Stari in mladi Slovenec. Tiska. 0. (Jompressio; tiskii ili tesku m. torcular, tištati -šta_ -iii, premere, — sg contendere, teštiti -tsj, -iši fundere, spumare , - linikii torcularius. -S'. Tiska i stiska; adj. teskti - nil, teskota - knuta, - sinosli - nota angnstiae, spatium angustum, (eskovati sg comprimi, tesiniti coarctare, -sg ali tesineti - ej^ coarctari cf. soteska. Tlo. S. Kdo bi si mislil, da je stsl. srednjega spola v ednini tlo n. pavirnentum, tudi ženskega: tla, scr. tala solum. Sicer pišete kakor jaz razno: na tla, tleh, tile, tli itd. Tliiku. 0. I tlttkovanije interpretatio, tliikari - kovateli - vinikii, tlilkii, tlumačl interpres, tlilkovali i tlumačili interpretari. $. Nsl. tolmačiti - čevali in tomačiti, tolmač cf. gerni. dolmetsch iz sloven., serb. tolkovati iz rus. Tlustil. S. Pinguis, tlušta nsl. tolšča ali tušca, tolstina, (olščava, tliislosti - tota pinguedo, tliistiHi - cja pinguescere. Tleti — tliti. 0. Tlet i - ejg, - ješi corrumpi, tl i li - Ija, - liši corrumpere, lliini ad corninipendum aplus, llivil qui facile cornimpitur; tlja f., tlenije corruptio, no.va, linea, erosio; tljetvorivu - rimii - rinikii - rinii perniciosus. S. Jeli isto stsl. tleti i nsl. tleti, tlim (glimmen)? To - ta. 8. Vidim, da stsl. tolikrat pišete na pr. to conj. el, itaque, ergo; v raznih zvezah p. to že, (o i, to že i, to ili, kako, kiide; i to, i (o žc itd. O. Tu pa je adv. ibi p. do tu, oli tn; tu abije illico, ln tako, tunll adv. recte est tum, tu aiidito pronomine nit. Toboliti. /S. I tobolčikii saccus, serb. tobolac, nsl. tobolec kuchcr des mahers. Toliti. 0. Toljij-liši placarc, compescere; rad. tl, tr. Sf. I nsl. toliti dete, Inč (cf. lolažiti); serb. lutolili, potutoljeno clani. Tomiti. 0. Tomljj} - niiši circuinagere, vexare, domare, — sg; tomljenije (nanesti, navesti) poena, toimnii fatigalns, tomiteli - nica lyrannus, -listvo, -stvovali vexare. S. Vjema se s tem, pravite, nsl. tomljati, (emljati circumagere; ga je dobro slemljal ali iztemljal t. j. iznčil. Trakil. <S. Razun band, fascia, tuchsaum, sukneni trak, se rabi slovanski ludi sunčeni trak radius solis, rus. toroka pl. Trajati — trupeti. O. Traj^- ješi durare; triiplja, - piši ferre, persevcrare, patientem esse. S. Zdelo se mi je, da je trajati iss lat. trahere, lal. tirare, trarre, a vidim, da je že stsl., serb. bulg. iz scr. tra servare; terpeti je pati, da si mi rabi tudi v pomenu durare, terpežljiv; trapiti excruciare. 0. Trupcnije - elistvo - stvije patientia, - pevati pati, -elino, trtipelivu - vinii patiens; tru p je sicer rad. rigere, irupos(i - piikosli - kota austeritas, acorbitas, -pučina res acerba; otriinajti za otrupna.ti obtorpcre. S. Otrpnoti ali oterpniti (mraza) obrigero, strpniti; oterpnoti indurescere, ntripati torpere, olripeli; utrncnje zubi, ovce strple gelte schafe, trpek acerbus. Trepati. 0. Trepljij. - plješi palpare, -sg; alis plaudere, treperi ti -rja,- riši, trepetati - št§-eši tremere, horrerc; trepetivu tremens, - tica arbor quaedatn, fortasse populus tremula p. Irepeličije i topolje, serb. trepetljika. <S. Trepati klopfen, ausschnellen (^leintiicher), kaknr rus. tudi nsl. trepati flachs brechen; trepati - (reniti blinzeln, kar bi z očima trenil, trnutje ictus oculi, tra- (ripavica augenlied, zitterglied uti lat. palpebra; cf. ulrnili das licht pufzen ; trepli bulg. slunce to trepti da zajde.