St. 59. V (iorici, v torek dne 24. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek innobotoob 11. uri predpoldne zam«stoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena la dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeniaii ali v Gorici na dorn pošiljan cololetiio 8 K, polletno 4 Kin detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekalisöu po 8 vin. GORICA (Veeerno Izdanje.) Urednistvo in upraynistvo se nahajata v računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 14r vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 1U vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). ütisi s pruep zadruznega shoda. (Dalje.) Ako ni posojilnišlvo naše samo na eebi v veliki večini čisto poljedelskega značaja, moremo to Se manje pripisati ostalema, nedenarnemu slovenskemu za- drnžništvu. Čisto poljedeleki značej imajo one goepodarske zadruge, ki se pečajo bodisi z nabavo „poljedelskih14 potreb- ščin, ali pa s prodajo poljedelskih pri- delkov in izdelkov. Zadrug, ki bi se pečale samo z nakupom poljedelskih potrebščin, nimamo. Prvič, ker so po raznih deželah že proste stanovske or- ganizacije (kmetijske družbe), ki so se že prej pečale s tem in tako ovirale pojav takovretnih zadrag. Drogie-, ker je spojena sknpna nabava deloma z drngim poslovanjem denarnih in nedenarnih zadrng. Na Kranjskem se pečajo z na- bavo konsnmna, kmetijska in gospodarska društva ; na Goriškem pa po večini po- . sojilnice. Kjer ni mnogo zadruzniäkega smisla in zanimanja v Jjudstvu in kjer ni zadostnega šl.evila npravnikov na razpolago, ne kaže nstanavljati posebnih naknpnih zadrug, nego je bolje, da se, previdno in potrebara razmerno, priklopi to poslovanjsko panogo že obstoječemu posojilništvu. Tako delajo v Sle/;iji po prizadevanju dr. E. Türk-a, predsednika tamošnje zadražne zveze; tako pripo- roča vladni program za povspeševanje poljedelskega zadružništva, ko pravi : „Sploäno ne kaže, da bi se za sknpno nabavo ustanavljale posebne zadruge. Bolje je, da prevzamejo kreditne za- druge, kakor se to v nekaterih deželah deloma že godi, zadružno nabavo poljedelskih potrebščin, kakor gnojilk, krmil, semen, poljedelskih strojev itd., ker omogočuje taka poslovna stroka, da se veliko prihrani pri napravnih stroskih poljedelskega obrata, in ker slnži kot izdatno varstvo proti blagov- nemu oderuštvu in daje garancijo za nakup dobrih in pristnih vrst blaga". Bolje so pri nas zastopane pro- dajne zadruge. Imamo namreč 62 mle karskih zadrug, 1 žitno skladiščno, 9 bikorejskih, 1 zeljarsko in 1 hmeljarsko zadrogo. Največ mlekarnic ima Kranjska (37), sledijo ji Primorska (21), Stajerska (3), najmanj pa jih ima Koroška (1). Mlekarske zadrnge so za gorati del naše domovine najvpčje važnosti. Zato bode treaa obraeati na-nje veliko pozornost. Treba bo spopolniti jih v tehničnem oziru, priskrbeti jim atrokovno izobraže- nega peraonala, pa tadi centralizirati prodajo mlekarskih izdelkov. V tehničnem izobraževanju nam bodo koristile mnogo mlekarske sole, ki se snujejo v goratem delu kranjskc in primorske dežele. Z veseljem je pozdraviti korak, katereg» so storile v (em oziru ljubljau»ka ni celjska zveza, ko so imenovale za pri- družene zadrage poleg navadnih rcvi- zorjev še strokovno izobraženega mle- karskega preglednika. Njihovemu vzgledu naj bi le sledile še druge zveze, ki imajo opravila z mlekarskimi zadrugami. Žalostno dejstvo je, da so danes mlekarnice glede prodaje svojih izdelkov pripuščene same sebi, vsled tega tudi iz- postavljene več ali manj neizogibnim posledicam mejsebojne konkurence in lzrabljevanju od strani odjemnikov-trgov- cev. Ako pomislimo, da prebivamo Slo- venci danes ob dveh velikih železniških progah, katere obe imajo svoj konec v velikem mestu Trst, bi-li ne kazalo cen- tralizirati celotno prodajo mleka, masla in sira v eno veliko osrednjo mlekarsko centralo v Trstu, po vzgledu nižjeavstrij- ske zadružne mlekarne na Dunaju? Ako bi vse slovenske zveze, in posredno pri- družene jim zadruge postopale skupno v tem vprašanju, mislimo, dp. bi se dalo mnogo doseči, navzlic velikim investicij- skim 8troškom, kateri bi se morali vpo- rabiti v ta namen. Zitna skladišča drugod sicer lepo napredujejo, za naše razmere pa niso. Edina zadruga te vrste, katero imamo v Sinčivasi na Koroäkem, se vedno bori za svoj obstanek, in le spretnemu in požrtvovalnemu vodstvu župnika V. Pod- gorca se je zahvaliti, da sploh tako lepo in v redu posluje. Eletarskih in vinarskih zadrug imamo 7, in sicer 1 na KranJ9kem, 1 na Štajerskem in o na Primorskem. Sicer J je na Primorskem precejšnje število ! konsumnih zadrug, ki se pečajo skoraj I izključno le z vnovčenjem vinskih pri- delkov svojih članov. Dve zadrugi so zelo važni in poslujejo res kakor gre, j namreč kletarsko društvo v Novemmestu j pod spretnim vodstvom in vplivom po- i tovalnega učitelja B. Skalicky-ja in vi- | narska zadruga v Gorici pod vodstvom ravnatelja kmetijske sole, V. Dominkota. Poslednja je za vinorodne razmere naše J ožje goriške domovine zelo važna, in le ; želeti bi bilo, da reši vsaj del obširnega programa, katerega si je postavila ob ustanovitvi. (Dalje pride.) Slovenshi abiturijentje! Prosti spon srednješolske vzgoje ste na tem, da boste zazibani v rahlo, a polzko naročje svobodnega akademič- nega življenja. Vodstva se vam noče več, a treba vam je prijateljstva, treba merila in opore v akademičnega življe- nja nevarnem vihranju. Blagor onemu, ki si je pridobil in utrdil prava načela, blagor ma, kateri stopa s trdnimi nazori in trezno sodbo po akademičnih tleh, ker ja8no ima začrtano pot in izpolnil bo nade, ki jih stavi nanj zatirano Slo- venstvo V tem smiiiu vzgajati visoko- šolsko dijaštvo v značajne delavce med milim nam narodom, mora biti namen resnim akademičnim društvom. Slovenska so akademična društva, ki vas zovejo v svojo sredo in vendar trojna: loči jih stališče vere, najbolj mogočnega faktorja v prosvetni zgodo- vini narodov. Jasen odgovor v tem oziru je pogoj jaBno zarisanemu pro- \ gramu. Zanikanje krščanskih načel in boj, neizprosen, največ oseben njihovim za- stopnikom je vrhovni princip liberalne struje. Komur je vera fr*za, nasprotu- joča dostojnosti modernega človeka, ta bo našel v tem okrožju torišče svojemu stremljenju, bil bi boj proti svoji verni materi. I llinavščina znači radikalno strnjo: pod pretvezo, abiturijent äe nima sve- tovnega nazora, in z brezmiselno trdi- [ tvijo, da je vera v njih organizaciji le ; stvar posameznika, love v svoje mreže \ tudi one, ki se še niso odtujili čuvstvo- | vanju vernega slovenskega naroda. Oboji i ! rujejo proti temelju, na katerem stoječ ! zre naš narod nadepolno v bodočnost; | njih delo je negativno in destruktivno, nakar mora nastati osodna praznota, ker nimajo ničesar dati, kar bi utešilo glo- boko dušo našega rodn. I Naše geslo „Na delo krščansko za j sloven8ki narod !u je naš program. Od- ločno povdarjamo svoje katoliško pre- pričanje. Vsako delovanje mora sloneti na principu, ki enotno določa smer. Tak v praksi življenja in z^odovine edini prineip je katoliäki, ki je temelj našema smotrenju. Na ä e globoko prepri- čanj e je, da obdrži slovenski narod svojo osebnost napram navalom tujih sovragovle, ako stoji trdno nastališču katoli- cizma ter po teh načelih ura- vna svoje nravno življenje, kijepogojduševnemu in gmot- nemu napredku. Ne dajto se mo- titi motnemu sijaju modernega nazora ki je zmes nasprotujočih si naziranj, enoten le po odporu proti katolicizmu, ki prebija vekove in so ran v zasmeh duhovi, katerim regignacija gubanči čelo. Sedanja doba je doba dela. Kdor razumeva ta pogoj obstoja v času soci- jalnih prevratov, tega osebnost bo trdno zvezana z narodovo, drugi bodo odpali. Zato velja vzgoja v „Danici" pripravi I za delo, vztrajno in samozavestno. V to ; služi znanstveno in socijalno medsebojno delo v društvu. Naše delo velja obstoju in izpol- njenju drugega nam naroda. V naših načelih je katolicizem bistveno združen z delom in narodnostjo; kdor ruši to zvezo, ravna ali zlobno ali iz nevednosti. I Komnr vzbujajo očitanja dvom, pridi in poglej ! Kdor radi njih zavrže načela, kaže nemoško voljo in nerazsodnost. | Pri nas dobite počitka od napor- | nega dela, ker društvo goji tudi dru- 1 žabnost. f Vsem, ki jim geslo „na delo kr- ' sdansko!" ne vzbuja moderne vesti, ki imajo pogum, javno in jasno priznati kot zast»reli razvpiti, a večni krščanski svetovni nazor, vsem, katerim bije srce narodnega navdušenja, kličemo ; „Da se 8nidemo kot bratje!" Za odbor slov. kat. akad. društva „Danica:" phl. Mirko Božič phl. Izidor Modic predaednik. tajnik. LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje in konec). No „svaka sila do vremena", pra- vijo bratje Ilrvatje in „ogni bel ballo stufa" trde Italijani. Eksperiment teh dveh izrekov se je pojavil in posrečil tudi na Konfuzlju. Mož je tarnal in javkal dobri dve nri, toda slednjič ga je obvladal spanec in zaspal je trdno in dobro. Ko se je zopet zbudil, je bilo solnce že visoko na nebu, in njegovi žarki so svetili Konsuzlju naravnost v obraz. Sprva se Konsuzelj niti ni mogel zavesti, kje je prav za prav. Čndeč se si je ogledoval svojo naj- novejšo posteljo. „Ecco il ubriacone, ubriacone", so se smejali in pravili ljadje, ki so priha- jali in odhajali mimo njega. To ga je streznilo in spomnilo na nezgodo, ki ga je doletela prejšnji večer. In zopet se je Konsuzlju nakremžil obraz, in zopet je pričel milo jokati. Slednjič vstane in se odpravi nazaj v Padovo, ovadit in eporočit policiji, kaj se mu je pripetilo. Tam so vse natanko in „akurat" p opisali in zapisali, kakor je Konfuzelj poročal, potem so mu pa Bvetovali, naj počaka nekaj dni v mestu, češ, morda se dotični ljadje dobe in ž njimi tudi kolo; Skoda, da ne ve, kako se pišejo in od i kod so, so pomilovali gospodje policaji nesrečnega Konsuzlja... Obljubili so mu, da takoj obveste brzojavnim pötom vso policiJ8ko in orožniško črto od Padove do Treviža. Konsuzelj pa se je nastanil zopet v tisti gostilni, kjer je prejšnji večer pil äe tako brezskrbno in bil tako srečen. Skrbno je pazil in popraäeval po onih branjevkah in po onem nezvestem vozniku, toda zaman ; nihče mu ni vedel odgovora, nobeden ga ni hotel poznati niti se spomniti, da bi ga bil kedaj videl. Na policijo je hodil popraševat vsak hip, ali je že ka; prišlo, a odgovorili so mu vedno enako, namreč — nič. Slednjič so se ga celo naveličali in mu veleli naj jih vender vsak trenotek ne nadleguje, ampak naj počaka nekoliko dni, oziroma naj jim da svoj naslov, da ga sami ob- veste, kadar in če kaj zvedo. „Oh, rad" je povzel Konfazelj v hudih stiskah „samo lepo vas prosim obveBtite me takoj". In čakal je, čakal celih šest dni.. V tem času bi si bil lahko do dobrega nagledal vse mesto z vsemi njegörvimi imenitno8tmi vred; toda kaj bo sirota gledal, saj ga ni nič zanimalo, ker mu ni rojilo drugega po glavi kakor samo j kolo, in kaj poreče njegova boljša po- ; lovica, ako pride domov brez kolesa in še tako pozno. „Da moram biti ravno jaz tako ne- srečen",je zdihoval neprenehoma v gla- 8ovitem botaničnem vrtu, kjer je posedal 8koro cele dneve. No, poleg V8eh smol in nezgod, se je navalila in prišla nadenj še ena najhujša. Konsuzelj je namreč opazil šestega dne o poldne pri kosilu, da se mu je mošnjiček hudo skrčil; to bi bil sicer lahko storil že poprej, ali vedne ne- prijetnosti in vecne sitnosti so tako otrpnele njegov razum, da je čisto pozabil na to glavno nalogo za vsakega potovalca. „Moj Bog", je dejal, „kaj bo pa sedaj, ako ne dobim kolesa nazaj in če ne bom imel denara za vlak".... In stresla je ubogega Konfazlja mrzlica, ko se je tega domislil. Ni ma bilo več obstanka pri mizi, ampak nekaj instinktivnega ga je dvignilo na noge in gnalo naravnost na poetajo kjer je mehanično vprašal, ne da bi se bil na to niti kaj pripravil ali vsaj po- mislil, kako bo govoril, koliko stane listek tretjega razreda — seveda — do Kormina. Ko so mu povedali, je zdirjal kakor besen naravnost na policijo povpraäat, ali so že kaj zvedeli o njegovem kolesu. „Lahko si mislite, da nič", mu je odgovoril nek komisar ne baš prijazao, „saj srao vam povedali, da vam že sami naznanimo, kadar bo kaj*'. Je že tako, kogar usoda preganja, ne neha tako dolgo, dokler ga ne ubije", je zajokal Konfuzelj, poslovivši se od moža postave. „Ni druge, kakor da se odpravim s prvim vlakom, Co ne" več si ni mogel rnisliti, ker mu je vdušil jok ves srčni in možganski Organizern. Pa kaj bi mu ga ne! ako človekn postavijo v italijanskem mestu Padova tako ceno za listek tretjega razreda v poštnom vlaku do Kormina, da mu ne ostanejo več kot tri krone av. velj., ako si ga kupi in če ima potem od Kormina, do doma so eel dan hoda, kdo bi se ne zjokal!? In kupil si je listek Konsuzeljy plačal ga je naravnost do Kormina; in v žepu so mu ostale samo še tri svitle kronice ; po telesu in na duši pa je bi. Dopisi. S Tolmlnskega. — V ätev. z dne 17. jul. t. 1. bodril nas je Vaä cenjeni list doslovno tako-le: „Vsi nagovori na- šega dnhovenstva, naših županov in drngih zastopnikov, ki bodo predstavljeni nadvojvodu Frana Ferdinandu, ki nado- mestuje pri ti priliki samega cesarja, naj bodo izkljnčno le slovenski". — To bodrilo je bilo vseskozi opravičeno in edino pravo; a kako naj bi se bili ravnali po tern mi tolminski Slovenci, ko so dobili naäi povabljenci k vspre- jemu od c. kr. okr. glavarstva v Tolminn v svojih povabilih sledečo izrecno pre- poved: „. . . . in opomnim (glavar), da nagovori, kakor tndi izro- čitev prošenj, peticij itd. ni do- pušč e n o ?w Dopuščeni so bili nagovori na Kranjskem, dopuščeni v goriškem gla- varstvn, v čisto slovenskem jjtolminskem glavarstvu pa ne ! Prosimo, naj se nam pojasni, kdo je tega kriv; potem bodemo govorili in pisali dalje. Pantar. Od sv. Lucije. — Dolgopričakovana železnica je — stekla. Mnogo se je go- vorilo o pripravah za otvoritev, dosti črnila se je potrosilo radi uradnih in neuradnih dopisov, §e več jeze in nepo- trebnega razburjenja pa so naredili iz- vestni krogi med Ijadstvom in to brez povoda. — Pač skrbni so ti krogi, skrbni, ko treba — zatajiti Slovence. 19. julij je začel pri sv„ Luciji z nesrečo. — Za okras nekjh slavolo- kov je vzelo podjetništvo nekaj Crno- gorcev v delo, da nabirajo bräljana, ki bogato rase ob bregu zelene Idrijce. — Mlad komaj 15-leten dečko, blaga duša je bil tndi v to določen. Drzen in vesel kakor je bil vedno, se spravi na hrast ob roba Idrijce, ali veja se mn zlomi in on pade v črez 40 metrov pod njim te- kočo Idrijco. Bil je na mestu mrtev. — Čmogorci so „n a r i c a 1 iM tri dni in tri noči za blagim Gjorgjem, a najbolj potrti oče, kateri je zgubil v svojem sinn sta- rostno oporo, Ta žalostni dogodek je slabo vpli- val na razpoloženje domačinor. Niti na visoka drevesa jih nisi mogel spraviti, da razobesijo zastave. Še le popoldne, ko se je bližal čas prihoda vlaka — so se ljudje nekako pomirili. Radovednih gledalcev se je mnogo nabralo. Na Stopcu in na nasprotni bre- žini je bil človek pri öloveku kakor sar- dele. — A na kolodvor so bili pripuščeni razni občinski zastopi z župani na čela, aradništvo, vojaätvo,duhoväcin8, in razna društva kot gosilci iz Tolmina, pevsko in tamb. društvo „Soča" pri sv. Lnciji itd. Lepo je bilo videti to morje slovenskih potrt, strt do smrti. Na kolo se ni npali več niti misliti; ko se je pa sponmil na dom, ga je nekaj kar zvilo.... Vlak je drvil z vso naglostjo proti Avstriji; že je pretekel Videm, in kmalu je sprevodnik zaklical Kormin. Dan se je nagibal k večeru. „Kaj naj storim", je pomislil Kon- fuzelj, „večerjati bi sicer bilo treba, toda če bom kaj jedel, zapravim vse, kar mi je še estalo. Bolje, da si kupim listek in se popeljem še nekoliko postaj bližje proti domn, da ne bom tako dolgo hodil" In storil je tako, nekaj mu je to sicer pomagalo, a popolnoma ne, kajti hoditi je moral navzlic temu še skoro celo noč, da je prišel domov. Čim bolj se je bližal svojemu domu in svoji dragi, tembolj ma je zastajal korak. Jntro se je že svitalo, in eova je zaskovikala v bližnjem logn zadnji nočni pozdrav, ko je Konfuzelj prestopil domači prag. — Ženi pa je bil notar povedal, da je Koni'azelj sam pregovoril ranjkega strica za tisto mašo v Benetkah ; in Konfnzelj je prišel domov, brez denara, z drugimi hlačami; lačen in brez kolesa. Sosedje so si šepetali in kimali z glavami velike skrivnosti, Ronfazlja pa ni bilo osem dni iz hiše...... trobojnic, ki se je zibalo sem ter tjaliki besnečim valovom, odbijajoč tuji naval. Ni nas straäila afrikanska vročina, tndi neznosna žeja nam ni mogla nbiti za- nimanja za slavnost. Slednjič se vendar pripelje vlak iz Trsta s princem Hohenlohom, kateremu se predstavijo razni zastopi. Princ je vsprejel z prirojeno mn fineso poklone, in potem obrnil svojo pozornost raznira dostojanstvenikom. Med tern pride otvoritveni vlak ozaljšan z zelenjem. — Š^Iaka mladina, kateri je bilo pač zelo aeprilično stati na solnca in trpeti veliko žejo, je zapela ceBar8ko pesem. Nadvojvoda stopi iz vlaka in med živahnimi „živio" klici se poda k raznim zastopnikom, izmed ka- terih je spolnil svojo narodno dolžnost v polnem obsegn župnik od Sir. Luoije, ki I je nagovoril nadvojvodo — slovensk i Bilo komn drago ali ne — to je edino prav! Nadvojvoda se je prilično dolgo vstavil pri posameznih osebah. zlaati pri gosp. bar. Winklerju, itd. potem pastopil v dvorni vlak med gromovilimi „živio" klici in se odpeljal proti Kanalu. Po tern oficijelnem delu alavnosti so se zdražili tolminski pevci s pevskim društvom „Soča" pri sv. Luciji in so sknpno zapeli pred peronom Volaričev: „Slovenski svet, ti si krasan" lepo in ubrano, kar je izzvalo živahen aplavz. (Tolminsko glavarstvo je skrbelo, da se ni smelo prej peti). Nato so se društva uvrstila drago za dragim in odkorakala na čelu tol- minskih ognjegascev na trg k sv. Liciji. — Ta so spet zapeli zdraženi pevci „Slo- venski svet" in se razšli po gO3tilnah krotiti neukročeno žejo. Saksid, 22. julija 1906 — Poto- vanja prestolonaslednika zdaj ob odprtji železnice Bohinj-Trst je bilo krasno. Pa nobena postaja ali vas ob ti železnici se ni tako skazala kakor Saksid, ki leži med postajama Prvačina in Rihenberg. Ko je äel dne 19. t. m. vlak iz Gorice v Trst mimo Saksida okoli 6. popoldan, je bil trojni slavolok narjen ob progi pod Saksidom, in sicer srednji obrnjen proti železnici z napisom: Živijo naš prestolo nasledni k ! in dva etranska v poäev, da se je lahko bralo : Pro- simo postajico S a ks id - Za lošč e I — Trama ljadstva, Saksidovcev in Za- loäcanov je bila tako-le vrejena : v prvi vrsti so stali veterani v civilni obleki s svojimi svetinjami na prsih ; njim na čelu stareäina France Saksida. Zad za to vrslo so stali možaki. Na levo od ten, pa v njih vrsti odrasli fantje in dalje šoleka mladina možkega spola. Tako ob desnici možakov najprej žene, mnogo njih z otrokom v naročjn, na to dekleta in po tern äolsfca mladina ženskega spola. Ko je vlak prišel, so vsi ti pozdravili preatolonaslednika z mogočnimi „živijo"- klici, ki so nehali, ko je vlak vže daleč odšel. Ker je bila ta trnraa zvedela, da se bo prestolonaslednik še tisto noč vrnil, so sklenili ne iti spat, temuč ga priča- kati in ma napraviti razsvetljavo in kres. In tako se je tudi zgodilo. Ko je vlak ob 2. ari in 10 minut tekel sem dol iz Rihenberga, smo Saksidovci prižgali tisoč in še več lučic, lepo število balončičev in kres. Od rihenberške strani dol je bil pogled impozanten, ganljiv, in vlak videvši kakor morje ognja pred seboj, se je začel vstavljati preden je stopil na železni most pred Saksidom. Zvedevši, da je vse varno, je sei vlak počasi dalje in je prišel pod Saksid v taki svetlobi lučic, balončičev in kresa, da bi bil lahko iglo na tleh našel. Vsa trama ljadstva pa je začela vpiti : Živijo, živijo brez konca, dnkler ni vlak äe zmirom počasi se pomikaje izginil v daljni temi. Tako slavnost kakor mi ni nihče na- pravil našemu prevzviäenemu prestolo- naslednikn, in ako bi cesarska hiäa ve- dela, kako ji je naše ljudstvo vdano, bi se čadila. V resnici kri in blago za cesarja žrtvovati je naše ljudstvo vselej pripravljeno. Pripomnim pa pri tern, da sta Saksid-Zaloäce prosila za postajico z enominutnim čakanjem osebnih vlakov ; pa žalibog, do zdaj še zastonj. En Saksidovec. Politiöni pregled. Volilna reforma. V eoboto je imel odsek za volilno reformo svoj najkritičnejši dan. Ta dan so glasovali o kompromisu glede posrajin: Čeaka, Moravska, Galicija, Tirolska in Štajerska. Potreba takega kompromisaje nastala vsled zahtev Nemcev in Čehov za poviäanje mandatov na Ceäkem in Moravskem, Nemcev in Italijanov za po- višanje mandatov v Tirolu, vsled protesta štajerskih Nemcev p oti 7. slovenskemu mandata in slednjič, vsled zahteve Polja- kov in Malorasov za povišanje njih mandatov. Poslednji so se namreč ogla- sili s to zahtevo zato, da se izravna ne- razmerje med slovanskim blokom, ki bi navstalo vsled povišanja mandatov na korist Nemcev in Italijanov. Kompromis je bil vsprejet v poi- menskem glasovanju z 28 proti 19 gla- som. Po tem kompromisu dobe : Češka 130 mandatov, Moravska 49, Tirolska 25, Stajerska 30 in Galicija 106. Zato bodo na Češkera imeli Nemci 5 mandatov več nego po Hohenlohejevem načrtu, Čehi pa 3; na Moravskem bodo imeli Nemci en mandal več, Čehi pa 2; na Tirolskem Nemci 2, Italijani pa enega več. Na Štajerskem Nemci enega, Slo- venci enega ; Poljaki bodo imeli tri man- date več, Malorusi pa enega. Proti predlogi so giasovali vsi nem- ški poslanci Češke, Gehi in vsenemca Ste:n in Malik ter poslanci ustanovnega velikega posestva ; za predlog so glaso- vali vsi drugi Nemci, Poljaki, Italijani, Slovenci, Malorasi in socialist Adler. Potemtakom bo imela posl. zbor- nica, voljena po novi volilni reformi, 516 poBlancev, ia sicer 233 nemških, 108 čeških, 80 poljskih, 34 rasinskih, 37 jugoslovanskih, 19 italjanskih in 5 ru- munskih. Slovanskih poslancev bode torej potem takem 269, neslovanskih pa 257. Intervencija Avstrije na Ruskem. V sobotni seji ogrskega drž. zbora je vpraäal posl. dr. Gratz ministerskega predsednika dr. Wekerla, kaj je na go- vorici, katero so prinesli zadnje dni razni ligti, da nameravati Avstrija in Nemčija poslati svoje čete na Rasko, da bi se s tem zaprečila tarn splošna revo- lucija. Min. preds. Wekerle je odgovoril, da so take govorice popolnoma iz~ mišljene. Dogodki na Ruskem. Položaj na Ruakem je zopet jako kritičen, in noben si ne more danes misliti, kaj lahko prinesejo najbližji dnevi ruskemu Ijndstvu. Gar je namreö v ne- deljo razpustil dumo in določil, da se na novo izbrana duraa snide še-le 5. marca 1907. Ta carjev ukaz je napravil na vse politične kroge v Rasiji kakor tudi zu- naj Rusije jako mučen utis. Nad Petro- gradom je razglaäeno obsedno stanje.— Carjev ukaz je bil razglašen v nedeljo zjutraj ob 4. ari. Poslopje dame in več inozemskih diplomatičnih poslopij so za- sfcdli vojaki. Poslanci so odpotovali na Finsko, kjer se bo vršilo pcsvetovanje o položaju provzročenem vsled razpusta dame. Tadi v ministerstvu so nastale spre- membe. Dosedanji min. predsednik Go- remikin je odstopil. Njegov naslednik je postal dosedanji minister za notranje reči Slolepin, ki bo pa še za naprej vodil poale notranjega ministerstva. Tujezemski listi pa priobčajejo naj- različnejše govorice o revoltah v armadi in celo tudi o revolti na dvoru, katere pa koj drugi dan preklicujejo. Tadi o atentata na Pobjedonosceva se mnogo piše te dni po listih. Pravijo namreč, da se je pod nje- govo pisalno mizo razpočila bomba, k sreči takrat, ko njega ni bilo v 8obi, kar ga je pri vsem tem tako pre- strašilo, da se je mogel podati v po- steljo. 1 Domače in razne novice. Za „Solski Dom" prejelo uprav- ništvo: Nabralo se je pri otvoritvi bo- hinjske železnice v krčmi g. Jos. Manih pri Sv. Luciji 16 K in 1 v. — In sicer so darovali : Ivan Kragelj, magaziner 1 K 10 v; Frančišek Kovačič, pevovodja 1 K 60 v; Neimenovan 1 K 20 v; Fr. Švara, kaplan 1 K 20 v; Munih Peter, posestnik 1 K; Medvešček Janko, spre- vodnik 1 K; Pregelj Josip, posestnik 1 K 20 v; Strgar Josip 50 v; Rijavec Matija 50 v; Kenda Mici 40 v; N. N. 20 v; Ignacij Šuligoj, urar 1 K; Josip Munih in družina 3 K 47 v; N. N. 34 v. Srčna hvala ! Smrtna kosa. — V Komna je amrl v soboto dne 21. t. m. po kratki bolezni tamoänji davkar, g. Ivan Žvokelj, doma iz Gorenje Branice. Pogreb je bil včeraj. Pokojnikovo truplo s<» prepeljali na do- mace pokopališče v Gorenjo Branico. N. p. v. m. Odlikovanja. — Cesar je dovolil, da se dvornenriu svetniku Franu L?gatu, svetniku deželnega sodiäöa v Trstu po- vodom njegovega amirovljenja izreče pri- znanje za izvrstno službovanje. Svetnik višega deželnega sodišča Artar Fleischer v Trsta je dobil povodom amirovljenja naslov dvornega svetovalca. Imenovauja. — Okrajni glavar dr. Ernest Pipitz je imenovan name3tniš- kim svetovalcem c. kr. namestniätva v Trsta. Stavbeni adjunkt pri poätnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu Katon Romano je imenovan inženirjem za državno stavbeno službo v Trsta. Trgovinski minister je določil do- sedanjega zadražnega inätruktorja v Gradcu, okrajnega komisarjadra Mermana Blodiga, zadražnim inštraktorjem za Pri- morsko in Kranjsko v Trstu. Zadnjl pdzor pri odhodu Nj. c. kr. visokosti nadvojvode. — Ko so godbe odigrale cesarsko himno v zadnji pozdrav, je velika množica odličnih mož zaorila krepki slovenski „živijo". Nad- vojvoda, stoječ na pragu v vagon, je ves čas prijazno odzdravljal. Množica pa je ponavljaje mo klioala živijo, dokler ga j ni vlak odpeljal. To je bil zadnji pozdrav iz GoricB našemu bodočemu cesarju. K otvoritvi bohiiijske želcznice. — Dodatno k naäemu popisu slovesne otvoritve bohinjske železnice, zamoremo tudi äe naznaniti, da je bila c. kr. Viso- kost, prejosni nadvojvoda Franc Ferdi- nand najprijetneje iznenaden in ginjen od prisrčnih ovacij, ki so se mu prire- jale ob njegovi vožnji skozi okraj goriški. Visoki gospod je blagovolil to opetovano zatrditi voditelju c. kr. okrajnega gla- varstva goriškega, dvornemu svetovalcu grofu Attems, ki ga je spremljal. Njegova c. in kr. Visokost goapod nadvojvoda blagovolil se je izjaviti z izrazi osobitega zadovoljstva o posebno svečanem in krasnem sprejemu, ki se mu je priredil na kolodvora v Gorici ; občudoval je tudi prelepo lego deželnega stolnega mesta, kjer ae je mudil vže pred 28 leti. Sprejemi na postajah v Kanaln in Rihenbergu, kakor tudi udanostni po- zdravi na drugih postajah v goriškem okrajnem glavarstvu, zlaati pa efekta polna razvrstitev krajevnih oblastev, društev, šolske mladine in v obilem ätevilu došlega prebivalstva v Solkanu v bližini ondotnega, velikega mosta preko Soče, je Njegovi c. in kr. Visokoati po- sebno dupala. Peronske vstopnice. — Peronske vstopnice na postajah nove železnice na Jesenicah, na Bledu, v Gorici in v Trsta, ki bodo veljavne za jeden mesec, dobi- vale se bodo na imenovanih postajah in bodo stale 3 krone. Oselmi promet na bohiiijski žc- leziiici. — Včeraj se je torej izročila bohinjska železnica javnemu prometa. Ta dan je bil posebno ossbni promet jako velik. S prvimi tremi vlaki, ki so došli iz Trsta se je odpeljalo samo od tam 750 oseb. Javen shod trgovskih pomočni- kov. — V nedeljo ob 11. uri predpo- ladne so imeli na vrtu hotela „Central" Goriški trgovski pomočniki javea shod katerega se je udeležilo tadi mnogo drugega občinstva iz delavskih krogov razliönih strok. Na ahodu je bila vspre- jeta resolucija, ki zahteva tudi za go- riške trgovske pomočnike popolni nedelj- ski počitek za celo leto, kakoršnega trg. pomočniki po nekaterih dragih raestih že imajo. ' Vročina. — Vöeraj smo imeli v Gorici jako vroč dan. V .°enci smo imeli 32° na solncu pa 42° C toplote. Občni zbor „Goriškega kmetlj- skega društva". — Opozarjamo §e je- denkrat, da bodo imeto „GoriŠko kmet. društvo" dae 26. t. m. vprostorih hotela „Jelen" svoj občni zbor, na katerem se bo vršila volitev dragega podpredsednika kakor tadi volitev 8 odbornikov. Možatost velemduslrijca 0. Le- uašHija v Soikanu. — Solfcansko Bta- rešinstvo je v svoji seji, pri kateri je bil navzoč tudi starešina veleindu^trijec 0. Lenassi, sklenilo, da razobesi o priliki slovesne otvoritve bohinjske železnice po vasi in ob železniški progi le slovenske zastave. G. žapan je vprašal potem v za- 8ebnem pogovoru g. Lenassija, ki ima tik železniške proge tadi svoje zernljišče, da-li smejo tadi na to zemljišče posaditi kole ter na njih razobesiti slovenske zaßtave. G. Lenassi je v to brez vsakega ugovora privolil. Ko so pa bili koli že postavljeni, in so raz njili že vihrale slo- venske trobojnice, morali so se koj od- straniti. To pa je Solkance hndo razbu- rilo, in na robaä g. Lenassija padla je marsikatera prav grenka beseda, in sicer po vsej pravici. G. Lenassi, ki je moral L& lastna ošesa rnarsikatero grenko opazko slišali, prišel se je g. županu izgo- varjati, češ, da ni on kriv, da so se z pjegovega zemljišča odpravile slovenske zastave, ker ga takrut niti doma ni bilo. Ko so pa vprašali njegovega hlapca, kdo je vkazal odstraniti zastave, jo ta dotič- nikom naravnost povedal, da je bil sann g. Lenassi oni, ki je to savkazal. Vsled tega pa je nastala razbarjenoHt proli njemn med Solkanci še večja. No, zdaj so Solkanci tega gospoda do dobrega bpoznali, in gram bi moralo biti onega Solkanca, ki bi pri prihodnjih obč. vo- litvah oddal svoj glas takema „mož- beaeda". Nefcpe reči o državnem poslaucu Oskarju (iabrščeku prinaša tadi so- botni „Slovenec". „Slovenec" piše nam- reč: „V včerajSnji seji državnega zbora je predsednik javno razglasil, da član vol. odseka Oskar Gabršček zgubi svoj mandat v odseka, ker jezaporedoma od štirih sej odseka brez opravičenja izostal ! Namesto dičnega Oskarja se je potem takoj volil Srb Vajatovič. — Komentara pač ni trebh. Pač pa treba povdarjati, daje G&bršČekova malomarnost temvečja, ko je oi njegovega glasu odvigna bila nemäka večina ali manjšina v odgeku. NemLke stranke imajo namreč same zase večino v odaeku zoper vse drnge stranke, če od poslednje le eden sam poslanec manjka. In ta edini, ki je pomagal Nem- cem do stalne večine v odseku, je bil dični reprezentant „liberalne misli" iz lepega Tolmina. Predsednik odseka, dr. Ploj, mu je menda trikrat brzojavil, naj pride na Danaj zvräevat svojo dolžnost — a dični Gabršček ni dal niti odgovora, še manj pa je seve prišel. No, sedaj mu sploh ne bo treba hodit, ker je iz od- seka ven vržen. Tako liberalni poslanci zastopajo Ijadstvo ! Vse to pa vzornega liberalca ne bode prav nič motilo: V tolminskih hribih bo naprej vlekel dijete in — svoje volilce." Dijakl v Kojskcm prirede dne 19. avg. veaelico, kar naj blagovoli spre- jeti alavno občinstvo na znanje. Ob enem prosijo dijaki bližnja društva, da bi ne prirejala na isti dan veselic. Vspo- red objavijo pravočasno. D i j a k i. Predor, ki velja namesto 10.000 kron — štiri milijone kroii je predor Bakovo na Goriškem. Prvotno ondi ni bil nameravan predor in so hoteli že- leznico speljati okolu višine ter so de- loma že pričeli. Morali bi pa odplačati nekemu moža za hišo in drnge stvari 10.000 K, a država tega trdovratno ni hotela ter je raje gradila predor, ki jo je vsled raznih nezgod stal štiri milijone kron. Kdor se vozi ondi mimo, lahko iz železniškega voza opazi ono znamenito hišico. Korui poveljuik Succovaty mora biti pri iredentarjih posebno priljubljen. Ko je v četrtek po dohodu dvornega vlaka v Trst se pripeljal k Volpichu, se je na cesti čalo par ostrih žvižgov. Nakrat se oglase gromoviti Z vio-klici, ki so predrzne žvižge iredentarjev zadnšili. Vojaške ustaiiove. — Poveljništvo dopolnitvenega okraja 97. pešpolka na- znanja, da so razpisane 4 ustanove grofa Godroipo, vsaka v znesku 84 kron. Za te ustanove se sme prositi samo je- denkrat, t. j., kdor je že jedenkrat jedno takihustanovvdobil, nimavečpravice zanjo prositi. Pravico do teh ustanov imajo : ubožne hčere vojakov, ki se imajo po- ročiti, kojih očetje slažijo ali pa so kedaj slažili v avstrijskih polkih, kakor tadi hčere invalidov, ki se nahajajo v hiši inralidov na Dunaja in ki so bile rojene od zakonskih starišev, in sicer takrat,;. ko se je oče nahajal še v aktivni alažbi. — Prošnje, katerih ni treba kolekovati, opremljene s krstnim listom in z ubož- nim spričevalom, se imajo doposlati okr. dopolnitvenema poveljništvu pešpolka št. 97. v Trsto. Občinske volitve v Vepriucu. — Hrvatska stranka je propadla pri teh volitrah vsled nečuvenega postopanja komisije, ki je v III. razr. zavrgla 40 hrvatskih glasov, da je dosegla 8 glaaov italijanske večlne, v drugem razreda pa je črtala 7 hrvatskih glasov,.da so dobili ! Italijani 2 glasova večinr. Vložen je se- veda priz v. Popust na davkih. — Finančno ravnateljritvo v Trsta naznanja : V smislu öl. IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896 št. drž. zak. 220 je določen za I. 1906 sledeči popast na davkih, in sicer na zomljarini 10%, na hišnorazrednem davka in na hišnonajemninskem davku 121/2°/0. Popust ta pa ne velja tadi za deželne in občinske naklade, ki se bodo morale plačati od celega zneska zgoraj imenovanih davkov. Gozdai požar. — Kakor nam pri- povednjejo, je železniški stroj vlaka, ki je vozil včeraj zjutraj jz Gorice proti Trsta, provzročil v žtanjelski Giri gozdni požar ter je vsled tega pogorelo kake 3 hektare občinskega gozda. Poziv ! — Dne 12. avgusta t. 1. t>e odkrije ob 11. uri dopoludne v Po- stojni na glavnem trgu M. Vilharjev spomenik. K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno v listih objavi, vabi podpisani odbor uljudno vsa narodna drnštva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd., da se slavnosti kor- porativno, če le mogoče z zastavami, ali vsaj po depuUciji udeleže. Posebnih vabil odbor ne bode razpošiljal. Za slučaj, da se odzove vabilu za- doBtno ätevilo udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta. Da se more za uleleznike vse po- trebno priskrbeti, obraßa, se podpisani odbor do slarnih drnštev s prošnjo, da nam najkasneje do ö. avgusta t. I. spo- roče, ali se udeleže Blavnosti in vsaj približno s koliko člani. V t^ostojni, dne 14. julija 1906. Odbor za M. Vilharjev spomenik. Josip Lavrenčič, predsednik. Vabilo na XXI. redno veliko skupščino „Družbe av. Crila in Metoda v Ljubljani", ki 89 vr$i v Ljgatca v če- trtek, dne 2. avgasta 1906. leta. Vapored: I. Sv. maša ob ^/AO. uri v župni cerkvi v Gorenjem Logatcn. II. Zborovanje ob 1/211. uri na vrta, oziroma v salona hotela „Krarnar" v Dolenjem Logatcu. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nodzorništva poročilo. 5 Volitev*) druž- binega vodstva : a) 4 udov za upravilno dobo 3 let. b) 1 uda za upravilno dobo 2 let. c) 1 uda za upravilno dobo 1 leta. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva : 1. Dr. Ivan Milan Hribar, 2. Ivan Marnik, 3. Dr. Ivan Svetina, 4. Andrej Zamejic. Med letom s»a izstopila 1. Ivan Hribar in 2. Anton Žlogar. 6. Volitev namestništva (5 članov.) 7. Volilev razsodništva (5 člauov). Razblt shod. — V petek sta po- 8kusila v Ljubllani dr. Tavčar in dr. Triller spet svojo srečo, da bi popravila nekoliko blamažo, katera ju je doletela dne 12. t. m., ko so jima kräö. Bocijalci in socijalni demokratje razbili shod, na na katerem sta hotela govoriti o volilni ali pravzaprav proti volilni rpformi, kajti njuni 8omišljenik, drž. posl. Plbntan je v neki seji volilnega odseka naravnost povedal, da sta on in njegova stranka proti volilni reforms. Dr. Tavdar in dr. Triller sta namreč sklicala v Ijubljan- skem „Mestnem domu" v petek spet javen shod. Da bi pa ta shod vsaj de- loma vspel, koledovala sta pri soc. de- mokratih za pomoč. In ker jima niso soc. demokratje naravnost odrekli po • moči, bila sta že skoro gotova, da bode shod s pomoöjo njunih liberalnih somiš- ljenikov in socijalnih demokratov tudi v resni-ci vspel, a varala ata se bridko, kajti ljubljansko delavstvo, ki je liberal- nega farbarja že do vrh glave sito, na- ¦) lz § 14. jilavnih pravil: Velikc skup- ščiiic sc uihiležiijejo s posvctovaluo in fllaso- valno pravico ... a) pokrovitelji; b) udjc druž- bine<^a vodstva; c) udjc družbine^i nadzorništva in razsoslništva in <1) podružnioni z:isto]>niki. ätevilo podruätniönih zaslopnikov se usta- navlja tako. da ju na vsakih 50 druzbonikov cdou zastopnik ; vendar pa mora vsaka ]i(>drnž- nii-.a. najinanj po ene^a imeti. § 15.: Podnižničnitn zustopnikom ji1 uo- volj(!iio puoblastiti nainesto scl><> kojzarkoli iznuul druzbenikov. Iz § 16. : Vsako lots) izstopi ena trctjina družbinega vodstva. Nadzorniki in razsodniki pa / . , . , . . • .! ) iznova. atopilo je v takem številu na shodu, da je imelo na njem večino. Ker je itnelo na shodu večino, hotelo je imeti po vsi pravici tudi svojega predsednika. No, li- beralci so pa bili tako liberalni, da se { niso prav nič zmenili za to večino in da so meni nič tebi nič, kar tako po svoje postavili za predsednika shodu dr. Trillerja. To je dalo povod, da so začel/ delavci odločno protestirali zahtevajoč predsed- nika, katerega si izvoli večina. Ker niso S hoteli liberalci taki zahtevi ustreči, I bila je razburjenost med delavci vedno i večja in priälo je konečno do pretepa, { vsled Cesar je bil vladni komisar J prisiljen zakljuÖiti shod. Ta je bil naj- i brže zadnji javni shod, katerega so libe- l ralci sklicali v Ljubljani. I Slovouskl tiiačaj realke v Idriji. I — pod tem naslovom piše „Slovenec" : 1 Odlok, a katerim je bilo dovoljeno, da se razširi nižja realka v višjo, je v toliko zanimiv in velevažen, ker se dovoljuje slovenski jezik kot učni. V odloku stoji: „Obenem je dobil c. kr. deželni šolski «xvet pravico, da, če se zakoniti pogoji izpolnijo, dovoli otvoritev viäjih razre- dov. Dalje je Njegova prevzvišenost odobrila ustanovno listino, kakor tudi predloženi učni načrt, tega pa z izpre- membo, da se vpelje slovenski učni jezik le za tiste posamezne učne pred- mete višje realke, za katere so aprobi- rane, v slovenskem jeziku že spisane učne knjige, oziroma šele tedaj, ko se take knjige spisejo. Sicer se je načeloma pripoznalo, da proti slovenskemu učnemu jeziku ni nobene zaprekeM. — V spominu nam je še, kako se je razbobnalo v svet, da bo idrijska realka slovenska, ta pro- svetni namen novega zavoda naj bi od- tehtal žrtve, ki jih prinese občina, to je prebivalstvo, kateremu je zlasti se- danja uprnva kaj malo simpaticna. Leta potekajo, a vedno manj predmetov se uči v slovenskem jeziku. Izgovor je lahak: nimamo učnih knjig. Šesto leto že teče in profesorski zbor, ki je javno zazna- moval kot bvojo nalogo, da oskrbi nove none knjige, kateremu se je izplačala postavna vsota za par tedenskih ur, ta zbor je spal, meßto delal; danes stojimo pred žalostnim dejstvom, da se na slo- venski realki v ldriji pouöuje v äesteni razredu edino slovenžčina v slovenščini. Toda sodimo milejše ; morda piše idrijsko profesorsko oaobje izvirna dela, za kar je treba več časa; v tem slučaju pa tudi opravičeno zahtevamo samostojna dela, boljäa kot hi bili prevodi, ki jih dogo- tove 8rednjeäolski profeaorji v stroki, ki jim je znana, vendar lahko v enem leta! — Smatra naj se to ne kot zlobno na- padanje, nerednosti nam silijo pero v roke, gre nam za stvar ! Trgovina s človeškrm mesoin. — Aretovana je bila v Trstu neka 60 letna ženska, kjer je tožena, da se bavi H trgovino z dekleti. Marija F., doma iz Črnega vrha v lstri, je bila brez službe. Naletela je na ulici na ono žensko, ki jo je vprašala, bi li hotela iti služit v Videm. Marija je ponudbo sprejela. Dne 9. t. m. je Marija odšla iz Trsta. Šelo ko je bila v Vidmu, je reva zvedela, da je namen- jena za neko — toleranöno hiäo. Ko je to zvedela, se je že vozila v koöiji s kolodvora proti oni hiši. Hotela je sko- čiti iz kočije in pri tem se je ozrla nazaj. V tem je pa zag edala svojega za- ročenca. Njemu je bila namreč povedala, da gre v službo v Videm. A on, ker se mu je to čudno zdelo, je §ei skrivaj za njo z istim vlakom. To je bila njena re- äitev. Seveda sta potera priäla skupaj nazaj v Trst, in tu prijavila dogodek na policiji. Policija je dala starko takoj are- tovati W jo je oddala c. kr. deželni sodniji. Roparji uapadli viak iu ga oropall. — Blizu Budimpeäte so v petek po noči oboroženi roparji ustavili vlak ter pobrali iz njega vse kar je bilo kaj vredno. Potem 30 pa izginili. Tako so brzojavili listom v soboto iz Buditn- pešte. Ako je kaj resniönega na tem, potem vladajo na Ogrskem res lepe raz- mere. Hooseveltova liči na Heki. — Alice Koo8evelt z ženinom LongwortliDm pride obiskat grofa Apponyija na Ogrsko in odtod pojde na Keko, v Cirkvenico, kjer ostane nekaj dni, in v Girigrad. 52 potresnih sunkov so öutili od nedelje do petka v Teksasu v Ameriki. 3000 prebivalcev broječe mesto S^corro je v razvalinah. Ljudstvo beži. V bližini mesta Socorro se nahaja neki ugasli ognjenik. 2(J oseb vsled ekaplozije težko ranjenih. — V vasi Boskovic blizu Brna je dne 22. t. m. predpoludne v kleti ne- kega trgovca, kjer so bile eksplozivne snovi, izbruhnil požar. Med gašenjem sta bili dve eksploziji, valed Cesar je bilo 26 oseb težko, več drugih pa lahko ra- njenih. Tovaraa olja zgorela. — V torek je zgorela v mestu Bordeaux tovarna olja, katere lastnik je bil Morel. Požar se je razširil na prostora, ki zavzema nad 50 tisoč AlirjaŠkih m. Škodo cenijo na 3 miljone frankov. Povodnji na Japonskem. -- „Daily Telegraph" poroča, da so v sredniih po- krajinah Japonske ve \k\ povodnji. Želez- niški proinet je ustavljen. Okolica pri Kofu je spremenjena v velikansko jezero. Utonilo je tudi velikansko ätevilo ljudi. Sodijo, da je povodenj napravila vei- milijonov jenov Akode. Prebivalstvo jt* inkalo zavetja v templjih in zavetiščih. I Ljudje so v sili splezali tudi na strehe j ter od tarn prosili pomoči. V Matsumoto i je pod vodo 4000 poslopij. Radniki za ! baker so pod vodo. iljdovsko - vipausha podružnica „Slov. plan, društva". (Koriec.) Tribuša z rečicD Tribušico ; pred nami Tolminsko, Krn, Triglav itd. skoraj vse ono, kar smo videli z GDlakov ; na levi lokvar-ika vas Lizna, na desni Mrzlarupa, Vojsko, Karavanke itd. ttd. Lepo je tukaj, tako lepo, da si vsakdo, ki je že bil enkrat na tern kraju, želi äe drugič priti. Ta razgled ima nekaj tajnostnega, nekaj posebnega, in vsakokrat ko tu Bern pridem, zdi se mi, da vidim nekaj novega. „Nazaj v planinski raj !" — kliöe Grpgorčič. In res so to tajnoatni kraji, kjer pozabi človek, vsaj za nekaj časa, tage in gorja ; tukaj se naša duša oživi. okrepča in postane vesela. Od tukaj, iz teh jasnih viäav, iz teh krajev — brez greha — apoznamo in motrimo ta lepi svet, to neumljivo božje stvarstvo in to večno lepo naravo. Od tukaj iz teh azur- nih visočin občudujerno našo drago do- movino. Šele aedaj vidimo, koliko boga- stva, lepote in krasote se nahaja na tej rodn' slovenski zemljici. Tukaj nas pre- šine ona iskra gorke domovinske Iju- bezni, da nehote vskliknemu s pesnikom Cegnarjem : Ofcleni se predrage domovine, Posveti v blagor srce jej in duäo ! — Loterijske številke. 21. julija. Trst.......55 38 8 35 13 L'nc.......28 76 57 13 22 i/ozni red bohinjske zeleznice. Iz Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki: Osebni vlak (>.2O zj., prill, na Jesenice 9-09 zj. Brzovlak 7.56 „ 10.20 . Osebni vlak 10.49 . 1.42 pop. „ „ 3.10 pop. , „ „ 6.— , Brzovlak 4-46 . „ „ 7-11 . Osebni vlak 8.53 „ . „ 11.36 . Iz Gorice v Trst: Osebni vlak 8.'()4 zj., prihod v Trst 9"55 zj. Brzovlak 11.47 „ t „ . 1.20 pop. Osebni vlak 5.29 pop. „ . „ 7.20 „ 7.05 „ „ „ 8-55 „ Brzovlak 8.20 „ .. „ 9.55 „ Osebni vlak 4.01 zj. . , „ 5.50 zj. 5.50 „ „ . 7.55 pop. Prihod v Gorico. Iz Trsta: Brzovlak 7.51 /j.. odhod iz Trsta 6.15 zj. Osebni vlak 8.45....... 6.40 „ „ 10.38 „ ...... 8.35 „ „ 8-02 pop. ...... 12.55 „ Brzovlak 4.41 „ „ „ „ 3.05 pop Osebni vlak 8.43 „ „ „ „ 6.40 ,, „ 6.30 „ „ „ „ 4.20 „ Z Je8enic: Osebni vlak 7.55 zj., odhod z Jesonic 5.25 zj. Brzovlak 11.42 „ „ „ „ 9.29 „ Osebni vlak 5.19 pop. ,, ,, ,, 2.35 pop. Brzovlak 8.15 „ „ ,. ,. 6.05 „ Osebni vlak 9.45 „ „ „ „ 7.15 „ 3.55 zj.- „ „ „ 1.31 zj. Anton Kustnn. trgovec v Gorici Gosposkaulcašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korid, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/., kilainod tmega funta. Testenine iz tvornice /^nideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jodi- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Duokolo v dobrem starrn je na pro- daj. Več so izve v „Gen- tralni posojilnici". Rojaki! hupujte narodni kolek „Šolskep Doma". POZOR! Podpisano naznanja, da je začelo »Vinarsko in go- spodarsko druslvo« v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih „Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vi- pavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov, kraski teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. NAČELSTVO „Vinarskega in gospodarskega drustva" V Komnn, dne 17. julija 1906. ,CerxtFaIna posojilnica, registrovana zadruga v Qorici, uliea Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo v petili letiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 5y|0l no vknjižbo po S°|o z 1|8°lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. i * y Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! L])O krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amarikanske blagajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! * Po&orl Lno krono nagrade " " Pozor! Eno krono nagrade I Št. 23 Dražbeni oklic. Vsled sklepa cerkveno-skladovnega odbora v (iorjan- skein z dne 14. maja 190(5 in 1. julija 1906 se proda- v üorjanskom due 19. avgusta ob 10. uri zjutraj v ob- cinski pisarni na javni dražbi stare kuratisce, hisa St.. 91 z dvoriseem, pare. st. 22|2 davene obciine Gorjansko in objeduem s hiso tudi obzidan vodujak pred hiso. Tzkliena cena za hiso in vodujak je 2200 K. Vsak dražilee inora pred dražbo položiti 10% izklicne eene kot varseino. Ostali drazbeni pogoji se lahko pregledajo pri predsedniku. V Gorjansketftf dne 21. julija 1906. Cerkveno-skladovni odbor. JC Oblak, predscdnik. „Narodna Tiskarna" priporoča vizitnice. i flnton ivanov Pecenho I Gorica i priporoČa svojo velikO zalogo pristnih t belih in drnih vin iz lastnih in drugih | priznanih vinogradov; plzenjskega piva ' >prazdroj< iz sloveče češko >Meščanske pi- [ vovarne«, in domacejra žgar\ja I. vrste v j stcklenicah, kojega pristnost se jamči. ' Zaloga ledu katerega se oddaja le na j debelo po 50 kg naprej | Vino dostavlja na dora in razpošilja > po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ( države v sodih od 56 1 naprej. ; Cene zmerne. Postrežba poš- \ tena in točna. m m m m m m Poprava in komisij- ska zaloga, ^astopstvo dvokoles Waffenrad z dvoletnim &. Royal enoletmm jamstvom pri Jßatjelu, Stolna ulica žt. 3. — GORICA — Stolna ullca St. 3 Ivan Bednartk priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovostic Priporoča se slav. občinstvu» I Izjava. ilüt Podpisani si dovoljuje naznanili častiti duhovščini, da je sprejel delavnico spoštovane firme Jcodorja Slabanja Via Morelli št. 12. Obljubuje ob enem, da se bo držal navad in stopinj neha- joče firme, izdelujoč vsakovrstne cerkvene posode iz kaiere- koli kovine, po vsakem predpisu ter jih prirejeval z ozirom na potrebo krasne in fine s tako nizko ceno, da se ne boji konkurence. Želeč pripomoči, da tudi revne cerkve dobijo potrebne svete posode, se zadovoljuje s plačilom ob določenih ob- rokih, katere lahko stavi cerkveno oskrbništvo. Podpisani pa javi, da si dovoljuje izpla'cevanje po 8%, kakor je sedaj v navadi. — Pričakujoč vsestranske naklonjenosti se že v !|naprej zahvaljuje in s spoštovanjem podpisuje Joxef Bonanni naslednik Teodorja Slabanja v Gorici. Jako izdatno sredstvo proti revmatizmu in trpiii po ¦ pi je liker GOD1NA, katerepa rapravljaia v Trstn lekarnarja Rafael Godina, Ickarna „Alia lladrra «Mlu Salutle" pri Sv. Jakopn, in Josip Godma, lekarna „All lgea ? Dlici ForDelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 Vin. — Potom pošte se ne pošilja ihm» Ukor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, an pa, aKo se* dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva ae v vaeh lekarnah.