sa ko ri »H delav-, |)udsfva. DelaV-oprtvlc«nl do producirlo. ,THU paper do voted to the intereete of lK« working cUm. Work* •re »re «milled to alj what thev produce. .J i*oo>4-#1mi u)»u*r, Dm. 6, 1907, »i Ik* p«mt offte. »t Chicago III. aud«r tb« Set of Oongr«M of Maroh Ird. 187«. Office: 2146 Blue Ulsnd Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v okUpafu. ki m nahajs poleg vašega naslova. prilepi) e-naga «podat ali na ovitku. Ako (250) |e številka . . tcda| vam • prihodnjo številko našega lista po (•¿« naročnina. Prosimo. ponovite )o tako). Ste v. (No.) Chicago» Ul., 18. |unl|a (June) 1912. Leto (Vol.) VIL V imenu vsegamogoc-' nega dolarja. . Ko je v požaru Triangle Welt Co. v New Yorku 23. marca 1. 1. ljubilo življenje 147 delavk, ker fcoiiipauija lii zadostno skrbela za njihovo varnost, je vsa ameriška javnost k lit ?enj in žvepla . m Jr, \ n.-ije te gnane » kata strofe. Ve« štab mestne uprave z mayorjem Gay nor j sin na delu je v svoji hinavski naturi obljubil vislice in škorpijone za ljudi, ka-1 tere bi od njih določena preiskovala» komisija določila za odgovorne na ta zločin. Skoro 15 mesecev je minulo od tega časa, a Koliko ver pa te korunipirane politične mašLue mest slone na republikanski, še češce na demokratski stran-ii, tedaj mora delavstva sprevi-eti, da zanj ni prostora v teh atrankah. Pruska j us tica. Berolin. — Pruska kraljevina v svojem nazadnjaškem reži mu pravi niadež 4 med ostalimi Je kje je iziti preiskave? proviročiteljev je bilo obešenih? Koliko kaznovanih jk> zaslužen- juT Nobeden! Tak in enak izid so imele vse preiskave sličnih katastrof. Pravi zločinci niso bili kaznovani ; javnost niti zvedela ni zanje, ali pa redko kedaj. Kako je preiskavo Titanic-ove tragedije? Ako bo imela katastro fa res kake poslediee. kar pa dvomimo, ho to pripisati dejstvu, da je tragedija zahtevala poleg rev nih izseljencev tretjega razreda tudi nekaj z bogat »t vo m krona nih glav, ko jih sorodniki in dolarji bodo zahtevali svoje zadoščenje. Sicer se pa drugega itak ne bo ukrenilo, kakor k večjem to. da se bodo sprejeli nekateri zakoni sa večjo varnost ljudij kakor se je to zgotlilo po vseh enakih morit vah. ( ") Na prvi pogled bi človek mislil, ds je to vendar t>olje kot nič y nnuyci bi bilo bolje nič, kot pa nekaj, ki ni drugega kakor pesek v oči in ostane samo na papirju. Koliko »o vredne take določbe (za ljudsko varnost, dokazuje mestna civilno službna komisija v Chicagi in .njena preiskava mestnega stavbnega oddelka. Po zatr dilu te komisije, je stavbni odde lek, ki ima v prvi vrsti paziti na maratoni ^meščanov, prava, borza, kjer se je varnost ljudstva poljubno prodajala za svetle dolar je. Ta korupcija se vrši že več let V nekaterih slučajih so bili stavbeni kontraktorji in lastniki pri siljeni plačati odkupnine do $200 raznim nadzornikom poslopij, si cer bi ti zavrgli njih stavbe. Isto poročilo zatrjuje, da »o vsi boljši sklepi občinskega sve ta o varnosti poslopji ničla, za ka tero se gospodje v stavbenem od deiku niso menili, menili so se sa mo za dolarje; kdor je več plačal tisti je dobil ugodnejše dovoljen je. Podkupovanje je bilo nekaj na vadnega. Kdor je rabil kake pro-tipostavne in posebne privilegije | je moral dobro "pomazati" in I dobil jih je, pa naj so bili deset P krat ali pa stokrat protipostavni Tudi zlobni so bili gospodje tem^ oddelku mestne uprave. Ako 'drugače nkw mogli izvleči od -kontraktorjev ali lastnikov zaže ljenih dolarjev, »o zavrgli ta a oni del poslopja, često brez naj manjšega povoda. Ker je bila to-«adevna poprava dražja, je fcon traktor raje plačal primerno na pitnino in vse je bilo 4'aH right' Nadzorniki so največkrat docela lažnjivo poročali. Sploh je bi I v<* stavbni oddelek pravo gnezdo korupcije, kamor so prišli le zaupni prijatelji že ondu se nahajajoč rh koritarjev; na sposobnost in na poštenost «e ni oziralo. — Tudi .nekateri člani mestnega sveta so bili soudeležni pri teh ko-Wipoijab. Sleparije te vrste se ne gode samo v Ohicagi, ampak po vseh mestih, kjer odločuje kapitalizem *mer mestni upravi. Te vrste sleparija je tako splošna, da se ne da odpraviti, ftko «e odstrani enega ali dva goljufiva uradnika; treba je odpraviti ves sistem in *lo »zruvati s koreninami vretl. nemškimi dežela uii. \ sled tega ^^ j mest nt) upravo in sedaj vlada kani prav nié čuditi, du je oholost Lor ^„k turški paša. Po mnenju apiialističnUi magnetov v buj- u. aodrge je treba vsakogar, ki si eni cvetju in da je vsi deželna upa govoriti oravieo ali jo zago-Kilitika tako uravnana »kakor že varjati, pobiti s kolon*. l)a jim pa » ljudski izkoriščevalci. Iz iu>ve- jH nty)&e ne prkle dtj živega, so enega je tudi razumljivo, zakaj Sj,ravili poti svojo , kontrolo t udi nima Pruska splošne in enake vo-L^j;^ ¡ri takt» sedaj caruje z ilne pravice pri deželnih in ob-1 najsilnejšim terorizmom par sa- činskili volitvah kljub splošni n.i-»rednosti neinftke države. Vse /i iteve, vse peticije, vse resolucijo »ruskega delavstva za splošno in enako volilno pravico trndi v de- Zakoni in red v Zdr. državah. Mesto San Diego, Cal., je v po polni oblasti lopovske tolpe, sesto-ječe iz ljudij, ki so si z delavskim denarjem pridobili toliko, da jim ni treba skrbeti zjutraj, kaj bodo večerjali in kje spali. Ta tolpa trgovcev, advokatov in enakih parazitov si je s silo prisvojila v svobodnem mopašnih mogotcev (T) mestu Z. Dr. V državi VVasl.ington so pred nekaj tedni najeti "burni" morili in pretepali štrajkujoče lesne želnih zadevah so do »Maj ost alt (le)rtVPtN ker go si ti UpaH zahteva bob v steno. Vse kaže, da se pru-L. samo i?rižijaj kruha več na dan ; kdor pa se je upal, kritizirati | to potilo in gnusno početje lesnega trrsta, so ga "odlični" meščani ponoči iz vleki iz postelje,« ga vlekli na cesto ter ondi neusmiljeno pretepli. V isti državi si je ska vlada lahkomiselno igra z judskrnii pravicami ter je gluha za vsak tcfcadeven opomin. 1'stre-kapiftalistienvm pijavkam in dati drobtinice njihovim hlapcem, to si šteje pruska vlada v svojo dolžnost. Delavci so pa za to u- pr:iyico prodajajoči sodnik dovo stvarjeni, da trpé vse svoje ziv- 11 ¡Tásalo ter meninit je kot črna živina, da žive in mro . , .. teb i nič oro- . ..pal nedolžnega človeka vsega, ce-bedi in pomanjkanju. Da bi L pmvice iio življenja, ko mu je skušala odpomoči temu bednemu I ^^ državljanstvo, »oložaju delavstva to vla.li n.ti y Massachusetts se od- na misel ne pride. Kaj se? Zat H v ti vsak izraz ^lavsk^a ogoreen- ^ ^o- brutalno knvieno silo, to j« |¡. lenuharskim in sa- mopašnim kapitalističnim mogot- «z vladni princip. To trditev dokazuje v n»«.», Nas|)mtn0 ,e pa isU ^kmU ne ši kiči slueai, ki se je dogotiil ' *. . ! Tztz^^i tki t° "T;? . , .T i-. i„„ nresrreštll kakor to. tbt so se po- sot^ialistlenega deželnega poslan- j ea Borchardt-a samo zato, ker je tegnih za pravico ta naredil par stvarnih in opravi Cel del West Virginije straži čeiiih pripomb nie^l govorom, »oborožena tolpa surove zev, ki po čimer po zborničnim poslovniku naročilu premogovnih podjetni-nikakor še ni kršil reda. Toda za- kov ubijejo vsakogar, ki se upa grizenosti predsednika je zadosto- podužiti svoje postavne pravice v.alo, da je pokazal svoje nebrz- ter se pridružiti luiiji. V Tampa dano sovraštvo ter se tako daleč Florida, je pred kratkem tolpa, spozabil. Korehardt se je vrnil nn sest o ječa iz najodličnejših me.šča- kot je bilo ke svoj prostor, a je bil drugič s si- nov, linéala' dva uradnika neke (o ^ nj VS(». glavno je. lo izgnan iz zbornice. delavske unije, ki nista drugega Po pruskih zakotoih je predsed- zagrešila kot to. uisiani in Uli\\ v Mi.^sissip-činstvo • v-iski uradnik, ki je I ^ patmliraj0 |>(1 deželi profi-sio-izvršil ukaz. Na podlagi tega «-LRjni in0rilei, pretepači in izr.iva-kona je Borehardt tudi svoj ugo- .. ^ ¡ma^o nn1ojro u|)it; a|i |>a vor utemeljil, toda kaPhalÍ8t^n® ((Hlvesti vsakogar, ki bi hotel z be- stKÍo ali dejanjem pomagati do skrajnosti izkoriščanim lesnim delavcem v teh državah. V Chicagi se na zahtevo uisni-škega in drugih trustov dogajajo z vednostjo in dovoljenjem policije zločinska grozodejstva, ki vpijejo do neba po maščevanju. in buržuazna zbornica je ugovor odklonihr^i oziraje se na zakon. Toda to še ni vse: pruska zborni ca je pričela z akcijo, da razvelja vi Bore h art It-o v mandat, mesto da bi kaznovala predsednika. Gladilo soe. stranke "Vor-vviirtz" je najodločneje protesti pruske vomt Nič! Pa kako tudi! Saj oblasti niso drugega kot orodje oho" lih kapitalistov, Vsled tega je du-r.'.'s nemogoče, t'a bi rever. dt la-vee prišel do zazeljene pravite. V vsakt«m en.atkem slučaju st pokliče na |k>iho<'' nasilje, Ki je muli anarhije in socialnega nereda Posluževanje brutalnega nasilja v enakih slučajih vedno kaže znak sit,host i Vsa ta grozodejstva se dogajajo zato, ker sedanji gospodujoči razred uvideva, tla mu naklonjeno moč in oblast izgineva iz rok. V svojem o (»upu se i ač poslužuje vsega, ka*' bi j^a utegnilo hipno rešiti gotovega popina ka jti gospodujoči razred tnora rad ali nerad uvideti, da ni več daleč čas, ko <*a bo ljudstvo poslalo meti stani &aro ter samo prevzeli vladne posle in oblast. Vse 'o nasiije prihaja zato, ker je delavski razred vsak dan močnejši in sigufnejši svo;ih tal ter bodočnosti človeštva, katera se rav"no sedaj poslavlja pri kapitalizmu Kapitalizem uvideva, «akc odločno, n« v./jdrženo it» v najlepšem redu napreduje delavstvo na političnem in indnstri alnein ;>o-ljti ter da vsako nasilje št< pouspe-šuje ta napredek. Najhujši trn v peti kapitalizma pa so sijajni uspehi in napredek soc. stranke, ki ob vsaki priliki napne vse svoje sile, tla prepreči ostudne nakane kapitalističnih izkoriščevalcev, Soc. stranka bo tista sila, ki bo naredila v San Diego mir in izvojevala svobodo govora. Soc. stranka je tista, ki Ik> rešila vaditelja tekstilnega štrajka . vf Lawrence Etorja in Oiovanettija. električnega stola. Soe. stranka je tista, ki bo skrbela. da l»o sodnik — mešetar Tlan-loivl prejel zasluženo plačilo. In ista sila bo pomagala, da bo clii-eaško delavstvo končno zmagalo nad časniškim trustom. Socialistično gilmnj<4 je danes kejem delavskih mas. zato nikakor ne more simpatizirati rvbnkarri posameznikov. Socialistična stra»nka je siran-!;a zakonov in reda in sicer novih zakonov in novega reda. kate-i ga bo /gntdil delavski raired stv'ajnosti. To pa bo dosegel le z ral proti temu nasilju , zbornice, zato pn hoče krivična|Tako je ravno zadnjo soboto Ve-svojat svoj greh oprati s tem, da ho postavila - red sodišče Borel ardt-a in tudi list "Vorvviirtz' t •• dokazati, da ie naj ostmi ne jša krivica — pravica Slabo spričevalo za chicaško po-licijo. Chicaška policija, ki si je v w danjem časniškem štrajku iztekla nesmrtnih -zaslug za časniški trust s svojo brtatalnoatjo. sirovostjo in kriveniin (postopanjem naprr.m štrajkarjem, dobiva vsak dan nove moralne klofute za svojr» ''iz- čer nflj>adla tolpa otl trusta najetih barab doceda mirne-ga konduk-terja na kari in ga ubila kakor ubije strupenega gada za pla-tom. Takih barbarskih slučajev je vsak teden 'iepo število. In kaj store oblasti »roti tem grozodejst- JUDINJE USTANOVILE ZADRUŽNO MESNICO. Konvencija rep. stranke v senci policijskih kolov. V Chicagi se vršeča konvencija republikanske »tranke je tako jasen odsev osebnega koristolov-stva, da jasnejši biti m* more. Vse dosedanje početje tega zoo-ro v trnja doka/iuje, da je republikanska stranka brez principov, brez politiénih načel, pač pa je stranka, v kateri se zibirajo deloma ljudje živeči otl politične ko-rnpeije, deloma ljudje, zastopajoči razne t ruste, ko hočejo potisniti na krmilo vlade moža. ki bo tako plesal, kakor mu btnlo oni muzicirali. Ker pa imajo različni trusti različne interese, imamo danes več kandidatov v republikanski stranki. Eden .zastopa en del trustov drugi drugega, v hi-tvu so si pa |H)|K)lnonia sorodni. Kakor jmvsod1, je kapitalizem tudi v nolitiki brt^zobziren. Ako ne gre zlepa, mora iti s jhmIkupovanjem in korupcijo, ako na tudi tu ne gre. tedaj se poslužuje brutalnega nasilja. To trditev dokazuje dejstvo, da je šla deputaeija Taftovcev proait mavorja Har-rison-a policijske pomoči, češ, da so Kooseveltovci pripravljeni rabiti silo v »krajnem slučaju. Mayor llarrison je ugodil tej zahtevi ter doioČil 250 posebnih policajev za vzdržavanje renla na konvenciji kapitalističnih» ma-gnatov. Tudi Rot>sevelt se je poskrbi 1 z oboroženi> rezervo. Vsled pritiska Taftovcev na Ito-oesveltove delegate, si- je nekaj HotKseveltovih privržencev izneverilo ter se pridružilo Taftov-cem. To ie privabilo v Chicago Roosevelta, ki je nameraval ostati za časa konvencije doma Ta koristolovska gonjia ji» nad vse srdita kajti odločiti se ima biti ali ne biti. Tudi zastopniki raz-nh trustov, kakor Garv, zastopnik jeklenega trusta, Perkins, poljedelskega trusta in dr. so prihiteli na !>omo<\ tla nomagajo svojemu kandidatu z milioni, ako bi drugače ne šlo. Tako« dela republikanska stranka. A kako je v tem slučaju ravnala naša socialistična stranka. Jprašanje kandidatov je bila postranska stvar. Glavna so bila načela stranke in korisli ljudstva.. Sde ko je bilo to vse določeno, je rišlo na dnevni ml imo-vanje kandidatov. Zato pa soe. stranka lahko s nonosom trtli. da la je edina in prava, delavska st ranka. kulturnim in organiziranim bolem. ki se giblje v mejah zakonov in reda. Sne. stranka je sicer revolucionarna stranka, a po svojem bijst-vu je konstruktivna t X zidajoča, kajti oni, ki kontroli» aji sHnnjc družbo, uničujejo delo svojih rok sami. Složen nastop ehieaških judovskih gosfpodinj v boju zoper neopravičeno ^odraženje mesa bo stri moč 44Zveze judovskih mesar-Kot m'kak protiutež pri van red ne" sposobnosti. Sodišča jev Z (iopin lOiproSëjijo »reHrnn,U»r.«.nj.. m «.nen.v-ne me- IZZrL - n<*w»boy-e". k»rUr»ke z»««, »o jnAnje '»•»"«»«-S I HUi «retiriuii br« v-a-lle ^nrž.no n« 1238 North iZTSrV^ '¿S vpn», treh ,,„h po- Keg« vai r i .Llmania se je v «tej mesnici pro- brli tako oč v dno 'krivični, da j.» simanja s< j i i . i i i .iM „n da o »n tiso«- funtov mesa. Na-etlen izmed sodnikov odklonil •«■ 1 ; • • . Lt>rot je bi a privatna mesnica na «*nke nn daljne pnvc^iranjc an'-r,,n,u J' t "»„ h «mjlarjiv. S taKinu are- .1«W eeate oh »tem e.au taeijanii ae etueafflc. pol.cij, ro-IPonolnom» prar.na C stan ovite v ene trgovine se tovo ne bo pridobila slave Beljso priliko za to ima ako i*vršajo. zaintereacn^ib svoj pokliekii brani^m^;ane pred pn I « ^ ho ^parji, morilci ndovska zveza «ust.no časi. lafrjeg^ i,otr°i,M|vi|n Vili zadnje dni silno razburjeni, ker je bil strojevodja na vlaku, s katerim s«' je |>e»l.jal cesar Viljem skozi Gotthardtski predor — socialni demokrat. Strojevodja Ta-mu je nato pisal "Berliner Tag-blattn" sledeče pismo: 44Notica v Vašem listu mi je napravila veliko zabavo. Nisem prvič vozil cesarja skozi Gotthardtski' tunel njega in tudi prince sem vtv.il žt dostikrat skozi predor. Socialist sem. ali vzlic temu je nemško ljudstvo lahka brez skrbi, da bi s«* cesarju kaj zgotlilo, če se vo/.i z menoj. 30 let služim že pri Got thartlNki železnici in sem vozi skozi nrednr že marsikaterega ee sarja. kralja in princa." Apel na naše čitatelje. Liga olnjevali ozračje }>arka vzkliki navdušenja, duševnega veselja, spoauanja ter najlepših ujxiv in nul za bodočnost. Vsako vžhičen-je govornikov je rodilo nov vihar med navdušenimi in množicami, t i so zdaj dajale duška svoji o-gorčenosti nad krivienowtjo in Hidlostjo sedanjega kapitalističnega sistema in njegovih zastopnikov, kojih breizvestno |>očetje so govorniki pokazali v pravi lu-i, zdlaj ratlostno vzklikale, ko so jim govorniki jntkazali pot, po cateri ima zasužnjeno delavstvo ioo vsem svetu .zavedati svojih interesov ter spoznava svojo moč. Na podlagi tega spoznanja vedno cdločnejše zahtevi vsa industrijska sredstva in vso vlado zase. Nemir, katerega je ravno sedaj opažati po vsem svetu, je naj->o!jša priča prebujajoč» ga se in vstajajočega proletariat a. ki spoznava, kako ga je kapitalizem za-sužnil. Iz te sužnosti pa ni rešitve, ako se delavstvo samo ne bo osvojilo. Delavstvo, samo mora otllo-čevati svojo iiHodo. To geslo pomeni za delavstvo vse. brez tega g«'sla w vesoljne tlelavske mase 1 rez moči. Poleg teh dveh govornikov je govoril tudi profesor John C. Kennedy, kandidat za guvernerja države Illinois', dalje predsednik štrajkujočih tiskarjev, pred-soje navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglasa narodni boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, *kako spretno potegne Nemec Nemcu. Slovenec Slovencu, Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Ker se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo delavce, češ, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: pro* tidelavskemu kapitalizmu. Spričo vsega tega ne more ostati slejH» slovensko delavstvo. Vse naše delo mora biti osredotočeno za povzdigo "Proletarca". Pridobivati mu novih naročnikov in zbirati zanj tiskovni fond, to si mora šteti vsak zaveden slovenski ameriški trpin za svojo .dolžnost. ' Prolet a ree je zastopnik stranke. katenSoripada bodočnost vse-ga eloveštvaL zato se mikfftf) vrste naših somišljenikov in z njimi rastejo tudi zahteve in z zahtevami mora rasti tudi "Proletarec." Proletarec mora dohiteti vse drugo slovenske tovariše in jih tudi nadkriliti. Kdaj pa se bo to zgodilo. to zavisi od naših sobojevnikov po posameznih naselbinah. Vsi naprej za povečanje Prole-tarea! BOJ MED TENDENCAMI, KI DVIGAJO PROLETARIAT IN KI GA POTISKAJO Kari Kauitskv. Povzdiga proletariata iz njegovega ponižanja je neizogiben, nuje« proces. Ali ta proces ni ne miren, ne enakomeren. Stremljenja kapitalističnega proizvajanja grt do. kakor smo bili vedili v drugem poglavju, zaj tejn, da proletariat še l»olj potisnejo nizdol. Duševni prejK>rod proletariata je možen samo v boju proti tem sremljen-jem in pjih nositeljem kapitalistom. Možen je samo po tej poti, da se zadostno ojačijo nasprotna delovanja in nanprotna Stremljenja, ki jih rode v proletariat u novi delovni in življeaiski pogoji. Potiskajoča strem linija ka pit a listič nega proizvajanja so pa v različnih časih, v različnih krajih in različnih industrijskih panogah zelo različna; odvisna so od položaja na trgu, od konkurenee |*>sa-mičnih podjetij med sabo, od razvoja strojnega sistema v dotičnih industrijskih panogan, od voo-gleda kanitalistov v njih t?*a.>ne i nI e rose itd. Nasprotna delovanja ki se razvijejo v naročju posamičnih proletarskih plasti, so prav tako odvisna od najrazirovrstnej-ših |x>gojev od navad in potreb ljudskih ralzredov iz katerih se preti vse rekrutira.ro proletarci; od spretnosti ali moči, ki je potrebna za delo v tisti industrijski panogi, v kateri so zaposleni; od razširjenosti ženskega in otroškega dela, od velikosti industrijske rezervne armade, ki nikakor ni za vse stroke enaka, od razsodnosti delavcev, in slednjič od tega, ali provzroča delo razkropitev in ločitev ali združenje in stmitev delavcev itd. Vsakteri teh pogojev je zelo različen v rAzivovrstnih industrijskih panogah i H delavskih plasteh in se neprenehoma spreminja, ker se tehnična in gospodarska revolucija nepretrgoma nadaljuje. Vsak dan podjarmi kapital no- ve kraje in novo pokJice izkoriščanju in proletariziranju, vsak dan se ustanavljajo nove industrijske panoge, nepreneluoma se že obsto* ječe oreosnavljajo, Ka^or v začetku kapitalističnega proizvajanja tudi še danes nove plasti prebivalstva vedno zkjpet »podajajo v proletariat, se pogrezajo v capi tiski proletafrijat in se vdno zo et nove plasti dvigajo iz njega; v delavskem proietariatu samem se opaža neprestano naraščanje in padanje, ene plasti se dvigajo v naraščajoči, drugi v padajoči smeri, kakor že prevladujejo» pri njih pritiskajoča adi dvigajoča stremljenja. Toda na srečo Jiadaljiiemu raz voju človeške družbe se |>ojavi pri večini proletarskih plasti preja 1 i slej čas, ko se nagne zmagat od ločno'na stran dvigajucih stremljenj, in če so ta stremljenja v kaki pro-letarski plasti tako globoko delovala, da so v.zhiidil.ai v njej samo zavest, razredno zavest, zavest so Udarnosti vseh njenih članov med sabo in z vsem delavskim razredom, zavest moči, ki privre u trti ne složnosti, bnž ko so vzbudila 1 tej proletarski plasti zavest nje ne gospodarske neobhodne pfctre be in spoštovanje do samega sebe, bržko so predramila v njej prepri čanje, da koraka delavski razred boljši bodočnosti nasproti. Kakor hitro se je proletairska plast tako daleč povzpela, potem jo je neskončno težko pahniti zopet v topo množico tistih prupalih eksistenc, ki pač sovražijo, ne morejo se pa strniti v vztrajen Ing, ki obupa-vajo nad sal>o in svojo bodočnostjo ter iščejo pozabi j en j a v pi.ja ifcosti, ki ne srkajo iz svojih bolečin težnje po (»onosneni uporu, temveč po strahopetni uda ji. Sko-ro nemo/no je zopet izruvati razredno zavest iz prrdetarske plasti, v katero se je bila že glolw>ko vko-reninila. Naj s»« potem |>otiskajo6a stremljenja kapitalističnega proizvajanja še tako močno uveljavljajo, gospodarsko pač lahko podjarmijo to plast, ne morejo jo pa moralno — razen če je pritisk tak. da ne samo pritiska, ampak skoro |K)polnoma ud uši, kaikor v marsikateri propadajočih domačih industrijah. V vsakem drugem slučaju bo imel pritisk samo posledico, tla I »o obudil pno t i prit i sk: rodi torej manj .propalosti, kiajkor ogorčenja: proletarca. vee ne poniža v capina, ampak ga poviša v m učen i k«. ZGODOVINA BESEDE LIZEM. SOCIA- Besedi "socializem'' in "socialist" sta izraza, ki še ne moreta biti posebno slara. Dasi sta izšla latinščine, bi ju vendar zaman iskali v latinski književnosti. Ne le, tla niso Rimljani 'poznali teli Ue**xl, tudi v novejšem času sta bili neznani. Profesor Griinberg na dunajskem vseučilišču je raziskoval zgodovino besed "socializem" in "socialist". Objavil j« celo vrsto raziskav o prvem poja-,vu teh l>esed. ki sta danes nt^ih hodno potrebni. Zadnje njegovo tlelo, ki ga je posvetil prvemu "socializmu" je izšlo v listu "Ar-crtiiv fiir die Geschichte ties Social izmus u.nd der Arbeiterbewc glin v".- ki ga izdaja on sam. Besedi "socializem" in "soeialis sta se prvič rabili v zadnjih letih lil. stoletje. Domnevanje, da sta se rabili v zvezi z Batbenfovimi načrti iuvedibe .¡kom um i stičnega gospodarskega reda in da jim je bil v noti 1 a go tisti pojtn kakor dandanes ne odgovarja resnici. Besedi socializem in socialist nahajamo najprej v lctil 180:1. Klerik Giaicofmo Giuliani v VHčeuei jih je rabil kof ne^rotje individualism a v svojem modroslov.nein delil "T/fi.ntisoeialismo confutato". V tem delu se nahajajo nove be-sede "socializem", "soeiaJist", socializirati" in sijmovaJ orfeauično zve- smrt . . . Umrl je 1, junija. Sit zo človeka. Iz vrst Saint-Siinoaii- Tibi terra levi«! Jtov izobčeni -ustanovitelj prave-1 SOC. PEV. ZBOR NAPllEJ. g.i ki*ščansk Ka liosnje Pozi6nc praznike m, sprotje s .socializmom in njego- terimi sem se seznanil, od kar sem virai pristaši, ki jih imenuje so- prišel iz Ogledby, 111. cialiste. Tokia že 12. aprila, torej I Kar se dela tiče, še nt tako sla-1 zacije. še pre I Pierrom Lir»m\. je fou- bo; delo s« lahko dobi v t pilnici, ,• . 1 Dalje prij>oroca eksekntiva ta /akljuj, i na le. in (h imajo o t.-m zadnjo h.rscdo v M j liki s{>lošnega glasovanja organj. rnrist Charles Pellarin za Saint- kateri setlaj prizidujejo še nova di podaljšanje roka za izv ne prispevke po 5c cui člana atiroi Siinoniste rabil izraj/. s(Kiiaiist. S poslopja. Toda delo je težko in tem |>.i š,. ni prišid do .jasnega iz- delavce se priganja kakor živino. . . i^^m 1 1 V I i . . pokritje Stroškov kongresa —i raza današnjega pomena besede VsJed. tega ne ostanejo tu delav- , , 1H • ku ir i »i i ■ i • i • i« . it , sicer tlo novega leta lf)13 tn « socialist. Kot indcntiene s komu- ci, ki prklejo od drugod. Vsak • , ' 10 * • u A r\ - i i n • i i i . aa stin meseee, ker se Kristaiu«. nisti imenuje Robt»rt Owen socia dan jdi vec pusti delo. Kdor m # i i , gAAMM fond konca s konc.-in avgu§|||^ lavrsujoČ sklep eksekutiv -'e. liste v "The Cocperative Maga-lvajen garati kot črna živina in /in a m 1 Monthl.v Herald". Toda kdor ni navajen pasje ponižnosti s tem ta beseda še dolgo ni bila in pravega modernega suženjst- prilagam glasovnico vašega klu, splošna. 18.*i'l. in 1835. se je zopet va, naj ne hodi sem dela iskat. ' ^ v navzočnosti sotlrugov. rabila v anglenkih časnikih. Od Na društvenem in politinem j>o- rodloga naj se citata vsak ondod je najbrž v sedanjem po- I ju je pa deloma po vol j« o, delo- bej in na isti način naj se tudi menil prišla na Francosko. Iz te-1 ma slabo. V društvenem oziru jejnju debatira in glasuje Glar ga sletli, da je katoiiški duhoven še doeti dobro, kar dokazujeti dve niče naj se vrnejo podpisa3 prvič skoval to l»csedo, ne» da podporni društvi. Politično pa je bi >i bil na jasnem o nje vsebini, tukajšnja slov. naselbina skoro ki jo je pozneje dobila in o nje ve-1 docela mrtm Razredna delavska I glasovnice botlo neveljavna, likem pomenu. Se manj p£ je it a- zavest je skoi*o nepoznana, socia-lijanski dulioven pričakoval, da lizem se smatra za bogokletstvo se bo od njega ustvarjena beseda ali pa neumnost. "ProJetarec" je udomačila v vseh jezikih sveta, redek med tukajšnjimi slov. de-Ironija uaode je hotela, da je tu lavci, dasi jib je precej po števi-l Sotlrugi! — Čas Kristanu! prihotla je vsak dan bližje, se je pripravljati za shode. na di protest«.ntovski nastor v Svi-llu. Večina njih se ne briga za dru- sb°dov omejeno i e» prišel na to besedo. 'I oda v tem gega kot da gara noč in dan. pe-zit.hJu, kakor se rabita bt*sedi so- tek in sveteik za boga, profit ka- «•ialist in socializem dandanes, jih I pit ali sto v in par bornili centov, I w . ... , - nahajamo šele pri Ovcnistih, to- katere dobiva delavstvo za mukouveati sistematično, so rej pri prednikih modemih socia- topno deio, pripravile tozadevne formule, vsebujejo vse dni v tedna, s tov čas, je potrebno, da si že stxlaj izbero najpriinirnejši za obtlržavnje shodov. Da ho listov. Iz Anglije je prišla l»ese-| Ako jim pripoveduješ o rešitvi tla na Francosko, kjer jo je rabil iz sedanjega bednega položaja, krščanski socialist Leroux, ki pa ako jim govoriš o socializmu, te .je naoadel socialiste kakor i nd i- bodo imeli za bedaka, dasi v svo-| vidualiste) V Nemčiji je A. L. ji Lastni omejenosti ne sprevidi-Churoa 1. 1840. prvič rabil 1»chm- jo, kako neusmiljtmo so izkorišče-do socialist. Pri nas pa je tej be-|vani in kako bi si s složnim na-stMli zagotovil trdno menom, da vsak klub /azni svoj najpriinirnejši dan. Nati datumi in mesec ^e tloloči pot tukaj. Vsled tega vam prUa| eno teh formul, katero izpoll — ozir. podčrajte dan, ki ga že i . iii. i i te imeti za shod in vrnite fo domovino stopom z lahkoto priborili dosti , . Loreotf Stein, f>ozneje profesor n« boljši ko« kruha. Ce jim ponujaš a 0,1 Ko botlo vrnene vsi» fon priredimo natančen tiskan o turneji sodr. E. Kristana, ni Dunaju, s svojo knjigo "Sociali- "Proletarca", ti poreko, kaj bo zemi in komunizem današnje Fraii- tak list, ki niina nit^rtovic iz sta- cije". Dandanes si ne moremo mi- rega kraja; drugi se izg<>varjajo,, . ,, , , . * , • , i ti u sp Pošljejo na vse k hibe, kjer si it i nobenega jezika in nobene da ne znajo citati itd. Tako se ob|u v [ , m "t , kulture brez beaetl socializem in vsaki priliki pokaže njih duševna socialist, ki sta si pridobili tlomo- rnizerija vinsko pravico šele pred nekaj | Težko je reči. kedaj bo solnce desetletji. Iz naselbin. MILWAUKEE, WIS. s|H)znaja posijalo nietl te trpine. Sicer ravno ob tem času klije na.j-hujse življenje v naravi in novo ži\"nUe in »r-,^, 1pp ,t j y vrstf. zaVMiw(r(1 ee iiia.s bol. «rad. prezgodnje u- ra «a prihodnjih šest. mesecev. Sploh je opažati, da so nekateri sodrugi brezbrižni glede obiska Inašft sej. Nekateri mislijo, «laja socializma pomeni'zmago trpeče- (i!obro- ako PrWp vsnkf' tri aU ni volja še nadalje hlapčevati kot doslej, Nol>ena demonstracija, noben štrajk in noben bojkot delavskih nasprotnikom ne bo tako ■ »ufmijvp,» oion um, pviiuio oc jt, _ , ... . , , ... » . ... . t 1 , . , . . . 4 i- preplašil in stri njih moc m upljiv kakor splosno proletarjatu, tudi , , ... . „ 1 J , , . X , ■ kakor mil ioni soc. glasov. Zmaga njemu v polni meri. Zc zgodnjo ... . ™ " \ .vvi iq iv1i1u namnni • o.nnnn ga delavstva, odprava modeme _ . , . . . .sužnosti in ugodnosti življenja v e samostanske zidove, kjer je . , x .. . . J, J ...........-lr bodočnosti; zatorej vsi v boj za svoje pravice, v boj za sociali- zem John Bergiant. mladost zaznamovali so mu s čr nimi spomini na temine in zaduh-U prtjel najpotrebnejši šolski pouk, Vendar njega ni prevzelo mračnjaštvo in skrivna, neutiCHljiva že1! j a gnala ga je prezgodaj v svet, kjer je bil prepuščen |>oi>ol-| Cleveland, 0., — V našem rne-noma svoji us»oztial je še le pozneje, ko da delavstvo ne doseže zmage, je je bilo njegovo prej tako čvrsto v veliki meri pripisovati na račun | zdravje minirano; pretrj>cl je stavkokazov, med katerimi je tu-mnogo in na mnogih krajih izrab- di nekaj naših rojakov. Naštel bi ljaJ ga je kapital tlo skrajnosti, lahko vse po imenu, kar bi bilo Mnoga prehlajenja rodila so kal tudi najbolj pravilno, da bi Slo-bolezni. Njegovo močno naravo venci spoznali te obžalovanja vre-to ni vznemirjalo, dokler ni bilo dne ljudi. Omenim pa naj še po-pfepozno. Vse žalostne skušnje sebej enega takega "junaka", ker spravile ga nist» iz ravnotežja, je mož poleg svojo ostudne podlo vedno je upal. da tudi delavcem sti tudi predrzen in napadla mirne še zašije boljša doba in v tcin i>asante. Sicer tej izdsjici za en-smislu je t'udi tlelail. ne samio v krat še prizanesemo s priobcenjem besedi, ampak delal dejansko, do* njegovega imena, v nadi, da spo sledno in vstrajno. Njegov trezen zna svojo podlo početje ter se ot.re štiri mesece enkrat, da se plača prispevke. To ni prav. Klubov© j seje niso samo z*a plačevanje pri- i s pevk o v. amoak zato, da se kaj . vkrcne v korist izobrazbe in sfiri- \ tacije. Torej sodrugi! V prihodnje^ma- | lo več zanimanja za seje! Obišči-J te vsako, ne glede na to, ako imate plačati prispevke ali ne! M. Petrovčič, tajnik. 5012 Prosser A ve. Springfield, 111. — Priloženo pošiljam svoto $2.25, katero sem nabral pri taavednih rojakih za "Moža z batom", da bi se kar mogoče potrudil delovati na to. " do 7. jiuiija ko »f Dvajset! Da. okroglo 20. Unes |>a imamo bolj veselo no JM, Od 7. junija pa do dan. s! (13.) jun.), torej v šestih dneh, | je *4primarnilo' 24 novih prostovoljcev v tabor "petstoterih ". ■ Vsega skupaj nas ji« torej do dane* (13. jun.) 44. ttully and de-l.ghted! — hi rekel koujskozohi Roosevelt. Do konca tedna, p redno gre list v tisk, ho pa še trije dnevi in v tem času nas bo gotovo več — najmanj 50 v * armadi Utoterih '. Vštevtši manjše prispevke, ki pridno dohajajo — klobuk dol pred marljivimi sodrugi in som Ulj eni k i — vsak teden, izkazal 1m» 4'mož z batom" ta teden blizo $600. Začetek vsekakor ne«-1 znansko lopo kaže. I«z med 24 prostovoljcev, ki so | se oglasili v šestiih dneh, jih je v jednem sam ca n dnevu prišlo 21 iz Clevelanda. BraVo Clevelaud! Olevelandski "regiment:", kteri do danes zavzema častno mesto v "armadi petstoterih", dokazuje, da se slovenski proletarijat v največji slovenski naselbini vsak dan hitrejše blrža k zavesti do razred* | nega boja. Le krepko naprej Cleveland! Res — stvar lei>o kaže. Samo • » da bi šlo talko naprej! Ce "register" koncem t&ga meseca zaznamuje $700, potem "naš up ne bo Sel po vodi" — želja ne bo ostala samot želja. Zato pa sodrugi skrbite, da se bomo res imeli s čim poka.ziati, ko pride čas — la se ne bo toliko besed izgovorilo in toliko tinte prelilo zastonj. "Mož z batom" je vesel kljub temu, da ga imajo zadnje dni precej "na eugu"; veseli se počitnic, ki kiiio mu jih obljubili s 1. septembrom. Obljubili sino mu za trdno, zato bi nam bilo res žal, č<* bi ga tako grdo " nafarbali". l/ep* pozdrave pošilja "moži-ček pod registrom" v Cleveland, A. Pozarelli Sygan, Pa., Morgan, Pueblo in v H. Stanič druge kraje, kjer so ga zadnje dni tako počastili. "Mož" želi, 1«< bi se Oglasil tudi skrajni West in pa severozapad. Minnesola in $558.40 Prej izkazanih ...... Armada petsoterih prosto volj cev: Cleveland, O.: M. IVtrovčič ........ I Neimenovan ......... F. .M i k.še ............ Bogataj .......... Jurman .......... Žiiberna .......... Znidaršič ......... Kerieh ........... Luk nar .......... Zabrie ............ Moč pravice. Spisal Fr. Novak. Nad Rimom »o se razlegali mogočni glasovi zvonov. Na velikem prostoru pred cerkvijo sv. Petra se je gnetla neštevilna množica, Zbrala se na tem mestu, v sre iliišču vesoljne katoliške cerkve, ta dan, da vidi paneža in se na užije vse krasote in svetlobe, ki olnlaja glavarja cerkve njegovo stolieo. Ntat tisoče jih je došlo iz daljnih krajev, iz tujih dežela. Občudovali »o večno mesto z nje govirni zgodovinskimi znamenito stimi, z njegovimi ostanki iz nek danjih dmi inoči in slave, iz dni j, v katerih se je razlivalo vesoljnem svetu toliko zapovedujoč* sile. Množice so zapuščale počasi ocrromne prostore Ln se razlivala na vse strani mesta, se polna ob čutkov o tleh je teklo ognjevito vino. Razkošen smeh ae je mešal med vriskanjem vročekrvnih pije dejala Pravica iu zopetljanih žensk. Njih biseri so se ču- stegnïla roko, kazoč na goreča < lov i to lesketali. stanovanja in mrtva razmesarje- gir.la roko proti Pravica je ste-njirn, trenutko- ua človeška bitja, kojili trupla so ma ko se zasvetile kaplje krvi pokrivala tla. Pravica je nadalje-1 med biseri! l4To so tvoji vala: "Poglej tvojo moč! To do»|niki, tu» je tv lo si ti kot papež blagoslovil. Ona roka' ml katere primkuje svet dobrot, usmiljenja in rešitve, se jo dvignila in blagoslovila orožje, ki sedaj mori nedolžne človeške žrtve, hrepeneča po meni, ubija ljudi, katero je tvoj bog po tvojem nauku ustvaril po svoji ]*>-dobi ln to si storil zalo, ker hrepeniš po moči, ker hočeš z mogočneži in krvoloki vničiti mene in ker hočeš t>o pravici, svobodi, po ljubezni in miru hrepeneče človeštvo potisniti nasaij v čase teme in inkvizicije, v čase groze, v r. ' \ v daljavo. V pravica ¡>oka- zavez- oja moč, o papež, vidiš ono kri?" — "Vidini!" Ona kliče mene na ¡H>mol Zopet sta plula velikem mestu je zala papežu siromašna stanovanja, podobna smrdečim brlogom divjih zveri. Trop bednih razcapanih postav, ki so tavala z ob-uooin v očeh okrog, ju je pozdravljal. Sla sa v podzemeljske rove, kjer sta videt« stotine človeških bitij podobnih mrtvecem. Videla sta »tarčke, onemogle od dela in trpljenja, ki so delali in kopičili bogatetvo celo življenje ravica, bi bil srečen jaz in ti in čase, ko je beseda tvojih pred«i- za druge. Bili so pahnjeni sem od •ca tvoja. Živela bi moja žena in I kov razširjala \m vesoljnem s Ve- onih. ki se valja jo v razkošju •z ne bi sedaj umiral. Ko bi vla- tu krivice. smrt, opustošenje in Videla sta v bornih kočah inatis ila pravica!" bratomorstva." re z dojenčki, kterlih živlienie se 44Moja cerkev j<- vedno učila la Čez morje. Kmalu se je začulo ljubezen do bližnjeira in jo raz- A. V. F. L. V. M. S A. Miška $1.00 1.00 1.00 1.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 •los. Jaueli .............. 1.00 »T. K upnik S. Vu ga P. Kogoj Jos. Birk Fr. Korče Miehigan sta še sdabo zastopana v Anton Pavsič 44 armadi pet stoterih", ček" hi nad znal, kaj vzrok. Dobrih sodrugov " Moži je temu se goto- |John Fiais, Peoria, 111. . A. Mravlja. Virden, III. Iv. Itavnikar, Klein, Mont. vo tam ne manjka: o štrajku ali And. Bizjak. Klein, Mont. Fr. Bregar, Springfield, 111. John Košrnrl. Reading, Pa. kakšni katastrofi I udi še niso po ročale brzojavke. "Mož" ima vsekakor opraviti z .uganko, ktere[Frank Eitz. Newhouse, Ft. ne bo t-a'ko zlepa rešil, dokler ne Soc. klub št. 45 v Wauke pride iz Minnesote. Michipana in ^an, 111 dmgih naselbin na sev«-rozapadu Mat. Iloznar, Klein, Mont «aželjeno pojasnilo potom par sto prostovoljcev. Vsi naprej v znamenju gesla:' OSEM STRANI ALI DVAKRAT NA TEDEN! ZASTOPNIKI PROLETARCA. Buxton, lows: John KraSevec. Cleveland, O.: A. Oradishor, 1158 E. 61«t St. » Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovii, Colllnwood, O.: Dominik Blummol. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kauii*. Ely, Minn.: John Teran, J. Skerjaner. Franklin a Girard, Kans.: Fr. Wegel. Frontenac, Kane.: Anton Katzman. John Bedene. ^Olencoe, O.: Naoe tlemberger. preensburK. Pa.: Frank Matko, Key-1 itone Hotel, flerminle. Pa.: Jo«. Brie. H^bblng, Minn.: Frank Hitti in Henrv peUen. Oittbert and McKlnley, Minn.: . Anton iBterle.... Jenny Lind, Ark.: Frank Oorenc. Indianapolis, Ind.: Filip Godina. City, Kans.: Frank A1<>*. oeha, Wla.: Frank 2erov*c. Salle, m.: John Rogelj, 1216—3d St. Martin Novlan, Jakob Brej. Clevelaml, O.: John Pozarelli . Jos. Pozarelli .. Neimenovan ... J. Slavič ...... P. Kogoj ...... A. Vuga ...... Springfield, |('bas. Kajtna . Joe Juvan .... Luka Repovš . John Gradišar Frank Golob . Joe Ovca ..... Fr. K ram žar Silv. Repovž . Ig. Steinberger Mat. Ranker* . 111. Pong. St roža r............ Andy Bučar, Pueblo, Colo. Andr. Kovšca. Pnehlo, Colo J Jos. Slaek, Newhouse, Ft. 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 7.00 .50 .10 .10 .10 .05 .10 .10 .25 .25 .25 .25 .15 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .50 .50 .25 SKUPAJ ...... $597.45 Protestni obhod. Prihodnjo soboto popoludnc ho v Chicagi v protestnem obhodu ponižnosti klanjala ter stegovala roke »»roti njemu, kakor bi ga prosila blagoslova in sreče. "Kolikiai moč je to", tiho vzkliknil in njegov duh je poletel daleč tja čez zelene planjavi rimske in izradoval se je: kolika moč, koliko slave; povsod jk) svetu se slavi ta moč, povsod se imenuje njegovo ime. V tisoč in ti soč krajih so danes kipele molitve k nebu zanj, m moč in blagor njegovo in njegove cerkve. Nepremagljiva moč je to; zopet je videl v duhu v*e armade njetgM-vih zvestih služabnikov. Ti razširjajo mojo moč. pridobivajo vedno nove trume v okrilje moje cerkve. Cesarji in kralji se klanjajo moji volji, narodi izpolnuj^jo moje nauke in ukaze.'Tu mu je naenkrat obvisel |>ogled na podobah njegovih prednikov, ki so visele na steni. Oko mu je postalo resno. A kje je ona moč, ki so jo imeli oni pml menoj? moč, pred katero so švigali plameni in donelo ono grmenje. Na polju za mestoma sta •obstala. Pozdravil ju je duh smrti. V mesečini sta videla razmesarjena Človeška trupla, kri. topla, kipeča, jima je tekla ]hk! noga mi. Bledi obrazi mrtvecev in ran jenih so bili spačeni krvavi. Czdi-hi umirajočih, ječanje ranjencev, vse to je na|M)lnjevalo ozračje. Iz daljave je prihajalo vpitje, podobno tuljenju zveri in vmes leinje se je pričelo v nepopisni bedi. Vide-|HHH 'a sta v groznih, peklu ;h>- ve- jširjala je trepet^ če zurovoril | dobnih nrostorih delavce bledih. izmučenih obrazov. Pravica je ■■■ zopet spregovorila --Tu so oni, "Tvoja cerkev in njeni nauki?|ki bi lahko vladali svet. vživali dno silneje. Zagledala sta poti sa-1 te lnasede papež. |>olnc groze ob bo zidovje mesta, iz katerega so teh silovitih l>esed^b Pravice. Ljubezen je učila, praviš? O, iro- prostost, in življenje. Ako bi jih nija. vse drugo prej kot ljubezen | tvoja vera ne umorila duševno do bljižnjega. Tvoj tnauk je res in jim ne vzela človeškega pono- nailk lio'h«'/.ni M tvrtiu Iiaícln ii> La !" nauk ljufbezni. a tvoje načelo je siliai, nasilje napram tvojim pravičnim nasprotnikom. Z resnico, nolno ma-dežev, je tvoja cerkev zastrupljala in še sedaj zastruplja srca dece izročene ji. da jo vzgoji, da vzljubi s svojimi nežnimi srci mene. — Pravico. Tvo- kratko, ozko ]>okanje! Pri kupu I ja cérkev uči ljubezen do svojih človeških trupelj sta olmtalajziaitii-aleev? Revno, lačno ljudst Pred njima je ležal mlad mož v mlaki krvi. V pri je svoje steklene oči k njima in s slabim glasom go^'oril: "O Beata, žena moja, ali si prišla, dni v tvojih rokah umrje m • Bcata pri
  • okazala na njo rekoč: "Poglej, to je nuija moč, moč, ki se je šele redila, a postaja orjaška. To moč hočejo zagreti tvoji služabniki." N' tem hipu je pretresel zrak oster f>ok —- strel. — O, groaa! Pod njim »o se valjala trupla trpim» v boreč i» h se za pravico v la- vo, ki še nikdar ni pozualo mene, oMaja s temo, z nezavednostjo, da ue spozna svoje moči, da ne. stopi v ls>j za mene. Zastopniki f111 krvi- 'To j«4 delo tvojih slu-tvoje vere so prinesli v svet bedo r >abn,kov iu tvojih privržencev. Poglej (»no kri, ona upi je po meni. Iz nje bo. vzklilo tisoče novih bojevnikov. Moja moč raste. Dan prinesli in trpljenje, v hiše revnih pro-kletstvo in sramoto. Isti nam k i pomagajo graditi mogočna zidov- ta, kdo si? Ah, ¡»omagaj mi, usta- ja za ohranitev vaše moči iii ti-Kje je|vi kri- m' zgubim življenja; ranstva. Brusijo iu kujejo Tnori1!-trpo^jj |>oglej, živeti moreni, da dani kni- no orožje, gradijo mogočne par-vladiarji in siromaki? Kje je ona i iT1 °(Xfiiu- Pomagaj, nike za moritev človešt\-a, za bra- tomor. Nauki tvoje vere gonijo v smrt, v umor, v rop. in ¡>ožig svoje učence revno ljudstvo, ker mu vzamejo jasen pogled, da ne spozna mene. da ne pozna dostojanstva človečanstva. Ali hočeš ki je zdrobila na mah'cesar- U»vori. zakaj molčiš?" Tedaj je stegnila pravica roko, mu jo položila na ramo in rekla: "Ne morem ti jiomaRtatti ter ti klati življenja, a maščevala bom tvojo smrt. jaz sem Pravica." moe stva in človeške redove, ako so st vpirali volji Rima? Ah. te moči ni več! Njegov ¡»ogled je splaval čez mesto. Vse to je bilo nekdaj oblasti papeža, vsa ona krasna dežela. Armade neštevilne in mogočne so čakale povelja papeža Cesarji in kralji »o hodili ¡hvIjuin) vat papežu noge, prinašajoč zlata in biserov, ker je a eno bese do lahko odločil njih ¡>ogin ah obstanek. Kje je m brezmejne radosti. Iz daljave so|voril oapež, kateremu se je razde pn)ti nji in vpijejo, da se bore za in tja ter odnašali človeške ude prihajali glasovi gdobe zda i vri-1 da vidi v tem trenutku kako pravico. 44Pravica", je jezno vz- in umrle ranjenec. Zdravniki soLkajoč, zdaj zopet proseč. Možki. drobi njegova moč v prah kliknil izbudivši se kakor iz sanj. delali mrzlično, ojstri noži so se Lo&ie in lepe postave, katerim se \a Kin>ki nVw- 4Ali nisem jaz pravica? Ali ne ldiskali jk» zraku in rezali v trup- je brat z obraza ponos in obenem L* potem ^ cerkev pravice? ¡H. ki so se vda vshsl ne^pisnih Ud^,^. in knit^t, so gledali Lledno množico in mnoiro rdeeTl Uoydeu, Pa. in okoUca: Anton Stra (|lemonstriralo 75.000 unijskih dc- Wla.: Val. Razbornik, 414 St.; Ig. KuSljan, 220 — WmtM Milwaukee, Virginia l»t Ave. Morgan. Pa.: Tx»ui« Olažer. Halberry, Kans.: John Lekie. JjHon City, Ore.: John Kurnik. ^ttehlo, Colo.: Chaa Pogorele«, ¡••lyn. Waah.: Gregor Janaček. Sound up. Mont.: Martin Mežnarii*. SWngfield. 111.: Frank Bregar. Jsoton, IU.: Anton Annec. Jt Lom», Mo.:, Val. Sever. •Jrathern, O.: Math Urban. JHrtor. Wyo.: Ltika Glower, bo* 341. Waakegan a North Chicago: John Oantar. yttt, m.: Frank Skubic. 'OJMrtown, o.: John Petri*. '•^•▼slni saatopnlk r.a Pennaylva »«jo, W. Virginijo, New York in «ploh ■V!" Ea»t: Frank Podboj. ®«<»nige ▼ tistih nanolbinah kjer ie Simaio «talnih «aetopnikov, prosimo, #1 ae zglasijo ta tastopniitro. Prija ?«.J« tiai ee kar potom dopisnice na «pmvniitvo "Proletarca", na kar jim • mo vse potrebno. Upravništvo. lavoear proti izporu tiskarjev in proti barbarskemu početju časni-škega trusta in njegovih profesionalnih pretepačev ter mestne poli-Icije. To degstvo jasno priča o močni solidarnosti, ki vlada med mhieaškim delavstvom od začetka tega vai.nega štrajka naprej. SODRUGI t Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list ii vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti '"PROLETARCA", kajti to Js prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točne plačati naročnino za "PROLE TARČA," ker ls na ta način ss zamore osigurati napredek naše mu listu zumtopa otem l»om delil pravico. Pravico revnim in pravico brcaverskim zapel ji vcem Ijudutva, katerega so|njk je naenkmt zapeljali od ponižm>«ti in pokor Sčine." bolečin. Na eni mizi je Uvžal mož sred-|Äi«ive. ^ v, . , , — množico m mnogo rdečih zuzare c um pogledi te divne po-|/asUv. obrazi teh ljudi «o bili , ^ , , „ BAfl. "'T* * v resni, trdi, roke žuljave. Sli so njih let. Desna rama in del prs Plesalko in jo odpeljal med v i so- tiho naprej proti nekemu cilju mu je bila razmesarjena. Zdrav- k e -alme v poltemncm kotu. k|a sta ž njimi. V sredi zelenega nehal ' * Z delom. Pogledal je ranjenca v obraz. Zdrknila mu je ¡xk bledem licu Utrujen je prenetial, naslonil I svetla solza. Oči so bile odprte in "Ljubica daj, da se napi jem iz polja so se \isi vstavili. Zastave tvojih (ustnic sladkosti! Poglej zavibrale v zraku. Skoz množi-mi v oči, pusti, da vživam rajsko ko je šlo naenkrat, nekaj čudovi-. . , , . . , v .«last tvoje ljubezni 1 — 44Izpolni M^a kot vihar. Tisoče in tisoče glavo v mebko blazino ter zatis- so proseče zrle v zdravnika. Ust- mi ^ žp1j0i potwn boš užival! rok se je dvignilo, ko so zadonele ml oči. Skozi okno so sijali zadnji niče so se gibale kakor v molitvi. Dobi mi z.lata ali biserov da bom h**cde ">oža, ki je «tal za vzvi-žarki zahajajočega solnca. Nebo Šepet a je je govoril: 44Tn na pr- Udnna z njimi, da bom bogate j- «enem prostoru, besede polne og-za flrorami je bilo rdeče, ta rdeča sih, to podobo pošljite mojimka, kraanejša kot druge! Daj mi,hja in ljubezni, besede silne, mo-zarja se je spreminjala v ogenj, ljubim Nato je mprl oči za ve» I česar one nimajo! St4>ri to in po- »očne, vžigajoče siva. Oovoril je \; b t«ii 4 i «fi/i ^j «4 i. 4 i •• • i 1_ ^ r/ _-_____1 1_ * 1 1 rt i ' i * Naenkrat je vide4 stati v njem dno. Zdravnik dolge vrste človeških bitij, pri ve- vdelano v zlatem srcu in jo shra zanih na droge. "Dajte mi moč in nit, bila je nolna krvi. "Ta kri jaz vam dam pravico", je zašepe-1 vpije za menoj, vpila bo njegovim tal in potem zaspal. je vzel podribo J tem bom čisto tvoja!" — "Storil bom to. ti si kraljica! moja. o pravici. "Poglej tvoja želja mi je ukaz. In če mo- mali del en del moje armflde, samo. Po vsem svetu je ram pustiti kopati v sredino zem-| ra-ztîvscna, veže ie ena velika mi- otrokom in ženi", je dejala Pra- lj0, če moram gore prestaviti, do- sel, ena ljubezen. V sanjah je stopila k njemu vi- vica papežu, ki je poln groze stal b^j t¡ hočem soka bela poetava. "Pojdi z menoj", je velel njen glas. 4 4 Kdo si? Kam naj grem?" — * Mas sem praviea", katero si ti ic tvoj» slu žahniki vkoval v verige in v zasužnjili. Želel si poprej e imeti moč in dati mene ljudstvu. Poj- vsega! Zidal ti bo- in gledal vso to kri, vsa ta trpeča I dem palače, se krasnejše kot človeška bitja. Zopet sta se dvignila in odplu *n I one, ki jih že poseduješ in jih na polnil z krasoto, ki bo vse na s ve- la čez planjavo. V tihi dolini sta tu prekašal«: Samo Ijubeuni mi zazrla malo vas. mimo ležečo med daj!" visokim zelenjem Ne daleč proč» V tem tronotku je zapel srebrn pa se je pomikala dolga črna zvonček. TTrno so se zbrali okrog i da je papež težko bolan. To je moja moč, moč pravice, ki bo strla tebe in tvojo gnilo družbo. Ona kri, ki si jo dane« videl je seme mojih moči ! Pojdi na/«,j v tvojo palačo razkošja in bogatstva! Videl si svojo in tudi mojo moč. Drugi dan so javili Č««opi«i, Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol, Pod. DruStvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kan«. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHiT ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARCiC, Box 489, Frontenac, Kan». Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURSE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Ves razžarjeu z rdečimi lisami na licih je pritekel Fjodja Mazin. 8 svojim nemirom in radostjo je prepodil dolgočasje pričakovanja. — Začelo se je! — je dejal. — Narod se je začel gibati! . . . Na tovarniških vratih so stali Vjesov-ščikov z G use vira. in Samojlovim in govorili ljudem . . . Množico 'ljudstva so vračali domov! . . . Pojdimo, čas je! Deset je že ura! —»laz grem! —» je odločno dejal Pavel. — Videli bodete, — je obečal Fjodjai — po kosilu l>o mirovala vsa tovarna. In odhitel je. — Ta gori kakor voščena sveča na vetru! — je vzkliknila mati potiho, stopila v kuhinjo in se oblačila. — Kia»m pa. mamica — Z vami ! — je odvrnila. Andrej je pogledal Pavla in si vihal brke. P»vel si je popravil lase na glavi in odšel za njo. — Mati, jaz ti ne rečem nič . .. tudi ti mi ue reci! . . . Kaj. ma-mioai ? — Dobro, dobro . . . Kristus z vami! — je zarnrmrala ona. > XXVIII. Ko je stooila na ulico in zaslišala v zraku prazniàko žuiborenjc člove&kHi glasov, nemirno in pričakujoče; ko je ugledala na oknih in vratih skupine ljudi, spremljajoče njenega sina in Andreja z zvedavimi pogledi, ji je zaplesala pred očmi meglena lisa, prelivajoča se iz zelenegi» na motno sivo. Pozdravljali sn ju. in v teh pozdravili je bilo nekaj čudnega. V njenih inesMi so se lovile odtrgane, neglasne opazke. — V o j vode . . . — Nič osmi ni znanega o kako-vih vojvodih . . . — Saj ne mislim nič slabega!.. I^rugje je razdraženo klical nekdo tih dvorišču : , — Polove jih ... pa jih bo konec . . . — Knkrat, jih je že držala policija! . . . Ilripavo kričeč ženski glas je preplaxeiH) šinil z okna nia ulico. — lz,pametuj se! Ali si sam, kaj T Samcu je — vseeno . . . Ko so dospeli do hiše breznoge-ga Zosimova, kateri je kot pohabljenec dobival od tovarne mesečno podporo, je pomol rl glavo sko zi okno »n zaklical : — IVška! Čakaj, imhIIcc, zavijejo ti vrat za tvoje grehe! Mati je zatrepetala in olvstala Tak krik ie vzbudil v njej ostro zlol>o. 07rla se je na napihnjeni, tolsti obraiz pohabljenca, ki je skril gtatfvo. Pospešila je korake, dohitela Pavla in stopala tik za njim. Pavel in Aiirlrej sta šla., kakoi da ne foi .ničesar opazila, in ne sli-šaliai. klicov, ki so ju spremljali. Mimo sta korakala in se glasno razgovarjala o vsakdanjih rečeh. Kar ju ustavi Mironov, po-Sttaren in skromen človek, ki ga je vse spoštovalo zaradi treiznega, spodobnega življenja. — Ali tudi vi ne delate. Danilo IvanovičT — je vprašal Pavel. — Moja žena je na porodu ... in pa tak dan je . . . nemiren! — je pojasnil Mironov in ostro gledal tovariša; polglasno je vprašal : — Otroci pravijo, da napravite ravnatelju škandal, da mu pobij*-te šipe? — Kaj smo pijani — je vzkliknil Pavel. — Po ulici poj dem o z zastavo prepevajoč svoje pesmi! — je dejal Malorus. — Poslušajte naše pesmi — v njih je izražena naša vera! — Vašo vero po »nam! — jc zamišljeno dejal Mironov. — Vaši spise sem čitail . . . Hej. Nilovna! — je vzkliknil in se nasmejal materi s ssvojiini pametnimi očmi. Ali tudi ti demonstriraš T — Treba je pred smrtjo seči resnici fM>d pazduho! — Kaj? — je dejal Mironov. Torej je res, kar pripovedujejo, da si nosila prej>oveckuie spise v tovarno! — Kdo pumi to! — je vprašal Pavel. — Ljudje! Na zdravje . . . lepo se obnašajte! . . . Mati se je tiho zasmejala; pa godu ji je bilo. da so tako govorili o njej. Pavel ji je smeje dejal: — V ječo te vtaknejo, imuna! — Kaj za to! — je odgovorila Solnce se je pomikalo vse višje in vlivalo svojo gorkoto v 1m>-dro sveži*;st pomladnega dne.. O-blaki so plavali počasneje, njih sence so postajale tanjše in pro zornej.še . . . M«'hkx» ho i*>lzele preko ulic in streh, zagrinjale ljudi in čistile predmestje: prah in blato so otirale s sten in «treh dolgočasje z obrazov. Vse je |x> stajalo veselejše. gtasovi hrupnej ši — oddaloeno bobnenje strojev in zdihovanje tovarne je tonilo v njih . . . Znova so nrihajale z vseh oken in dvorišč, materi na ušesa nemir ne in zlobne, zamišljene in vesele besede. iNajTtfje lifi odgovarjala zahvaljevala, pojasnjevala in «e vmešala v čudno pisano življenje tega dne. Za vogalom, v tesni urliei se je nabrala gruča, do sto ljudi, in med njimi s»* je razlegal glas V j et*ov šč ik o vw . — Ki izstiskajo iz nas kakor sok iz malin! — so j>ada1«' ljudem na glavo korne besede — Tako je! — je odgovarjalo po več zamolklih glasov naenkrat. — Fant se trudi! — je dejal Maloruis. — Pojdein mu j>oma-gat! . . . Sklonil se je naprej in preden ga je Pavel zadržal, je zavMal svoje dolgo, gibko telo v množico, kakor svedre v zamašok. Vm* pel je njegov zvoneč glas. — Sodrugi! Pravijo, da žive na svetu razni narodi — Zidje in Nemci, Angleži in Tatari. Jaz tega ne verujem! Le dva naroda sta, dve nesnravijivi plemeni — bogatini in siromaki! Ljudje se različno oblačilo in različne govore, ampak poglejte, kako občujejo Imgati Francoeje, Nemci, Angleži z deli« «lelavsko ljudstvo! S ceste je dohajajo zim-rom več ljudi*; drug za drugifn so se Ijud jc mohV prerivali v ulico, it.7.ego-vaH vratove, stopali na prste. Andrej je nadaljeval glasne- _ Za mejo so delavci že spo* znali to preprosto resnico, lh danes, na: praznik prvega maja ... - Policija! — je zakričal nek- lo. S ceste st) prijezdili v ulico naravnost proti ljudem štirje policaji na konjih in vihteč biče kričali : -Narazen! - Kakšen shod je tu? -Kdo govoril j ude in so se zmračili obrazi iin neradi so se umikali konjem. Nekateri so splezali na plotove Usule so se porogljive besede. Kako krulijo svinje na konjih; glejte nas, junake! — je za «'lavi; v srcu sta s»» vrstila žalost in veselje. Žeiela si je, da bi kmalu zatulila opoldanska piščalka. Dospeli so na trg prod cerkvijo. Okolo nje, na ograji, je drug ob drugem stalo in sedelo ljudstvo _ zbranih je bilo do petsto glav vesele mladine, skrbnih žena in otrok. (Dalje prih.) de danea naročite en iztis slavnega romana "JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar i poštnino vred. Upravništvo Proletarca. c4 Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate ¿s napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer aocialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. Edino pot. Pravo in edino zanesljivo pot, akoravno ne najkrajšo, je pot do priznanja. Vsaka dobra stvar mora kohečno zmagati in odstraniti vse zapreke, ktere zavirajo njen napredek. Narod rad sprejema in podpira vsako stvar, ki zasluži priznanje. Uže več kot dvaindvajset let je pristno Trinerjevo ameriško zdravilno vino prišlo med svet in ker je premagalo vse predsodke ponarejanja in druge zapreke, zadobilo je visoko stopnjo med domačimi zdravili, ktero še sedaj poseduje, posebno pa v slu-čaiih bolesti želodca in droba pomanjkanju krvi v obče v vseh slučajih, ketre provzroča nerednost prebave. Priporoča naj se torej v slučajih oslabi jen ja. nervoznosti. pomanjkanja spanca, slabosti po "-mosti, bluvanju vet»"* vih in krčih v želodcu. — V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland A ve., Chicago. 111. Glasilo hrvatskih socialistov je '1 Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa ' * Narodni Glas", 231C Clyboum Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 za celo leto. "No Work-No Pa^; TheWorkingmaiïs Problem SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna po strežb^. Vsakdo uljudno sprejet. Milwaukee, Wis Sodnig LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem ln.Hrvatom evoj dobro zaloteni SALOON. Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim liuimentora pa kali uniči. Najpotrebnejše iredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev "Pain Kexpeller" izkazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi v sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveuo znamko s sidrom. Importiran starokrajski tobak vsdke vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Iin portirane eigare in cigarete. Vst pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chicago, 111. Dr. W. C. Ohlendotf, m. q Zdravnik ca notranje bol ln ranocelnik. lzdravniška preiskava brezplač «'•iiti je I»' / iraviiu, 1924 Bine Ave., Chicago. I reduje od 1 d| pol.; od 7 (lo 9 zvečer. Izven živeči bolniki naj pišejo slove ALOIS VANA^~ — izdelovatelj — '-fc sodovice. mineralne vode ioni- nih neopojolh pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 1** LOUIS RABSE moderno urejen lalos NA 460 6RAN0 AVE., KElOSHi, » J Telefon 1199. M, A. Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Uradnje od 8—11 predpoldn» in od 6—9 zvečer.. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠLJAN-A 229 1st Ave. MILWAUKEE, WIS. FOTOGRAF L. HAGEND0RFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike. 173 Reed St. MILWAUKEE, - - - WIS. Obuvala CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ni »seh sodiščih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON L STRAUBI URAR i 1010 W. 18th St. Ohicaga, H Iba večjo zalogo ur, »erito«, ^^ nor in drugih drago tin. Is vrl«)» rmkovretna popravila v tej M m Bixki ÈÊm AVSTRO -AMERIKAM ČRTA. Najpripravnejia in najcenejša par« brodiut ¿rta za Slovence in Hrvat« Regularna vožnja m ed New-Yorkorn, Trstom ln Rek*. Brai poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpinj« prni New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Lam, Alice, Argentina in Of I ZlKnadalne informacije obrnite sc S modernim kegljišcen \ naše zastopnike ali pa na: 8reke pivo v eodékih ki droge rajmovntne pijače azaodke. Potniki dobe èedao êiSée sa ni sko ee«o. Postrežba točna ln Is bera*. Teem Soveaeem in drugim ISlor&aoB m toplo pri porote MARTIN POTOKAR, 162S So. Centr« Ave. Chicagv Potisekov SALOON 1237-lst St.. La Salle. Ill Toêi TW, goetiloJ podrejc«e pijft** knee pnporoA» rojnkjoin sa ot>iA*u obM IS Parniki odplujejo is New Yorka ot eredih ob 1 popoldan in i z Tista ok sobotih ob 2 popoldan proti New Tafta — Vsi parniki imajo bresiifru brtejat, električno rassvetjavo in ao moden« urejeni. —Hrana je domača. — Mora» riji in zdravnik govorijo «lovenako i« hrvatsko. :BtittS^EHELPS BROS. & CO Gen'l Agt's, 2 Washington St., Nu Tut. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf. 120 N. La Salle St., Oki cago, DL ROJAKI * WaakeaT Ce k očete piti dosre pijače in se zabariti po domače pojdite k Bo Mahnich-u, 714 Market Street, Waukegu. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepičs. zrn maika: od $1.60 do 14.00 zrn ¿enak«: od *l.1l PmH ttr««l. In Tork. I Dt. KlchtarJ^re Cnn«o Pilnl« olaJAajo. ('.•>. alt .ri(V i ■ ' Slovenci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Orianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. t Ako hočete res dobro ln po meri narejeno OBLEKO obrnite ae na rojaka: Kirchgessler & Ermenc ki tudi popravljata, čistita, peglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno. Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. 291 6rove St., Milwaukee, Wis. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH ■■■■■■■■■■■■■MHBHHHBHBHBBHHB IN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicooeli. Structuri; dalje ozdraviaij nalezljivo sastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočik se moikih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote tdravni-l kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bilij zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeino, da poeedujem le jaa| edino sredstvo, a katerim zdravim vspešno. Popravite Vaic zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih istekel v moji 14 letni | praksi kot specialist v boleznih pri moških. > Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprlllke v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNEfi moške bolezni zguba nagona. h«*leini v ledicah in jetrih zdravim hitro za atalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, alaboet, napor, zaatrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho,\Bronchitia, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi Zastrupllen|e krvi in vseh drugih košnikl bolezni, kakor prišče,| lucije, onemoglost itd. Ženske boleznlj beli tok, bolečine v osa-ture, garje, otekline, pe-dju in druge organake bolezni zdravim za atal-| no. j; POZOR BRATJE SLOVENCI! || Ali ie veste kje je dobiti najboljše mes po najnlijl ceni? — Ootovo v novi prvi Slpvenekl moderno urejeni meeniei Fcrko Bros., 271—1st Ave. ta Park St. Tu se dobijo najokuenejie sveie in prekajene KRANJSKE KLOBASE. kakor tudi Jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokuenejie PREK A JEN O MESO; vse po najnlijlh cenah. Pridite in prepričajte se sami e naših cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše «¡eelo. Ne posablt« nas torej obiskati v naši nori mesnici v Jo«. Tratniko vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 351*. ♦ »♦♦♦»»♦»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦S >♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»{ ! , tu ( Prsiskovsnje brezplsčno ) (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 SSirai Chicagol Odprto: 8 zjutraj do 8 svoéor. Ob nodoljah od 8 zjutr de 4 popj Gotov Hranilna vloga v tej banki je varna investicija. Nosi 3% obresti in je gotov denar kadar ga rabite INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. 22 letno poslovanje. , Varno§tni ihramoeT1i | j predali po $3.00 na Isto. jB V soboto večer odprta od 6. do 8. ure. ■Jaaai