Leto VIII, èt. 75 Ljubljana, torek 29. marca 1927 Cena 2 Oin c= Izhaja ob 4. »jirtraj. a Stane mesečno Din 15-—; ta ino iemstvo Dm 40'— neobvezno. Oglasi po tarihi. Uredništvo i Ljubljana, K. nafto va ulica itev. 5,1. Telefon Stev. 7», ponoči tudi štev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnistvo: LJubljana, Prešernova ulica it s*. — Telefon it. 36. » inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. — Telefon it. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» St. i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri po$tnem Ček. zavode : Ljubima it 11.843 - Praha čialo 7S.1S0. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana. 28. marca. Budžet za 1. 1927.-28. bo te dni sprejet. V prehodnih časih, v kojih živimo, je budžet s finančnim zakonom izredne važnosti. Po njem bomo živeli celo leto. Ne more se reči. da je budžet za 1927.-28. boljši nego je bil minuli. Niti tehnično niti stvarno. SLS se brani odgovornosti zani. A zaman. Glavne določbe so sprejete z njenim direktnim sodelovanjem. Finančni zakon je v glavnih vprašanjih sestavljen po njenem vstopu v vlado. Budžet ni napredek za državo, pa tudi Sloveniji ne nosi ničesar. Lahko rc-, čemo. da najmanj: Hišni davek nespremenjen. ročni davek z glasovi SLS utrjen, davek na poslovni promet z glasovi iste SLS nezmanjšano in neubla-ženo nadaljevan, krivični davek na gostilne podaljšan. Vojvodinci so izvoje-vali, da se 30 odst. dokiada ne računa od dohodarme, ker so dohodki s pri-uosnimi davki še enkrat obteženi. SLS pa je istočasno pristala na zvišanje davka privatnih nameščencev, ki zadene tudi našo industrijo in vse vrste podjetij in s tem ves konzum ter celokupno prebivalstvo. Ta obremenitev je večja in težja, nego je prihranek pri j 30 odst. dokladi na dohodarino. Gospo- I da ie ta strašni davek prerinila furti-»' inaški zadnji dan boječ se odpora jav- < nosti. Vojvodina in Hrvatska uekaj pridobita. Slovenija pa. ki ima v vladi zastopstvo. izgubi. Že obljubljena reforma taksnega zakona je od vlade UK odgodena do izenačenja civilnih in sodnih zakonov, kar pomeni, da je odgodena za leta. Znižanje prenosnine od 6 odst. na 4 odstotke ne prihaja v prid ljudstvu, ampak špekulaciji, dano pa je v času, ko je cena realitet silno padla. Plačevanje zaostanka davkov v obrokih, ki je še delo vlade RR. je dobra stvar za Vojvodino. kjer doigujejo davke za leta. ni pa nič za Slovenijo, kjer je davčni dolg po forsiranem iztirjevanju sorazmerno minimalen. Da se more tak zaostanek plačati do 250 Din s priznani-co ob zamenjavi avstrijskih kron. je spričo minimalnosti tega zneska in z ozirom na predpis, da mora priznanica glasiti na ime davkoplačevalca samega, pesek v oči. Medtem pa so redukcije zopet enkrat noro krivične: brez načrta. kakor sekira pade, zadenejo najrevnejše. dobri naraščaj, nedolžne rodbine, a' v efektu za državo ue prinesejo ničesar. Zopet je izvršena nova globoka zaseka v uradniški zakon. Penzijska doba podaljšana, dosežene pravice neusmiljeno pogažene. Ubogi neprostovoljni upokojenci z manj kot 15 let službe so izgubili doklade, kronski upokojenci so odpravljeni z obljubo. ln to naj bo delo «socijalne» stranke? To hoče biti stranka krščanske pravičnosti? Tako kakor na gospodarskem in so-cijalnein se je obnesel novi režim tudi na državnopolitičnem polju. Cela vrsta gorostasnih amandmanov k finančnemu zakonu izpričuje, da so klerikalci v vladi postali pravi protagonisti reakcije. Določba o sestavi proračuna, pooblastilo o ustanovitvi «državnega odbora za štednjo». ki izigrava institucijo gospodarskega sveta in druga famozna pooblastila so pravi atentati na ustavnost in parlamentarizem. Z drugimi amandmani se teptajo v prah načela demokracije ali pa vsaj izigravajo. Nadvse značilno je tudi. kako se SLS obnaša v zadevi ljubljanske občinske avtonomije. Preje jc divje kričala, da se avtonomija Ljubljane zatira, burno je zahtevala pravičnejši proporc in takojšen razpis volitev — sedaj je v amandmanih na ta svoj «pravični» proporc popolnoma pozabila, mesto volitev pa je dosegla imenovanje pol tucata klerikalcev za sosvetnike! Tako cela budžetska debata in vsi predlogi kleroradikalskega režima dokazujejo. kako je prišla Jugoslavija in zlasti tudi Slovenija z dežja pod kap in vsa država z zadoščenjem in z glo-!x>kim oddihom jemlje na znanje napoved g. Uzunoviča. da bo takoj po sprejetju proračuna otvoril krizo svojega najbolj ponesrečenega kabineta. Kaj bo po sprejetju proračuna Vlada sama napoveduje svojo demisijo. — Vedno nove kombinacije. — Kandidati za ministrsko predsedstvo. - Splošna utrujenost med poslanci. Veliko pozornost vzbuja postopanje Beograd. 28. marca, p. Seje Narodne skupščine, v katerih vladna večina kar avtomatično glasuje za proračun, potekajo monotono. Posamezne govore posluša minimalno število poslušalcev, ker se pri vseh opaža velika utrujenost, na katero stavi vlada tudi glavno nado. da se ji vendarle posreči spraviti proračun pod streho do četrtka. Tudi v finančnem odboru delo zelo forsirajo. Samostojnima demokratoma Demetro-viču in Popoviču se je posrečilo, da sta s svojimi stvarnimi argumenti izvoje-vala velike popravke v slabem proračunskem načrtu. Odpor opozicije proti iorsirani proračunski debati se je v zadnjih dneh vidno polegel, ker je gotovo, da pride do spremembe režima takoj, ko bo izglasovan budžet. Ministrski predsednik Uzunovič zdaj že sam napoveduje rekonstrukcijo vlade. Značilno јвч da so po vseh verzijah, ki se raznašajo. klerikalci izključeni iz nove kombinacije. ministra Velje Vukičeviča. ki nastopa tako. kakor da ima že mandat za sestavo nove vlade in se že kar konkretno pogaja z raznimi strankami in vodilnimi politiki, katerim že celo ponuja vstop v vlado. Tako je konkretno ponudil ministrstvo dr. Subotiču. Vukičeviču je v stalnem stiku z demokrati, zlasti z Vo-jo Marinkovičem. Poleg Velje Vukičeviča se imenujejo kot kandidati za ministrskega predsednika tudi Marko Triikovič. Nikola Uzunovič in celo Voja Marinkovič. Vendar pa važnejših dogodkov ni pričakovati pred izglasovanjem proračuna. Zanimivo je. da je zvečer neki radiée vski prvak izjavil vašemu dopisniku, da so radičevci zelo nezadovoljni, ker je Stjeipan Radič tako demagoško nastopal ob priliki glasovanja proračuna za vojno ministrstvo in da je potem še brzo.iavil kralju, pri čemer je podčrtaval pomen tega akta. Priznanje radikalskega poslanca Sarajevo. 2S. marca. n. Danes je vzbudil senzacijo članek radikalskega poslanca Kr« ste Marica, ki pravi, da je v prečanskih krojih radikalska stranka identična s polu ci]o. Končno pravi: «.Četudi je umrl Nikola Tašič, četudi nima radikalna stranka do« volj inteligence in četudi je v naši stranici zlasti v prečanskih krajih mnogo sodrge. vendar bo stranka prestala krizo, mora pa se reorganizirati.» Poslanec Maric pledira v svojem članku zato, da se radikalna stran» ta oklene Ace Stanojcviča in Marka Trif. koviča. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Grčijo Beograd. 28. marca. r. Jutri odpotuje v Atene naša delegacija za trgovinska poga» jania z Grčijo. Predsednik delegacije je g Sava Kukid, šef odelenja za trgovinsko pogodbe v ministrstvu zunanjih soeiov. Ekspresne debate v Narodni skupščini V nedeljo in včeraj je Narodna skupščina odobrila celo vrsto proračunov s pomočjo nasilne interpretacije poslovnika. Beograd, 28. marca p. Na včerajšnji seji Narodne skupščine le predsednik Marko Tritkovič predlagal sledeče. 1. Da naj se proračunska razprava za-kjuči najdalje do 10. aprila ob 1 popoldne; 2. da naj trajajo seje Narodne skupščine ob dnevih proračunske razprave od 9. zjutraj do 9. zvečer brez odmora: 3. da se pri poedinih proračunskih delih govornikom, ki govore v imenu skupin, dovoli enotirni govor; 4. da nai imajo pri razpravi finančnega zakona skupine preko 20 poslancev pravo do 4 govornikov v svoje ime, manjše skupine pa do 1 govornika. Pri razpravi proračunov ministrstev za šume in rude. trgovine m industrije, agrarne reforme, socijalne politike in državnih dohodkov nai imajo skupine z več kot 20 poslanci pravico do 2 govornikov, manjše pa po 1 govornika. Vsak govornik naj govori najdalje 15 minut. Eks-pozeH ministrov naj ne bodo dališi kot 1 uro zaključni govori pa po pol ure. Čim je od-piavljen en proračun sc takoj pristopi k razpravi sledečega. Predsednik sc pooblašča. da lahko odvzame govorniku besedo, ako poirkuša podaljšati čas dovoljenega mu govora. Opozicija je protestirala oroti temu predlogu. Marko Triikovič jc dokazoval, da poslovnik dopušča tako tolroačenie. Vladna večina je nato odobrila Trifkovičeve predloge. Sledila je razprava 0 proračunu ministrstva za šume in rude. fckspoze je prečita! minister Krsta Miletič. Stanje gozdov da je zadovoljuioče. Rudarskih podjetij v državni režiii imamo; 14 preinogokopnih, 2 rudnika železa, i solarno, 1 železarno in 2 manjša kovinska podjetja. Dohodki državnih rudarskih podjetij so znašali v proračunskem letu 1924-25 Din 395 milijonov 496.000. v proračunskem letu 1925-26 pa Diu 313.4O4.0O0. Za prihodnje proračunsko leto je predvidenih dohodkov Din 290,585.625. Cisti dohodek državnih podjetij ie bil 1. 1924-25 Din 65.827.000, leta 1925-26 Din 32,431.000. Za prihodnje leto je predvidenih Din 37.356.759. V debati se je m. dr. oglasil posl. SDS dr. Hinko Krizman, ki je dokazal, kako zanemarja ministrstvo ogromna bogastva šum in rud naše dTžave. Nato je skupščina prešla ua pretres proračuna ministrstva trgovine In Industrije. Lkspoze o proračunu je poda! zastopnik ministra Milan Simonovič. Govoril ie o uniii-kaciji gospodarske zakonodaje, o taiiiah, o netranji in zunanji trgovinski bilanci, ki da je aktivna. Po ujedinje-tju so bile sklenjene m ratificirate trgovinske pogodbe s Češkoslovaško 1. 1920., z Nemčijo 1. 1921.. s Poljsko 1. 1922., z Japonsko 1. 1923.. in z Avstrijo 1. 1925. Z Belgijo, Albanijo in Anglijo so trgovinske pogodbe že zaključene, toda niso še ratfflcirame. Tudi z Madžarsko ie že zaključen obči del, o tarifnem pa se še vodijo pogajanja. Ministrstvo proučuje vprašanje svobodne cone na Sušaku. Stališče SDS je v debati označil t>os1. Hinko Krizman. Po proračunu ministrstva trgovine je podal ekspoze o proračunu ministrstva za sociialno politiko dr. Gosar. ki se je pritoževal nad pomanjkanjem kreditov. V diskusijo je posegel poslanec dr. Bazala, nakar je bila seja zaključena ob 9. zvečer. Danes je skupščina nadaljevala debato, katere so se udeležili poslanci Vujič, Aga-tonovič, Kežman ln o sc vrši« le na beograjski univerzi volitve novega upravnega odbora za «Fond siromašnih stu» denata». Ta dobrodelna organizacija je ofc; enem skupno predstavništvo beograjskih visokošolcev in se torej lahko primerja z zagrebškim «Podpornim društvom» in ljub ljanskim «Svetom slušateljev ljubljanske univerze». Borba nastopajočih skupin pTed volitvami je bila vrlo živa. Kandidatne liste so postavili samostalni demokratje, Davi« dovičevi demokratje. radikali, zemljoradni« ki. republikanci in komunisti. Skupščina «Fonda» je bila otvorjena ob 9. zjutraj in so sc kmalu nato pričele volitve, ki so tra» jale ves dan. Skrutinij je bil izvršen šele po polnoči. Izid volitev je naslednji: demo* kratje 539 glasov in 5 odbornikov, radikali 4SS glasov in 4 odbornike, komunisti 286 glasov in 2 odbornika, samostalni demo« kratje 241 glasov in 2 odbornika, rcpubli» kanci 93 glasov in enega odbornika ter zem> ljoradr.iki 55 glasov brez mandata. Radikali so s tem izgubili vodstvo te važne dijaške reprezentance. Velik vtis jc napravilo v po« litičnih krogih, da je naraslo število glaso« valcev za listo samostalno demokratskega študentskega kluba «Jugoslavije» za 60 od» stotkov. Današnja «Reč» zlasti podčrtava razveseljivo dejstvo, da dobivajo samostal« nodemokratsko orijentiarni visokošolci po. leg svojih tovarišev v Zagrebu in Ljublja« ni, kjer imajo veliko večino, sedaj tudi na beograjski univerzi vedno več terena. De» mokratski študentje so se sinoči pri mani» festacijah ob porazu radikalov in njihovih najnovejših zaveznikov republikancev in komunistov bratili s samostojnimi demokra. ti in si dajali duška nad zmago demokra. C'ic vzklikajoč: 2ivijo Pribičevič in Davi« dovid, živela demokratska sloga! Nočne seje finančnega odbora Finančni odbor je zboroval včeraj in danes celo noč. — Vladna večina hoče še danes odpraviti iinančni zakon. — Socijalni kaos ministra Gosarja. — Nove «dobrote» za državne nameščence. Beograd. 28. marca r Finančni odbor je imel včeraj sejo. ki ie trajala od 7. do 9. dopoldne ter od 9. zvečer celo noč do 5. zjutraj Večina usvaja mehanično vse od vlade predlagane amandmane. Notranji minister Maksimovič ie m. dr. sprejel predlog muslimanov, da naj se občinske volitve v Bosni in Hercegovini izvrše na podlagi občinskega volilnega zakona za Slovgpnijo. Nadalje ie notranji minister sprejel predlog posl Demetroviča, da naj se zakon o volitvah občinskih zastopov v mestih na Hrvatskem in v Slavoniji raztegne tudi na vaške občine. Nato je bil sprejet amandman. s katerim se določa carina na uvoz rotacijskega papirja iz držav, s katerimi imamo trgovinske pogodbe, na S dinarjev v srebru. Sorejet je bil amandman o obvezni stažni praksi zdravnikov, ki naj se uredi potom uredbe v smislu Čl. 94 ustave. Dokler minister ne izda v soglasju z ministrom prosvete te uredbe, se oprošča-io absolvirani meditinci obvezne stažne prakse. Minister ie oozneje izjavil novinarjem, da so univerze pripravljene podaljšati medicinski študij od 5 na 6 let. To poslednje leto bo veljalo kot staža. Ako na univerze ne bodo mogle upeljati 6. letnika, bo minister prisiljen na novo vzpostaviti dolžnost staža, četudi brez plače. Beograd. 28. marca p. Finančni odbor nocoi nadaljuje debato. Vladna večina hoče še nocoj sprejeti ves iinančni zakon in vsa pooblastila. Značilno za cinizem vladne večine ie, da v času, ko se vrši debata in ko opoziciia popolnoma upravičeno kritizira. vladni člani iinančnega odbora sede v ministrski sobi in se zabavajo. Poslanec Demetrovič ie proti temu ostro protestiral in naglašal. da ie vladni večini več za dobro večerjo, kakor za razpravo o tako važnih stvareh. Na dnevnem redu ie bilo najprej pooblastilo miuistru za socijalno poii-tiko za preureditev delavske zakonodaje, posebno delavskega zavarovanja. Posl. Demetrovič Je v strokovnem govoru predvsem konstaiiral. da hoče minister dr. Go-sar s svoiim delom izzvati cel kaos v delavski zakonodaji. Pooblastilo, ki ga zahteva. pomenja natrpavanje novih bremen delavstvu, od katerega ne bo imelo nobenih koristi. Dr. Gosar ie demantiral samega se- Naša zmasa v sporu z Italijo Po poročilih iz Pariza, Londona in Berlina je naša moralna zmaga gotova! — Preiskavo bi moglo izvršiti le Društvo narodov. Tiranski pakt bo treba revidirati. sodila ona o stvari, v kateu je sama toižiteljica. Tako daleč pa še nismo! Nai ne pozabi nikdo, da smo neodvisna država! Beograd, 28. marca r. Iz Londona prihaja vest, da se mislijo velesile zadovoljiti z odločnimi izjavami in de-mantiji iz Beograda. Nekako v tem smislu poroča tudi rimska poloficijelna agentura »Radio NazioJialeki prihaja do zaključka, da je spor v bistvu že poravnan, počakati ie treba le še potrdilo izjav z jugoslovenske strani. Ali v beograjskih vladnih krogih smatraio, da bi bila likvidacija spura na tei podlagi v bistvu le odlaganje stvari na kasneje. Zakaj prav lahko sc zgodi, da v par mesecih izbruhne nova vstaja v Albaniji in Italija bi izvedla to, kar ji sedaj na.ibrže ne bo uspelo. Tiranski pakt je zlo, okrog katerega se vse vrti. Doslej vlada še ni dobila odgovora zainteresiranih velesil na njen predlog, naj se izvede preiskava na obeh straneh albanske meje. Stališče Jugoslavije v inozemstvu sc zopet krepi. Češkoslovaško časopisje se zavzema za revizijo tiranske pogodbe, brez katere ne more biti trajne poravnave spora in pravi, da je Jugoslavija že sedaj moralno zmagala v sporu z Italijo. Ugodno piše o nas tudi dopisnik »Chicago Tribunea, ki .ie prepotoval albansko mçjo od severa do juga in ugotovil, da Jugoslavija nikjer ne vrši vojaških priprav proti Albaniji in da ie jugoslovenski narod miroljuben. be kot prej prononsiranega sociialnega reformatorja ter je postal socijalni likvidator. Naj di. Gosar vpraša interesente v Sloveniji, pa bo videl, da bodo vsi proti pooblastilom Ki iih zahteva. Dr. Gosar s svojim delom demantira celo vsa načela svoje stranke. Odredbe, katere predlaga dr. Gosar. uničujejo pravic«. ki iih ima delavstvo na temelju čl. 133 ustave. Demetrovič predlaga, da se sprejme nastopni, amandman: Pooblašča se minister socijalne politike, da na temelju čl. 94 ustave s po-j sebno odredbo izvede reorganizacijo odno-> šajev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov v svrho poenostavljenja administracije in večje samostojnosti v izvajanju zavarovanja proti boleznim v onih krajevnih organih, ki imajo za to pogoje. Po govoru poslanca Demetroviča se ]e razprava nadaljevala. Minister dr. Gosar ie moral sprejeti nekatere izpremembe. ki iih je predlagal posl. Demetrovič. Najvažnejša ie izprememba. da morajo uredbe, katere izdajajo ministrstva. Iti skozi finančni odbor. Nato ie iinančni minister predlagal nekatere nove amandmane in izpremembe v finančnem zakonu. Tako je obstojal amandman, po katerem bi se zvaničniki in slu-žitelji v državnih službah prevedli v dnev-ničarje. Dodan ie bil ^edaj amandman. da se to ne nanaša na d*avno policijsko stražo, policijske agente, zvaničnike. finančne kontrole in detektive. V pooblastilu, ki predvideva ustanovitev državnega odbora za štednjo, jc izpreme« njeno to, da bo v odboru namestova! se« daj 14 poslancev, tako da bo državni odbor namesto 20 imel 23 članov. Nato je bil predložen nov člen 1S0 n. ki se glasi: LTpokojenccm, ki so bili upokojeni pred dovršitvijo 15 let efektivne službe in na dan 1. septembra 1923 niso dovršili 45 leta svojega življenja, od dne. ko stopi ta zakon v veljavo ne pripadajo osebne in rodbinske draginjske doklade, razen ako so upokojeni radi bolezni. Razprava o tej točki, kateri vsa opo» zicija najodločneje protivi, se ob pol 3. po« noči še nadaljuje. Beograd, 28. marca p. Današnji uvodnik y Vremena« se bavi s trenotnim stanjem italijansko-jugoslovenskega spora ter citira najznačilnejše tostvarne odstavke iz nemških, angleških, francoskih in italijanskih listov . Predvsem ugotavlja uvodnik, ki izhaja očividno iz polslužbenih krogov, da naša vlada ni nikogar pooblastila, da bi odrejal kake komisije za pregled naše meje proti Albaniji. Takšno pravico more imeti edinole Društvo narodov in nihče drugi. Po tem takem se imenovanje anketne komisije niti ne more izvršiti, ne da bi se spor predložil Društvu narodov. Poziv našega zunanjega ministra ie razumeti edino tako, da morejo priti v našo državo in preiskati stvar one osebe, ki jih pozove naša vlada. V tej zvezi se imenujejo angleški in francoski vojaški odposlanci v Beogradu, ki poznajo položaj v naši državi in bi se mogli najbolje poučiti o vsej stvari. Tudi iz Nemčije bi mogla naša vlada pozvati koga v to komisijo. Nemški tisk je pokazal toliko nepristranosti v našem sporu z Italijo, da bi se pri nas gotovo nihče ne upiral, da se udeleži tudi Nemčija morebitne ankete. Komisija v navedenem smislu je nekaj popolnoma drugega kakor pa mednarodna komisija, ki io na obtožbo italijanske vlade odrejajo tri velesile radi ankete pri nas. V to komisijo bi poslala tudi Italija svoje delegate, kakor poročajo italijanski listi. Na vse zad-nie bi menda rada Italija, da bi nas Oboroževanje fašistične Italiie Fašistična milica povečana za 80.000 naraščajnikov. — Mussolini ni prisostvoval slavnostim. minister sprejel nekatere častnike, ki -o med vojno oslepeli. V nagovoru, ki ga je imel, se je mimogrede dotaknil tudi me i-narodnega položaja ter rekel: «Sedanja ura je delikatna. teika pa ni!» Rim, 28. marca. o. Včeraj je fašistična stranka praznovala osmo obletnico ustanovitve fašijev. Obenem so se vršili todi nabori, s katerimi je moč Mnssolinijeve milice narasla za 80.000 miličnikov. Kakor predpisujejo strankina pravila, so novinci položili naslednjo prisego: Prisegam, da bom brez razpravljanja izvrševal povelja vodje ter da bom sluiil fašistični revoluciji i vsemi svojimi močmi, in če treba tudi s krvjo! Mussolini paradam ni prisostvoval. Podal se je samo za kratek čas v novo vojašnico fašistične milice, kjer je imel kratek govor. Tudi po drugih mestih so se vršile fašistične elavnosti. Policija je v zadnjih dneh izvršila številne hišne preiskave in mnogo sumljivih ljudi je bilo včeraj pridrianih v zaporih. V vojašnicah in raznih poslopjih so bile razpostavljene vojaške čete v pripravljenosti. I. i s* i poročajo, da ni bil red nikjer kaljen. VSerad dopoldne je МшвоВД kot vcfei Naii odnošaji z Bolgarijo Dr. Beneševo posredovanje? Praga, 28. mar«, r. Zunanji minister dr. Beneš je imel daljši sestanek z bolgarskim poslanikom Mihalčevim, katerega je zaprosil sa pojasnilo, kakšno stališče zavzema njegova vlada glede spora med Italijo in Jugoslavijo in kaj bi storila, ako se ta spor poostri. Dr. Beneša ni v tem pogledu zanimalo le stališče vlade, ampak tudi drugih političnih krogov v BolgarijL Kakor se čuje s poučene strani, je minister pri tej priliki načel praktična vprašanja, na podlagi katerih bi se dalo doseči sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poslanik Mihalčev jc o tem sestanku z dr. BeneSem obvestil svoio vlado. Ni dvoma, da je tei kccfereoci orin- Klerikalni atentat na privatne name&ence S posebnim amandmanom je vlada navalila na tisoče dores-skih privatnih nameščencev novo večdesetmOijomko davčno breme. 2e iz vesti k: so prejšnji teden prihajale iz Beograda o amandmanu. s katerim izvzema kleroradikalna vlada iz splošne dohodnine zasebne nameščence ter jim odreja nove dohodninske lestvice. se je dalo sklepati, da gre za da-lekosežno davčno in fiskalno dejanje. Te vesti so bile obenem tako megleno sestavljene in v svet spravljene, da so kritična očesa takoj zapazila da se najbrž skriva za tem amandmanom kaka večja davčna afera. Osobito klerikalni tisk ori tem amandmana m ponavljal svoje stereotipne hvale o cnovih in ko-losabih uspehih» SLS. Medtem smo si poskrbeli originalno besedilo tega amandmana. boteč dognati njegovo pravo vsebino in pa davčno podlago. Prvo je. kar moramo reči. da bodo morali tisoči in tisoči zasebnih nameščencev dan sprejema tega kleroradikalne-ga amandmana smatrati kot najhujši od are c, kar ïh je pretrpel njihov socijalni ln gmotni položaj pred ht po vojni Kakor znano, so dosedaj zasebni nameščenci plačevali dohodninski davek po splošni dohodninski lestvici Izvzeti so bih od splošne dohodnine ročni delavci in pa državni uradniki ki plačujejo dohodninski davek po specijalnih predpisih in lestvicah. Sedaj so iii oče ni kot tretja posebna kategorija privatni nameščenci Dobili so tore; privileg. toda žalost er. privileg: režim RR je udaril s posebnim davkom ročne delavce. k'eroradikalski režim je sedaj še zadnjo nameščenskc kategorijo brntal-no potisnil pod davčni vijak. Privatni nameščenci so obdarovani z novo dohodninsko lestvico, ki pomeni v svojem finančnem efektu uprav strahotno davčno breme. To novo breme gre v desetine milijonov samo v Sloveniji Dohodninski amandman za zasebne nameščence odreja 1.) da tvorijo zasebni nameščenci kamor spadajo tudi kvalificiram trgovski in obrtni pomočniki in pa samoupravni nameščenci, torej občinski, okrajni in oblastni nastavljenci skupino zase in bodo plačevali iz naslova davka in vseh ostalih državnih pribitkov z izjemo invalidne in komorske (vojaške) doldade poseber dohodninski davek po sledeči novi lestvici: 2.) pri prejemkih od 6000 do 12.000 Din À5 odst. od 12.000 do 24.000 Din 4 odst. od 24.000 do 36-000 Din 4.5 odst od 36.000 do 48.000 Din 5 odst od 4S.000 do 60.000 Din 5.5 odst od 60.000 do 72.000 Din 6 odst. od 72.000 do 54.000 Din W odst od S4.000 do 96.000 Din 7 odst. od ».000 do 108.000 Din * odst. od 108.000 do 120.000 Din 9 odst. od 120.000 Din napre; 10 odst Novi dohodninski davek bodo pobirali obvezno poslodajalci ki bodo zanj kakor rudi za redno plačevanje invalidnega in komorskega davka odgovoriti napram davčnim oblastem. Posloda-jalci bodo te davke odbijali o priliki izplačevanja plač in dohodkov svojih nameščencev! Kaj pomenijo te določbe? Ogiejmo si položaj privatnega nameščenca rodbinskega očeta z dvema otrokoma. Številke na iih računov veljajo seve analogno in v relativni odmeri za vse ostale slučaje. Zasebni nameščenec z dvema otrokoma: letni prejemki 12.000 Din 18.000 Dm 24.000 Din 30.000 Oin 36.000 Din doslej dohodnin» z vsemi pri« bitki, invalidnim davkom in vojaško doktedo prosto prosto 432 Din 737 Din 1470 Dm po novem dt^k ostale pUfc 420 - 156 = 606 Din 720 - 375=» 1095 Dm 960 — 375= 1335 Din 1350 - 567 = 1917 Din 1620 + 780 = 2400 Din Iz teh konkretnih številk rarvidimo. da je dohodnina z novim amandmanom uprav strahovito zvišana in da bodo morali zasebni nameščenci z bornimi mesečnimi dohodki od 1000 do 1500 dinarjev. ki še daleko ne predstavljajo eksistenčnega minima za rodbino z dvema otrokoma, plačevati nov dohodninski davek do 1095 dinarjev! Mesečno predstavlja ta obremenitev skoro 100 dinarjev. Zvišanja davkov so pri ostalih plačah razvidna iz gornje lestvice. Pa to še tri vse'. Najlepše na tem sra- doslej 48.000 Din 5092 Dir 60.000 Din 7637 Din 72-000 Din 10397 Din 96.000 Din 17833 Din Te številke kričijo radi Svoje brezobzirnosti in krivičnosti do neba! Zasebni nameščenci so udarjeni po enakih metodah. kakor svojčas ročni delavci. Zasebni nameščenci so izvzeti iz splošne dohodnine m 30 odst. olajšave, zato pa naj plačujejd povišano dohodnino, ki bo prekašala v dva- in trikratnem znesku 30 odst. pribitek. ki bo ukinjen. Ako pomislimo na demagogijo, ki jo ie SLS uganjala poslednja leta s preobremenitvijo Slovenije, pri čemer je v prvi vrsti naglašala preobremenitev gospodarsko šibkejših slojev, potem šele vidimo, kako brezvestna je igra. ki si io dovoljuje SLS z eksistencam: zasebnih nameščencev. V Sloveniji dobiva gros, da ogromna večina zasebnih nameščencev prejemke, ki se kretajo med 1000 in 1500 Din na mesec a^i letno med 12.000 in 18.000 Din. S temi pre- tnotnem amandmanu kleroradikalne vlad« je to. da bodo morali zasebni nameščenci z malimi mesečnim) in letnimi dohodki plačevati mnogo večjo dohodnino. kakor pa doslej, dočim nova dohodninska lestvica favorizira zasebne nameščence z velikimi letnimi in mesečnimi prejemki Tem nova dohodninska lestvica zmanjšuje dohodnino!! Evo točnih številk za pori navedeni slučaj zasebnega nameščenca z dvema otrokoma Tn ie znašala dohodnina pri prejemkih po novem 3400 - 1330 = 3720 Din 3300-f 1800 = 5100 Din 4320 2400 = 6720 Din 6730 -t- 3570 = 10290 Din jemki st ne da ne živeti ne umreti. Zato so vse dosedanje vlade stale na so-eijalnem stališču, da so ti reveži prosti vsakega dohodninskega davka. Pa Dri-de klerikalna vlada ter naznanja da bo prevrnila gore ter pričarala kraljestvo svobode Ln blagostanja Mesto svobode in blagostanja Pa sledi divje preganjanje naprednega ln nacijonalno neoporečnega državnega uradništva. mesto razbremenitve Slovenije, evo novih davkov, in sicer davkov na mizer-ne plače zasebnih nameščencev. Hujšega socijalnega trinoštva si klerikalna stranka ni mogla izmisliti. Tak je socijalni evangelij SLS v praksi, tako je delo klerikalcev za delovno ljudstvo. SLS je. odkar )e na vladi utrdila davek na ročno delo in radi socijalne pravičnosti vrgla še malega nameščenca pod kolesa davčnega stroja! Razoust cestnih odborov Brez vsakega resnega razloga je veliki župan razpustil zakonito izvoljene cestne odbore, oblastni odbor pa {e postavil klerikalne komisarje. Ljubljana, 28. marca. ?o r izpustu nestrankarsko sestavljenih «tanovaniskih sodišč. ki jih klerikalni ko« Protest slovenske trgovine, obrti in industrije proti kieroradikaiskemu atentatu na Zbornico Včeraj se je vršila seja delegatov Zveze trgovskih gremQev iz cele Slovenije, ki je poslala vladi in parlamentu oster protest proti znanemu amandmanu o spremembi volilnega reda za Zbornico. — Protestu se je pridružila Zveza slov. obrtnikov in Zveza industrij cev. in so pred nekoliko meseci, ko se je razvila časopisna katt^anja glede načrta novega zakona o gospodarskih zbornicah dovolj jasno pokazal: svoje karte ln izdali svoje načrte. Poročilo e- tfceaga je bSo z burnim odobravanjem soglasno sprejeto. Vsi eavzoS delegati so povdarjaH, da ne dopustile, da bi se vršili z zbornico taki eksperimenti, ki poœenjajo neke vrste boljševizem in poizkuse uvajanja konm-atema ▼ gospodarje skrfe. lovodje želijo spremeniti v svoje stranka?« pkc ekspoziture, so se klerikalci lotili cest» rib odborov. Mesto da popravijo eeete. «popravljajo» cestne odbore! Z odlokom z dne 20. marca je veliki župan dr. Vodopi. vee iz same korektnosti in objektivnosti razpusti! \-fe redno izi-oliene cestne odbore i ljubljanski oblasti, izvzemši dveh. kjer še ni bilo volitev in ici rta pod neomejenim klerikalnim vodstvom.' Oblastni odbor se je podvizal ter je po« vsod: v sporazumu z velikim županom po» stavil klerikalne komisarje, ki naj v duhu l.iud-ke avtonomije klerikalne stranke go« .spederijo mesto pravilno n po zakonu vD'icnOj zastopnikov ofeSn Rad: lepSeija »s c -bili klerikalni komieerji «sosvete». Odlok velikega Strpan« se sklicuje na ? 52 kranjskega cestnega zakona. H je M 1 1912. sprejet kot pravi strankarski rak os za strahovanje vsakega samostojnega gospodarstva v cestnih odborih Na podlagi tega parig-afa je polititeo ob!as*vo re» upravičeno, petra ko Je stsH&a-o deželni ndbor rarpostiti cestni etra tri odbor. Kak» ^-ne razloge je imel veliki župan «h. Vodo« pivec *a raiport. o tem bo jivpogt aamas pričakovala poiasn^a. kdo mu je dal pra> vico. da pasti oblačnem odboru postav» ljati komisarje, o tac bi ga bilo kot booo« rarnega vuokoMskega natrija mteranem» no slišati predavati VeHfc župar se bo najbrj sklicev«! na neko naredbe ministr. stva, ki jo je objavi) «Slovenec-», m po ka. teri je preneee-1 koropetene« nad cestnim odbori ob'astnemu odboru. Toda gospod honorarni profesor Vodopivec morda ve, da nrinist. rudi pri nas nimajo pravice spreminjati zakonitih kompetene ta bi mo-ral že počakati, da se to zgodi z zakonom ali pa na podlagi pooblastilnega amardma» na (ki pa še ni sprejeti s prwebno oblast» no uredbo Seveds s pozrrans na zakon t in na pravo st pri današnjem režimu ne opravi ni i, rakon je, ta- * klerikalcem ljubi! Preorta» je le ie. da ugotovimo, da ce je razpust cestnik odborov rrvrS v trenutka, ko bi EKwal vcJ-ГИ Jopan fe pripravljati razpis voPtev rt srezke skupšSee, v katerih kota« netenco itak preidejo tndi cestne zadeve. Najpozneje v jnaijo »e maralo te voJitre po zaVorm vrfiti — kar le Se bel' podčrta» va popolnoma perttran«ki značaj najnovej» lr-fta ukrepa klerikalnega reltaa. Iz tržaškega fašizma Trxt. Ж marca. o. Do«edar.Ji роктатгпЛ tajnik Barduzzi se te vžeraj Od« potoval bo v na 'kraièrm êaic v MarsrHie. kjer т^ога r«revze*i insstn c-ueralr.eca kor.» zela. Za novega f;Sis*i~cÇa tateika je b3 imener an ing. Josip CofcoJ LJubljana, 3S. niarci. Celokupno svoversko organizirano trgov-itvo je dane» ogorčeco protestiralo proti namenil klera-radikalske viade. K ho5e -ad: partizanskih Interesov klerikalne stranke umati Trjovsso zbornico kot interesno kccpcraclo sJove-sieja zospodarstva. Protestu trgovstva sta se pridružila tndi obrtništvo in Industrija tako, da se mora reči, da Je ves gospodarski svet Slovenije enodaitt v ogorčeni obsodbi nečm enega atentata Dares dopoldne se je vriiia v zveznih prostorih v Ljubljani ob udeležbi delegatov ia cele Slovenije pienama seja Zveze ?remije\ ia Slovenijo, ki Jo je vodil rvezri naSeinik t L Welxl Takof po ugotovitvi sklepčnost je podal besedo pcAačemiku g. C- Hiecgu, da poroča o -aTitravanem amandmana v tnančnea zakonu 1937-35 glede izpremembe volilnega reda za Zbornico za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani G. Hieng ;•€ v stvarc etc strokovnem re-! trato orisal historiiat borbe za zbornični volilni red oc leta 1921 naprej ter nato citira! besedilo amandmana. Ko-istatirai je, da le izprememba. ki se Jo namerava uveljaviti z novim {itsaačnim zakonom po svoji vsebini in sestavi onikum. ki resno ogroža uspešno delovanje zbornične institucije. Zbornica postaja predmet za pofitičoo eksperimentiranje in izigravanje, ùueresii za&'.opstvo pridobitnih s!o}ev pa р:л-&егг. pastransk^a potneta. Predvsem je dovolj ialcstec zrzk za naše politične prilike, da se hoče reStf to vprašanie s tjnančaire zakonora m to, ca se uvaja reforma sestave in organizacije Zbornice v Ljubljani, kakor je niti ena Izmed vseh dvanajst obstoječi n zbornic ce psztui, samo ш izključno le za .jabljacsio îb' -iLco. Moče s t ukiniti porazdelitev zbornice po skupinah obratov v kategorije, ki obstojajo pri vseb zbornicah Katesorije se določajo pr: veljavnih zbomičnib volilnih redi1!. bo, češ: «Prva lai je, da je gosp. Ogrin komisar. To ni ree. vsak obrtnik ve, da je komisar Siato nekdo drugi, ki ima z SLS toliko zveze kot «Jutro. Droga laž je, da je goep. Ogrin nadzer-irfk stavbnih del pri Zbornici Vsakdo ve, da grad bo vodi in nadzoruje najodličnejši slovenski arhitekt, kar ph sploh imamo.» Rea čudno, da gospodje pri «Slovencu» tako brezskrbno vtikajo glavo v peeek in kar nič ne vedo, kaj se godi pri Zbornici. Ali jih je morda sam gosp. Ogrin tako inJormirel? Veekako jako interesentu o stališče «Slovenca», ki pa SLS niti najmanj ne oprosti odgovornosti za gosp Ogrina, kateri se udej-stvuje pri Zbornici kot eksponent SLS. «Slovenec» piše, da goep. Ogrin ni komisar Zbornice. Dejstvo pa je, da je bil istočasno t ko-mierjem Jelačinoa imenovan kot njeg.n-nameefeiik tudi gosp. Osrin. Dejstvo je dalje, da vrši gosp. Ogrin posle komisarja Zbornice in jih je povsem samostojno vtxiil meeee dni. ko je bil zadnji čas gosp Jelačin zadržan prihajati v Zbornico. Dejstvo je dalje. da goep. Ogrin ni le nadzornik milijonskega stavbnega dela zbornične palače, marveč tudi njegov voditelj, ki je za to delo prav obilno plačan. Go«d. Ogrin Todi gradbena dela že dve leti in dal®? čez čas, ki je bn za to projektiran in tndi daleč čez preračun. ki je bS za to prvotno sklenjen. G. Ogrin oddaja pri tej gradbi dela in jih deloma todi sam vrîi, on prodaja malerijal. njegtrri konji so ga privažali in tudi njegovi delavci so bdi pri gradbi zaposleni vo «interesno zastopstvo» v Trgovski zbor-md ter potrjuje, da smo m: imel: prav, ko smo zapisali, da je to «klerikalni ideal int dE iz Rima imiormacije, da ie tamošnje ča- sopisje najbrže dobik» od viade mtgiai, naj molči in tako prfitrije nadaljnje zadržanje Rima v sporo z Jugoslavijo. Skoraj gotovo je da bo Italija odkfociia moreWtno zahtevo Jnzoelavije, da naj se razširi preiskava tudi na oboroževanje onstran rta-iijanstie Rim :ikB ni voljan dopustiti, da bi prišlo Društvo narodov v tej stvari do besede. Inidjarivo za poravnavo seora ima. kakor vse kaže sedaj Anglija, ki pozna pogoje, pod katerimi bi W1 M^ssofeii prtpravbee poravnati se. Italija namerava za KkvidaciK> spora zahtevati: l- ratifikacoo nettunskih konvencij v Narodni skupščini, vendar z gotovimi spremembami I talij! v prid. češ da Je z odlašanjem ratifikacije oškodovana: 2. spremembo ingoslovenskega stališča glede načel po katerih se ravna Italija v Ubanfli 3. ugodnejše carinske tarife za prevoz mad- žarskega blaga v prometu s prosto loko aa Reki, vendar pa ta italijanska zahteva ni še povsem gotova. Usti dostavijejo, da informacije niso po-poînoçna zanesl^rve, da precej odsevar-a jo sedanjeeits rarpoloženja merodajmh krogov v Rinrc. Berlin, 28. marca (bel Dopisnika »Daily Telegrapha« in »Petit Parisien« poročata, da so italijanske vesti o koncen-traciï Jugoslovenske vojske ca albanski meji izmišljene, o čemer sta se osebno na mestu prepričala. Dopisnik »Petit Parisiena« obtožuje italijanskega poslanika v Beogradu generala Bodrera, da Je inlcliator poroča, ki so bila povod agresivnosti italiianske vlade napram Jugoslaviji !з И so v zadnjem času vznemirila evropsko Javnost, Atene, 25. marca d. Generalni guverner sa Epir je vlad; pocrdS vesti, da albanska vlada mokazrra 12 letnikov svoje vojske. Zanimiva razprava v nemški zborn'ci Previdne izjave ministra dr» Gesslerja ob priliki razprave o vojaškem proračunu. — Nemčija mora biti enako oborožena kakor njeni sosedi! Berlin, 28. marca. (be«s.) Zbornica je za» čela popoldne drugo а t an je proračuna mi» nistrsrva za državno brate bo. Proračun iz« Icazuje <75 milijonov mark za vojsko m 223 milijonov mark za mornarico. Poroče« valeč aocijalist Stiicklen je izjavil v začet» ka razprave, da je poklicna vojska trajno nevzdržna. Najbrže je hotela antanta, naj bi bila vojska plačancev že od vse^a za» četka eepeiraima, ker je dala NeniSji pre« več kavalerije. Ici je ae sme zamenjati s ga sistema ne bo mogoče trajno vzdrževati Priti je treba tako daleč, da bo Semčija lahko ttopila tvojim »osedom enako oboro» žena nasproti. Nemčije ni mogoče poni» lati na položaj kakega indijanskega p,'eme» na (Živahno odobravanje.) Nemčija se no« Se odreči enakopravnosti z ostalimi narodi. Nemčija pozdravlja odhod kontrolne ko. misije, ker je s tem odstranjena velika ori« ra za sodelovanje med narodi m priprav« тг aaafcTj^iev«nje -fuie nraSkega ' narod«. pehoto. Komunisti in todjalisti to potem _ predlagali nezaupnico brambnerm ministru , VjTOI SlOTZa — ITanCOski o proračunu z. zasedeno ! J^Č*^ " Ч^Т , czemlje je izvaial bramfcni minister dr. Gee. ! 21 œl!?,rfa Brvfe italijanski sler med drugim, da se Ul ni izpolnilo up*. 1 «^l1 mmteter gn?f Sforza ae j« oopelial nje. da bo po skušnjah v vojni trveden« kot poroče- ^ec «Jcjraala de« razorožitev. Nemška vlada zasleduje resno V?5«^- SÎTrrl£ Ie bil svoičas več le« da. vsa prizadevanja za razorožitev. Mnenje ; je tudi, da s ozirom n« tehničen razvoj evropskih narodov ne bo mogoče dalje so j siti teh brercer Nemški proračun za bram» bo nikakor ni previsok; gotovo je tudi, da bi bila vojska miličnikov dražja, ker bi bilo treba za nierio irvežfcan.ie bolj irSolanega oseb i i Vsled tega je nems«:; obrambni š* , stean reiatrvao najugodnejši Vsekakor to» ' deljen poslaništvu v Pekingu. JustiSkacije v italijanski kolonm ^ Rim, 28. marca, o Iz Bergazija poročajo, da je obsodil v Cirec: izjemni tribuna! šti» ri domačine na smrt na vešalih zaradi pod» pirania vstaje, vohunstva in soudeležbe pri rqwrik Sun tu« kazen w Je takoj tyrédh. Na asi kraji in ljudje nvijen Precej veliko šaržo imam v tujskem prometu in pridigujem ob vsaki priliki: Idite na naše primorje. potrošite naše pare na domači obali, ki je prav tako lepa! No. sedaj se moram pa sam obtožitj: mea culpa! Pa ni bilo drugače Zdravnik le rekel: Nevarno ie. glej, da takoj izgineš na morje. Poslu sem se mogel odtegniti Ie za deset dni in da čim mani časa porabim za vožnjo, sera tekel v Opatijo. Zadel sem dobro. Ko se zjutraj zbudim, vidim že igrati solnčne žarke na steni nasproti okra. Skočim s postelje ln odprem okno. V sobo se zlije vsa blagodejna toplota pomladanskega solnca in pred menoi se širi mirna morska gladina, odbijajoča solnčne žarke v moie očd. Oprostite — odprl sem — na stežaj, da je tudi bolno grlo dobilo vsaj delež na tem najboljšem naravnem leku. In zdaj se kopljem večino dneva v tem toplem solncu tik ob morju. Ce nobene druge, ima Opatija to prednost, da lahko hodiš ure in ure tik ob obali, ves čas v solncu in na brezprašnl poti. Utrujen lahko vsak čas sedeš na udobno klop in se dobesedno lahko kuhaš v vročem sokicu, dočim lahka morska sapica mili prehudo toploto. Olede gostov moram omeniii, da prevladujejo Madžari; teh se največ ln povsod sliši. Za njimi pridejo Nemci, in sicer avstrijski, pa tudi lz rajha jih je veliko. Ko-Kko je naših državijanov, ne vem. Slovencev nas je kakih deset, nekaj Zagrebčanov in gotovo največ Srbov. V moji pen-ziji so trije Beograjčani, ki preždve večino leta v inozemskih kopališčih ln letoviščih. So svetski ljudje, ki svetsko mislijo, Id jim je lastna udobnost nad vse, brige, vprašanja lastne države pa prav nyilo. najmanj jih pa zanimajo težnje, recimo našega plemena. Za primer naj navedem enega izmed mnogih takih pogovorov, ki sem Jih imel z njimi. Setamo se po obali. Pred nami nt brdu, recmo par korakov nad nami, se razprostira Kastav in druge kastavske vasi. AU ni škoda te lepe rivijere, ki bi bila lahko naša, piravim. »Razesi priseljencev Nemcev so to samo naši ljudje, italijanskega prebivalstva sploto ni. In to gre skozi do Trsta in Gorice, gori do Predila. Cez pol milijona naših ljudi ta koliko lepih krajev smo izgubili. Slovenci moramo biti res žalostni in objokavatl grenko usodo naših 1 i u di pod Italijo.« iPa šta to.« odvrne eden, »pomislit«, na drugi strani pa smo toliko pridobili Madžarov v Vojvodini, Bolgairov in Arnavtov v Južni Srbiji.« •Res, veliko Je pridobila naša država, ni-ki>ii nismo mislili, da bomo tako veHki,« pravi drugi. To je m on t aKte ta, ki jo je vedno zastopal Ninčič. Par sto tisoč Slovencev in Hrvatov v robstvu ne pomeni za državo nič. Preko tega se gre lahko mirne duše oa drevrù red! Naša bol ni državna bol! Nočem opravljati rojakov, ki sem z njimi preživel par prav lepih dni. So svetsko naobraženi, fini dnržahnild, InteMgent-m in vse dobre lastnosti sem opazil pri njih — samo to Jim v treh štejem, da so visoko vzvišeni nad take »malenkosti« kot le naša bol Kako hvalijo Mussolinija in red, ki ga )e uvedel v upravo, ra železnico in povsod. To Je res, moram priznati; red vlada povsod in tu v OpatUl tndi naši rojaki ln državljani niso podvrženi Ukanam. Vprašal sem rojake za to ln potrdili so mi, ker gredo Italijani tu s staHlča. da Je Opatila mtemacljonalno kopališče in da se ne sme vznemirjati gostov, sicer postanejo njih morska kopališča prazaa Lekdja Nemcev krnsko leto, ki so izostali kot kop aH šini gostje, le veliko pomagala. Da, Italija vabi taozemce k sebi, toda lastnih državljanov ne pusti v inozemska kopališča. Princip varčevanja, ki ga je uvedel MussoHei na vseh poljih gospodarstva, je tudi tukaj uveljavljen. Italijan dobi zelo težko potni list za Inozemstvo. Navesti mora prav tehten vzrok, da ga puste čez mejo. Ce se hoče kdo lečiti v Inozemstvu, ni noben razlog, leči se lahko doma, čemu bi zapravljal pare drngod, ko so doma potrebne. Drug primer varčevanja je kruh, ki se sme peči le iz mešan« moke. Tudi za kopališča in za bolnike ni tu izieme. Jesti moramo napol črn loruh, če ga hočemo ali ne. Všeč mi J» ta doslednost, ker mora dovesti do cilia, ki si ga Je on stavil. Pripomniti moram, da nismo tu prav nič čutili napetega razmerja oziroma »vojne nevarnosti«, ki je vladala pretekle dni med našo državo in Italijo. Samo to je bilo, da nismo dobili naših novin čez mejo, niti »Zagrebške Novosti« niso došle; »Jutro« in »Slovenski Narod« sta itak sploh prepovedana. »Slovenca« so pa tudi te dni pridržali na meji. Konstatirati pa moram, d* se nas črno-srajčmki zelo boje in da vlada pri njih velik strah pred našo vojsko. Pri vojnih ob-vezancih ni prav nikakega navdušenja za vojno, ampak nasprotno, čeprav bi človek pričakoval vse kaj drugega. Tudi ta in v okolici so pobrali brezposelne moške, jih oblekli v črne srajce ta zdaj Jih vežbajo. Izvedel sem, da imajo strogo službo ob ka-stavski meji. Kako Pa zabava? O te Je dovolj v različnih barih In zabaviščih. Vsak drugi dan Je kakšen pomladanski bal, danes v tem, jutri v drugem hotelu. Da vlada velika raz-koinosi v Jamskih toaletah, je po sebi umevno. Dosti je dam tu, ki se po trikrat na dan preoblečejo in vedno v novo obleko. Pri teh oblekah je to čudno, da je zgoraj nič ni. spodal nič ni, v sredi pa Je malo prozorne svile. Najbolj se mi taka re-vica smili pri promenadnem koncertu, ko se hoče malo odpočitj in sede na klop. Kratko krilo itak zleze do srede zgornjih meč, zato mora krčevito stiskati noge skupaj in jih ne sme niti prekrižati, če ne je panorama preveč slikovita. Pa tudi take stvari ne vzbujajo več pozornosti. Mnenja sem, da bomo skoro prišli do figovega peresa, če se bo toaleta tako krčila. Nazaj k naravi! Opazil pa sem. da prevladuje v tem času stareiši svet in da le mladih ljudi — razen mladih gospe — malo. Zato primanjkuje p'esalcev, kl jih тотаЈо nadomestiti starejši gospodje. No, ti so tem marljivejšl v plesu in mars kdo. ki Je radi modernih plesov čisto opustil plesanje, se tukaj uči pri najetih plesalkah in plesalcih modernih plesov — ura pouka stane 50 Ur — ta potem pridno uveljavlja naučeno modrost v barih aH na batih. O kolikokrat mi gre na smeh, ko poslušam te stare gospode, ki se hvalijo, kdo Je dalj časa vztrajal pri plesu: do štirih, petih zjutraj Danes zjutraj sem slišal takega gospoda. ki }e prijatelju pripovedoval, da mora najkasneje v treh dneh odpotovati domov, da se malo odpočije. »Vra«a. saj si prišel vendar semkaj na odpočitek od vsakodnevnega dela,« mu zagode prijatelj. »Res Je,« odvrne prvi, »toda tu ne pridem ne do počitka, ne do pravega spanja, vsega me absorbira ta preklicani čarlston In drugI toni!« Da se m! ne bo reklo, da stresam Jezik le glede dam, sem moral tudi slabosti gospodov omeniti. Kljub temu kaleidoskopu. ki se v Opatiji razvija pred teboj, lahko nemoteno uživaš največ?! mir, ie d ie namreč več do morja, zraka in solnca. radi katerih si semkaj prišel, kakor pa do revije modernega sveta. V meni vsa; vzbuja vsa ta komedija več pomilovanja kot zanimanja. —n. Ženske za svoje pravice V Mestnem domn v LJubljani Je bil v nedeljo precej djbro obiskan shod proletar-skih žen, ki za Je sklicala ln otvonja predsednica Zveze delavskih žen in deklet ga. Marija Rakovec. Glavna poročevalka Mica Ajdiškova je razpravljala najprej o starostnem in inva ti dnem zavarovanju žene. Omenjala je škandalozne razmere, ki vladajo v hiralnici na VldovdansM cesti, ki Jih Je opazovala sama na lastne oči. Utemellevala ie nujno modernizacijo kazenskega zakona glede nosečnosti tn odprave ploda. Zavzemala se je za enako tajno in splošno žensko vofliino pravico, ki so io druge evropske države te uvedle ln priznale ženam. V imenu proletarskih žen je zahtevala, da se pred ttub'jansko poroto na smrt obso Jena proletarska mati Trebušakova vrne zapuščenim otrokom. Vse žene Slovenije zahtevajo, da se ta mati osvobodi. Končno >e navajala nujno potrebo sodelovanja žene pri zadružništvu. Proletarske žene moralo delovati na tem poliu; ustanavljajo naj se povsod zadružne kuhtnje, pralnice ter droge socijalne ustanove. Temperamentni govor AJdiškove so njene tovari-šlce živahno odobravale. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva vlado, da čim prej izvede starostno in invalidno zavarovanje. Zahteva dalje, da se odpravijo paragrafi 144 do 148 kaz. zak. in nadomestijo z novimi, po katerih naj se revne in bolne matere, ki imajo preveč otrok, zdravniško pouče, kako se prepreči nosečnost. Končno zahteva resolucija uvedbo ženske volilne pravice. Posredovanje dela naj se prepusti Borzi dela in naj se ukinejo privatne posredovalnice. Vsesokolski zlet v Beograda in pokrajinski zlet v Ljubljani V Beogradu se je vršila v nedeljo skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki jo je vodil starosta Engel-bert Gangl. Navzoča sta bila tudi zastopnika češkoslovaškega Sokolstva, Stepanek in Havel, ki sta prinesla s se-boi venec za spominsko ploščo beograjskim Sokolom, padlim v borbi za ujedinjenje. Starosta Gangl je v pozdravnem-govoru naglašal, da je le v sokolskem taboru bodočnost Jugoslavije in so bili na njegov predlog poslani brzojavni pozdravi kralju Aleksandru, prezi-dentu Masaryku, COS, Savezu ruskih Sokolov v Pragi in Savezu poljskega Sokolstva v Varšavi. Poročila vseh odsekov so bila sprejeta z zadovoljstvom na znanje. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bo 1. 1930 vršil jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu,' še pred tem pa pokrajinska zleta v Ljubljani in Skoplju. V Ljubljani se bo vršil že letos, ln sicer o priliki otvoritve Tabora, v Skoplju pa 1. 1928 v proslavo desetletnice našega ujedinjenja. Sokolstvo se tudi udeleži mednarodne olimpijade 1. 1928 v Amsterdamu. Pri volitvah je bilo med splošnim odobravanjem izvoljen sledeče starešinstvo JSS za 1. 1927: Starosta br. E. Gangl, namestniki staroste br. dr. Lazar Car, br. Gjuro Paunkovič in br. Bogumil Kaj zeli; načelnik dr. Viktor Mu mik: načelnica s. Cigoj-Jugova; namestniki načelnika: Stane Vidmar. Drago Š u 1 c e in Miroslav Vojinovič: namestnice načelnice: Marija Ryskova, Dana Iličeva in Mara Kaufmanova; predsednik prosvetnega odbora br. Josip J e r a s. Člani starešinstva: br. Srdjan Budi-savljevič. dr. Mirko Buič, Josip Čobal, Leo Franke, dr. Riko Fux, dr. Gustav Gregorin, dr. Fran Kandare, dr. AJija Košir, Avgust Ludvik, Nande Maroh, Albert Poženel. Božo Račič, Josip Smertnik, Verij Švajger, Franjo Ze-lenko. Tošo Živkovic. Namestniki članov starešinstva: br. dr. Voja Besaro-vič, Bojan Drenik, Ferdo Juvanec, Iv. Mešek, Ivan Milost, Kosta Petrovič. Pregledniki računov: br. Radiča Niša-vič, Milan Sterlekar, Fran Sušnič. Namestnika preglednikov: br. Josip Ma-lenšek, Fran Medic. Savezno razsodišče: br. Janko Bleiweis, br. dr. P. Pe-stotkni. dr. Dinko Puc, dr. Janko Rup-nik. dr. Dragotin Treo. Namestniki v razsodišču: br. dr. Andrej Kuhar, Karel Pleiweis, dr. Milan §tibic. Velika redukcija pri železnici v Mariboru Brezobzirne redukcije v železniškem ministrstvu bodo zadele drakonično tudi Maribor. Kakor doznavamo, bo s 1. aprilom na glavnem kolodvoru reduaranih 36 uradnikov in uslužbencev, od katerih še nobeden ni obveščen o grozeči usodi. Pač pa ie že iz ministrstva odrejeno, kdo bo odrezan in je že odrejena ustavitev plače s 1. aprilom. Osobje je sicer že davno skrčeno na minimum potrebe in bo vsaka redukcija le občutno zadela promet, toda v novem kreditu ni več zadostnega kritja za sedanje uslužbence. Kam nai se obrnejo žrtve cb sedanji kruti gospodarski krizi, za to se sedanja vlada ne briga. Brez odpovedi bodo vestni državni uslužbenci čez noč na cesti Danes! Senzacija sezije 1927-28. - Internacionalni trgovci deklet na delu! Newyorèki trgovci deklet Najmočnejši svetovni detektivski film vseh časov! Sodeluje newyorški šef poli» cije s 4000 mož broječim kriminalnim oddelkom! Internacijonalna moč hudodel« stva! Luksuzna mesta, rafinirano opremljeni nočni lokali. Senzacijonalne racije v nekem gralnem klubu in neki zloglasni javni hiši. — Danes ob 4., pol 6., pol S. in 9. uri. — Preskrbite si vstopnice v predprodaji od 3. dalje. Pri vseb predsta* vah svira naš priznano najboljši orkester Ljubljane! Kino »DVOR« — Teleion 2730. Obstoj kinematografov zopet ogrožen Med kopico amandmanov, ki pridejo po proračunski razpravi na dnevni red skup-šSne. je tudi predlog glede filmov, po katerem bodo morali lastniki kinematografov razen dosedanjih taks. ki so že tako zelo velike, plačati še po 3 Dn od metra vsakega filma, ne glede na to, ali je dober, slab, drag ali cenen. Nedvomno bo to za lastnike kinematografov zelo hud udarec ln njihov položaj še poslabšan. Prevaliti stroške na obiskovalce jim nikakor ne kaže in bi v tem slučaju gotovo naleteli na etier-gičein odpor občinstva. Lastniki kinematografov zato groze, da bodo prisiljeni zapreti bioskope, ako se ta amandman sprejme Eksplozija v madžarskem kazinu v Novem Sadu V nedeljo ponoči se je pripetil v Novem Sadu slučaj, ki je izzval silno razburjenje v mestu. Na okno madžarskega kazina je nekdo postavil količino ekrazita, ki ga je potem zažgal. Sledila je seveda takoj eks* plozija in silna detonacija. Poslopje je bi» lo znatno poškodovano, na vseh sosednih hišah pa so vsled lnega zračnega pritiska popokale šipe. Detonacija je povzročila med prebivalstvom veliko paniko. Mnogi so preplašeni, napol goli, zbežali iz hiš. ker niso vedeli, za kaj gre. Policija je uvedla takoj strogo preiskavo in aretirala dosedaj kot osumljenca dva naci.ionalista. Kulturni pregled Nedeljska kronika Ljubljana, 28. marca V nedeljo je pasla Ljubljana in so pasli Ljubljančani strašen, siv dolgčas. Polne so bile že dopoldne le kavarne, kjer so se tiščali ljudje z opoldanskim odmorom ves dan, gostilne pa so bile strašno zapuščene. Z dobrim obiskom so smeli računati le kinematografi. polno je bilo tudi gledališče pri popoldanski predstavi »Tajde«, ki jo Je posetilo veliko deželanov, zvečer pa so se mnogi nasmejali v drami humorističnemu komadu »Danes bomo tiči«. S tem pa je bil tudi ves nedeljski program Ljubljančanov izčrpan Umazana deževna nedelja je minila brez vsakih izletov, da celo izprehodov v najbližjo okolico. Prazna je bila Šiška, prazen Vič, Rudnik in drugi predmestni okraji, kajti vsakdo se ie tiščal domačega najbližjega vogla. Mrtva kakor dan ie bila tudi noč, ki je minila brez vsakega večjega dogodka. * Predvčerajšnjim sta prišla v Češnovar-jevo gostilno v Kolodvorski ulici dolenjska krošnjarja, Nikolaj Gudalj in Marko Popovič in prosila za prenočišče. Kmalu zatem, ko sta zjutraj odšla, je sobarica zapazila. da je iz sobe, kjer sta spala, zmanjkala 300 Din vredna odeja. Sobarica je hitela takoj na kolodvor in obvestila o tatvini detektive. Krošnjarja sta bila sicer kmalu izsledena, vendar ukradene odeje niso našli pri njih. Tatvino je izvršil bržkone. čim sta krošnjarja odšla, že dalje časa zasledovani u-zmovlč. ki se navadno v zgodnjih jutranjih urah utihotaplja v hotele in gostilne s prenočišči in se speci-jalizira na tatvine posteline odeje ter perila. V ponedeljek, rano zjutraj, je začul Leb-nov hlapec na Poljanski oesti št. 27. v domači speceriiskj trgovini čuden ropot. Na svoje presenečenje je potem zapazil, da je trgovina odprta. Takoj nato je zagledal senco, ki se je plazila po lokalu. Hlapec je stopil v trgovino in našel notri tujega moškega, ki je potem ves zbegan iskal izhoda. Slednjič se mu Je res posrečilo, da Je prišel do vrat, kjer pa ga je hlapec že pograbil za vrat. Vendar se mu je umi vlomilec izmuznil ter stekel za hišami proti lin I I I ■ I I__1ШШШ i Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek. 29.: Dramska predstava gojencev trgovske akademije v Ljubljani. Sreda. 30.: Zaprto. Četrtek, 31.: «Ugrabljene Sabinke». C. Petek, 1.: «Ti in jaz». E. Sobota, 2.: ob 15.: Predstava pomladka Rdečega križa T. državne gimnazije. Nedelje. 3.: Ob 15. uri popoldne. «Danes bomo tiči». Ljudska predstava pri zniža» nih cenah. — Izv. Ljubljanska opera: Torek, 29.: Zaprto. (Generalka.) Sreda. 30.: «Eros in Psvche» Premijera. D. Četetrk. 31.: «Tajda» A. Petek. 1.: Zaprto. Sobota, 2.: «Orlov». Opereta. Premijera Izv. Nedelja, 3.: «Orlov». Opereta. Izven. Mariborsko gledališče: Torek, 29.: :Madame Butterfly». A. Sreda. 30.: «Učiteljice». C. Premijera. Mariborska ilrama pripravlja panonsko igru «Kristova drama» in češko dramo «Periferija» od Fr. Langerja v režiji prof. Šesta. Opereta študira «Logarjevo Kristo», open pa «Rigoletta», s katerim ee bo proslavila 251etnica umetniškega delovanja ravnatelja Mitroviéa. Premijera «Učiteljice, na mariborskem odru. Nirodemi, čigar «Scampolo» je žel v Mariboru pred leti največje priznanje, se nam predstavi te dni z drugo komedijo «Učiteljica». Rožicki «Eros in Psiha» Poljak Rožicki je danes eden glavnih reprezentantov muzike bratskega poljskega naroda. Kot skladatelj pa uživa tudi posebno velik «love« v Nemčiji, kjer so se njegova dela prvič izvajala. «Eroe in Psiha» je drugo scensko delo Ljndomira Rožickega (prvo je bilo «Beatrix Cenci», tretje je «Casanova»). Napisano 1 1916., je doHvelo svoje premijero v Breslavi 1. 1917. Tej popolnoma uspeli premijeri so sledile izvedbe v Hamburgu, K3nipsber?u. Kfllnn. dalje v Kodn-nju in drugod. Da je ta opera stalno na repertoarju vseh poljskih oper, ni treba noeebej omenjati. Dobro znan je pa tudi Rožicketra balet «Pan Twardowsky*. ki se je izvajal lansko leto z največjim pompom v Parizu, v Pragi pa tudi v Za.irebu. Celokupna nemškn kritika ee je izredno laskavo izražala v recenzijah o «Eros« in Psihi». Tako n. pr. piše znana «Kôlnisohe Zeitung»: «Partitura te opere je izredno delo glasbenega impresionizma. To ni opera vodilnih motivov, temveč delo blestečega slikarja. Živo pisane, da razburjajoče slike se razvijajo pred našimi očmi. Vrste se dogodki vseh časov in v tretji sliki teca dela naravnost vzklika poljska narodna duša novemu narodnemu heroja. Za to svoje delo poseduje Rožicki orjaška sredstva in to z ozirom na bogastvo barv kakor z ozirom na gorečo melodiko. Duševni boji so izvrstno orisani in slikani, predvsem motiva Erosa in Psihe. Delo je doseglo povsod ogromen uspeh. Ljubljansko izvedbo je naštudlral kapel-nik gosp. Neffat, insceniral pa еозр. Zdenko Knittl. Glavne partije pojo: ga. čaleta, ga. Poličeva, gdč. Potučkova in ga. Thierry-Kavftiikova ter srg- Ranovee. Betetto, Buk-5ek. Janko, Kova?, Mitrovič, ftubelj iM. Premijera se vrSi za abonente reda D. Kaj pripravlja režiser Mejerheld. Ruski režiser Meyerhold pripravila inscenaeljo remaria Andreja BJelega «Mortcva». Dramatizirani roman pride na oder letos v Jeseni in se -Študira vzporedno z Gribojedova dramo «Pamet — nesreSa». Poljskemu pisatelju Stanislavu Prrrby-siovskrmn je sklenila varšavska vlada podeliti dosmrtno pokojnino. Potfaljianie letošnje gledališke setone » dunajski Driavni operi tn ▼ Bargtheatrm. Vodstvo Državne opere in Burstheatrn na Dunaju je sklenilo podaljšati letoîiijo gledališko sezono do 15. julija. Igralci in pevci bodo nastopili svoje dopuste pozneje kakor Sentpetru, kamor mu je sledil tudi njegov pomagac, ki je pazil za vogalom. Hlapec je vlom takoj prijavil stražniku. Uzmoviča nista iz trgovine odnesla ničesar in nima g. Leben nobene škode. običajno. Ta ukrep se je izvršil predvsem iz ozirov do nekaterih drugih gledaliških zavodov, ki igrajo sploh cele počitnice brez presledka, v drugi vrsti pa tudi radi tega, da lahko primerja mednarodna publika upri zoritve zasebnih gledališč s produkcijami v državnih institucijah. Kritična iidaja Пнешшћ del. Za stoto obletnico dramatika Henrika Ibeena, ki bo dne 20. marca 1928, pripravlja norveško založništvo Gylden v Oslu monumentalno izdajo celokupnih Ibsenovih spisov. Zbirka bo obsegala drame, komedije, pesmi, članke, pfema in govore ter prinese tudi doslej nepoznane osnutke ter varijante raznih del. Izdajo pripravljajo profesorji: Francis Bulk, Halftan Koht in Didrik Arup - Seip. Kolek-dia izide v 25 knjigah ter ji bo priložen poseben Ibsenov slovar. Gledališka kriu na Madžarskem. Madžarski preti nevarno«*, da se bodo zaprla V6a provincijalna gledališča. Take krize še ne pomni madžarska kulturna zgodovina. Vlada je nakazala 24 gledališčem 7 milijonov madžarskih kron podpore. To pomeni, da je dobilo vsako gledališče približno 180 frankov. Koiontajera kot pisateljica. V berlinski založbi »Malik Verlag« ie izšla knjiga »Wege der Liebe«, ki vsebuje v prevodu tri novele mane ruske diplomatinje A. Kolontafeve. Doslej so bile te novele znane le v ruski izdaji. Kolon ta je va, ki je sedaj eovjetsko-ruski poslanik v Mehiki, opisuje pota svo bodne. z nobenimi zakoni in oziri vezane ljubezni, ki je našla v tej duhoviti in eks-centrični ženi strastno zagovornico. Konj in voz pred vlakom V petek popoldne hi se bila kmalu dogodila v bližam Podnarta velika železniška nesreča, katero so preprečili v zadnjem tre-notku. Voznik lesnega industrijalca A. iz Krope je brezskrbno stopal za težko obloženim vozom. Malo, predno se zavije okrai- j na cesta, vodeča iz Podnarta proti Kropi j in Kamni gorici, v dolino Lipnico, je koni zavil na prehod, ki vodi mimo železniške čuvajnice h Kožarjevemu mlinu in to baš v trçnotku, ko je hote! čuvaj zapreti železniške zatvornice radi prihajajočega vlaka Voznik je priskočil h konju, kar je slednjega preplašilo, da ie povlekel voz mesto čez progo po železniški progi. Nesreča je hotela, da je stopil konj pri bližnjem, čez potok Lipnico vodečem mostišču med tračnico in mostni brun. Ker ni mogel noge več izvleči, je padel. Medtem pa je bilo že slišati hropenie prihajajočega vlaka. Nevarnost, da se vlak zaleti v konja in voz, je bila velika ker se baš na kraju nesreče proga zavije in ograja mo-stiča zakriva razgled. Ljudje, ki so prihiteli in poskušali dvigniti konja in odstraniti voz, s<- se trudili zaman. Imeli pa so pač toliko duševne prisotnosti, da ie eden izmed navzočih skočil v železniško čuvajnico in telefoniral na postajo, naj prometnik hitro postavi uvozni signal, ki je par korakov pred mostičem, na: Stoj! V zadnjem trenotka se je vlak ustavil. Medtem konia še niso mogli rešiti. Nekateri sa bila mnenja, da bo trebn ubogi živali odbiti nogo. Ko je vlak že nekaj minut stal, so s cepinom izvlekli nogo. konja potegnili iz proge, kjer se ie že nahajal voz in tako odstranili zapreko. Rad; vozmkove neprevidnosti ima gospodar veliko škodo, ker je bil konj še mlad in dober, še večja nezgoda, ki bi bila stala lahko več človeških živi i er i, pa je bila komaj preprečena. Pred sodnik! Sodnik konjskemu trgovcu Rudolfu iz Ljubljane: Sodnik: Sodnik: «Potem je zadel vaš konj učenko Julko. Padla ie in se lahko poškodovala > Obtoženi: «Jaz naj pa zdaj zanjo plačujem?» Sodnik: «Da. da. prijateljček. V kraljevem imenu vas ob?odim na 200 Din glob<\ 7.n zdravnika boste dali 400 Din, a za bolečine pa 300 Din, saj je bila punčka precej poškodovan« na rokah in na glavi! — Ali se boste pritožili?» Obtoženi: «Bom malo preračunal: 200 iu 400. pa ЗПО bo skupaj 9n0 Din, par sto bo pa za zagovornika. No ja. bom pa plačal; sem mislil, da bo Še več treba šteti.» * Dne 4. marca letos «e ie vozilo več železniških delavcev proti Brezovici, med njimi tudi zavirač Nace. Nace je imel s seboj po-nošen nahrbtnik, v katerem je imel lonec, kožico, nekaj mesa in makaronov ter žlico. Na Brezovici je izstopil delavec Jernej in šel proti svojemu domu Ko je hotel izstopiti tudi Nace. je opazil, da mu manjka nahrbtnika. Osumil je Jerneja in šel za njim. Ker je imel nahrbtnik luknio. je bila ta luknja za Jeraejfka usodepolna. Domovgrede • namreč padla ic nje Nackova žlica, glavica čebule in v pai>ir zavit poner in sol, kar je obležalo blizu Jernejeve hiše. Nacku je Jernej tatvino tajil. Prišel ie orožnik, ki je možakarja zapisal in Jernej je sam ponudil Na-cetu 100 Din odškodnine. Seš. da on ni tat, a raje plača, da ne bo treba hoditi v mesto, ker bi imel vež škode na izgubi dnevnic. Vendar je moral Jernej pred sodnika, ki 2>a je obsodil na 24 ur zapora ииииишшшицтишшшшЈ!ха Priporočam veliko zalogo modrocov, otoman, vsakovrstne mreže, zložljive postelje divane itd. — Velika izbira žime, afrika (Secgras) vedno v zalogi in najceneje prodaja FRANC JAGER, tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 28. Poleg Zmajskega (preje mesarskega) mostu. 3TiD~J!JL!lXI Domače vesti * Izpremembe v državni službi. Ravnatelj gtranarije v Kočevju Anton Burgar je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. Inžerjer-ski pripravnik Edvard Fugina je imenovan za inženjerja v 8. skupini I. kategorij« pri oblastnem biotehničnem oddelku v Mariboru, Josip Prio! pa za učitelja na srednji vinarski ir, sadjarski Soli v Mariboru. •Veliki knez Nikolaj Nikolajevič pride baje v Beograd. Kakor javljajo iz Varšave, je prispe! tjakaj bivši ruski velik: knez Ni-kola Nikolajevič. ki baje inkogntto odpotuje v Beograd. * Upokojen je poverjenik za Medjimurje dr. I. Šestič v Cakovcu, ki ie bil znan kot radičevski eskponent in So je mnogo delal na to, da bi se Medjimarfe odceni'o od mariborske oblasti. * Dan sknpščln v Beogradu. V nedeljo se je vršilo v Beogradu 15 skupščin raznih gospodarskih, nacionalnih in kulturnih društev. Med drugim so imeli skupščine Jugoslovenski Sokolski savez. Savez dobrovolj-cev kraljevine Srbije, Udruženje bank, Nabavljata a zadruga državnih uslužbencev. Uprava profesorskega drušrv-a. Prvo beograjsko pevsko društvo, Udruženje srednješolskih nastavijencev telovadbe. Srbsko poljedelsko društvo. Beograjsko žensko dru štvo itd. * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Dr. Karel Pečnik, zasebni zdravnik v Sečovem pri Rogaški Slatini, je zope: vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo. Nadalje sta vpisana v ta imenik dr. Valentin VzrL zdravnik državnega zdravilišča v To-poiščic!, in dr. Makso Pohar. zchavnik bolnice v Slovenjgradcu. * Z ljubljanske univerze. Arhitekti Herman Hus, Karo! Hus in Jos. Trebše so polž2: na tehnični fakulteti ljubljanske univerze rnženjerski izpit. Čestitamo! * Izpremembe v vojaški službi. Major Mi-tar Popovič je imenovan za poveljnika I. divizije» a Dravske art3jerijske brigade, Valentin Cop pa za namestnika načelnika artilerijskega oddelka kosovske artilleriiske cblasti. Zandarmerijski podpolkovnik Mirko Cvahte je upokojen. V inženjersk: stroki je Stanko Dimnik imenovan za rezervnega poročnika, v sodni stroki pa Janko Dvornik za rezervnega sodnega poročnika. V našo vojsko so sprejeti: kot rezervni poročnik Matija Zkko kot rezervni podporočniki pa Mačja G!iha. Makso Frdih. Fran Svetec in Robert Vesel. * Volitve v podporni iood beograjske univerze. V nedeljo so se vrši!e voHtve za podporni fond beograjske univerze. Izid »krntintja je bil razglašen šele o poSnočl. De mokrati so dobili 539 glasov m 5 odbornikov radikali 488 glasov in 4 odbornike, komunisti 286 glasov in 2 odbornika, samostojni demokrati 241 glasov m 2 odbornika, republikanci pa 93 glasov in 1 odbornika. * Obrestovanje vlog v poštni hranilnici. Povodom vesti, da poštna hranilnica pl-aia le 2% obresti, se uradno razglaša, da velja obrestna лега 2% samo za čekovne račune. dočim se za hranilne vloge na knjižice poštna hranilnice plačajo, kakor doslej, 4 % obresti. * Naši cariniki na Češkoslovaškem. Depu-tadja 252 jugoslovenskih carinikov je te dni dospela v Prago, kjer je obiskala večje šte-vSo podjetij, trgovsko in obrtniško zbornico Gostom na čas: je rbornica priredila banket Naše rojake je sprejel ra.' so tudi prispevali v obilni meri k tej velik: in za koroške Slovence od nekda; tako pomembni nadjonain! instituciji da se v n- -težjih in v najžalostnejših dnevih, k' jih preživlja naš slovenski narod na Koroškem, ugrabi nacijonalni kapital zatiranega koroškega obmejnega slovenstva in se vrže v poMepno žrelo rimskega klerikalizma, l. hoče s tem splošno nadjonalnim denarjem podkrepiti svojo strankarsko politiko v varnem zaledja, rred tem ko koroški Slovène" umirajo in izgubljajo s prenosom te bratovščine iz Avstrije k nam še svoio zadr.io m<-ralno in gmotno zaslombo. Zakaj ie bilo t: di treba razbiti zaradi Mohorjeve družbe celjski obč svet ako so klerikalci že naprej vedeli, da se viada itak ne bo ozirala na stvarno večinsko mnenje avtonomne celjske korporacije. Cena je pač ta, da so se tudi za to narodne izdajstvo fcierikaici morali predati z dušo in telesom današnjemu koruptneittu radikalskemu režimu. a— Prosta stanovanja. U Smetanova ul. štev. 50, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Vitko Ungerja. 2.) Mlinska ulica štev. 7-1. na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Rozaliie Linosi. 3.) Mlinska ulica štev. 39-1., 1 scba. kuhinja in pritikline od stranke Rudoiia Raku.š. 4.) Ptagersko štev. 47, 1 soba, kuhinja in pri-tikiine od stranke Ferdinanda Ogrinc. 5.) Tezno štev. 7S, 1 soba kuhinja in pritikline od stranke Antona Cuk. 6.) Nova vas, Li-vailna ulica štev 6, 1 scba, kuhinja in pritikline od stranke Edvard DovečaT. 7.) Nova vas, Boiigangova ulica štev. 14, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ane Sutz. S.) Razvanje štev. 48. 1 soba s štedilnikom od stranke Žvižgaj. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje se bo vrši! v sredo dne 30. t. m. ob 8.30 zvečer v klu'bovi sobi Celjskega doma. — Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje okolica v četrtek odpade, ker bo ta večer ob osmih odborova seja v gostilni »Na škarpi*. e— Himen. V nedeljo opoldne sta se poročila v celjski pravoslavni kapeli g. Makso F lave, posestnik rti trgovec s kurivom v Gt-berju m gdč. Milka Bezenšek iz znane in spoštovane rodbine Beeznškove na Franko-Icvem. Bilo srečno! e_ Godbeniki pozor! Godbeniki, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri godbi na pihala, naj nemudoma javijo z navedbo godala katero igrajo svoj naslov »Celiske.nu god.be-ticmu društvu* v Celtu. e— Savinjska podružnica SPD odda oskrbništvo Frischaufovega doma na Okre-šlru za čas od STede junija do koncem sept. Prednost ima zakonski par. Ponudbe je do 30. aprila nasloviti na Sa v. podr. SPD v Celju. 470 NA POMOČ! Tisočeri klic lepili mladih deklet iz temne noči! «Newyorškl trgovci deklet» Danes ▼ Kino «Dvor». Iz Trbovelj Iz Kranja r— Naraščanje Save. Zadnje dni je na» stopilo na Gorenjskem skrajno deževno vreme, ki ga je sinoči spremljalo celo moč« ro bliskanje in grmenje. Sava, Kokra in vsi pritoki so tekom včerajšnjega dne znat» no narasli. Pod Krenjem je narasla Sava za poldrugi meter teir preplavila tudi izko« pane temelje za Majdičevo novo elektrar« no, tako da je začasno delo ustavljeno. Na» rasli element je odnesel tudi vse lesene mo« stičke, ki so bili poetavljeni od Stavbene družbo ljubljanske pri razstreljevanju skal v soteski Drulovka pod Kranjem. r— Razpust kranjskega cestnega okraj» nega odbora. V zvezi z ljubljanskim oblast» nim odborom je razpustil veliki župan kranjski cestni okrajni odbor ter imeno» val za gerenta klerikalca g. Karla Zaplot« nika, posestnika v Lepenici. V gerentski sosvet je bil med drugimi imenovan mest« ni župan kranjski g. Ciril Pire. S polno pa« ro hitimo v ero klerikalnih persekucij. r— Zborovanje kranjskih Kolašic. Pre« teklo nedeljo se je vršil v Narodnem domu dokaj dobro obiskar. občni zbor kranjske podružnice Kola jugoslovenskih sester. Iz poročil društvenih funkcijonark je razvid« no uspešno društvene udejstvovanje te or« ganizacije za kulturo naroda na karitativ» nem polju, kar ji je prineslo najlepši slo« ves. Na zboru je predavala g. Engelmano» va, delegatinja osrednjega odbora iz Ljub« Ijane o ženskih organizacijah z ozirom na Kolo jugoslovenskih sester. r— Rekorden poset nedeljske gledališke predstave. V nedeljo popoldne je bil v gle* dališki dvorani Narodnega doma pravi praz nik kulturnega stremljenja domače diletant« ske družine. Tretja vprizoritev igre «Bratje sv. Bernarda», za katero je vladalo veliko zanimanje daleč na okrog, je privabilo toli« ko občinstva, da je bila dvorana z balko» nom vred nabito poba, kakor še pri nohe« ni gledališki predstavi, odkar deluje Gle» dališki oder v Narodnem domu. Mnogo ljudi je .noralo oditi, ker nieo dobili pro» štora. Tudi vprizoritev je bila na višku in je zapustila najgloblji vtis. Ansamblu gre hvala in čast! toA&uàewaJtw arccUtvo t— Odstranjevanje plazov ja v H ras i ni' ku. Odstranjevalna dela plazovja v Hrast» niku trajajo že od oktobra lanskega leta. Krajni šolski svet, pod čigar kompetenco sc vrši odstranjevanje, ima mesečno okoli t> lih vagonih v smeri proti Dolinšku. Od. stran ievalna dela so bila že tako daleč, da te bilo potrebno iskati vodo samo še pod stolpom falske elektrarne, ker je bilo dru« god žc suho. Sedaj, ko je nastopilo de» ževje, pa je ves trud skoraj uničen in na« daljno delo zelo otežkočeno Žlebovi ko» n.aj sproti zajemajo vodo in zopet bo tra« jalo delj časa. da ji bodo onemogočili raz« diralno delovanje v globini. t— Napredna mladinska organizacija »Edinost« v Hrastniku priredi za Veliko noč dramatični večer z izbranim spore* dom. t— Razširjenje okrajne ceste. Iz Hrast» nika nam pišejo: Kaj je s plotom pred Če» ■plalcrwo trgovino? Ali šc sedaj ni urejena ta zadeva med okrajnim zastopom in go» spodom Logarjem? Iz prometnega stali« šča bi bilo želeti, da se plot prestavi bolj v vrt. poseka nevredno drevje in da g. Lo» garju primerna odškodnina. t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Trbovljah v soboto 2. aprila. t— Novi volilni imeniki izkazujejo 4088 volilcev. V kratkem bo treba izvršiti ko» rekturo, ker je medtem umrlo okoli 25 vo» lilcev. Sport Dopisi JEZICA. V sredo, dne 30. t. m. vprizori Zveza kulturnih društev ob 8. zvečer v šoli predavanje s filmom: »V aeroplanu iz Londona v Carigrad«. FIlm se le Droizva-jal že v Ljubljani in le zelo ugajal. Občinstvo vabimo k najobifoiejšl udeležbi. KAMNIK. »Edinost, v Kamniku vprizori v soboto, dne 2. aprila ob 8. zvečer v dvorani Narodne čitalnice igro »Ugrabljene Sabinke«. burko v 4 delanjih V nedeljo, dne 3. aprila se igra ponovi ob 4. popoldne. V odmorih igra tamburaški zbor. 472 KOČEVJE. Proti koncu koncertne sezone se obeta Kočevarlem še enkrat prilika, da slišiio dober komorni koncert Obiskal nas bo kamniški godalni kvartet z obsežnim programom novejših mojstrov. Poleg velikih komponistov Bazzini in Godard bosta na programu tudi dva Slovenca: Saša Santel in Slavko Savinšek s svo-liml Andante odnosno Adagio, obe kompoziciji čisto slovanske vsebine Koncert se bo ponovit v Ribnici. ZAGORJE Podružnica SPD za litijski srez ima svoj izredni občini zbor v petek, dne 1. aprila v Litij! Začetek ob 20. »Pri Urški« Na dnevnem redu le sprememba pravil, ki Hh predlaga mariborska oodruž-nica. BLED. V petek zvečer je nenadoma umrl zadet od kapi g. Čeme Josip, sedlarski moister v Gradu. Mož le bil splošno Dri-lliibljen poštenjak ln mnogoletni odbornik kmetijske Dodružnice. ki ga bo kot vestnega gospodarja te?ko pogrešala. — Z Bleda se ie preselil v Ljubljano poštni upravnik g. Treven Viktor Poznali smo ga ne le kot vestnega uradnika, ampak tudi kot pridnega društvenega delavca. Kot odbootik Sokola ie vodil dve leti društvene finance in zadnje leto smo ga spoznali tudi kot dobrega igralca in trdno oporo dramatičnega odseka. G. upravniku želimo na novem mestu največjega uspeha. PREKMURJE. Gornji Petrovci. Prvo katoliško župnijo, ki le bila po zasedanju izpraznjena v Prekmurju. Je dobil naš Slovenec, g. Anton Clrič. Prej le bil tri leta kaplan v Gornji Lendavi. Ogromno le dosegel v pogledu narodnega prebujenja posebno pri mladim. Zato so madžaronske kače poskušale vse zvijače, da preprečijo njegovo imenovanje. V nedeljo, dne 3. aprila ob 9. uri oa bo umeščen ta narodtii svečenik kot prvi slovenski župnik v Gornjih Petrovcih in v Prekrmirju. Mi se zberemo ob tel priliki pri katoliškem župnišču. da demonstriramo proti tujčevi peti ln novega gospoda sprovodimo do cerkve. Program ie pripravljen od naše strani. Dobro, da se nas zbere čim več. ker ima naša SDS tam tudi med narodom močno postojanko. NC€AVB€£ M1UC najboljse.najtrpežnejše, zato najcenejše. Vremensko poročilo Meteorološki zarod v Ljubljani 28. marca 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas »pazovanja ■a ca Ljubljana (dvorec) . » . Maribor . . . Zagreb . « » . Beograd i • . Sarajevo . . . Skoplje . . . • Dubrovnik . ( Split .... Praha..... 7. 8. 14 2L 8. 7. 753-6 753-6 751-0 748 1 756-2 75 -8 7556 75 -0 761-9 757-7 /533 7'0 5 Ia Siriei vetra 0 S 00 = 0 E •r brzini — 1 v H ž" v metrih G^ 8-8 «1 NE 0.5 10 90 89 ENE 05 10 96 81 NNE 4 10 7-8 92 S 05 » 11-0 8b N'\V 3 10 u-o 94 W 1.5 10 15-0 56 SE 18 9 16-0 49 S 3 5 11-0 76 m.rno 10 18-0 53 SE 7 7 15-0 74 SE 25 10 8-0 — mtrrx 10 Vrsta padavine ofc opatom»« dež dež dež po dežju dež morje burno 1 v mro «lo 1 v» 7.4 2.0 1.0 1.0 Solnce vzhaja ob 5.48, zahaja ob 18.23, luna vzhaja ob 4.33. zahaja ob 13.06. NajviSja temperatura danes v Ljubljani 11.2 C, najnižja 7.7 C Povprečni barometer v Ljubljani je danes nižji za 7.1 mm A včeraj. D ti najska vremenska napoved ia torek: Večinoma oblačno vreme, semintja padavine. Podnevi temperatura nespremenjena. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki južni vetrovi. Nebo oblačno; dež. Temperatura od 12 do 15 stopinj. Morje razburkano. Začetek pomladanske prvenstvene sezone v Sloveniji V nedeljo so se odigrale v Ljubljani tri prvenstvene tekme in sicer dve iz prvega, a ena iz drugega razreda, v Mariboru pa dvo. V Ljubljani so se dve tekme vršile na razmočenem igrišču ASK Primorje, ki je vsled tega precej trpel, kakor tudi igre sa» me. Rezultati so sledeči: 2SK Hermes : SK Jadran 2 : 2 (0 : l) Tekma je pričela s parminutno zamudo. Favorit je bil Hermes, toda Jadran, ki se je zavedal nevarnosti, je takoj v začetku pritisnil. Ze v 6. min. doseže kot, ki pa je končal v outu. Hermes se le s težavo osvo» bodi Jadranovih napadov. Kot, ki ga dose» že, ostane neizrabljen, a tudi v nadaljnih protinapadih ne zmore njegov forvard. ki je bil slabo razpoložen. ničesaT. Počasi se Jadran otrese Hermesovega napadanja ter prenese igro na nasprotno polje. V tem de« lu je igral Jadran najlepše, nakar je popu« stil. Dosegel je tudi vodilni gol. Proti kon« cu igre pritisne ponovno Hermes, ki pa ne zna izkoristiti ugodne prilike. Po odmoru Jadran ponovno pritisne in doseže že v 2. min. god. Jadran vodi 2 : 0. Ze je izgledalo, da bo moral favorit Her» mes ostaviti poražen igrišče, ko prične nje» gov napad živahneje delovati. Toda Jadra» nov vratar, ki obeta postati dobra moč, dr» ž: nevarne strele. Nenadoma diktira sodnik radi foula enajstmetrovko proti Jadranu, kar Hermes izrabi ter zniža rezultat na 2 : 1. Ta kazen j bila vsekakor preostra, kajti na spolskem terenu so igralci padali, ne da bi eden -»roti drugemu foulai. V nadalinih napadih se posreči Herme» žanom z lepim golom izenačiti Ponovni nanadi pa ostanejo brez uspeha. Sodil je g. Kramaršič, ki se je trudil osta» ti objektiven, vendar je zagrešil več na« pak v presojanju foulov. SK Ilirija : SK Slovan 9 : 0 (4 i 0) Ta tekma je nričela s precejšnjo zamuao in po našem mnenju bi jo moral sodnik od» žvižgati s 3 : 0 v prid Ilirije. No, končno je le nastopil Slovan, toda le z 10 ljudmi, med katerimi je bilo več rezerv. Razumlji« vo, da Ilirija vsled tega ni imela težkega posla in da se je igra vršila večji del na Slovanovi polovici. Sporadični napadi Slo» vana niso zi.ačili nikake nevarnosti. Ilirijina napadalna vrsta se je v tej se» stavi obnesla, le desno krilo je igral pre» več samosvoje ter je najraje streljal na gol, četudi ni imel za uspeh nikakega iz« gleda, kar je ena glavnih napak za krilo. Doberlet je bil dobro razpoložen in neva» ren. Ugaial je tudi radi tega, ker se je, kakor izgleda, odvadil grdega naskakova» pja na vratarja. Dober je bil tudi mali Kreč, kateri pa zna včasi, kljub svoji ma» li postavi, foulati. Krilska vrsta se je dobro držala, sicer pa v splošnem ni imela težkega posla in jo ie težko po tej igri oceniti Vendar je ma» li Košenina bolj ugajal kot njegov desni partner. Obramba ni imela nobenega tež» jega posla. Slovan, ki je nastopil zelo oslabljen, je r.udil kljub temu oster odpor. Vso hvalo zasluži mladi rezervni vratar, ki je obra« nil nešteto ostrih in nevarnih strelov. Obe« ta, če bo pridno treniral, da postane kljub svoji mali postavi izborna moč. Ostala bra« nilca sta se zelo trudila, toda poznalo se jima je, da nimata ne rutine, ne treninga. V krilski vrsti je igral nadvse požrtvo» valno Volkar, ki je bil dobesedno povsod oa pomoč. V napadu se ni mogla izvesti nobena akcija, ker je bil preveč raztrgan in brez enega krila. Ilirija je v presledkih zabijala gole. Pri» čel je Šiška na desnem krilu. Sodil je dobro in objektivno g. Ahčan. SK Krakovo : SK Slavija 1 : 0 (0 : 0) Slavija se je slabo odrezala. Igrala je do« kaj slabše, nego v zadnjih dveh tekmah ta» ko, da so Krakovčani imeli celo več od igre ir je njih zmaga zaslužena. Obe moštvi sta za streli al i po eno enajstmetrovko. Sodil je objektivno g. Deržaj, toda pr» komodno. ISSK Maribor : SK Ptui 11 : 0 (8 : 0) Pri nedeljski prvenstveni tekmi, ki se je odigrala med ISSK Mariborom in SK Ptu» jem, je Maribor predvedel igro, ki je v resnici odgovarjala sposobnostim posamez» nikov in celote. Po dolgem času je moštvo vendar zadovoljilo in dokazalo, da' se z do» bro voljo marsikaj doseže. Poraz, ki ga je doživel SK Ptuj, je docela upravičen, kajti gostje so predvedli izredno slabo igro, raz« trgano in brez sistema; predvsem pa se je pokazalo, da manjkajo posameznikom naj» primitivnejši pojmi nogometne tehnike. Zadovoljila sta samo srednji krilec in vra» tar, ki je bil sicer jako nesiguren, vendar z ozirom na celoto dober. Z včerajšnjo zmago se je Maribor občutno revanžiral za nastop v jesenskem prvenstvu, ki je ostal neodločen. Sodil jc g. Ncmec dobro. SD Rapid : SK Svoboda 9 : 1 (S : 1) Nedeljska prvenstvena tekma med ime» novanima moštvoma je končal sicer z za» služeno zmago Rapida, vendar je nudila ta» ko surov sport, kakršnega že delj časa ni« smo videli v Mariboru. Zaslugo pri tem imata obe moštvi, predvsem pa sodnik. ISSK Maribor rez. : SK Svoboda rez. 2 : 2 (2 : 01 Mesto prvenstvene tekme Rapid rez. : Svoboda rez. se je odigrala prijateljska tek« ma med navedenima rezervama, ker Rapid ri nastopil in zgubil 3 : 0 per forfait. Jako dobro je sodil g. Planinšek. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: Naša prestolica je imela pri nedeljskih prvenstvenih tekmah zopet senzacijo. Šumadija je docela zasluženo premagala bivšega državnega prvaka Jugo« s/avijo s 3 : 1 (1 : 0). Vsled izgube dveh točk Jugoslavija ni več sigurna niti za dru« go mesto, ker ima enako število točk z agilnim Jedinstvom. Po odhodu Petkovida in Sekuliča v Francijo Jugoslavija ni mogla več postaviti dobre napadalne vrste. Bra» nilec Ivkovič je v nedeljo igral kot leva zveza. Na tem mestu je bil popolnoma ne» mogoč. Jedinstvo : Soko 5 : 2 (2 : 1). ZAGREB: V nedeljo je komb državna reprezentanca igrala proti moštvu BSK, H je bil oiačen z desnim krilcem Marjanovi« čem (Haškl trening tekmo, ki je z 2 : 2 ostala neodločena. Reprezentanca ie bila sestavljena nastopno: Friedrich»Vibančič, Dasovič»Arsenijevič, Premrl, Kunst»Babič, Benčič, Bonačič, Cindrič, Giller. Po odmoru je savezni kapetan nekoliko izpremenil obe moštvi. Krilski vrsti sta izmenjali svoji mesti in tudi v napadalnih vrstah se je iz» vedlo nekaj izprememb. Sedaj je postala tekma docela nezanimiva. Dobro sta igrali samo obrambi Po trening tekmah v pe» tek, soboto in nedeljo bo imel savezni k a» petan pač zelo težko nalogo, da sestavi dobro državno reprezentanco za tekmo proti Madžarski, ki se vrši 10. aprila v Bu» dimpešti. SUBOTICA: Kiniži (Temcsvar) : Sand 2 : 1 (0 : 1). PRAGA: Slavija : Ujpest (Budimpešta) I : 1 (0 : 0), Vršovice : Meteor VID 4 : 1 (1 : 1), Nuselsky : Čechie VIII 1 : 1 (0 : 1). DUNAJ: Pokalne: sobota: Austria : Ru» colfshiigel 1 : 0, Admira : LAF 8 : a V ne« deljo: WAC : FAC 4 : 3 (3 : 3. 3 : 1). Od» ločilni gol je padel v podaljšani igri. Ra= pid : BAC 5 : 1 (3 : 0). V semifinale pri« de jo torej Rapid, WAC, Admira in Austria Prvenstveni: v soboto Wacker : Slovan 2 : 2, v nedeljo Simmeiring : Hakoah 1 : 1 (1 : 0). KARLOVE VARY: Teplitzer FC : Karls bader FC 3 : 4 (1 : 2). BRATISLAVA: Sparta (Praga) : SK Bra» tislava 3 : 2 (2 : 2). BRNO: Zidenice : Austria (Dunaj) 5 : 3 (3 : 1)! Zidenice je bilo skozi v premoči. Moštvo Austrije je razven Sindelarja in Regnarta napravilo zelo slab vtis. BERN: Monakovo : Bera 4 : 3 (1 : 1). SK J&vornik. Dne 3. aprila t I. se vrši v prostorih restavracije Sevar na Rakeku redni letni občni zbor SK Javornik Gospodarstvo Nazadovanje našega izvoza v februarju 1.1. Gradbeni les glavni izvozni predmet. Po podatkih Generalne direkcije carin je znašal nai izvoz v februarju t L 821.628 ton v vrednosti 456.4 milijona papirnatih ali 41.6 milijona zlatih dinarjev (lani v istem času 345.873 ton v vrednosti 5149 milijona papirnatih ali 47 milijonov zlatih dinarjev). Izvoz je torej precej oslabel, in sicer za 24.245 ton v vrednosti 5.4 milijona zlatih dinarjev; to je po količini za 7.01 odstotka, po vrednosti pa za 11.52 odstotka. Najvažnejši predmeti našega izvoza v februarju L 1. so bili (po vrednosti v milijonih papirnatih dinarjev): gradbeni les 60.6; turščica 52.5, žive svinje 40.0, jajca 35.6, živa goveda 30.1, sveže meso 20.8, sirovi baker 19.5, ostala žita 10.0, suhe češplje 7.5, pšenica 7.4, predivo 7.2, konji 7.0, fižol 6.6, kalcijev cianamid 6.5, pšenična moka 6.5, svinec v ploščah 5.9, drva za kurjavo 5.7, bukovi železniški pragovi 4.4, ekstrakti za usnje 4.4 kože divjačine 3.9 in ostalo. Izvažalo ee je v iste države kakor običajno. Glavna odjemalka našega gradbenega lesa je bila Italija, kamor smo izvozili tega blaga za 39.6 milijona dinarjev; v Madžarsko je šlo gradbenega lesa za 6.6 milijona, v Anglijo za 25 milijona dinarjev. Naše tur-ščice je kupila največ Češkoslovaška, in sicer za vrednost 32.3 milijona; potem Avstrija za 12.9 milijona, Grčija za 2.8 milijona dinarjev. Žive svinje so se izvažale največ v Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo, jajca v Švico, Nemčijo in Avstrijo, živa goveda v Grčijo. Italijo in Avstrijo, sveže meso v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Naš glavni izvozni predmet je bil, kakor vidimo, gradbeni les, ki predstavlja 13.21 odstotka naše celotne izvozne vrednosti. Ttirščica predstavlja 11.53, žive svinje S.78, jajca 7.82, živa goveda 6.61. sveže me» 4.57 odstotka celotne izvozne vrednosti. Izvoz v prvih dveh mesecih t. 1. skupno znaša 636.140 ton v vrednosti 939.2 milijona papirnatih ali 85.7 milijona zlatih dinarjev (lani v enakem času 703.694 ton v vrednosti 1081.5 milijona papirnatih ali 98.8 milijona zlatih dinarjev). Padec dosega 67-554 ton (9.60 odstotka) v vrednosti 13.1 milijona zlatih dinarjev (13.25 odstotka). Januar in februar t. 1. sta torej začela e slabim izvozom. Kakor se pa čuje, je bil tudi uvoz v enaki meri slab, tako da je trgovinska bilanca za ta dva meseca ostala najbrže pri istih rezultatih kakor lansko leto. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (28, t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 2 %, 1 vagon 307.50; baška, 77 — 78 kg, 2 1 vagon 312.50; sremska, 75 — 76 kg, 1 vagon 303. Turščica: baška, 5 vagonov 155; baška, za 30. marca, 1 vagon 157.50; banatska, 2 vagona 153. Moka: baška, <0», 1 vagon 460; baška, c6», 1 vagon 360. Otrobi: banat-eki, brez vreč, 1 vagon 145. Tendenca nespremenjena. = Drieanje leja. Z Dunaja poročajo 28. L m.: Dvig rumun9kih plačilnih sredstev traja na vseh mednarodnih irgih neprekinjeno dalje. Vzrok so ugodna poročila o бко-rajgnjem zaključku romunskega posojila v Nemčiji. Posebno mnogo povpraševanja je opažati z nemške strani. Dopoldne se je de-viza Bukarešta zopet dvignila. = Nadaljnje znižanje obtoka novčanic. Vo izkazu Narodne banke cd 22. t. m. se je v tretjem tednu t. m. znižal obtok novčanic za 49.4 milijona na 5469.1 milijona dinarjev. Istočasno je oslabela tudi kovinska podloga, in sicer za 24.7 milijona na 4075 milijona dinarjev zlate ln neznane vrednosti. Posojila eo se znižala za 19 milijonov na 1315.6 milijona dinariev. držsvne terjatve po raznih računih za 148.7 milijona na 177.4 milijona ter saldo raznih računov (aktivna stran) za 2105 milijona na 614.6 milijona dinarjev. Drugih pomembnejših sprememb ni bilo. = Vprašanje novega davčnega zakona. Beograjski < Pri vredni Pregled* piše k temu vprašanju med drugim: cOd časa do ča=a dobijo naši gospodarski krogi to tolažbo, da fitafo razne izjave o izenačenju davkov in o davčni reformi. Sedaj je tudi teh izjav zmanjkalo. Podoba je, da so na davčno reformo pozabili. Zadnji je o njej govoril, kri-tizirajoč vladni zakonski pre«llos, V. Velj-kovič, a od tistega dneva je preteklo že mno go časa. Kdo se ne spominja, da je bila v decembru 1925 dana svečana obljuba, da se bo vladni predlog zakona o neposrednih davkih skoro izročil Narodni skupSHni! Nekateri Člani finančnega odbora so izjavili, da se bo ta zakonski predlog vzel v pretres v skupščini, čim bo sprejet proračun za leto 1927./28. Upajmo, da se bo to zgodilo, ako bo, seveda skupščina sploh ostala na poslu po 1. aprilu., Tudi mi izražamo upanje, da bo po proračunu takoj prišlo na v i1 ylo vprašanje davčneea izenačenja, kajti Izmed vseh vprašanj je to najvažnejše in najnujnejše — vsaj za nas Slovence, ki smo v naši državi najboli davčno obremenjeni. = Konkurz je razglašen o imovini Miloša Simončiča. trgovca v Sevnici (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Sevnici dne 13. aprila t. I. ob 9. dopoldne; oglasltveni rok do 10. maja t. 1.; ugotovitveni narok 25. maja t 1. ob 9. dopoldne). = Odprava konknna. Ker ni kritja za stroSke postopanja, sta odpravljena konkur-za, razglašena nad firmo O. A. Pisanee, me-dičaraa in svečama v Ptuju, ter nad premoženjem Toma Veldina, posestnika ln trgovca v G rabah. = V trgovinski register se je vpisala Stavbna tehnična pisarna «Tehna», družba z o. z. v Ljubljani. — Izbrisala se je firma Thomas Gôtz. Bierbrauerei — Tomaž Getz, pivovarna v Mariboru (ker ee Je pivovarna prodala in se je ves imetek ter obrat izročil d. d. pivovarne v Ljubljani). = Redne občne zbore z običajnimi dnevnimi redi bodo imele: Centralna vinarna, d. 4 v Ljubljani, 12. aprila t. 1. ob 8. popoldne v lastnih prostorih v Ljubljani (Fran-kopanska 11); Tovarna klobukov tšešir>, d. d. v Škofji Loki. 20. aprila t. L ob 11. dopoldne v dvorani Gospodarske zadružne ban ke v Ljubljani; Tovarna verig, d. d. v Le-rcah pri Bledu, 26. aprila t. 1. ob 4 popoldne v dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. = Podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Upravni odbor Državne hipotekarne banke v Beogradu je sklenil, da čim prej otvori glavni podrnžnici v Zagrebu in Ljubljani. Podružnici v Osijeku in Banjaluki se bosta ustanovili kasneje. Zavod namerava v kratkem kupiti v Ljubljani in Zagrebu primerni poslopji in razpisati natečaj za potrebne činovnike. = NoTi tovorni listi za državne pošiljke. Iz Beograda poročajo, da so prišli v soboto v promet novi tovorni listi za državne pošiljke. Stari tovorni listi s» bodo lahko zamenjali za nove pri monopolski upravi do 24 aprila t. 1. = Mlačna tendenca na sladkornih tržiščih. Tekom zadnjih dveh tednov so bila svetovna sladkorna tržišča precej mlačna in so cene na svetovnih borzah, predvsem v New Yor-ku in Londonu stalno malo popuščale. Kontinentalna tržišča 60 pokazovala znatno manjše popuščanje cen. Glavni vzrok, zakaj so cene v New Yorku tako padle, je najbrže v dejstvu, da se nahajaio na Kubi ogromne zaloge, ki še niso našle pota v Anglijo, ker Anglija pričakuje znižanje carin. Na naših tržiščih se cene niso spremenile. Le kristalni sladkor se je te dni pocenil za 10 par pri kg na debelo in sladkor v glavah za 25 par pri kg na debelo. = Italija kupuje jugoslovenske konje. Po vesti iz ministrstva za kmetijstvo in vode se je opažal v zadnjem času velik izvoz konj iz Jugoslavije v Italijo. — V Pasadeni, majhnem kalifornijskem mestu, imaio župana, ki se zaveda i svoje odgovornosti i svoje moči. Ko je zbog Chap-linove afere izšla prepoved predvajanja ChaTliejevih filmov, je župan skhcal sejo in občinski svet je 6klenil dvigniti prepoved, češ da ni ne umestna ne upravičena. = Prodaja. Dne 21. aprila ee bo vršila pri upravi dravske artiljerijske radionice v Ljub Ijanl ofertalna licitacija glede prodaje starih avtomobilov. Predmetni oglas je v Zbor-niči za trgovino, obrt in industrijo v Ljub ljani na vpogled. Borze 28. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86—87, Vojna škoda 344—346, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 410, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 з -g o : Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključeni 3 vagoni lesa in 1 vagon deželnih pridelkov. ZAGREB. Od zasebnih vrednot 90 Trbovlje zabeležile večji promet. Vojna škoda je danes močno popustila in se je promptna trgovala po 337.50 (v petek 343), kasa pa po 336 — 337. — V devizah ni bilo sprememb. Skupni devizni promet 9.3 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2280 — 2286, Dunaj izplačilo 800.6 do 803.6, Berlin izplačilo 1352.4 — 1355.4, Italija izplačilo 259.31 — 261.39, London izplačilo 276.2 — 277, Newyork ček 56.75 do 56.95. Pariz izplačilo 223 — 225. Praea izplačilo 168.3 — 169.1. Sofija 40.9 _ 41.4. Stockholm 1520.5 — 1524.5, Švica izplačilo 1094 — 1097; efekti: bančni: Poljo 16 do 18, Kreditna Zagreb 93 — Ki, Hipo 64.5 do 65, Jugo 103.5 — 104, Obrtna 42 — 44. Praštediona 850 — 855. Srpska 142 — 145, Ljubljanska kreditna 150 — 153; industrijski: Dubrovačka 415 — 422.5, Danica 115 Jo 120, Gutmann 278 — m I=ris 46 — 47, Sla-veks 110 — 120, Slavonija 28 — 30, Trbovlje 435 — 438, Union 300 — 305, Vevče 135 do 145, Šečerana 467-5 — 470, Drava 495 io 550; državni: investicijsko 86.5 — 87; agrarne 54 _ 54.5, Vojna škoda promptna 338 io 339, kasa 338 — 340, april 340 — 0, maj 342 - 0. Junij 342 — 0. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2282 do 2288, Dunaj 800.25 — 803.225, Berlin 1351 do 1354, Bruselj 0 — 7965, Budimpešta 9% do 999. Bukarešta 36.25 — 36.75. Italija 259.81 — 261.81, London 276.2 — 277, New York 56.75 — 56.95, Pariz 222.63 - 224.G3. Praga 168.3 — 169.1, Švica 1094 — 1097. 12.44 - 12.50, dolarji 707.50 - 711.50. CUBIH. Beograd 9.125, Berlin 123.375, Newyork 519.875, London 25 24875, Pariz 20.3625, Milan 23.90, Praga 15.40, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.52, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.1125. TRST. Devize: Beograd 38.05 — 38.55, Dunaj 302 — 312, Praga 64.175 — 64.675, Pariz 85.10—86.60, London 105525—105.825. Newyork 21.675 — 21.7A Curih 416 —420, Budimpešta 376 — 386, Bukarešta 14 — 15: valute: dinarji 37.85 — 38.85. dolarji 21.50 — 21.80. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46125 do 1250125. Berlin 168.27 _ 168.77, Budimpešta 123.94 — 124.24, Bukarešta 4.7875 do 4.7575, London 34.4825 — 845825, Milan 32.67 — 32.77, Newyork 709.55 - 712.05. Pariz 27.81—27.91, Praga 21.01125—21.09125 Sofija 5.11 in ena šestnajstinka do 5.15 in ena šeetnajstinka, VarSava 79.10 — 79.60. Curih 186.35 — 137-03; valute: dinarji Deriza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.22, v Berlinu 7.399, v Londonu (popoldne) 276. lz življenja in sveta Beethovnove svečanosti na Dnnaju V soboto dne 26. marca so se začete na Dunaju velikopotezne Beethovnove svečanosti. katere je organiziral poseben komite pod častnim predsedstvom prezidenta avstrijske repnbhke dr. Hai-nischa. Proslave se udeležujejo številni zastopniki tujih držav. Francijo zastopa minister Herriot. Jugoslavijo naš dunajski poslanik Milojevič, Anglijo poslanik Chilston. Italijo skladatelj Mascag-ni. Poljsko minister Twardowsk;. Češkoslovaško minister Hodža, Rumunijo ravnatelj bukareškega konservatorija Ottescu itd. P. gospodje so proslavljali Beethovna v daljših govorih ter podčr-tovali \Tline njegovega genija. V nedeljo so se svečanosti nadaljevale z Beethovnovo mašo v C-dtiro. Točno ob 12. pa se je izvajala v vehki Koncertni dvorani «Missa solemnis» pod taktirko dirigenta Schalka. Svirali so iilharmoniki. Ob 7. zvečer se je proizvajal v Državni operi Goethejev delia» v Državni operi. Beethovnove stoletnice smrti se te dni spominja svetovno časopisje brez izjeme. V vseh velikih mestih se izvajajo skladateljeva dela. vrše se predavanja in kupujejo spominske knjige o Beethovnovem življenju. Tud: .Amerika ne zaostaja v tem oziru čisto nič za Evropo. * O zadnjem Beethovnovega rodu. Karle v. Beethovnu, o katerem ?mo poročali. da je bil med svetovno vojno avstrijski vojak, moramo navedbe v to-Hko izpopolniti, da ta mož ri bil nečak getč.ialnega skladatelja, temveč njegov pranečak. Javil se je 1. 1916. prostovoljno na fronto. Vendar ga je vojaška komisiji; ori naipregledu zavrnila in štabni zdravnik garnizijske bolnice št. 2 na Dunaju ga je proglasi! za nesposobnega ter ga poslal v bolnico. Kaj se je ž njim zgodSo pozneje, iti natančno znano. Ta mož. ki je govoril gladko nemški m i-aacoski. se je preživljal prva leta po vojni s oisanjem kritik za pariške dnevnice. Tisti- ki so ?a osebno pozna .. prav»?, da najbrže ni bil sr'asbeno na-obražen. ampak je le koval za življenje potreben kapital iz imena, katerega je nosil p? svojih slavnih prednikih zlasti po p ras trie u skladatelju. Kubanec Capablanca, zmagovalec v newyorskem turnirju Kubanec José Raoul Capablanca. zmagovalec na newyorskem šahovskem turnir:-, je torej najmočnejši šu-hist na svetu. Mož je šele 3S let star in je prišel v ospred;e po svoj; velik zr-asi nad Laskerjem. Znan ;e predlog kj ga je stavil na ko lsresu šahistov v 'Aoskn i. 1925.- dp se namreč odpra.i sistem 64 polj na šahovski deski. Capablanca je čisto resno pred ajal, пзј bi se šahovnica izpreinenila ter bi se obogatila za dva oficirja in 2 kmeta, ki bi igraii na sto poljih. Utemeljuje ta svo; prediog z besedami, da je '>4 poii za njegov kombiratorični talent premalo. Capabianc.. zastopa nazor, da na šahovnici s 64 polj' lahko prosperira vsak srednjevrstni šahist. ki razpolaga s prl-ličnim spominom. Šahovnica s 100 polji in z dvema novima figurama pa bi obveljata vsaj 200 let in na njeni podlagi bi nastala nova ogromna šahovska literatura. Capabianca jc začel igrati šah že v otroških letih. Ko je bij 12 let star. je bil proglašen za mojstra na Kniri. Potem je šei v Zedinjene države, kjer se je učil angleščine, študiraj je na univerzi v Kolumbiji kemijo, med tem pa je nastopal kot šahist in uspehi na šahovnici so ga pripeljali do tega. da je študije opustil in se posvetil izključno temu poklicu. Kubanska vlada ga je pri tem podpirala ter rmi zasigurala stalno eksistenco v obliki mesečne podpore. Zato je Capablanca nastopal na vseh šahovskih kongresih kot odposlanec kubanske vlade. Capablanca je močne, naravnost atletske postave in človek bi ga na prvi pogled prej imel za rvača kakor T9 TT,3tçrn3t>Awçs srorrîîs. H konfliktu z Italijo Baron Avezzana, iaiki podanik v Parizu (zgora; : Spilajko» Jgoslovenski (na le* vi), in Morfov. bolgarski poslanik v Parizu. Albanci v emigraciji Fan Noii. albanski škof in nasprotnik sedanjega albanskega regenta Ahmeda beca Zosnua. prociaša tega moža za Mussolinijevega varovanca in opisuje v svojih izjavah žalostno usodo svojih rojakov, ki >••• - h razmere prisilile, da žive v emigraciji. Največ albanskih emigrantov živ; v Franciji. Nekai jih ;e rudi v Nemčiji. Angliji in Ameriki, njih številce pa je zelo pičlo. Na Dunaî'j te albanska emigrant- ska keionija zeio skromna. Vsi ti pa žive v znosnih razmerah, dočim se godi albanski emigraciji v Italiji zelo slabo. 50 do 60 emigrantov se je namreč po zadnjem albanskem prevratu zateklo v jožno halijo. V dobri veri. da jih ne bo nihče oviral v svobodnem kretaniu. so se nasdEi v Brindiaju in Bariju. Med to kolonijo se nahaja v Italiji tudi bivši albanski regent Sotir Peri 8 bivših ministrov .18 bivših poslancev, večje število bivših visokih oficirjev in uradnikov ter neki visok svečenik muslimanske veroizpovedi. Ta kolonija živi zelo revno in i>ed-no. Trpeti mora celo lakoto, kajti Italijani. ki podpirajo sedanjo albansko vlado, so jim nasprotni, ter jim ne dajo ne deda ne podpor. In to v prvi vrsti radi tega. ker so ti možje pristaši koncepcije popolnoma neodvisne .Albanije. Italijanska vlada je emigrante svojčas silila, da bi sklicali kongres in se izjavili za tiranski pakt. katerega je sklenil Mussoimi z albanskim prezidentom. Ker pa Albanci niso bili pokorni, jih je diktator velel internirati Se danes so pod strogo kontro'o in se ne smejo brez »osebnega dovoljenja zgeniti nikamor iz svojega bivališča. Tako spoštuje Mussolini svobodo narodnih manjšin, pa naj si bodo Jugoslovenske. nemške, francoske ali albanske. Nadvojvoda Friderik in poljski fiskus Bivši nadvojvoda Friderik ie svojčas vi ožil proti poljski državi oa katere je zahteval naza.i svoje nepremičnine v obliki posestev. Tožba se je vlekla dolgo časa sem in tja in zadnje dni je pad-ia odločitev. Sodišče je pravdo razsodilo tako. da dobi bivši nadvojvoda 2.1 odst. nepremičnin. ostalih 97.9 odst. pa preide v last poljske države. Sodišče je zavrnilo zahtevo toženca, da mu mora varšavska vlada priznati vsaj pravico na izkoriščanje tako zvanega tešinskega vojvodsrva. ki meri 16.000 ha. Poleg tega mora nadvojvoda povrniti državi 3-4 vseh stroškov, ki jih je pogoltnil proces. Nadvojvodu je sodišče priznalo kot njegovo osebno last 673 ha zemljišč, država pa si je pridržala 29332 ha Seveda bo deial nadvojvoda kisle obraze in bo skušal doseči revizijo v tej raz- Tisoče je bi'o zgubljenih ali pa ukradenih >amo za to. ker ne nosi vsak raie neoreraoč-Ijiv dežni plašč tvrdke Draeo Schwab. Lji№ana. Senzacija! Aktualno! Čuvajte svoje h6ere! Žrtve velemesta... Elitni Kino Matica, najudobn Popolnoma novo! Senzacijonalni roman slovite Selme Las gerloff. Kolosalno prikazan v istoimec» skem delu. V glavnih vlogah: Največji filmski umetnik; L0N CHANEY in najlepša filmska zvezda: NORMA SHEARER Predstave s sodelovanjem našega pri* znano prvovrstnega umetniškega orke« srra se vrše točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9. ejši kino v Ljubljani. Tei. 2124 sodbi, vendar izgleda, da njegove pritožbe ne bodo imele uspeha. Dragocena zgodovinska ogrlica Ogrlica z demanti, ki jo je izdelal koncem XVIII. stoletja parisk: draguljar Boehmer in jo je nameraval prodati kraljici Mariji Antoinetri. — Vrednost ogrKce je nepre» cenljiva. Deset zapovedi za dobro oblečene dame René Hubert, modni risar ameriške filmske družbe Metro-Goldwyn-Mayer je postavil sledečih deset zapovedi za dobro oblečene dame: 1.) Bodi originalna in ne posnemaj v oblačenju svojih prijateljic. 2.) Ne nosi preveč nališpanih oblek. 3.) Boljše je. če imaš eno ali dve toaieti ter primeren klobuk, čevlje in ročno torbico, kot polno omaro krame in malenkosti ki ti ne koristijo. 4.) Ne misli, da se da doseči eleganca brez truda. 5.) čuvaj se. da bi hotela biti radi originalnosti preveč kričeče oblečena. 6.) Ne obešaj nase preveč lišpa. 7.) Ne nosi oblek, ki so sestavljene iz več nego dveh barv. S.) Bodi priprosta. 9.) Ne pozabi da se oblačiš za ljudi, ki imajo okusa, ne pa za take. ki se nič ne razumejo na modo. 10.) Oblači se individualno. t. j. tako. kakor pristoji samo tebi. — René Hubert je ta pravila ; posebei napisal in jih zda; razdeljuje v ! ameriškem modnem svetu z velikim uspehom. Ukraden red. Bivšemu avstrijskemu nadvojvodu Leopoldu »o prošli teden med predstavo v newyorski Metropolitanki i LkracHi red zlatega runa. Nadvojvoda se je ;aetel mtd množico, ki je rinila iz gledali» , sùa, in te prilike st je nekdo poslužiL da mu je odnesel orden. Mogoče oa bo ta tat» \ ina izpametovala. da ne bo nase več obe« šal redov, na katere Američani nič ne dajo. X Prebiscit po radiju. Radiopostaja v Earctkm; je pred kratkim razpisala radio» anketo m vprašala svoje odjemalce, kate« i rt skladatelje najvišje cenijo. Največ gla» j sov je dobi! Verdi, potem Wagner, nato Donisetti. Rossini, Puccmi. Mozart in RU hard Strauss. Reveži Beetaovna so nemar» ušalci postavili na 15. mesto, čisto Pogled na mednarodno koncesijo v Šanghaju. j na konec pa sta prišla španska skladatelja Morera m Fella. X Ljubezenska drama na pariškem ko> 1 lodvoru. N» severnem kolodvoru v Panru 1 se je odigrale perilo soboto krvava ljube» Josip Velkaverb: Srečka št. 000,333 Zdi.;, ko že na Kranjskem vsakdo stavi. poskusi še ti. sem si mislil in sem kupii oni dan po prvem srečko državne razredne loterije. Bila je lepo zelena. mak) bolj svetlo od rožmarina, ki cvete vseh upov polnemu fantu na oknu naizvestejšega dekleta. Seveda so se ob prvem pogledu na srečko porodili tudi v meni dotlej neznani upi vse lepši ud upov fantovskih. Pa kdo ne bi upal gotove sreče pri tej čudni številki 000333. Z ostalimi 30 dinarji — Po nakijnčju ima tudi serija srečke to številko — sva jo mahnila s prijateljem Ernestorr na polič cvička, kjer sem mu pokazal svojo novo pridobitev in sem mu pri tretjem poliču na dolgo in široko razložil svoj načrt za primer velikega dobitka. Pri četrtem pobču sva seveda govorila ie še o milijonih, pri čemer mi je dobri prijatelj pomežikuje pripomnil t «Ti. ki drugače nimaš posebne sreče, boš gotovo srečen v loterij». In prav je imel. da je rekel tako. Ko sva bila s številko serije pri kraju. me ;e spremil tja onkraj prehoda ce? žeteznico. kier sem ga ob slovesu zabvaM — druščino in mu voščil prav I lahko noč. «Lahko noč!» je rekel tudi tovariš, malce pokašljal in mi že odda-leč žete! še enkrat veliko sreče. Z vedno drznejšimi načrti v glavi sem jo v gosti temi in dobri uri primahal domov. SpTejet seveda nisem bil tako. kakor se spodobi človeku, ki ima v žepu srečko z gotovim rrnfeonskim dobičkom. Zato sem se pri tisti priči osamosvojil in kremi namesto v sobo v kuhinjo, ki pa ima za ljudi moje sorte veliko prenizka vrata. Tresk je rekk) po glavi in v glavi in s tem je bila oni večer opravljena moja. sioer tudi drugače bolj skromna večerja. V mehki postelji sem pozabil na svo-K> trdo bunko in sem sladko zadremal v mislih na svoj milijon . . . Biti je moralo okoli polnoči, ko mi prinese pismonoša. ki pride dragače v 1 naš krai samo ob delavna petkih, s preznojenim robcem v levi in z brzo-javko v desrl prevesek) novioo: «Gospod. cei mibljon! Pa dinarjev. ne kron!» Za njegov velikodušni trud — siromak . jo je Dribrisal kar čez hrfb — 5«n nm da! celih 100 Din. Ima rac tudi sam v ! sanjah srečo! Še httreie kot pismonoša pri meni. sem bil iaz ла postaji, via k je že čakal in bil tudi kakor blisk v Zagrelo, jaz pa v banki Rein i drug. «Dajti mi moj milijon, ki sem čakal nanj tako dolgo in sem ga zadel ob 11. uri!» To vam je bik) cirenja in sejma okofc mene srečnega človeka, čestitali so mi v vseh zagrebških jezikih, sam gospod direktor pa se je spoštljivo priklonil ve-Hčanstvn mojega miljona. Nato me je prijazno pozvaL da naj pokažem svojo presrečno srečko. Iskal sem je in iskal, pretipal in preobrnil vse žepe. a srečke ni b3o. Preje ljubeznivi in dostojni bančni ljudje pa so udarili v smeh in grohot. V tem se iim je na srečo pridružila tn-di moda boHša polovica in mi — seveda v sanjah — tako. narahlo potožila precej topel obkladek ravno na ono banko. Še danes sem n hvaležen, da me je na ta. sicer ве lepi način rešila iz zag*te ie spravâa iz banke. S tem na moje čodoe kotenje še m bfl konec. Tleti dan poten Je bil res petek in je proti poidnevn prisopihal čet hrib pismonoša. S časopisi in drago pošto ie v svof nesrečni kom od no sti izročil moj! ženi tudi pismo tržaScega odvetnika. To pismo je imelo istotako lepo zelen ovitek, v njem pa snežnobeL skrbno zravnan list s pnjazno opombo, da moram, ker sem na trikratni opomin stnnke plačal tr? ničle, potožic tekom osmih dni v njegove roke znesek, beri in piši: 333 dinarjev- — ali pa bo ru-bežen! Seveda je to nesrečno pismo razburilo ženo bolj od mene. ki sem zapravil ponoči cel rniioon. Da bi jo spravil v dobro voljo, sem ji pri kosilu pokazal kupbeno srečko. «Zadel boš že. zadei.» je rekla. «Z glavo v steno, ne pa v loteriji!» Mâo se mi je storilo pri tem čudnem prerokovanju. Ko sem o priliki potožil svojemu prijatelju raketen konec te čudne dogod-be, me je potolažil: «Ei. Jože. bo oa menda te držalo ono. kar веш ti rekeL Veš. tisto zastran sreče. Pa v tretje gre tudi radoî» Da bi JmeL dobri Ernest, vsaj tokrat prav! Svetovna marka: Ce>ndro de Ronge mandarine Bourjois - Paris rese ] TV&mice Chstitc Oo*tt$icb Woiner d. d. Auerksmmer b) Aoe. A'ired Kran&er. Snbottca. ženska tragedija. Grofica Aiina B. Jause je prišla na peroo tik pred odhodom vlaka v Bo'ogno ter oddala več strelov na Angle* ža Raimonda Traforda. Pogodila ga je ic'/.-. ko, nato pa ranila še «amo sebe. Grofica -c mati dveh deklet n je vložila tožbo za ločitev zakona s svojim prvim možem. Traford je bil njen ljubimec, ki se ;e je na med tem že naveličal. Mož pripada ze: znani londonski obitelji in njegovo usod ■ r.a Angleškem živo komentirajo. Slovanski svet „Boljševiki pljujejo na Rusijo in ruski narod" Ivan Obuhov, eden izmed voditeljev bol -ševiske stranke v Rusiji, je pobeemi :z Moskve preko Finske in je 'sedaj poslal .l Pariza svojim tovarišem v komunistični stranki to-le veleznačilno odprto pismo. j Tovariši! Jaz. biviî flan komunisti čue tfranke. ki aem sedem let zveš»o in zavestno podpiral sovjetsko vlado in bil dosleden boljševik. Vam pišem to pismo. V državljanski vojni sem z orožjem v rokah branil komunistično vlado. Kakor večin vseh nas sem tudi jaz veroval da smo ir komunisti pravi prijatelji ljudstva in borimo и sploêni blagor. Toda sedemle: ; članstvo v stranki me je nverilo, da sem » motil ia da ee naši voditelji, ki so po pretežni večini nerus&ecs rodu. zelo malo brigajo za blagor ruskega naroda. Zasledujejo svoje cilje, k: niso združljivi z interes ruskega naroda. Ko aein to epoeaaj. sem se odloči] izstopiti iz s'ranke "in oditi inozemstvo, daš; sem v straidd zavzemj! ogledne poeieijo. Meseca avgusta lanskega leta sem prekoračil finsko mejo. Se pr-:-; tesn 9em ровШ osrednjemu strankinemu odborn pismo, v katerem sem izjavil, da ne_ vernjeni več v dobre nanse&e komun -stične stranke, ki je rrerohieijouirais pre:: sebi ves rrjjF1, пд-ad. ?(arod je proti strdki zato, ker ga je prevarila t2ko, kakor пг-V he6€>iafc je nam obljtiborvsla vse mogoči, dejanski pa aaa ni ničesar, nsg-.-r.-- -vrela nam je vse, kar je nam mogla vz-Boljševiki so obečali, da izravnajo premo-žen?ke razlike, s izravnali eo jïb tako. Iz 90 rsi držerljani obubožali. Ljudstvo živi v taki bedi. kakor preje тУНу t naš; Rusiji KescTiaiefc so kmete na tovori!: z n— moaiimi darkt Vsi dobro reste, s kakšni-ererfsW eo doseg?! znifenje ees 0v£L Kme* niîca kam icrečeti Sirila, zato pa je prie rai! prodajati sovjetskim državnim organ -zaeijem »roje jridellke ss smešne esnef dočim bo se HKtoetr; j^ki in obrtni pro izv ■> podražili naprsni predvojnùc conatn za tridesetkrat toliko, to je dokaz, da ee kmetom danes abtbše podi. kakor preje. ТсИ tedj delarven se n« godi mč bolje. Zasluž- k ie povprečno acar^K. kakor je bil nekdc,. и lo pa » se živila podražila г: УК)" . Komnnirti клбе. d2 zs kmeta in de- iavea. Ali je to i*ina? Ak» bi re« ekrbeia za niste: narod, bi ne wsSljslï decaris v tujino v podpore raEïïfc rwoiueij. dènsr. za katerega odira roške ljudstvo. Nafc drfavi je eboboŽ2n* in uničena. ?.-sedem let kradejo tako narodoo imetj? sto da bi ricrbeb' za to. da bi pomnoŠli пз-rodno bogastro. робПијо boljševiki zsdii^ pare v tnjine. Kakršna je ta naša vlada, ki ee briga samo v tnjce? V teh psr m^ seeih. odkar živim v inozemstvu, »em v -deL kako Ijtidetvo tu žrri in za kai se b"-ga vlada. Vsak skrbi za svoi narod in za svojo državo. In zakaj? Zato ker !rnx-r-eko vlado tvorijo Francozi, nemško Neni-i in ker je te vlade postavil narod sam. državni krmilarji pa se brigajo za komunistično interaaeijonale boli. kakor za ru-^ci narod, pač sato ter imajo т na.-i Tlsdi Teéino Nemsi in internarijonalisii. drž?vc pa upravlja komunistična internarijon:-.1 Naš narod polagoma spregleiava Ln v v?«, kar se doeaia okrog niega. Vedno bo! in bolj se utrjuje prepričanje, da naši državni komisarji pljujejo na Ecsiio in rn-ki narod, to pa naposled st-mcçlavi sorjet- -ofclasL In k to se obračam k Vam. tovariši, in vae vprašam, ni-li к napoči! tr— notek. da predruračimo sedanje razro?'-'. se naslonimo na ruski naroi. ru-'" kmete in delav-e. гсспвЗепк. s komu.: -stično interna«'jonalo in si izberemo t:-'-:o vlado, ki se bo v rrvi vrsti bri-go izvrše ker so oriranizirani in k-r jo večino. Ako se cidlofiio za ?a kor^k. jih vedno podpiral ve? nar-sd. v na-rr '-nem slučaju pa lahko, čim naroi r«--?!. sedanji režim, kar se lahko xsodi prav v kratkem, narodovo ioa.M-evan>e zadene i« samo poglavarje-, marveč tudi navadne ;ir -staše stranke, ki pa večinoma niso oče-vorni za to. kar eovore in delajo vodite1 :: Pobegnil sem iz Rusije, ker s:n roškega naroda, in nisem hotel d'"? živeti v državL v kateri vlada oenražena k"nrmi-stičaa iaternaeijonal?.. Bivš; čtan ruske k > tnnnisbrne strarke Ivan O b u b o v. 4 ip-?iti»aaja 157. П1-- — Рга,т«*1»тје т Podkarpatski Besiji. Pravoslavni cerkev šteje v Podkarpatski Rieiji nad 100.000 vernikov. To število neprestano naraSSa. ker narod 'rnmoma r^re-sïope и grško katolSke rertve v rirsvv slavno, zavedajoč se. da je bilo prebivalstvo Podkarpettke Rusije pvojf*asno nasilno pokatobčanjeao. V kratke« dobi pravoslavna oerkev v PoJkarpatjfc Rusiji tudi svojega šknia. H bo. kakor ie znano, podrejen srbskemu patrijarho v Kar'ovrih. 7-a eiyanizaeijo pravodavlja ?1 je nrMobn največ zashig niSki vladîka Dasitej. Naši onstran granic Naraščanje kriminalnosti Poleg brezposelnosti je tukaj še drug po» )sv, ra^o tako mačilen za sedanje že na» ravnost obupne razmere po mestih in na deželi. Dejstvo je namreč, da je vedno več tatvin in da se tatovi, ki so v drugih časih posegali večinoma le po denarju in drago» imostih, danes zadovoljujejo prav pogo» stoma г obleko, perilom in zlasti z živili. U te okolrosti bi se dalo sklepati, da so »e poklicnim tatovom pričeli pridruževati 1'udje, ki kradejo v potrebi. Takih tatvin je bilo v zadnjem času precejšnje število v Trstu, zlasti pa v neposredni tržaški oko. lici, ali dogajajo s* pogostoma tudi na Kra« se in zlasti л Vipavski dolini, kjer je bilo več zelo značilnih slučajev, da so tatovi •drli v vinske kleti, kjer so bila »hranjena tudi živih, ia so pokradli te živila, ne da ki se dotaknili vinskih sodov. Bili so torej lačni, sestradani tatovi, ki so iskali hrane. Seveda je tako, da se lovek. ki ga je brezposelnost in beda zapeljala, ie težko vrne na рл-avo pot. zlasti še ker nima mo« žnosti. da bi si s poštenim delom zopet mogel .služiti svoj kruh. in tako gre potem » od no huje navzdol. Od «nedolžne» tatvi» ne par kilogramov moke, fižola, slanine, masti se prihaja k nasilnim vlomotn, ropu. V Istri ni daturs prav čisto nič nenavadne» ga, da oaiemljenci vdro v stajo, hlev, zve» žejo pastirja in odieoo toliko in toliko ovac. Roparski vlomi v hiie na samem se ponavljajo zopet L zopet in tupatam celo s krvavimi, smrtnimi posledicami. V Vipavski dolini sta se v zadnjem času dogodila, kakor že znano dva roparska umora. V Guštinih pri Planini so na5li v njegovi hiši umorjenega posestnika Josipa Cigoja. Kmalu po tistem so našli uniorje» rega in oropanega na cesti v Branico ne* kega Ivana Reharja. OrožniStvu «e je po» siecilo izslediti v dveh tržaških že daljši čas brezposelnih delavcih, nekem Furlanu in Mamiloviču. Rcharjeva morilca, л gori» ški preiskovalni ~odnik ie končno dognal, oa je tudi Cigoja ubil s sekiro in oropal FuTlan. Oba, lurlao ш Mamilovié, sla bila, do» Ider je bilo v Trstu dela in zaslužka, dobra, poštena delavca, ali pozneje se je pač zgo» dilo tako. kakor se dogaja največkrat; rač» ne se z majhnimi tatvinami v prosti luki. ki privedejo človeka v strokovno šolo v ulici Coroneo. in konča se potem r. ropom in umorom. Kakor vse kaže, bo vsled se» danjih težkih življenskih razmer, takih slu« čaiev naihrže vedno več p— Prepovedan* prireditev. V soboto in nedeljo se je imela vrSti v Trgovskem do» mu v Gorici predstava «Anflse». Prireditev pa je oblast prepovedala radi praznovanja obletnice faïljev. Predstava bo prihodnjo soboto. p— V Brjah pri Rihemberku priredi ta» mošnje bralno in pevsko društvo na veli» konočni pondeljek svojo veliko epomladan» sko veselico. Na sporedu je tudi veselo« igra «Poslednji mož». p— V Argentinijo se je odpeljalo 15. t. m. okoli 30 slovenskih fantov. Doma so r raznih strani dežele: iz Solkana, Šempetra, Renč, Bat. Senožeč, Bistrice, Šmarja, Sliv« na, Trušk. Nabrežme. Dutovelj, Ornič, Ga« brij. Podsabotina. K'"šane, Dola in Studene gore. p— Petindvajset tet niča smrti kardinala Missie je potekla 21 t. m. Ko je prišel na Goriško, je takoj začel delovati po svojih namenih. Za furlansko stran je določil dr. Faidutt'ja, ?« slovansko pa pokojnega dr. Josipa Pavlico. On je pomagal dr. Faidutti» iu. da si ie priboril trdna politična tla, na katerih se je dvigal vedno višje. Pokojni dr. Gregorčič ni bil nič vnet za kardinala, zlasti ne, ker se je videlo, kako zvesto orodje dunajske proti primorskim Sloven» ecm naperjene politike je bil dr Missia, ki ie še! Italijanom ua ljubo tudi v deželni zbor v času slovenske abstinence, da so Italijani mogli zborovati in sklepati brez slovenskih poslancev. Italijanski liberalci so dr. Missio zelo cenili. So že vedeli, za» kaj. Ko je umrl. je imel goriški občinski ■vet slavnostno žalno sejo, v kateri je ta« kritni župan, sedanji podeštat in senator Bonabig izvajal, da ji bil Missia rojen pri Ljutomeru kot sin malega posestnika itali» janskega izvora ... p— *Foyer française». Italijanski tisk besni radi delovanja francoske organizacije «Foyer française», ki hoče z raznimi otro» škimi vrtci raznarodovati otroke italijan» skih priseljencev. Slično hočejo italijanske šolske organizacije raznaroditi slovansko deco v Julijski Krajini. Goriški poslanec dr. Besednjak je radi tega zaklicai Italija» nom v rimskem parlamentu: «Dokler se bo» ste posluževali raznarodovalnega postopa» r.ja proti svojim sodržavljanom slovanske« ga rodu, ki niso priseljenci, ampak prebi» vajo na tem ozemlju že 1300 let, dotlej ni» tuate moralne pravice, protestirati proti delovanju «Foyer française». p— Zlata kolajna za Barduzzija. Fasi« stični tajnik Barduzzi zapusti Trst te dni, ker je imenovan, kakor znano, za konzula v Marsilji. Tržaška občina mu je podarila zlato kolajno, ki mu je bila izročena na slovesen način v navzočnosti civilnih in vo» jaških zastopnikov. Barduzzi je zagotovil, da ne bo nikdar pozabil Trsta. Verjetno, da ga ne bo pozabil On si domišlja, da je rešil fašistično krizo v Trstu iu storil veli» ko delo. Toda resnica je ta, da tli nevar» na žerjavica pod fašističnim pepelom ... p— Za odprar. o pouka slovenščine na go> riSkih srednjih šolah je sestavil spomenic» odbor fašističnega učiteljskega udruîenja v Gorici Zlasti se mora odpraviti složen» ščina z gimnazije, kjer sta se za ta pouk priglasila samo dva dijaka. To čujemo v ča» su, ko je minister Fedele v parlamentu ta» ko slovesno pov dar j al. da je uvedla vlada pouk slovenščine na srednje Sole. Re» je uveden pouk ali istodobno se vrši gonja proti temu pouke in, kakor kaže goriški slučaj, z uspehom. Ako misli Fedele, da na» ša javnost ne čuti njegove igre, se vara. «•V lllt, ' slikar in pleskar v naznatra cenj. občinstvo, da nadaljuje svojo obrt in se toplo priporoča. Na&fsi ti£jo izigra «sla: oelših modernih damskih slamnikov in soilenih kiobukoo po konkurenčnih cenah: "et «Iporoca пииМ salon Soilenl klobuki od Din 90'- naprei Z. IKIahmc-Goriaiic Slamniki . . . od Din eo-— naorej Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Vsa popravila in moderniziranje izvršuje najkulantneje. Žalni klobuki ve^no v zalogi. FRANCFUJAN krovstvo lo zalog* »treiaUl potrebščin ljuhljana-Galjevica 9. 106 Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje iti najeenaj» FlorjančiiS, Nunska ulica i 33 Vulkanlziram »le vrste avtogume. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje P Skalar. Ljubljana. Starejši posestnik trgovec, tvornl?ar, z otroci brez žene, eprejme zanesljivo. trezno ш ро|гедо (enako u pisarno ia hi Sna opraviJa. Ponudbe, fe mogoč« « ti l». o. na oglasni oddelek «Jutra» po ! značko «PoJbtje 8034 Učenko za likanje sçrejme tonama netila 0». nt-a Vojska, Ljubljana, Gosposka ulioa 15. — Cčna doba 6 meseeer. É-2Ô4 Kontoristinja rrvovrstaa. perfektna slov., irr ia nsmSka stenografl-», «prêta, strojepiska • odličnimi raferaooaai — s ečletao prakso v odratal-lii pisarni kot brratsko-uemlka stenograflnja ln ko-respondeotinja t poznani veletrgovini 1 j i e svojim zmotnostim odgovarjajočo slnžbo Nastop takoj, ev IS. aprila Dopise na ogl oddelek «Jntra. pod iifro «Odlična 25». 8135 Rim-ka cest» 11 IS žiifcžsa 2 učenki mejme ia šivanje aerila C. Habe, Kopaîi'ska ul. 13, Kolezija. SIT» Oskrbnika t* malo hišico blizu Ljubljane, zakoniki pur ali upokojenca sprejmem Ena -oba r àteililnikom ca raz polago. Oskrbovati mo-a raaii sadni vrt. Ponudbe ood »St. Vid» na ogl. odd. •Jutra. «7! Natakarico iiaoino kavcije, pošteno in pridr.o, »prejmem takoj s noljšu go.tflno v Ljubljani Naslov t oglasnem oddelku «Jutra« 81: Dekle nriduo In polteno, ki bi gospodinjila trem uradnikom. ISčemo za na ilegalo. Ponudi*.- na ogl»?ui odd-1 k «Jutra. poij zoaî-ko «Gospodinja ldT». 4'T:1 Trg. pomočnika mladega, treznega ag:ln&-ga. simpatičnega in samo. stafnega delavca, ki hi obenem potoval po Gorenjskem, sprejmem takoj. — Ponudbo' ua ogla«, oddelek «Jutra» pod «Veletrgovina ■ Ipcoerijskim blagom». 8216 dekromonter večletno prakso na vodilnih meetih. a Lastno koncesijo z. visoko is nitko napetost, obenem strojni ključavničar. Idi aameiče- nja kot obr» to vodja, po lo-vodja ali montatsi nadior-uik Blagohotne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, pod «Zmoien 00» 6000 Brivskega pomočnika s hrano in stanovanjem v hlN sprejme Joeip Raksr, brivski mcjrt'r v Hraoni-ku. 82S4 Knjlgovodinjo ki Mloti kavcije v hranilni tnjiMci, mejmem takoj Dojiire na ogliMii oddelek «Jntra. pod «Kranj. pow>'-noxa tan'oïtojna. SStS Izurjeno šiviljo «sami-m takoj kot pomočnico. Naslov v oglaanem oddelka «Jutra. 8348 2 krojaška pomoč nika sa veiiko, fino d»io sprejme Franc Rotsr krojao, Trbo»lje-L«k» 1M S3« Zastopstvo dobrega prede:«'a. za Ljubljano oddam îrçr. ixobri<îoni o-eh^ ki ohi.-ku/' trgovce * pohi.:vt>m. yor^'lnièarje ic privatiie osebe. Fonudtie pod «Lahek zaslužek, ла oglasni Oddelek «Jutro. 7752 2agarja dobru îruijenega «prejme« takoj na vodno tago Naslov pove oglasni oddelek «Jutra. T915 Učenca aa Ipecerij-ko trgu vino, potrebno iotsko iaebraabo ^irejmem. — Ponudbe ^od «.^pecerija. na ogla-nl oddelek «Jutra' KSÎ čevljar, pomočnika iznrjene^a za meèatio delo takoj sprejme Anton Bra-jer. čevijariki mojster v Pruiah. b.traka rifi mostu. saie Krojače sa v.ljko in ma o i.lo spfejnit- Oblaiiinica Ceh, Trebnje. Sloveuij.i Nastop Ukoj: Нг»пч in stanovanje -etotam. W1 Pisarniško praktl-kantinio t »iianjfpi srbiMirrni^.iTie in učenca starega 14— lft let tsùaa. Osebno ce zglaeiti od 8. do 4 lft- ure dopoldne: «UnJversaî». Ttïaska c. iC —■ P"!eg «Predike'Je». Samostojno šiviljo za danske oblaka spraja. takoj Joeip Bojer, Traov- • U pristan M — Aecetto. 8Г53 Takoj denar zaslužijo agilni potniki, ki prevzamejo zastopstvo s kolekcijami. Pismene ponudbe: M. Sturra, Ljubljana, Križev-niška ulica št. 5/Ï. ščeio Knjigovodja korespondent samostojen delavec, s dolgoletno jirakMi, abeolvlraa Malirovec. perfekten kore-rpondent v slovenskem, sr-t'O-hrvaikem in nemikem ieiiku. govori italijanski iïfe n»meHenj» za takoj. Ccr.j ponudb, pod «Stalno meeto^l. na ogl. odd. «Jntra». 81T8 Mladenič slmparič-n. ve^ii slovenskega, nemškega tn ilati-Jaukega jeiika. Sel] prt-oiern--' namestitve kot sluga. pia. pomočnik ali »U5-uo Edor bi rabil prikupnega (n vratnega mladec" ča, ga mor. hres skrbi sprejeti ReflektantJ« naj pišejo pod «Zvest sluga, ua ogl. oil. «Jntra» SI 18 Absolventlnifl trg tcïaja, s triletno trak-M računat».. Mi siutbo blagaJnKark. ali plačflne natakaric« — Cenjen, po. nndbe aa oglašal oddelek «.Jutra» pod «Vattjiva 81». not Brezplačno stre* v gostilno èobrt gospa, v gostilno U bi Ш. drfala de!] San v slntM. Naelov r oglanam oddalku «Jutra» pod "" ' Mannfaktnrist ixloïbaai aranZer. sprejme slufto a takoj — Raslo» v oglaenem oddalku «Jutra» pod Шго «Prvovrsten S7». »037 Simon Klimanek Liubljana, ^eienbuigova ulica 6 z d e I u i e obleke za gospode po nainovejš mod: In z m črniti cenah. — V zalogi Ima vedno nojhoijse češko i ang eSkd blago. Šofer abstinent, i daljlo prakso, iell premeniti «lulbo Na. slov aa ogL odd. «Jutra». 8271 Pisarniški uradnik starejit, ver tiran tudi v knjigovodstvu — t prejme službo v večernem čim, ali vzame delo na dom. — Ponudbe na oglas oddelek «Jntna pod «Delo S7» 8245 Mlada ločenka v«£Sa slovenskega, hrvatskega, n.mikega tn italijanskega jezik, tar pisarniških poslov. i9č» primerne alulbe — Ponadbe pod «ZanasIJtva 1» na oglasni oddelek «Jutra». 8376 Trg. pomočnik mlajši, inrjen manufaktor-ne la lpee.rliske stroka, a dveletno prakso, teli premeniti sluTbo. Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra». V Skladišču aU kot sluga liče sluiho poiten ta taeeeljiv mladenič. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8373 Šofer Jtv ta trezen, ki po-loii tudi event. kavcijo, i»e slalbo. Naalov v ogl. oddelku «Jutra. 8368 Strojepiska večletno prakso, sprejema na dom vsakovrstna strojepisna dala. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 8T~ Mesarski pomočnik prideš in poiten. iiče sini-bo, svastaeino gre tadi sa potnika. Ima dvoraaredno obrtno 9olo Naslov p>l po-•Iruîniei «Jutra» v Mart-boru. 8Se» Boljša šivilja R'. ua dom ti vat oblek*, šalov ▼ oglasnem oddelku «Jatra». 8300 Gospodična zmotna vsoh pisamlikih del, IGSe sluibe v pisarni. tvmt. gre tudi nekaj časa sastunj. Naslov v oglas, oddelku «Jatra». 8301 Gospodična zmotna vseh ročalh del ta s plsarnUko izobrazbo. Iell slatbo v trgovini ročnih del, proti plači (« dogovora. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 8303 Kuharica •radajin let, zmotna vsakega gospodinjskega dela, i tč« shrtbo. Or. aajraj. k orolaikoio ali (inaacerjem. Nastopi takoj Ponudbe na ogl. odd. «Jutra». Maribor pod «Kuharica». 8301 Šofer ves« vseh popravil avtomobilov in parnih stroja, proet vojalčin«, iU. stalne stafhe. Ponudb« na ogl. odd. «Jutra» Maribor pod «Vesten iofer. I ob- Gospodlčna P.ara 21 let, iios .iatoe kol naukarics v Ljubljani sli okolici. Vajena tudi knhinjs. Porudbe pod Hitro «Wmpatlina» ae oglasni od. Mak «Jutra». 8361 Boljše dekle vajeno vseh hiinib del ia tudi kuhe. teii premeniti stuibo k bol j Si rodbini. — Csnj ponadbe z navedbo plače na oglasni oddelek «Jutra, pod značko «Varljiva 83». 8348 500 Din nagrade oneaa. ki preskrbi ahsolv mefčarske gospodinjske tole stalno sTolbo. Ponudb« na oglasni oddolek «Jatra» pod «Nagrada 500 Din». 8318 Mizarski pomočnik dobro izvelban. iiče «ltd-be. Gre tudi v tovarno Kaalov Otmar Drobnič. Maribor. Frankopanova ul M. U. 8383 »I* Radloaparat trooevni, prodam. Sprejemam Parit, London, Edin-borg. Moskvo, Novgorod {n srednjo Evropo. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 8379 Pisarniški inventar naprodaj jri Žitnem tavodn, K rokov trg 10.1. 82« Pletilnl stroj dobro ohranjen, proda Plchler, Lajtersberg 70 prt Mariboru. 8233 Hlode lepe orehove, javorjev« ter čreSnjeve, u žago kapi za takojlnjo dobavo Rudolf Dergan, Lalko. 6228 Divji kostanj prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 8388 2000 kg repe in 500 kg korenja proda Kosmač. JeEca pri Ljubljani. 8Г" Slame, sena, vina In hruševca Ima vsakega več vagonov za oddati po najniiji ceni Peter Fleck. Loče pri PolJ-èanah. a"" Zgodnji krompir sa sesie, bel! ln kasta rota dobite najceneje na vagone in na drobna pri Oskarja Marié, Ptuj. Telefon it. 38. 8311 Zemljišče (nfive) dobro obdelane in prečno-jene oddam takoj v najem poleg tovarne «Satnrnus. v Mostah, v skupni izmeri 36.000 m* — in sicer enemu ali več reflektantom. — Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 8336 Parcelo v izmeri ca. 3000—8000 m' kupim takoj oa Mirju ali Pod Roinikom. event tudi maiijio v mestu Ponndbe s navedbo oene m' na ogl oddelek «Jutra, pod iifro «Parcela 3000.. 8334 Prijazno sobo strogo separiranim vhodom, električno razsvetljavo, t I. nadstropju oddam t ali 3 osebama v Japljevi olici 13. 8239 Zračno sobo šolnino, v centru, i> hrano is vso oskrbo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8241 oddam takoj v sredini mesta. — Naslov v ogia^nem oddelku «Jutra.. Sobo Oddam 2 gospodoma Kje. pove ogL oddelek «Jutra». 8061 Opremljeno sobo oddam s 1 aprilom. Naalov ~ oglasnem oddelku Jutra. 82-14 Sobo poceni oddam. Naslov oglasnem oddelku «Jutra». Poslovne prostore v pritličja ali prvem na Istr od 1—3 sob. v centru Ljub IJane ilfem — Ponudbe as podrulnico «Jatra» v Uari bom pod «Pisarna». 7986 Premog, drva, koks ln oglje «Ilirija», Kralja Petra trg 8 — Telefon 3830 33 Fotoaparat 10 X 15. dobro ohranjen, kupim Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». S360 «Forda avto dobro ohranjen is т bres-hlbnem stanju prodan ta 11.000 Din Naslov v oel. oddelku «Jutra». 82X8 Otroški voziček ponikljan, dobro ohranjen, ngodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 8358 Drva Nemščino konvertiram in poučujem. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Iifro «Sigaren j asjieh. S336 TtZ ^me'hU^ UČite№c0 za klavir po nizki ceni dostavlja na dom parns taga V Scsg-aetti. Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom 86 Železen štedilnik 93 cm dolg. 58 Mrok. trije cilindri, bakreni kotel, krog medenina I pečici, poceni naprodaj. Naslov v rglai. oddelku «Jutra» 8160 ki hI hodila na dom. ifčem Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra, pod iilro «Navedbe M». S Vrtalni stroj kevalki dobro ohranjen, podam po primarni esai Naslov v oglaenem oddelku •Jutra» 8104 Tovorni avto pettonskl J Fiat. dobro ohranjen, naprodai Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8109 Pisalni stroj Opalograf, bieikeij is Padel uro prodam. — flčem Lokal primeren ta goetllno (le vpeljan vino toč) ali trgovino oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8295 VInotoč oddam v najem v lepem kraju v LJubljani Ponudbe pod It. «1937. na ogl. odd. «Jutra». 8359 Posestvo v Krškem Danes je le sigurno, da se bo gradila zagrebška elek trična centrala v Kriketu vsled čeear bo brezdvomno s« dvignila cena hiiam ln temlJISČu Kdor hoče da ie pravočasno pod «godnimi pogoji kupi hISo prikladno ta vsako trgovino, s stanovanjem. Vi orala vrta a 4 orale gozda, naj se obrne na gospo Olgo Au man v Krlkem. 8059 Opekarno s strojnim obratom, v okolici Ljubljane prodam ali dam v najeta osebi, ki poseduje kapital. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra, pod «iH-ekarna» S091 Vsakovrstno zlato kupuje po najviCjih oenah Cerne — juvelir LJubljana. Wolfov. nI. 1 a Zidna opeka Raspisujeine dobavo 30.000 komadov strelne opeke. — Ponudbe do 9. aprila t. L, več pri podpisani. Direk-eljia drl. rudnika Zabu-kovca, p. Ovij«, da« 36. marca 1 »37 8318 Decimalno tehtnico 4o 80(1 kg, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na Vilo eno- ali dvodruSiasko, lepim vrtom ia solnčso le- fo, na Mirju, Pod Rotnl-om ali v bližini cerkve sv. Joïefa kupim proti takojtaji gotovini. — Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod Silro «VUa». 8333 O»; uro pronsm. — Ilčem ' »и1«и- — гопчпи ua t a ' Î i^ zastopnik e a drtavne oddelek «Jutra» jod srečk«, ki vsaka teden». Alkorc. trgovec. Sv Rupert, p. Sv. Jurij ob Jutai ®17 Luksuzni avto v zajamčeno dobrem sta-__, . , nj«, lahek. Itlrisedeien, Starinsko kredenco »mo dobre znamke, ka- lepo zretano In velik kotel Pi®- Ponudbe pod «Dob» 8377 za kuhati prašičem prodam na pt.družrvico «.In Naslov v oglasnem i-Mrtku "*» т Сл,Ј» ^19 «Jutra«. 8Î57 _____________ u , ' Poljsko kovačnico Moško kolo 'Teltlfchmiedei dobro ohra- do>o ohranjeno, j-j ugo.1- njeno, rahljlv«, kupim. — nj ceai ^«prodaj v maau- Tonudbc na oglas, oddelek fakturi Woifova ulica 5. «Jatra» vačaka mačko «Ko- Večjo hišo t dvortlčem ali vrtom ke- pim v ocotru LJubljane - Kot; takojinjl gotovini. — mndbe aa oglas, oddelek «Jutra» nod Iifro «Večja hila v Ljubljani». ešfa Zemljišče ob progi južne železaioe, poleg tovarne «Saturons» v Mostah, v skupni ttmerl 34800 m» naprodaj Zalo primemo Za večja skla-dOča aS laloge. kakor tudi ta industrijo Izpeljava lastnega tira omogočena t majhnimi ftrolkL ker je industrijski tir tik pred temljllčem Is izpeljan. — Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 8337 Dražba posestva bo 3. aprila ob 1. nri. — Rila t gospodarskim poslopjem » nsjboljlem stanju, z elektriko, njiv», gozdi in sadni vrt, okrog 18 oralov, vse v ravnini. Natančna poJssaEs daje last-nit Janez Jenko, Spodnji Bemik 88, polu Cerklje prt Kranj*. -- Stanovanje v vili ua Mirja, obstoječe is S sob, kuhinje, kopalne sobe ln shrambe takoj oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod^ Iifro «K. P.» 8299 Sobico t vso oskrbo oddam blizu kavarne «Evropa». Naslov t oglasnem oddelku Jutra 8274 Solnčno sobico takoj oddam Cesta na Rožnik 19. 8283 Sobo s 3 posteljami event s hrano oddam takoj gospodom Prost vhod in elektrika Naslov v oglas, oddelka «Jutra». 8267 Gospoda sprejmem na stanovanje kot sostanovalca. event. tudi s hrano Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 827S Čez poletno sezono oddam v najem 8 sobe kuhinjo v gorskem letovišču ns Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 8284 Majhno sobico oddam gospodu, eventuelno tndi s Hrano, na Poljanski cesti 54, vruta 18. 8165 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja. soba. lokala gostilne, trgovine, delavnice Itd. — Posredovanje za oddajaloa popolnoma brezplačno. — «Posredovalec». Sv Petra cesta 18. 8247 Prazno sobo veliko, oddam takoj Silki. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 8243/a Opremljeno sobo eolnčno in čedno takoj od dam gospodični na Keeljevi cesti Naslov pove oglašal oddelek «Jutra». 7764 Gospod USe priprosto prazno sobo. oddaljeno S minut od gl. polte. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod Hfro «Ne daleč. 8198 Dijaka sprejmem kot sostanovaloa. event. tudi s hrano. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra». s»43 Elegantno sobo opremljeno, z razgledom na ulico, • separiraaim vhodom, elektr. rassvet-liavo, oddam 1 ali 3 bolj-l.ma gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 8*17 Zračno sobo lepo, oddam eci ali dvema cospodičnama s prav dobro hrano po nitki ceni. Isto-tam sprejmem 3 gospodični aa obed in večerjo po 12 Dia dnevno. Naslov j-ove oglasni oddelek «Jutra.. 7477-a Opremljeno sobo " " im takoj - Našit 8204 Stanovanje 2—8 sob iu pritiklin iščeta zakonca brez otrok v bit-liai eentra, s 1. ali 15. aprilom. Plača večji znesek napruj, aii pa da primerno posojilo. Ponudbe na oglauni oddelek «Jutra» pod lifru «Жгпа obitelj». Potnika špecerijsta, pri strankah na Gorenjskem in Dolenjskem zelo dobro voelianega, z večletno prakso in prvovrstnimi referencami. sprejem veletrgovina s kolo-nijalnim blagom za vstop s 15. majem. Ponugbe pod »560« na oclas. odd. lista. Stanovanje 3 sob, kabineta lu kuhiiije s prit&iinamj oddam. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». S246 Komfortno stanovanje 8—I sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin iiče mirna stranka brez otrok v meta takoj ali najkasneje konoem julija. Ponudbe na [lasni oddelek «Jutra» pod komfortno stinovanjo». 8235 Opremljeno sobo bližini Tabora o d u a ш takoj gospodu. Naslov oglasnem oddelku «Jutra». f269 Sobo oddam v eredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6265 Perfektno šiviljo ali krojača s kapitalom sprejmem kot družabnika (oo) v dobro idočo konfekcijsko trgovino Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, po d «Šivilja 60». bi 03 Kot družabnik želim pristopiti i primernim kapitalom v dobičkanocoo podjetje, trgovino mebae-ga blaga, ali trgovino t lesom. Reflektiram samo na dobro trgovino aU podjetje Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Primeren kapital». 8227 Kot družabnik pristopim z nekaj kapitalom k leeni trgovini, ali vzamem gostilno t najem. — Naslov r oglaenem oddelku «Jutra». 8068 Poziv Stranka, ki Je kupCa lato 1023. frotlraste brisač« v trgovini gospoda Zelesal-karja na Marijinem toga v Ljubljani, naj blagovoli naznaniti svoj usedov o« oglasni oddelek «Jutra» pod tnačko «45». 8261 Odmev t« tirom raslega, toda l« k enemu segal S278 «Melanholija 24® Varate ee! Ze 8 t?dne nisem bil v kavarni; zamenjali ste me kruto. Da}t« se spoznati, ne skrivajte sel ;ia boste videli, da ste r zmoti. — Torej na plan! 8240 R. S. «Duievna harmonija». — Dvignite pismo. G. E. — Z»jamë»ra tajnost. 8298 Veleposestnikov sin srednjih kt, ieli znanja t dobrosrčno gospodično it ugledne rodbine, ki razume gospodinjstvo ter ima veselje in razumevanje za glasbo. Ponudbe pod «Dobrosrčnost. na ogl Vrečo odpadkov usnja sem Izgubil v soboto popoldne od Ljubljane d* DomlaL Polten najditelj naj Javi proti nagradi aa. slav. Ivan OnM), Ljubljana 7, Al; a Seva cesta a 8397 Železn. legitimacijo uradnilko, je zgubila učiteljica na Karlevaki ali DeUmJekl oestL — Polten najditelj naj jo proti nagradi beroči na poBaSJL 8Ш Denarnico sem iignbfla v petek, dne £5. i. m. tveï«r v brtovia-ku od LjuMJaa« d« Kranja. Pttag daaarja J« ta« natančen naafov. Kdor J. nalel denarnico M aunb, da Mo vrae proti peno!», vi strolkav »«drmft». al to iaročl ▼ oglasnem oddelka «Jatra» pod «H. T.» Poiorl Peaorl Dramatična društva I a 11 a Ja «Uoetriraaa Upa maska». — Učna metoda aa podlagi Itsvilnih slik ta skie v naravnih barvah tar izdelava umetnih brad, brk in nosov — Nabavi nai Jo vsak oder in vsak Igrale«. Cena 40 Dia. — Naroča se: E. Navialek, rledalllkl frV eer v Ljubljani. Selen-burgova ulica. t8B lek «Jutra». odde- S293 2000 Din posojila llče za takoj državni na-meičenec, proti dobrim oV reetim is sigurni garanciji. Ponadbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Nujna pomoč». S255 Zastopnike z nekaj kapitala sprejmem za dobro idoči in prvovrstni predmet, z dobrim ter lahkim zaslužkom. Pismene ponudbe na M. šturm v Ljubljani, Križev-niška ulica št. 5/1. 8171 Mizar, družabnika sprejmem k že vpeljani ma II firmi v mestu v prov nei Potreben kapital od 4000 Din naprej Napredek aa-rigoran Primorno stanovanje za samca na razpolago. Nastopi lahko takoj. Dopise na naslov: Jože Ogriuo, Hajdia 85 pri Ptuju. 7913 Dobrotnik (ca) pomagaj polteni geapodlč. nI t 6000 Din, ki Jih rabi ta bolno mater Vrača zanesljivo v mesečnih obrokih. Pomoč nujna! Na ogl. odd. «Jatra» pod iifro «Dobra hčerka». 8380 Družabnika s sodelovanjem »prejme» k dobroidočemu dobiSka. nosnemu podjetja t večji» zneskom. Btanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na ogL odd. «Jatra» Maribor pod « Družs.bnft». g «Solnčni žarek» Dragi! Pismo žal prepotno dvignjeno. Prosim to sredo zvečer; kraj in t as prvotni — Pozdravljam! 8339 Mladenič išč« mehko prijateljsko du-so. Dopise na oglasni oddelek «Jntra» pod tnačko «Milen ko». 8212 «Breg» Nikar takoi Bo topet. . .! Pridite drugega nasproti. Bom priden. 8314 Odgovor .Sporočit« pod kako iifro lahko dvignete pismo, da Vam pijem. S254 Zdravnik v slovenski občini, želi znanja t viaokostasno sim. patično gospodično v svrho ieaitve. Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» poj «LijeČ- nik». 8331 Kontrabas ta 8S0 Dis prode Janko Gregereo, Ljubljana, Se-Ieabnrgova 4. S 2 pava sameo ia tamlea. naprodaj. Naalov v ogiaaaem oddelka «Jatra» 8084 Srnjačka 1 leto ttorega popolnoma vdoffliê^Bflfii prfHiuj. DopUe s» ogUsmoddelel «Jntra» ood *Sf nj>mt>. «Ш Gospodično sprejme na hrano boljla obitelj. Naslov pove oglM. oddelek «Jutra» 8П8В Sobo s dobro hrano oddam s 1. aprilom. Istotam sprejmem več finih gospodov na dobro hrano Naslov v oglasnem oddrika «Jutra». 8079 2 abonenta sprejmem na hrano. Naslov v oglami-m oddelku Jutza. »73 Katera gospodična ali vdava hn« otrok bi hotela it! v Beograd t mladim gospodom* oa M dobila skupno slul-bo. Potreba kapital 1700 dinarjev. Ponudb« na ogl. odd. «Jutra» pod «Beograd». 8354 Barvanje oblačil ls CQÏenje sprejema aa Anton Wsgnerja v Radovljici vsako sredo Is soboto Aston Pretelj, krojač na Gosposvetaki cesti St. 16. sa» Modni salon Mestni trg 7 priporoča bogato zalogo svilenih klobuke« ii od 80 Din naorci do naj'ineiSe izvršbe Pieoblikovanja slamnikov in popravila točno in najceneje. M. Zévaco 106 Papežinja Favsta Romao »Ko sva se srečala pri Sv. Roku, ste me zvijačno razorožili. Lahko bi vas ubil zato; a vojvoda, ki vas želi videti na natezalnici, bi mi zameril... Res je, da imate okove na nogah, toda verigi sta dovolj dolgi, da lahko nastopite. Jaz s svoje strani vam dam besedo, da ne bom skakal v kraj ne nazaj; tako bova oba v enakem položaju. Evo vam meča. Takrat sie razorožili vi mene, nocoj razorožim jaz vas. In kadar bo izpričano, da sem vas premagal, vam bom drage volje na razpolago za vsa sporočila, ki bi morda želeli, da jih oddam po vaši smrti. Nadejam se, gospod, da mi ne odrečete viteške revanše.« »Gospod db Bussi-Leclerc,« ie odvrnil Pardaillan, trepeta;e od tajne radosti, »uverjen sem bil, da se mož vašega kova ne more vdati v takšno osramočenje... Pričakoval sem vas!...« XL VII. Bastija »Pričakovali ste me?« se je zavzel Bussi-Leclerc. »Menda, gospod. Pričakoval sem vas. tako mi duše!« Bussi-Leclerc je nezaupno pogledal okoli sebe. »Morda je oiio nàpak, da sem pustil svoje ljudi zgoraj.« je zamrmraL »Ali jih ne bi poklica!?... Toda kaj bo. če mi izpodleti?... Sramota bi bila dvojna!.. Pardaillan mu ie čital te dvome na obrazu. Začuti! je, da se ga Bussi-Leclerc boji. čeprav ie priklenjen. Vztrepetal je ob skrbi, da se ne bi skesal. »Pričakoval sem vas,« je povzel »Ali niste rekli, da me bodo mučili? Sodeč po vašem posetu krvnik ne more biti daleč...» »A. tako!« je deja! Lecierc. >Ne, dragi gospod, nocoj ne bo krvnika, šele jutri ob soinčnem vzhodu pride po vas.« »Tedaj se še ne svita?« »Ne, bodite brez skrbi. Živeti vam je še nekaj ur... Nu, kaj mislite o mojem predlogu? Ali pristanete na revanšo?« »Uvažujte vendar,< je rekel Pardaillan, na tihem drhteč od upanja, »da sem v veliko neugodnejšem položaju od vas.« »Vraga!« je pomislil Bussi-Leclerc, »saj baš na to se zanašam ... In še boji se me! Nu, hvala Bogu, izgubljen je!...« Umaknil se je za štiri korake in premeri! z očmi razdaljo, ki je bila potrebna za nezaslišani boj. Pardaillan se je vstopil s svojimi uklenjeniini nogami, kakor je vedel in znaL Ko je bil nired za borbo, je nalašč zastokal »Nu, nu,« je resno dejaJ Lecierc, »zdelo bi se. da stojiie dobro!« »Oh, narobe! Strašno nerodno mi je...« »Kaj bi neki! Jaz nisem v nič boljšem položaju od vas. Res ne vem, zakaj se pritožujete.c »Saj se ne f ritožujem.« je rekel Pardaillan. Toda vse je kazalo, da se boji!... Bussi-Leclerc se je zasmejal, kakor da sam ne ve, čemu, in je dvakrat zaporedoma udaril z nogo. »Pripravljena sva,« je zarenčal. »Udariva!« »Evo me!« je dejal Pardaillan. Meča sta zažvenketala drug ob drugem. Pardaillan je poizkusil ukano, s katero je bi! razorožil Leclerca v mlmu Sv. Roka. Zaman! Meč v Leclercovi roki je ostal neomajan. »Joj meni!« je zamrmral. »Naučil se je!...« »Aha!< se je zmagoslavno zagrohotal Lecierc. »Da, odkril sem vašo prekleto zvijačo! In še ene sem se nanči!... Ali naj vam jo pokažem?« Tako govoreč ie pobesil konico k tlom. Pardaiilan je storil takisto. »Joj meni!...« je ponovil kakor v brezmejni osuplosti Bussi-Leclerc se je divje grohotal. Ta minuta je bila izmed naj-, srečnejših kar jih je doživel. Pol zadoščenja je bilo že dobljenega I ker je vitezova ukana izpod'etela. Če bi bil hladnokrvnejši, bi se bil morda začudil nespremosti, ki jo je pokazal Pardaillan. Toda Bussi-Leclerc ni mi sli! tako daleč. »Zdaj vam izbijem meč,« je povzel. »Razorožim vas, gospod če Pardaillan, kakor ste vi razorožili mene. Da pa lahko vsakomur dokažem, da sem vas res premagal, vas moram tudi raniti... zaka; ubiti vas ne smem... A kam naj vas ranim?.. .Že vem: najbolje bo v čelo... Velja?... Nastop!... Dvojni apel!... Prima... sunek naravnost!... Evo!... Oh, satan!...« Poslednji dve besedi sta se izlili v besea krik togote iu začudenja. V trenutku, ko je Bussi izpal, da bi zada! Pardaillanu napovedani sunek, mu je zletel meč iz roke!... Nezmagljivi Lecierc je bi! že drugič razorožen!... Njegovo tuljenje se je raziegio po hodnikih kakor tuljenje pogubljenih v peklu. Pardaillan se ni ganiL -Poberite svoj meč, gospod,« je velel z mirnim glasom, ki ga ;.e j delala notranja napetost še tem hladnejšega. »Ne morem vam braniti; priklenjen sem...« Njegova prava misel pa je bila druga: «-Trikrat bedak! Nisem se mogel upreti želji, da ga osramotim na prvi mah:... Zdaj je vse izgubljeno! 2e gredo!... Odšel bo! Pogu-bila me je bahavost...« In res ie prihite! Comtois z arkebuzirji meneč, da gre guverner:--za kožo... Bussi-Leclerc, zaripel kakor potonika in od sramu ves pijan, je naglo pobra! svoi meč. vtaknil ga v nožnico in odprl vrata. Pardaillan se ie ugrizni! v pest. »Živine!« je zarjovel Bussi-Leclerc. >Psi! Obešenjaki! Kdo vas j. klical ? .. »Mislili smo, vaša Svetlost...« »Kdo vam je rekel misliti? Kaj vohunite tod? Naza;.. mrhovina! Poberite se. od koder ste prišli!...« »Otet sem!« je zamrmral Pardaillan. naslanjale se ob zid i:: drhteč od brezumne radosti... Arkebuzirji in ječar so jo odkurili še hitreje, nego so bili pntekli. »Više!« je kričal Lecierc za njimi. »Še više! Prav na dvorišče!» za Ljubljano in okolico išče: Korroca likerja, žganjekuba in trgovina z vinom na veliko. Y obzir pridejo samo srrokovniak:. Ponudbe na: »jugoslov. Rudolf Mosse«. d d Oglasni zavod. Zasrreb. Gajev a ulica br. 1. pod »V. S. B.«. XjC Elegantna precizna ura za zmerno ceno se dobi v vseh boljših trgovinah z urami. L. Mikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg IS lzdelovateli deinikov Na drobno! Na debelo t Zaloga sprehajalnih palic Usr aa>nki ca urniv* srobieU-c Marija Blnmauer naznanja tuž-no vest, da je moja nreskrb^a. dobra teta, goepa Шт Ko i\ roi. Ш modistinia. v nedeljo zvečer oo dolgem, mučnem trpljenju preminula v 53. letu starosti Pogreb nepozabne Dokoinice se vrši v torek. 29, marca ob 4. Dopoldne iz hiše žalosti. Gosposvetska cesta št. S. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 77. marca 1927 Haiboliši in najekomicnejši elektromotorji iz znanih čeških tvotmc Skoôovih zavoôov v ptznju se nabaiajo v velikosti lJt do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Ci», inž. >L jî. Stebi, Cjnbrana, Selencurgova ul. 7 Telefon Ste«. 2966 □co шшшшшштгшЈ liilmke posredovalne prodale! Iz tovorne naravnost k Ban i Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne da|emo na obroke! Pač pa smo posebno ceni in solidni.' Mehanična tovarna oblek d. d. podrninica Ljubljana, Mestni trg it 5. V večjem trgu na Spod. Šiaierskem, železniška postaja se odda v najem stara, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom eventualno se tudi vse skunai z inventarjem oroda. Nasiov pove oglasni oddelek «Jutra«. Tvrdka h. Štele & I. Pielick Liubiiana, Šolski drevored (Semenišče) priporoči ticigst- zaiogo vedno svežeg' mžnega in domačega sadj* re: dežeinih pridelkov. Tvrdka dotov:-a špedjelno limone u pomaranče vedno direk'no od rroducenta, te: zamore vslec :ega postrei' cenj odjemalcem vedno z caranùrano »ajlepšir ciagom po brerKonkurenčnih cenar.. V dolgo.etnec -»os. va-osrečilo se je tvrdio stopit v trgo ske sùse s samo prvovi -trvm izbranim; mozemsKim dobavitelji ter ekspertnim tvrd ->smi. katero dejstvo jamči da doba.ija tvrdka vedno le prvo > str,o b ago. te; more ista zagotoviti Cenj. odjemalcem naiso-:dne;šo in ûajtoinejSo oostr-.ž&o. — Izvršujejo se naročil? tndi za vagonske množine ter se za ista računajo iz»emn nizke cene Blagovolite se prepričati' Zahtevajte cenike {Hmeljarji pozor! J V savinjski dolini v vra skem okraju ie ;a± družinskih razmer j takoj no prodal dvoje lepih posestev 1 gojitev hmeljarstva ter živintreie Ažuriranje robcev in perila ш entlanje арк izvršuje najceneje TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1. i za i- sicer: 1. Ofc-ega 35 orao» aroaduaoc, obstoječe iz 2- oralov samih epih nj v le: 4 o alo- zaraščenega goz a in 6 oralov tisvnikov. \ se poslopje : lepa hiša, g spodarsko poslop e, svinjak; in šest-okecsk» koz »le je še skora novo 2 Oos-ga 7-» oralov z gosx>darsfcim poslopjem n sieei: okoli 20 oralov epe, r?vne zemlje za njivo in travniке, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. Nasiov se zve v upravništv i»sta 3795 a ■ 1 .!_!_ JLJL L t M I 1 ! M 1 I » r M I M T ' Ena največjih tvornic umetalnega ooftištva v držav i Sie za svoj atelje domače spretne samostojne arhitekte za notranje dekoracije, ki znajo samostojno izdelovati velike i Ц projekte. — Ponudbe s prik!op!jenim načrtom in opisom Q dosedanjega zaooslenja ter z označbo zahtev na PUBL1CIГ Ab a D. D., Zagreb," Gundnllčeva 11, nod ijfr0 .SAMOSTALNI g ARHITEKT". ; g ——————————»——M»»—» = Prometni zavod za premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in szmo na debelo samo na debel ОгОШЛв domaS in lacaetnslc, za domači. rlClTIUSi kurjavo bi industrijske svrhe Kovaški premog Koks, ivarntški, plavžarsld in plinski. Brikete. prometni zavod a premog d. i., Ijnbljana, M klošičeva ces a tt 151 Večja količina M AKULfiTURHEQ Д PAPIRJA primernega za trgovce, tovarne, za paketiranje, dalje za mešanje, peke in druge ugodno naprodaj. Nasiov po^e uprava „Juua". ~m t rm i i'..u-i.i r 11 t t n: rm Marija Luž r ioj. Repovš, sopiogi v šjega io». ladzornika » pokoju. Miro Repovš, šo rpravitel in Edvard ftepovfc. žel. re-ioent v pok. iavlja o v imenj \ tn sorodnikov, da je umrl nj h «k bii oče ded, p^adtd, rast !n sl-lc, gospod Anton Repovs bivtl krojaški mojster dne 27. marca 11 ot> 20. uri, dopolnivši É-2. ieio. Pog eb drageg» pokojnika oo v torek. 29. marca od 2. pop. iz vile L a iar fSan ш domt ob Trtaš-i cesti r.a pokopališče k Sv. Križu. — hoeimo tihega soža je. V LJabliani, dne 27. mtra 1927. Soal Docrri.t u.ur Zdrava ia krepka deca so materina sreča! Prosti zrai, svetloba, SKropuiozne ie.esne asioče ob strogi nigijeni v brani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrsto it Vaše dece. izbrano erano, k temu redilno, bogato na vitaminih, losforju, in v najman šem obsegu nudijo Vam ako iih uporabljate v brani deteta že odstavljenega od prs:. one dajo dečjemu organ zmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe. ra-stenja, v kratkem času izooljšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaitine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: r i JO gr 18-50 Din. 250 gr 36-25 Din 500 zr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiliatev. sklicujoč se na list od Dr. A. WA.NDFR d. d tovarna farmacevtskih in dljetetnlh preparatom ZAGREB. Jurjevska nL 37