Dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Tolminu, poročil su je 4 t. m. v Solkanu z gospodično Marijo LenasBi-jevo. S 1. novembrom preseli Be g. odvetnik v Gorico. Nadejali smo se, da ta gospod pride v Trst, pa ne bo nič. Na postaji v $t. Petru so začeli zdaj popotnike opazovati In kaditi. Nastavljen je tam nalašč v ta namen Zdravnik. Kolera v Istri In na Goriškem. V Ricrnanjih je bilo v zadujih treb dtieh le 9 slučajev kolere. Zdravstveno stanje se |e tam uže nekoliko zboljšalo., odkar so trije delale« odpravili. Vendar pa se po drugih kraj h Istre kolera še precej močno šlii. Nekateri »lučaji kolore so se pojavili v Zadki, občina Veprinac, potem v Rortah in v Bernovcu. Najhujše razsaja kolera v SoČergi, kder je bilo do včeraj uŽe 26 slučajev in v Plominu, kder jih je zbolelo uže 12 za kolero. — Na Goriškem eta znana dosedaj le dva slučaja kolere in sicer jeden v Gradu in jeden v Komnu.V Gradu j« bilo mnogo tujcev, ki so se tam kopali, pa so vsled le enega slučaja kolere vsi zbežali, tudi dunajski otroci so odšli. liolera na Reki. Z R^kesepiše 5.t. m. v neki tržaški časnik: Danes je tretji dan, da ni nobeden za kolero zbolel, in zdi se, da nas je ta pošast zapustila. Gosp. baron dr. Jaromir Mumly, pero-vodja dunajske družne za otetje zrenja, biva od včeraj zjutraj mej nami, našel je zdravstvene, naredbe izvrstne ter pohvalil tudi praktično napravo v bolnišnici, otdelku za kolero kakor mi je baron Munay rekel, meni on — če ne postane vreme posebno neugodno — da je kolere konec Od začetka epidemije do danes je zbolelo 130 osob za kolero, od teh 46 ozdravelo. 87 umrlo in 6 je Še bolnih. G. baron Mnndy, ki je bil nriča v štirih epidemijah na Francoskem, Turškem, v Italiji i na Ruskem, odgovoril je na moje prašanje, zakaj toliko osob umre, da je velik strah, ki je napal tukajšno prebivalstvo, mnogo k temu pripomogel. Ne smem zamolčali požrtvovalnosti našega mnogozaslužnega župana Ciotte. Vsak dan dvakrat je obiskal vse za kolero bolne, ki so bili v bolnišnici ali pa doma zdravljeni, tolažil jih je, vpraševal za njihove želje, ter je delil, kakor za gotovo vem, denar Iz lastnega premoženja ubogim bolnikom, ali njib svojcem, za kar mu je vbo mesto hvaležno. — G. baron Munoy odpotuje jutri v Trat, da tam preišče zdravstvene naredbe. Kolera na Hrvatskem. V Beki je začela kolera pojemati, ali pojavila se je pa ta božja šiba v nekaterih vaseh hrvatskega Primorja. Kolera v Italiji. V Benetkah je bila Kolera uže popolnerna odlegla; ali te dni je zopet vsak dan po več ljudi zbolelo in umrlo za kolero. Sploh pa se po Beneškem na vse kraje Šili bolezen, tudi v najmanjših krajih jo imajo. Tudi srednja in južna Italija ni prosta kolere. Kranjnskl deželni šolski svet je sklenol prositi naučno minister-stvo, naj za Kranjsko ne poviša Šolnine za srednje šole. To bi bilo tudi za Primorsko potrebno. Svoji k svojim! Slavno občinstvo opozorujemo na oznanilo slovenske firme Ivan Pertot et Comp. v Ti slu, katero priporočamo našim domačinom po zgornjem reku, katerega se je treba držati v veliko korist naše stvari v Trstu. Razglas. Na dvorazredni slovenski privatni dekliški Šoli v Gorici razpisana je služba učiteljice voditeljice z letno plačo 400 gld. in z odškodnino 50 gld. za stanovanje ter služba učiteljice z letno plačo 300 gld. in z odškodnino za stanovanje 50 gld. Prošnje naj se oddajo do 28. avgusta t. 1. po c. kr. okrajnih šolskih svetih pred-sedniŠtvu narodnega političnega društva »Sloga« (dr. J. vitezu Tonkliju, via Ascoli 1) v Gorici, ako je prosilka v službi, Bicer pa neposredno. Dokazati se mora sposobnost poučevati v slovenskemu jeziku z navadnimi spričevali. Službi se oddaste s početka začasno za eno leto. V Gorici, 5. avgusta 1886. Odbor društva »Sbgao. Prvi bosnlškl jurist. V zadnjih dneh je prvi bosuiški student na dunajskem vseučilišči opravil državne preskušnje. Imenuje se Bogdan Zurunič. doma je iz starega Majdana blizu Banjaluke; gimnazijo je izvršil v Novem Sa>iu in Karlo-vicah in bil stipendist patrijarha Angje-liča. Državni vojni minister Kallay mu je podaril deset cekinov v priznanje ter ga potem sprejel v poseben pogovor. Mesto brez žen in deklet. Će se ozreš 8 kupole ruskega mesta Kijahta proti jugu, vidiš prvo kitajsko mesto na Širokej pe-ščenej in s travo prerastlej ravnini, obzor ti meje mongolski griči. To mesto se imenuje Mai-ma-čin, to se pravi: »kupovati in prodajati« In hoče toliko reči, kakor »trgovišče«. Ima le 3000 duš, samih moških, ni ene ženske ni tuk j, ni enega otroka. Vendar niso vsi tukaj živeči Kitajci Bamci, mnogo jih je, ki imajo ženo in otroke na pravem Kitajskem. Ali kitajska vlada je prepovedala stanovanje žj-uam v Mai-ma-činu, tako blizu nravogo-nobne ruske meje. Kitajci stanujejo le zarad trgovine v tem mestu in Be Imajo smatrati le za goste, tu II če dvajset ali petdeset let tam prebivajo in hiše zidajo. Zato mora prebivalec Mai-ma Čina, Če boče ženo in otroke obiskati, popotovati cel mesec »koz puščavo na velbludovem sedlu, in enako se zopet vrnoti. Koliko ie Židov na svetu. Letno poročilo židov«kit» arhivov za svetovno leto 5047 (1880-1887) našteva Židov 6300.000, Na Evropo jih pride 5.400.000; razdele se tako: Nemško 662 000, Francosko 63.000, Avstro-Ojjersko 1.644.000, (vG .licijl U88.U00), Laško 40.1)00, Nizoaemsko 82.000, Belgija 3.000, Rumuuija 263.000, Rusija 2.552.000, (ua Poljskem 768.000). Turčija 105.000. V Aziji je nekaj ćez 300.000 Židov, oi teh jih živi v aziatski Turči|i 195.000, (v Palestini 25.000). V Afriki j* Židov 350.000, izmed Uh jih je 200.000 v Abesiniji, 60 OHO v Maroki, 55.000 v Tunlzu, 250,000 se jih je na6el lo v Ameriki. Prlmen ma toraj največ Židov živi na Poljskem. Preveč jih je sploh v Evropi, in ker nočeje židje v Ameriko, je to zmmenije, da je v Kvropi • gšeft« veliko boljši in da smo Evropci veliko za Amerikanci. Kako Pariz rase ? Ko se je koncem leta 1875. pri popisu par žkega prebivalstva pokazalo znatno pomanišanje od 52.541 duš napram prejšnjemu letu, so doitri germanski sos»leiu, da se čudi, kader vidi, kako 1 ju nje lonce kupovaje ob nje trkajo, da viiHjo, kakšen glas imajo. Kadar se pa ženijo, gledajo preradi le na žensko lepoto, a čemur navadno slabo opravijo, kajti lonec, kader ni reč za rabo, proč se vize, a ženo treba )e ob iržati do smrti. Lepo lice h tro zgine Lepa duša pa ne mine. « » » V Pragi pride na plesu k nekej gospo-dičini mlad gospodek, ki jo nežnim glasom zaprosi: »Diirfie ich um einen Tariz bilten« ? — A ona mu reče: »Kaj vi, gospodine, ne znate češki« ? — Znam ali nečem govoriti »se Brnelo« odreže«. — »Tudi jaz znam plesati, pa nečem* I odvrne vrla Čehinja. Družabnikom ln družabnl-cam del. podpornega društva V Trsau. Predragi družabniki in dru-žabnice ! Na Dunaju je sestavilo vefi najimenitnejših in najslavnejših gospodov odbor, kateremu na čelu je sam slavni naš vojskovodja, nadvojvoda Albreht. — Ta odbor ima namen, na nabira denar, s katerim se bode na Dunaji postavii spominek slavnemu vojskovodju rajneemu feld-maršalu Radetzky-ju. Poživljajoč se na dotični razglas v listu »Edinost« in računajoč na Vaše rodoljubje ter na ponos tistih naših udov, ki so še imeli čast služiti pod poveljstvom rajneega Radetzky-jaf tega najpopularnejšega vojskovodja naše slavne vojske, prosimo Vas, da tudi Vi po svojej moči darujete v ta namen. — Ni treba dosti, ves svet ve, da mej nami ni posebnih bogatašov, tudi borni krajcar bo dobro došel in z veseljem sprejet, ker tu gre pred vsem za rodoljubno srce; kar se pa tiče rodoljubja, naše društvo ne more in ne sme nikdar zaostati. Zatorej, čestiti družabniki in druž.ib-nice, darujte vsi, če tudi le novčič, ker Vaša radodarnost v tak namen bode našemu društvu v veliko čaŠt. Darovi se bodo priobčili v listu »Edinost« in kesneje tudi v uradnem listu tržaškem iu dunajskem. Trst, 1. avgusta 1880. V imenu odbora : Predsednik: Tajnik: V. D ol e n c. J. R e s m a n. Gospodarske injptt stvari FilantropiČno - delavsko-stavbarsko društvo za Trst. II. Uprava omenjenega društva bi bila prav lebk i. Ker bi bilo treba denar, kolikor ga pride vsaki dan, precej naložiti pri kakej prvej banki, recimo pri kreditnem zavodu, ne bi bilo treba niti posebne ga-raneje od strani denarnifiarja, k večemu, da bi dal kavcije 1000 gld., ker da bi tudi druStvo imelo2000 uuov, bil bi dnevni dohodek k večemu 500 gld. Kar bi odbor denara potreboval za htavbe. bi mogel p> oti vsak teden pri seji odkazovati iu nakazovati pri kreditnem zavodu, tako ne bi imel direktnega posla z denarom, kateri bi ob enem tudi obresti nosil. Važno prašanje je volitev odbora, kateri bi moral to stvar v roke vzeti in brezplačno poslovati. Žrtvovati bi se morali v ta namen nekateri prvi trgovci v EDINOST Trst«, pa tudi rokodelca in delalca ne hi smelo manjkati pri vodstvu. Zadosti bi bil o 8—10 odbornikov. Ti odborniki bi mogli biti vzeti iz tukaj živečih narodnosti iu Statuti bi morali biti v dveh, ali celo treh jezicib sestavljeni, ker ozirati se je tudi treba na slovenskega delalca, ki jemejsvoiimi vrstniki v večini. Oibor hi raoraJ voliti predsednika, podpredsednika, tajnika, denarni-čarja. kontrolorji itd. Odbor bi moral imeti sejo vsak teden. Potrenovalo pa bi za začetek vsaj enega stal -nega uradnika, katerih bi moralo biti s časoma več. Društvo bi moralo biti vsem narodnostim enakopravno In uradovati bi torej moralo v dveh, ali celo treh jezikih. Vpiav zarad tega pa ni misliti, da bi mogli v tem društvu zastopani biti Italijani skrajne stranke, ampak morali bi biti za celo društvo sami dobri Avstrijci, kateri spoštujejo vse v Avstriji živeče narode. V uže obstoječih patrijotičoih italijanskih podpornih društvih bi se morda našii najboljši elementi za osnovo tacega skupnega stavbenega društva, zatoraj bi snova-telji tam morali najprej potrkati. Kar se tiče naših okoličanov bilo bi tako društvo tudi njim v veliko korist, ker illanje hiš bi biti oni v prvej vrsti poklicani in bi torej imeli še precej lep zaslužek ; ali tudi udje društva bi lehko postali, kar bi jim bilo le v korist. Želeti je torej, da se društvo prej ko prej osnuje In da se dobi zadosti pametnih in požrtvovalnih patrijotov, kateri bi se temu podjetju vsaj nekoliko posvetili. Trino porodilo. Kava — dobro obrajtana; cene jako trdne. Prodalo se je 600 vreč Rio po f.SvJ do f. 63, 700 vreč Santos po f. 54 do f. 64, 500 vreč S. Domingo po f. 55 Moka stane f. 115 do 120, Portorico f. 90 do f. 110 Java Mal. f. 62 do f. 63, Gevlon plan! f. 80 do f. 130. V Sladkor. — Ker blago močno ponujajo, so cene za pol goldinarja niže postale. Sladkor v kosih plačuje se tukaj po f. 19 Sadje — malo obrajtano. — Pome-ranče f. 6 do f. ll, limoni f. 3 do f. 12, mandlji f. 77 do f. 83, rožiči novi f. 9, fige v vencih letošnji pridelek f. 20, opaSa stara f. 21 do f. 22, nova f. 35 do 37, Sultanina nova f. 33 do f. 34. Došlo je uže novo sadje, ki je lepo in vtegne postati v kratkem veliko ceneje. Olje — cene se še precej vzdržujejo. Namizno ol.ie stane f. 60 do f. 70, jedilno f. 36 do f. 42, bombažno f. 26 do f. 27. Petrolje — amerikansko f. 0.—, rusko f. 8.25. ' DomaČi pridelki — fižol navadni ru-deči f. 8.75 do f. 9-—, bobinec f. 10, koks I. 11.50, maslo dobro naravno Štajersko in kranjsko f. 84 do f. 91. Žito — slabo obrajtano, cene so le nominalne. Pšenica banaška f. 9, koruza Galac, Ibrajla f. 6.25, rž ruska f. 7, oves hrvatski f. 6,75. Les — malo obrajtan. Deske colarce, navadne kranjske f. 40 do f. 45, škurete kranjske f. 44 do f. 48. Seno — še precej Iskano. Dobro konjsko Rtane novo f. 1.40 do f. 1.70. 8taro f. 2.20 do f, 2.40. Borano porodilo. K ljubu neznatnim transakcijam na bor6l, so kurzi skoro vsib papirjev jako trdni z najboljšo tendenco, ker so došla ugodna poročila iz inostranskega In je skoro gotovo, da angleška banka ptviša diskont. DuD«J«lf* Bor«* dne 6. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 90 kr Enotni drž. dolg v srebru 86 • 55 » Zlata renta......121 » 20 » 59/, avst. renta .... 102 • 25 • Delnice narodne banke . . 870 ■ — » Kreditne de'^'ce .... 280 » 70 • London 10 lir steriin . . 126 . 20 » Napoleon....... 10 » 01 > G. kr. cekini Kr. državnih mark . 5 61 94 85 495 3—1 Razp is natečaja. Za učiteljske službe III. vrste na ljudskih Šolah in Svetmarji (Monte) in morebit v Marezigah se slovenskim učnim jezikom. S temi službami sdruženi so dohodki ustanovljeni v zakonu 3. novembra 1874. in 10. decembra 1878. Prosilci naj uložijo svoje prošnje potem predpostavljenih oblasti v roku 4 tednov podpisanemu. C. kr. okrajni šolski svet. U Kopru do 30, julija 1886. Vsaie bolezni sicer ne morejo popolnoma ozdraveli, ali, ako se jih točno zanživa, pomagajo vpdno Brno (Moravska). Vaše blagorodje! Izrekajoč Vainiskreno zahvalo za •lopoalane ml pile lekarničaja R. Brandt-a, ne morem si kaj, da ne bi Izpovedal, da so te Švicarske krogljice izvrstno sredstvo proti zapeki in glavobolom, ki od nje prihajajo, kakor tudi proti pomanjkanja apetita. Jaz sem dolgo časa bolehal za teh bollb, užival sem raznovrstna čistilna zdravila, vendar te so mi pomagale samo začasno. stara bolečina pi se je ponavila po 2 ali 3 dnevih. Z veseljem moram izreči, da sem po zauživanju Vaših švicarskih kroglic prejŠujo telesno svežost zadobil. Jaz bodem vedno in vsakemu živo priporočal Vafio Švicarski krogljlc«, ki 8« udo-bivajo po 70 kr. šatuljica po lekarnah, ker prepričal Hem se ugodnega vspeha. Vašemu Blagorodju popolnoma udani Aug. Mi-kulik. Najboljši papir eicparetke 20—36 je pristni LE HOUBLON fraoc. falirikal Cawlejev in Henrjev ? Parizu Svari te pred ponarejanjem. _ , gorko prepornSaJo gospodje drl, J. J. Pohl. K. Lutlvlg, K. Lippmann Ta papir Irl. J. J. Pc profesorji kemije na dunajdk. vaeuUilifiCu, i 7° radi njegove naj bolj 8s kakovosti, radi nje-gova Čistoč« in zato. ker v nJem ni nikake druge zdravju Škodljive tvarine.J ^f 500 fEUlLLEJ> IT777®. NIT L- C»TrI7f!tv PARI I. *e°L* r***/C*MT*. Fac-SImlle de l'Etlguette 17 Rh B»ruyir i MIS Pnffhvifni nauki In molitev © I Mil kl jih mora znati kdor hoče prejeti sv. bfrmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In s*. zakon, zove ne mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Piunione Adriatica di Sicurti v Trsili Zavaruje proti požarom, provozu po sil-hem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica In reierva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000- Reservni fond o