OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 50 Gorenjsko, ©tajersko, Ljubljano z okolico, Ëe omenim samo najpoglavitnejπe regije. Fotografije so dejansko slikovni posredovalec podatkov o stanju, razmerah in predvsem o kulturnih prvinah v doloËen- em Ëasovnem obdobju na doloËenem geografskem obmoËju. Z danaπnjega strokovnega glediπËa so fotografije iz Halper- nove zbirke dragocene za nadaljne raziskave zlasti z vidika sprememb in novosti ‡ ne samo za etnoloπko in antropoloπko podroËje, paË pa tudi za vrsto sorodnih strok, npr: zgodovino, arhitekturo, krajinsko arhitekturo, geografijo. V sklop celotne Halpernove dokumentacije pa priπtevamo tudi terensko gradivo (fotografije, terenski dnevniki, poroËila), ki so ga v ©enËurju in Gradencu opravili v πtudijskem letu 2004/ 2005 πtudenti 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v okviru Vaj iz muzeologije, ki jih vodi dr. Joæe Hudales. ©tudenti so se pred odhodom na teren seznanili s Halpernovim gradivom. Delo so opravili zelo kakovostno, saj so ob koncu semestra rezultate svojega dela v navedenih krajih predstavili na razstavi. V sklopu predstavitve dokumentarnega gradiva se prof. Halpe- rnu zahvaljujem za velikoduπno darilo. To ni samo dokumen- tarno gradivo za ozke znanstvene namene, temveË pomemben vidik slovenske kulturne dediπËine, ki je predstavljena tudi na spletnih straneh knjiænice univerze v Bradfordu http: //www.brad.ac.uk/library/special/halpern.php in v Library of Congress v Washingtonu http://www.loc.gov/folklife/guides/ Halpern.html. Literatura: COLLIER John Jr.; Collier Malcom 1986: Visual Anthro- poloy. Photography as a Research Method. Albuquerque, University of New Mexico Press. HUDALES Joæe; Hudelja Mihaela 2004: Joel M. Halpern in njegovo slovensko gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antro- pologijo. SONTAG Susan 2001: O fotografiji. Ljubljana, ©tudentska zaloæba. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 22. 12. 2005 S profesorjem Joelom Halpernom sem se prviË sreËal ob mojem povratku iz Sovjetske zveze avgusta 1962. Kot je poznano, je bil profesor v tistem Ëasu v Sloveniji in je ob pomoËi πtudentov, tudi ali πe zlasti z etnoloπkega oddelka, zbiral gradivo za svoja prouËevanja. Stike sva navezala skoraj gotovo na njegovo pobudo. Verjetno sem mu bil zanimiv kot podiplomski πtudent moskovske univerze, saj je, Ëe se prav spominjam njegovega pripovedovanja, do tedaj æe potoval tudi po Rusiji. Vsekakor pa ga je pritegovalo moje etnoloπko zanimanje za urbano problematiko in so mu bili, kot kaæe, bliæe moji pogledi na temeljne etnoloπke naloge, kot tedaj pri nas bolj ali manj uveljavljena in ustaljena naziranja. Zato si je dal nekatere poznejπe rezultate mojih raziskav prevesti, kot se zdi, πe pred njihovo objavo. To velja za πtudijo o Zeleni jami, ki jo je hotel poldrugo desetletje po njenem natisu v prevodu celo izdati, a je to prepreËila smrt Toussainta HoËevarja, ki bi moral delu napisati obπirnejπi uvod. Po prizadevanju pro- fesorja Halperna pa je bila pod naslovom Suburban Villagers v prevodu Vilka Novaka ml. objavljena razprava VaπËani v obmestju. Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 prof. dr. Slavko Kremenπek SRE»ANJA S PROF. HALPERNOM Profesor Halpern se je oglasil pri meni verjetno vsakokrat, ko je priπel v Slovenijo oziroma v Ljubljano. Pogosto mi je poπiljal posebne odtise svojih razprav in veËkrat tudi del dru- gih piscev. Poskuπal me je povezati z nekaterimi svojimi strok- ovnimi kolegi. Seznanil me je s svojo druæino, gospo Barbaro in hËerami. Z æeno in s hËerko sem bil njihov gost na ladji, ki je bila zasidrana na Reki pred odplutjem v Ameriko. Pa vendar so bila vsa ta povezovanja bolj enosmerna, za kar mi je æal. Razlogi so bili izkljuËno na moji strani. Zaradi pedagoπkega dela in sicerπnjih obveznosti razliËnega znaËaja na fakulteti in v domaËih strokovnih krogih nisem imel pravega Ëasa za gojenje bolj mnogostranskih stikov. S kulturno in socialno antropologijo v njuni podobi, kakrπno sta imeli pred desetletji, sem se sicer teoretiËno, z branjem in s pregledovanjem litera- ture, seznanjal v Moskvi, vendar me kot celota nista prevzeli. V meni je bilo (in je πe) preveË zgodovinarja, kar je prihajalo do izraza v razgovorih s profesorjem Halpernom, nazadnje v izmenjavi najinih pisem, objavljenih leta 1995 v Glasniku Slovenskega etnoloπkega druπtva. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 30. 8. 2005