Janez Rožencvet Lažibaba. Mttka je bila pridna deklica, čeprav ne tako strašno pridna, kakor so tl*.'kfice v tickaterili povestfli. Veasih se je pac emerila in kujala, včasili ni ubogala na prvo besedo, včasih je bila zbirčna v jedi in dogodilo se je celo, dti je v razmišljeiiosti na ucenje po^abila. ^ eiular matere so dobre in spregledajo otrokom manjše pregreske, če se uc ponarlj&jo vsak dau. Tudi Melkiua inati se ni toliko žalostila zaradi uapak, ki jih ima marsikateri otrok, ciokler ni spoznala, da se Metka veČ-krnt zlažc. Kar na lepeai, brez sile in potrebe. Takrat je hila mati želo žalostua in vsa solzna je dejala: »Metka, MetkaT ce pojde tako naprej, boš Lažibabo srečala iu potem gorje iebi!< Lažibalia je grda in hudobua, a jo po grdobi iii hudobiji ne more nihče prepoznati, ker se potaji in je vsa sladka. Kdor jo sreča, spozna sele pozneje, koga je sreČal. Otrok niorda iiima hudobnega namena in se mu samo dobro zdi, če mu kdo laž verjaine. A pri teiu se laai navadi in kdor dolgo laže, začne tudi krasti in počenja uazaduje še vse kaj hujšega. O tera je veliko povesti, ki so na žalost vse hudo resnične. Lažuivcga otroka zavoha in poišče La-žibaba. Pniliznjeno ga zapelje v laž in kdor se je kdaj Lažibabi zlagal. mora tudi dru-giia lagati. Potcm je pa tako: današnja !až se jutri uresniči in pouavlja toliko Časa, do-kler se lažnivec vno\id in zlaže ali dokler skesano ne prizua Tseh laži in ne govori napre.j po pravici. Vendar se uresniČijo sa-mo takc lažnive IzmiŠljotine, ki so drugi dan eloveku v Škodo. Laži, ki bi biJe pni-jetne in koristue, se neuresničijo nikoli in zato iiima lažnivec od svoje lažnivosti uikdar irič koristi. Še vsakoraur je bilo gorje, če je Lažibabo srečal. Tako je inati poredala in hčerka je ohijuhala, da ue bo vec \aga\a, A nesreča je bila, da ni priznala še starih laži. ki mati ni niti zanje vedela. Zato je Metko Lažibaba zaTohala in iskala. Metka se je iz šole grede ustavila pri potoku in drobila ostanek kruha ribam. Ribe krmiti jt zelo kratkočasuo. človek bi ure in ure gledal, kako se nabira drobnih in večjih rib čimdalje vec, kako se prerivajo in hlasiajo za drobtinami, kako begajo sem in tja, da se jim bliskajo srebrni trebuhi in je vsa voda živa od njih. Takrat se je pripeljala po cesti Lažibaba. Avto se ustavi. Lažibaba iz-stopi iu gre k Metki. Pa je bila Lažibaba gosposko napravljena, da je bila kakoT lepa gospa, a govorila je tako osladno in izmaličeuo, kakor je včasih v povestih pisano. iKaj pa delaŠ, predraga moja deklica?« je vprašala Metko. vRibe krmim,^ odovori Metka spodobno. >Oh. kako so Ijubke te srebrue ribice v bistrem potočkul Gotovo te Ijubijo kakor svojo sestrico in hvaležne so ti za beli kruhek, ki jim ga drobiš z drobuo ročico?-* je gostolela Lažibaba. sNe vem,f je rekJa Metka po pravici. 3 Ztlaj jo je Lažibaba pogiadila po laseb iu dejala še bolj priliznjeno: >Kuko si ti pridiia iu zlata deklica! Gotovo je tvoja dobra mamica na vso moč srečna, da je njena hčerkica tak angelčekl?< Metka se je spomniia, kako se je inati včeraj zaradi njeae lažnivosti jokala, iu ni rekla nič. Lažibaba pa ve, da se otrok z vsiljivim izprasevanjem pridnosti naj-prej v Iaž zavede. Potisnila ji je v usta žlaiiien sladkoreek, gladila jo je in božala in ji prigovarjala: »No, reci, je ali ni!« Metka se ni mogla več ustavljati. Prikimala je in rekla: sje.*- »Je-t ali »ni« sta dve prav kratki besedi, a tudi s tako besedico Iahko kdo izreče resnico ali lai. Lažibaba je dosegla svoj nameii. Dala je Metki še tri sladkorčke, potem je pa sedla v aviomobil in se odpeljala. Metka je po poti preinišljevala, kako je bila neznana gospa lepa in dobra. Jedla je sladkorčke ter prišla z zainudo domov. >K.ju si se tako dolgo mudila?« vpraša mati. Metki kar ni šlo, da bi hila po pravici povedala, kje in kako se je mu' dila, Posebno zato ne, ker je pojedla vse sladkorčke in bi se bilo spodobilo. da bi euega mateiL pribranila. Zato se je opnjela prve laži, ki ji je na misel prisla in je cekla: sPri Rebernikoviih sem gledala kozličke. ki so jih prvikrat spustili na pašo.« O kozlickih, ki jib bodo kraalu spustili na pašo, je Metki pravila Rebernikova Kataritica, kozličkov pa Metka Še ui videla. >Že prav, ampak lahko bi jih šla po južini gledat. Drugič pridi iz šole naravnost domov, ko veš, da se nii mudi na njivolc je dejala nejevoljna mati. Drugi dan je šla Metka iz Sole grede mimo Reberoikovih, pa se je res pasla na vrtu koza z dvema kozličema. — Mladi k"ozlioi so tako zabavni, da se mora človek pri njih ustaviti. Če se kaj preplošijo, skočijo kar svoji materi na hrbet, koza se pa mirno naprej pase. Mladiči se ne znajo še prav pasti. Malo muliijo travo in zelenje, naj-več pa poskakujejo, brcajo, podijo se okrog matere in poskusajo tudi že s trkanjem, pri čemer so najbolj sinelni. Metka si tii mogia kaj, da se ne bi ob plotu ustaviia in jih gledala. Pri tem je Čas miueval, videl je pa nibce ni, ker so htli Rebernikovi zgodaj odjužinali in. po južini odšli vsi aa. polje. »Spet te toliko časa ni bilo! Kaj si vendar pocela!?« je karala mati Metko. Metka ui inogla praznati, da je kozličke gledala, ko je to že včeraj rekla in je vedela, da bi bila mati poteni še bolj huda. Hitro si je izmislila novo laž in dejala: >Ko sem šla uiimo Rebernikove hiše, se je pripodil za menoj velik črn pes. UstraŠila sem se ga in zbeŽala pred ujim v gmajno, pes se je pa ge tam za menoj podil, dokler se ni izgubil v gozd.< >O, ti revica, ti!« — je dejala mati, božala Metko in jo toIažiU, Sama pri sebi si je pa mislila, mesarjev je raoral bifci. Ko grem mimo, rečeni, naj ga priklenejo, da ge ne bo čcz dan klatil in otrok straŠil. Mati je srečala mesarico io ji rekla: >\as pes je danes zastrašil naŠo Metko, ko se je pripodil za njo. Priklenite ga, da se n.e bo potepal Čez dan.« Mesarica se je zaČudila in odvrnila: Saj našega Črta danes ui doma, Gospodar ga je seboj v seraenj vzel in prideta oba iele drevi domov.r Metkina mati ai je mislila, mesarjevi psa še nimajo dolgo. Morda se je na sejmu gospodarju zgubil. jo ubral sam nazaj in zdaj se okoli klati. 4 Tretji Črni pes me je podi].* j-Že spet!« se ]e zacudila mati ter tolažila in tešila Metko, dokler je ni pomirila. Nato je šla k mesarjevim in dejala mesarici. ki je na pragu stala: »Lepo vas prosim, ime jte psa čez dan priklenjenega! Danes je spet našo Metko tako zastrašil, da se bojim, da ne bi otroku strah Škodoval!« : Nikarte uoU pravi mesarica. »Naš Črt je že od davi praklenjen in sploh nikoli ne podi ne kokosi ne otrok. Saj se vsi sosedovi z njira. igrajo. \aša Metka se je morala drugega psa ustrašiti, ne našegal^ Gospodar, sosedje in otroci so potrdili, da je Črt res Že od davi na verigi. Ugibali so, čigav naj bi bil oni liudi črni pes, ki ga razen Metke ni njhce videl. Poznali so dalec na okoli vse pse, a samo mesarjev je bil velik in črn in ta ni raogel Metke strašiti. Mati je odšla nti njivo in je ono popoldne vprašala vse ljudd, kar jili jc srecala, če so videli, da se je kje velik črn pes potepal. Nihče ga ni bdl \it\e\ in mati je uganila: Če se tuj pes klaii, se pritepe tudi k tiŠam, da pojeda ostanke domačim psom. Je le moral biti mesarjer! Morda so ga bili otroci odvczali iu spet praklenili, ne da bi bili kaj povedali. Jutri predpoldne pojdem. aama pogledat, če bo mesarjev pes res priklenjen. kakor se je namenila, je mati drugi dan storila. Na svoje oči se je uverila, da je Črt na Terigi in da se pri njem agrajo trije oirooi. ki še ne hodijo v šolo. Metke pa le ni bilo in ni bilo domov. Ko je prišla, je bdla še bolj prestrašeua, zakaj spet jo je črni pes podil po gmajni. »Metka, kaj je bilo pa daiies?c vpraša niati. Metka pove spet zgodbo o Črnem psu, a mati reče neverno: >Če ne lažeš!?« Metka je iHte irdila, da ne laže in mali se je zamisHla. Potem je dejala: sMetka, po pravici povej, ali nisi morda te dni Lažibabe srečala?< Zdaj sc je Meiki posvetilo iii tako ji je bilo kudo, da bi se bila kmalu t solzah utopila, Vendar je rse po pravici povedala in s solzami je prešel strah. In ker Metka odsihmal ni več lagala, se tudi mati ni nikoli yeč ] zaradi nje žalostila. ] Sereda se ne iziečejo vse povestii o lažniTih otrocih tako milo. Posebno 1 če lažejo fantjc, je bolj bridko, zakaj te zavoba in poišče Figamož, ki je I mož Lažibabe in še stokrat hujši od nje. In povest o Figamožu je tako ranlo j lepa, da ni, da bi jo človek pravil. 1 1 i