THE OLDSST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) s ŠTEV. (No.) 32._____CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. FEBRUARJA -i THURSDAY, FEBRUARY 16, 1928. ~__LETNIK XXXVIL POLJAKI SI V RESNICI ŽELIJO SPRAVE S LITVINCI, DA BI PRIŠLO MED OBEMA NARODOMA DO NORMALNIH ODNOŠAJEV. PILSUDSKI ČAKA NA OD-GOVOR. -—--- Varšava, Poljska. — Med Poljsko in Litvo je nastalo sovraštvo, ki je parkrat prikipe-lo že do vrhunca in se je bilo bati, da bo prišlo do vojne. Poljski diktator, maršal Pil-sudski, je v Ženevi prišel skupaj z ministrskim predsednikom' Litve. Waldemarasom, kateremu je tako rekoč nastavil nož na prsi, ko ga je ostro pogledal v oči čez mizo, kjer je sedelo več članov sveta lige narodov, in ga vprašal: "Hočeš mir ali vojno?" Waldema-ras je po kratkem molku rekel, da hoče mir. Takrat je bilo splošno mnenje, da je s tem spor med Poljsko in Litvo končan. Ni pa bilo tako, kajti Lit-vinci ne morejo odpustiti Poljakom, ki so jim vzeli Vilno. Vlada v Kovno je poslala dolgo noto poljski vadi, na katero zdaj odgovarja Pilsudski, tako kakor je v Ženevi in vpraša, če želijo, da se pride do normalnih odnošajev, naj odgovorijo na kratko z da — ali ne. Po mnenju Pilsudskija, so pogajanja, ki se dolgo vlečejo, nepotrebna. Po zatrdilu Poljske, Poljaki resno mislijo na mir z Litvo in si želijo ,da bi zavladali zopet normalni odnošaji med obema narodoma. Predvsem pa, tako pravi Pilsudski, Poljska* ne sprejme nobenih pogojev, ki bi ovirali mirovno delo. Zato pa hoče od Waldemarasa jasnega odgovora. poliHeTesti. Demokratska organizacija v Chicagi hoče sodnika Thompsona. za guvernerja, Čermak jim ni po volji; rezultat glasovanja—4 proti 1. —o— Chicago, II!. — Na seji chi-kaške demokratske organizacije, so se sporazumeli zboro-valci, da bodo podpirali sodnika Floyda E. Thompsona za guvernerja države Illinois. Predsedrak A. J. Čermak jim ni po volji, vendar ima tudi on precejšnje število prijateljev. S tem se je pokazalo, da bodo demokrati nominirali 10. aprila Thompsona. Thompson še ni dal besede, da sploh namerava kandidirati za guvernerja, upajo pa, da bo to storil. Seja odbora se je vršila v Shermanovem hotelu, Thompson je pa odpotoval v Springfield, predno je bil objavljen rezultat glasovanja. Pristaši predsednika Čerma-ka so sicer bili pripravljeni na to, da bo glasovanje pokazalo, da je večina članov demokratske organizacije naklonjenih Thompsonu, vendar niso tega pričakovali, da bo zmagal s 4 proti 1. Thompson je dobil 32 in Čermak le 8 glasov. -o- POTRES V WYOMINGU. Thermopolis, Wyo. — V ponedeljek so čutili tukaj potresni sunek, ki je trajal par minut. O škodi ali žrtvah poročilo ne pove. usoda hickmana. (Ugrabitelj in morilec 12 letne deklice bo moral umreti na vešalah. — Dan eksekucije je določen na 27. aprila. —o— Los Angeles, Cal. — William Edward Hickman, ki je u-grabil in umoril 12 letno Mariano Parker, proti kateremu se je razprava vlekla dolgo časa, ker so si zagovorniki na vse mogoče načine prizadevali, da bi ga rešili smrti, bo moral umreti na vešalah. Tako se glasi obsodba, katero je izrekel sodnik J. J. Trabucco in ni dovolil, da bi se vršila nova razprava. Kot zadnja bilka, za katero so se oprijemali morilčevi advokati je bila ta, da so trdili, da sodnik Trabucco nima oblasti izreči obsodbe. Dan usmrtitve je določen na 27. a-prila 1928. rt. revliobanprevza-me rockfordsko škofijo. Sv. oče podelil rockfordsko škofijo pomožnemu škofu chikaške nadškofije, Rt. Rev. Edwardu Francis Ho-banu. Rim, Italija. — Te dni je prišlo iz Vatikana obvestilo, da je sv. oče, Pij XI., podelil rockfordsko škofijo, s sedežem v Rockford, 111., Rt. Rev. Edwardu Francis Hobanu pomožnemu škofu chikaške nadškofije. Ustoličenje se bo vršilo meseca maja v St. James katedrali, ceremonije bodo pod vodstvom Njega Eminence Kardinala Mundeleina. Škof Hoban je bil rojen v Chicagi 27. junija 1878. Kot pomožni škof je bil nastavljen pri chikaški nadškofiji od 1, decembra leta 1921 in je bil predsednik 28. mednarodnega evharističnega kongresa, ki se je vršil predlanskim v Chicagi. Velike so njegove zasluge pri delu za organizacijo Najsvetejšega Imena, katere je bil duhovni vodja in šteje okrog 150,000 članov. Tudi nam, chi-kaškim Slovencem pri fari sv. Štefana, ni mož neznan. On je pripomogel, da se je dobil potrebni kredit za zidanje farne šole in drugače je bil zelo naklonjen Slovencem. Prejšnji škof rockfordske škofije je bil škof Peter J. Muldoon, prijatelj škofa Ho-bana od mladih let. -o- OTROKA NAŠLA SMRT V OGNJU. Pulaski, Wis. — Na domu Peter Zorma je vsled preveč zakurjene peči izbruhnil ogenj, ki je uničil poslopje, v plamenih sta ostala tudi dva otroka v starosti štiri oziroma osemnajst mesecev. Mrs. Zorma je zapazila ogenj, ni pa mogla najti otroka. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Prvič v zgodovini je vodilni zrakoplov pristal na morju, ko se je te dni veliki zrakoplov Los Angeles spustil iz visoči-ne in pristal na ladji jza letala U. S. S. Saratoga, oddaljeni 100 milj od obrežja. LOS ANGELES PRISTAL NA SARATqGI. smrt dveh bandit0y. Detektiv v boju z banditi, ki so napadli restavracijo; dva sta bila ubita, eden ranjen, ki je iskal pomoči v bolnišnici. Chicago, 111. — Zločin se ne izplača, prej ali slej pride zločinec do plačila, kakršnega za-suži. Trije banditi so prišli na restavracijo, katere lastnica je Miss Blanche Wilson, 3253 S. Michigan avenue. Tam se je nahajal detektiv, Sergt. Thomas Cooper, ki pa ni imel službe. Cooper ni pomišljal dolgo, potegnil je revolver in ustrelil Charles Greena, starega 26 let, ki je zahteval od detektiva, naj dvigne kviško roki. Green je bil na mestu mrtev. Ko sta bandita, Earl Smith in Jack Gold, ki sta imela opravka z lastnico restavracije, slišala strel, sta skočila proti Cooper-ju, kateri pa je oddal še par strelov in Gold je s kroglo v trebuhu padel na tla. Smith tudi ranjen, je pobegnil a je bil pozneje najden v bolnišnici, kjer pa je kmalu nato umrl. Gold bo najbrže okreval. -o- lindy doma. Junak zraka obiskal petnajst narodov v dveh mesecih, vrnil se je zdrav domov. — V 119 urah je preletel 9,390 1 milj. —o— St. Louis, Mo. — Co. Charles A. Lindbergh, drzni letalec, je zopet doma. Tekom dveh mesecev je obiskal petnajst narodov, povsod je bil veličastno sprejet; veliko navdušenje je vladalo med ljudstvom, kamorkoli je priletel s svojim letalom "Spirit of St. Louis." V St. Louis je prispel v ponedeljek popoldan iz Kube; 15 ur zatem, ko se je poslovil iz Hava-ne, je bil že v dotfiačem kraju. Ta polet pa ni bil prijeten, kajti deževalo je in gosta megla ga je spremljala na poti. Tekom 2. mesecev, ko je bil na "good will" turi, je skupno preletel 9,390 milj v 119 urah. Ko se je vrnil domov je priznal, da je izmučen in je šel takoj k počitku. Svojiift prijateljem je relcel, da Je vesel, ko je prišel zopet domov. premogarske vesti. Nova organizacija premogar-jev v Iowi sklenila pogodbo z lastniki ena in dvajsetih premogovnikov. — Člani so odpadniki od U. M. W. —O— Centerville, Ia. — Tukai se je z odpadnikov United Mine Workers ustanovila nova unija prdmogarjev pod imenom "United Brotherhood of Miners", katera šteje v tukajšnjem- okraju okrog 850 članov. Ti so z operatorji 21 premogovnikov Appanoose okraja sklenili novo pogodbo. Lastniki premogovnikov spadajo k Southwest Coal Operators društvu. Po novi pogodbi delajo pre-mogarji po sramotno nizki plači. N. pr. delavci, ki delajo pri strojih, dobivajo po 22 centov od tone, dočim je za to delo plačano po jacksonvillski lestvici 44 centov. Delavci, ki imajo plačano od dneva, dobijo po novi pogodbi do $6.00, po jacksonvillski pogodbi pa do $7.50. Delavci nove unije so imeli sprva težkoče, ker so bili nad-legovani od piketov. Oblasti so pa kruto postopale s piketi in so jih večje število vrgli v ječe. Eden je bil obsojen na tri leta ječe. več jih je pa Še v zaporu, kjer čakajo na obsodbo. Voditelji nove unije delajo z roko v roki s slično organizacijo v državi Missouri. Poročilo pravi, da je okrog 1000 premogarjev odstopilo od United Mine Workers v severnem delu države Missouri in se pridružilo novi organizaciji. -o- TRI FRANCOSKE DRUŽINE UTONILE. Cape Town, Južna Afrika. — Iz Durbana poročajo, da so se tri francoske drutine nameravale naseliti na nekem dto-ku, kamor jih je peljal francoski parnik Lozere. Nastal pa je na morju hud vihar; parnik se je potopil in člani vseh treh družin so utonili. Nesreča se je zgodila v bližini otoka. -o- — Denver, Colo.--G. A. Warfield, predsednik univerze svetuje, naj se taki, ki mmajo vsaj $900 na banki in ne zaslužijo do $30.00 tedensko, nikar ne Ženijo. StarJtef svetuje, za moške 27 in ženske 24 let. KRIŽEM SVETA. — Madison, Wis. — Država Wisconsin je imela leta 1927 enajst odstotkov več goveje živine, kakor pa leta 1926. V denarjih je to za $31,000.-000 več. — Chicago, 111. — Theodore Portalki, 3361 Elston ave., je med prepirom ustrelil svojo mlado ženo, ko se je zavedel kaj je naredil, je še sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev . — Rim, Italija. — V nedeljo so tukaj na svečan način obhajali šesto obletnico kronanja sv. očeta, Pij a XI. — Peking, Kitajsko. — Kitajski morski roparji so začeli operirati tudi na severu in napadli japonske parnike, kjer so si pa opekli prste in so se morali umakniti, ko so Japonci, na nje streljali in več roparjev ubili. — Ottumwa, Iowa. — De-waine V. Raines, star 19 let. mornar, bi se bil moral ločiti od svoje šestnajstletne ženice, ker je tako zahtevala njegova služba, sklenila sta pa raje umreti, kakor se ločiti, našli so oba mrtva ,pila sta strup. — Rim, Italija. — Francoski poslanik v Vatikanu, Jean Doulecet, je tukaj preminul za influenco. — Chicago, 111. — MsTrk Ch. Weinberg, star 29 let, je v bolnišnici umrl za ranami, katere mu je prizadjal neki črne, bandit. kateremu se je zoperstav-Ijal, ko ga je napadel. Bandit je pobegnil. — Chicago, 111. — Te dni je zvezni sodnik James G. Wil-kerson izdal ukaz, da se odvzame začasno pravica za o-bratovanie obrti. 37 lastnikom restavracij, kavarn in lekarn, ki so na skrivnem prodajali prepovedano pijačo. — Carigrad, Turčija. — V bližini Luleburgasa je 120 oboroženih grških banditov prekoračilo turško mejo. Vaščani bližnjih vasi so takoj javili o-blastim, ki so poslale vojaštvo za banditi in zastražili mejo. — Pariz, Francija. — Vlaki, ki vozijo med Parizom in Bor-deauxem, bodo opremljeni z radio aparati v zabavo potnikov. -o- SOPROG USTRELIL NEZVESTO ŽENO IN ZAPELJIVCA. Williamson, W. Va. — Robert Lawrence, star 19 let, se je šele pred kratkim poročil. Za njegovo ženo, ki pa je bila stara šele sedemnajst let, je lazil 30 letni Emory Yarbour. Nekega dne je pa Lawrenc, kateremu ni bilo .to po volji, nepričakovano prišel domov, kjer je našel tudi Yarbourja. Ni dolgo pomišljal, potegnil je revolver in ustrelil ženo ter zapeljivca. Oba sta bila na mestu mrtva. -o- SOVA NAPADLA OTROKA. Quebec. — V St. Michel de Beauport, je velika sova napadla štiriletno Emilio Dubeau, ki se je igrala na dvorišču poleg hiše. Sova je otroku klju-vala oči, na vpitje je prihitel oče dekliee, ki je sovo ubil, tb&letce bo p« najbrže zgubilo oči in bo za vedno slepa. Iz Jugoslavije? NOVOSADSKO GLEDALIŠČE POGORELO; SKODA JE CENJENA NA ŠTIRI MILIJONE DINARJEV; ZAVAROVALNINA JE MALEN KOSTNA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Ogenj v Novem Sadu. V noči na ponedeljek, 23. januarja je pogorelo v Novem Sadu tamošnje gledališče. Zvečer se je vršila predstava Raj-mundovega "Zapravljivca". Nihče od posetnikov ki so napolnili do zadnjega kotička lepo, šele nedavno zgrajeno in prenovljeno gledališko dvorano, ni mislil, da bo po predstavi kmalu nato cela zgradba postala žrtev plamena. Po izpovedi očividcev je nastal ogenj v zgradbi okrog treh zjutraj. Okrog štirih se je nahajal v bližini bivši član novosadskega gledališča Baranov, ki je opazil, da prihaja iz vrha zgradbe gost dim. Takoj je pohitel na policijo, kjer je javil požar. Na lice mesta so takoj prihiteli gasilci in pričeli z reševanjem in gašenjem. Po£ar je nastal vsled tega, ker so se vnele deske, s katerimi so bile obložene cevi za centralno kurjavo. Vnela se je neka djeska na najvišjem stropu. Odtod se je požar razširil na vse strani z veliko naglico. Uničil je vse. Ostali so samo prazni zidovi. Blagajniku Goluboviču se je posrečilo oteti blagajniške in nekatere druge knjige. Zgorela je vsa garderoba z dragimi kostumi vred. Okrog gorečega poslopja se je zbrala ogromna masa sveta. Požara ni bilo mogoče omejiti, tako da je celo gledališče zgorelo z vsemi deli. Ostali so goli zidovi, v kolikor se niso porušili. Škoda znaša 3 do 4 milijone, zavarovalnina pa skupaj 900.000 Din. Uprava belgrajskega gledališča je ob vesti, da je pogorelo novosadsko gledališče, poslala upravi novosadskega gledališča brzojav, v katerem izraža sožalje. -o- Umrl je v nedeljo, 22. jan. zjutraj v Kamniku g. Jože Adamič, posestnik in vrvarski mojster. — Pokojni je dosegel visoko starost 84 let in je bil najstarejši kamniški meščan. Svojo vrvar-sko obrt je vodil blizu 60 let. Pokojni je bil zelo priljubljen in daleč naokoli dobro znan in spoštovan. Do zadnjih dni, ko ga je radi bolezni zapustil spomin, je bil živa zgodovina kamniška. Vedel je ne samo vse pomembne dogodke, ki jih je sam doživel, ampak je pomnil po ustnem izročilu nazaj vse važnejše stvari iz Kamnika in okolice skoro do 1. 1750. Sam je še pomnil mestne sodnike. Bil je tudi 16 let občinski odbornik. Katastrofa zaradi splaienega konja. Pri dovažanju ledu gostilničarju Andreju Hermanu na Savi pri Jesenicah se je splašil konj posestniku Jožefu Rajh-manu.' V silnem galopu je konj zdirjal po cesti. Rajhma-na je vrglo z voza in se pri padcu občutno poškodoval na gf&vi. Njegovo delo je potem prevzel njegov stric P. Furtner. Ko je dospel na vrh železniškega prelaza, je v istem hipu prisopihal vlak iz Avstrije. — Konj se je vnovič splašil in v silnem diru zavozil na rob prelaza. Voz s konjem vred je zgrmel po strmini ter pokopa! pod seboj nesrečnega Furtner-ja, ki je obležal na mestu mrtev. Pokojni mož je bil star 55 let, oženjen in oče štirih otrok. -o- Poročil se je v Kranju v soboto, 21. jan. dr. E. Jemc z gdč. Lili Kocbekovo. Na predvečer poroke je priredila vojaška godba iz Ljubljane podoknico nevesti, za tem pa je združeni pevski zbor zapel tri pesmi. Podoknici je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. -o- Mesto kruha bajonete. Sarajevo. — Od tukaj so prejeli v Mostam poročilo, da se je med stradajočim prebivalstvom v Hercegovini pojavilo v velikem številu razoojni-štvo in ropi. Gladni seljaki napadajo imovitejše ter jim s silo odvzemajo hrano. Oblasti so poslale v Hercegovino večje število orožništva za vzdrževanje reda. Namesto kruha so torej dobili Hercegovci bajonete. -o- Gradnja moderne carinarnice na Jesenicah. Veliki promet na jeseniški carinarnici je pripravil mero-daj,ne činitelje do načrta, da se zgradi velika moderna carinarnica, ki bo omogočila lažje, hitrejše in vsem zahtevam odgovarjajoče poslovanje. -o- Zlata poroka. Na Brunski gori sta obhajala zlato poroko 841etni posestnik Funda in njegova 801etna soproga Marija. Oba jubilanta sta vzlic lepi starosti še zelo čvrsta in zdrava. Izmed 7 o-trok, s katerimi je bil blagoslovljen njun zakon, živijo še štirje. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.35 1.000 Din ........................ 18.4(1 2,500 Din ........................ 45.75 5.000 Din ........................ 91.00 10,000 Din ________________________ 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ............................ 11.50 500 Lir ............................ 27.75 1000 Lir ............................ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma ia pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK * CESARK, 455 W. 42nd ST. NEW YORK. N. Y, IAMERIKANSKI SLOVENEC • -- — - ■ ■-. ■ ■ . - Ppiin feajyftazejft *Iovenski list The First and the Oldest Slove-9. AmerikL man Newspaper in America« CUnnlja firta mh Established 1891. Ishaja vpk An run stdaij, do- Issued daily, except Sunday, Moa-—dsljhot J& d&tvov po pnqrikSh. day and the day after holidays. Izdtfe In tiska: Pabllshed by: £DINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Mntpv wedniatva m uprave: Address of publication office: J«49 W. £2nd St., Chicago, lit 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Ttfefott: CANAX 0098 Phone: CANAL 0098. Nar&finina: Subscription: Za t€lo Mto f* M For one year-----$5.0® 5Za fiol tUM j 2.50 For half a year _.-2JO Za CBfcftffo. Kanado in SvropO: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto , r - ■■ f*"" For one year----—$6.0$ Za pol leta - 3.00 For half a year . .. 3M POZOR«-številka poleg vašega naslova na lista ntači,; do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate lista. DOPJ&I val&ega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niltvo vsaj d&n In pol pred drrtv&th, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne'ozira.—Rokopisov arsdmifaro oa vraga.__ Eatered as SCtond class matter- November 10. 1925. at the post office at Cfafoagp, ZBtotth wider the Act of March 3, 1879. Naša kampanja. JOLIET ŽE NA PRVEM MESTU! Četrtek, 16. februarja 1928. Kakor srno že zadnjič poročali, da so se začeli valovi navdušenja za katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec" dvigati po naših naselbinah, moremo to danes še bolj z veseljem konšta tirati. Poročali smo, da se v naši najstarejši slovenski katoliški naselbini v Jolietu nekaj kuha, to je, da nameravajo to pot pokazati vsej slovenski javnosti v Ameriki, da kar enkrat začno in česar se lotijo na polju ameriškega slovenstva naši vrli Jo-lietčani, da tam ne odjenjajo in so nepremagljivi. Tako so se pokazali naši vrli Jolietčani še za vsako dobro slovensko stvar, pa se hočejo pokazati tudi to pot, ko se gre za tako eminentrio vprašanje, kakor je vprašanje slovenskega katoliškega tiska v Ameriki. Poroča se nam, da so zavedni vrli slovenski možje v Jo-Jietu organizirali svoj poseben odbor in ta odbor pa je postavil za tekmeca za prve nagrade vrlega in zavednega slovenskega moža Mr. Joe Anzelea, ki bo tekmec za prve glavne nagrade v tej kampanji. Takoj s prijavo so nam poslali tudi 20 novih naročnikov za list "Amerikanski Slovenec''. To pa seveda je samo šele začetek. Poročilo pravi: "Prava in najhujša ofenziva se šele pričenja!" S tem je zdaj ugledna slovenska naselbina v Jolietu na prvem mestu. Na drugem je zdaj Milwaukee in na tretjem Pueblo, Colo. Vprašanje je, kdo bo prihodnjič na prvem. Tudi v Milwaukee ne počivajo. Sigurni smo, da Milwaukee kmalu pride zopet na prvo mesto, saj v Milwaukee in okolici živi baje nad 10 tisoč naših ljudi, torej široko in neomejeno polje za agitacijo. Kako se pripravljajo drugod doseViaj, še ne vemo, vendar gotovo je, da bo zavladala po vseh naših naselbinah živahna tekma v tej kampanji. Presenečenja bodo prihajala eden za drugim. Glavno vprašanje je, od kje bo prifrčala prihodnja /bomba? Zlasti apeliramo zopet na vse naše gg. zastopnike (ce), delničarje (ke), prijatelje (ice), da gredo na delo te dni, na agitacijo za svoj list. Zberite se skupaj, možje in žene, posvetujte se, kaj bi se dalo napraviti v Vaših cenjenih naselbinah za razširjenje Vašega lista "Amerikanskega Slovenca". "Amerikanski Slovenec" je v tej kampanji dal vsakemu, ki hoče agitirati zanj in istega širiti, tako poljubne pogoje, da boljše dati ne more.. Nihče ne agitira in ne dela zastonj. Vsi ste nagradeni že s tem, da dobite polovico od nakolektane naročnine za nove naročnike. Zraven ste pa tudi tekmec za prve in glavne nagrade v tej kampanji. Prijatelji in somišljeniki, na delo po vseh naselbinah! . -o- Gospodarske in trgovske slike iz današnje Rusije. Poleg pogubno naraščajoče brezposelnosti in ogromne pasivnosti sovjetske vnanje trgovine, o kojih brezupnosti sta se začetkom tekočega leta izjavila dva avtoritetna sovjetska notranja politika, Rykov in Mikojan, se je v tem letu pojavilo še drugo hujše in vse globlje segajoče zlo. Letošnja kampanja sovjetske vlade za nakup žita od kmetov je doživela popoln poraz. Kmetje nočejo prodajati svojih žitnih pridelkov vladnim organom, tako da preti vsem večjim mestom in industrijskim središčem pomanjkanje in glad, v kolikor ne bo temu zlu odpomogla inieijativa zasebnih trgovcev. Vsi sovjeti, od najvišjih upravnih mest do zadnjega sre-skega sovjeta razglabljajo grozeče stanje in se trudijo najt! vzrok tej tihi, toda učinkoviti opoziciji kmetskega stanu, 1>er premišljajo, kaj bi se dalo podvzeti v odvrnitev nevarnosti, ki bi imela vse hujši učinek in težje posledice kakor vsaka strankarska opozicija. Gladu ne moreš administrativnim potom odpraviti v Sibirijo. Roko v roki s tem prizadevanjem vlade hodi sovjetski tisk, ki skuša pojasniti vzroke pasivne rezistence najširših plasti ruskega naroda, in ravno ti poskusi nam podajajo zgovorno sliko nesposobnosti sovjetske uprave, nje neekspeditiv-nosti v stvareh, ki jih inieijativa zasebnikov z lahkoto opravlja in neelastienosti sovjetskega aparata, ki nikakor ni kos u-pravljati aprovizacijo (oskrbo) niti v deželi, ki ne trpi pomanjkanja na blagu poljedelskega izvora. Sam vladni organ "Izvestja" poudarja, da se je najpri-pravnejši čas za nakup žita po državnih nakupovalnih organih zamudil baš vsled dolge diskusijske mrzlice v vprašanju opozicije v komunistični stranki. Razburjenje je končno minilo in vlada se je lotila apro-vizacije. Pri tem se je izkazalo, da ima vlada pri nakupovanju žita močno konkurenco v zasebnih trgovcih, ki plačajo boljše nego vlada, so točni plačniki in se sami potrudijo h kmetu, vladne nakupovalnice pa so oddaljene često po 30 km od vasi, ki imajo naprodaj žjito. Se hujše je dejstvo, ki bi ga ne mogli verjeti, da ne prinaša sovjetski uradni list, da nakupovalni uradi konkurirajo drug drugemu. Za nakup žita na Kavkazu sta določena dva sovjetska žitna zavoda: "Meltrest" (trust mlinarjev) in "Hlebo produkt". Tekmovanje med tema dvema zavodoma je došlo tako daleč, da je prvi zavod plačeval paznike z nalogo, da ne puščajo preko železniškega tira kmečkih voz z žitom za drugi zavod. "Na žalost", pišejo "izvestja" (8. m.m.), "to ni bajka in ta gnusna in neoprostljiva konkurenca traja še danes". Iz saratovske gubernije poroča dopisnik, da so tamošnji \ metje že davno oddali vse razpoložljivo žito, vendar se tam še vedno mudi osem nakupovalnih komisij, ki vlečejo mastne dijete, nakupijo pa komaj po par vreč na dan. To nesposobnost izkorišča, kakor že omenjeno, privatni trgovec, ki nima trdno predpisanih cen in navrže v nadi na kasnejši dobiček par kopejk na ceno, ter tako pokupi komisijam izpred nosa vse žito. "Celo v družbe se spravijo ti veriž-niki", tožijo "Izvestja", "da lahko delajo z večjimi denarnimi sredstvi." Obenem pa navajajo slučaje, kjer je državna aprovizacija sama kupovala žito od istih verižnikov. ZANIMIVE VESTI IZ BAR. BERTONA. Barber ton, O. Tukaj je umrl dne 18. jan. rojak Frank Zadel. Pokojni je spadal k društvom Triglav št. 48 SNPJ., Sv. Martin št. 44 J. SKJ. in k društvu Domovina. Pogreb je bil civilen. Ker se zavoljo tega pogreba razno govoriči in ker je bilo v enem izmed slov. časopisov poročano o temu pogrebu na način, da se pokaže pokojnika kot brezverca, sem primoran na tem mestu nekako braniti pokojnika in to tudi na željo in zahtevo enega izmed sorodnikov pokojnega. Stvar je ta: Frank Zadel je, ko je videl, da ne bo ozdravel, izrazil željo, da se naj pokliče duhovnika k njemu. Ta je tudi prišel in mu podelil sv. zakramente. Pokojni je pred njegovo smrtjo naročil, da se naj njegove otroke vzgoji kot dobre katoličane. Pokojni je pred smrtjo kot se razume, vspričo tega tudi naročil, da se ga pokoplje z verskimi obredi. Krivda, da se ga ni pokopalo po njegovi želji, ne zadene nobenega izmed gori o-menjenih društev. Vodstvo pogreba je izrecno zahtevalo civilni pogreb in tak se je tudi vršil. Večina sorodnikov po- kojnega, nekateri izmed njih so prišli iz precej oddaljenega Fair Port, O., se v znak protesta proti takemu pogrebu, in ker se ni vpoštevalo želje pokojnega, pogreba ni udeležilo. To ni napisano kot kritika, ampak le zato, da se pokaže pokojnega Franka Zadel, da je umrl kot veren človek in da se je spravil pred njegovo smrtjo z Bogom, in nadalje zato, da se zve resnica. Drugi poročevalci so gotovo imeli namen pravilno poročati, niso pa imeli pravih informacij. Pred nekaj dnevi je nek rojak pobiral po naši naselbini prispevke za štrajkujoče pre-mogarje. Vse hvalevredno do tukaj. Zelo neolikano in bigot-no pa je bilo, da je ponekod napadal pri tem »našega duhovnika, češ: premogarje in ne "farja" je treba podpirati. — Čudno, da nekateri tako hitro pozabijo, da so jih ravno ti "farji" že kot male otroke učili, da je treba lačne nasititi, žejne napajati in nage oblačiti. Da ta njih nauk ozir. nauk Krista katoličani tudi potom njih cerkva in organizacij spol-nujejo, se lahko prepričamo, ako se malo ozremo tukaj po Ameriki. Videli bomo, ako nismo slepi, sirotišnice, zaveti- Iča, bolnišnice in druge humanitarne ustanove, ustanovljene in vzdrževane* potom katoličanov. Vse to je stalo milijone in milijone dolarjev in nadaljne milijone se potroši vsako leto, da se more vse to vzdrževati. Denar za vse to so zbirali vam osovraženi "farji" in po teh "farjih" nagovorjeni katoličani in ga še zbirajo in ga bodo zbirali ko vas, ki jih sovražite, več ne bo na temu svetu, da tako pomagajo revežem, siromakom in bolnikom. Nič se ne bojte, da, ako katoličan da za svojega "farja", de ne bi dal tudi za premogarje. Amer. Slovenec, GlasHo KSKJ., oba katoliška lista, sta začela nabirati, nabrala, pomagala za premogarje in premogarjem še predno je vam prišlo na misel, da se naj bi nabiralo. Bodimo vendar dostojni in gentlemeni! Anton Okolish. KAKŠNE SO RAZMERE V KANADI? Toronto, Can. Iz Kanade so bolj redki dopisi v slovenskih listih. Tukaj je sedaj dosti brezposelnih vseh vrst narodnosti in tudi nekaj nas Slovencev je skupaj, ki smo pa vedno prav dobre in zidane volje, čeravno smo brez dela in vedno razpravljamo, kaj si bo kdo kupil, ko pride v domačo domovino. Jože pravi, da lepo posestvo, da bo enkrat sam svoj gospodar. Tone pa govori, da bi si rad omislil ene fine harmonike, da bi zopet po stari navadi po ohcetih veselje delal. France si pa želi lepega dekleta, Janez pa si želi vinčka iz Krške doline. Tako nam poteka čas. Vsi si želimo skorajšnjega povratka v lepi stari domači kraj. Žalibog le, da nam razmere ne dopuščajo do vsega tega, kar si želimo. Zlasti še oni, kateri smo brez dela, si zastonj mislimo vse to. Zato prosimo vse one, ki so tako srečni, da delajo, da bi kaj poročali o delavskih razmerah od drugod v tem priljubljenem listu. Morda bi se za katerega le kje delo dobilo. Le oglašajte se v tem listu, ki je za nas Slovence tudi v Kanadi najbolj priporočljiv list. S tem si lahko ustvarimo tudi nekako zvezo med seboj. Končam in pozdravljam vse slovenske rojake v Kanadi in vse naročnike tega lista! Frank Likovič. pristopil. Pri zadnji seji so pristopili zopet trije, vsi mladi, 161etni. Prav je tako, sdj društvo sv. Jožefa je prvo in najmočnejše in najstarejše katoliško podporno društvo v Wa;i-keganu, spadajoče pod okrilje KSKJ. Naša vrla društva pa vedno skrbe tudi za prosvetno stran našega življenja, namreč s tem, da pridno prirejajo lepe, interesantne in poučne dramatične igre. Za zaključek te prve sezone tega leta priredilo bo društvo sv. Jurija prihodnjo nedeljo veselico z igro s sodelovanjem dramatičnega kluba. Ime igre je "Fernando, strah Asturije" ali "Spreobrnenje roparja". Igra se vrši v španski pokrajini Asturiji v 16. stoletju. Pričetek igre bo točno ob 7. uri zvečer v nedeljo, dne 19. februarja. Po igri bo prosta zabava. Na razpolago bo seveda tudi "Noetova" ^kapljica in izvrstne kranjske klobase, nalašč napravljene v ta namen. Gorka "špehovka" se bo delila brezplačno in še mnogo drugih dobrot in lepih stvari je na programu, da se bo predpust bolj slovesno končal. • Naj še omenim, da je naše cerkveno društvo Holy Name zopet pričelo delovati, zato se opozarja vse farane, da pristopijo k temu lepemu društvu. Ker tega društvo glavni namen in cilj je napredek naše župnije. Zato bi moral vsak faran, kateremu je kaj za procvit župnije, spadati v to društvo. Seja tega društva je drugo nedeljo vsakega meseca, takoj po seji društva sv. Jožefa. Na teh sejah se največ debatira o boljšem stanju naše župnije in o splošnem napredku katoličan-stva. Zato pridite možje kar naravnost na zborovanje, bole videli, da se bo vam dopadlo, če ne, pa tudi lahko nehate. Mesečnina je takorekoč skoraj nič, samo 10 c. Pozdravljam vse rojake sirom nove in stare domovine in želim, da bi vsak zaveden Slovenec bil naročnik vrlega Am. Slovenca! F. K. Seveda, črešnje bi obiral vsak ... — Brezverec, ki ne čuti v vesti in v svojem srcu dolžnosti do svojega bližr.jega, je najbolj zagrizen materialist na celi črti. Sodnik Lindsey iz Denverja je parkrat bleknil o "poskusnem" ali "tovari-škem" zakonu. Ljudje praznih brc, brez v?sti in čuta dolžnosti so njegovim besedam prisrčno zaploskali. Ploskala je le i?cla pohotnost, morala in vest ste se skrili v kot. Ravno "poskusni zakon" ustvarja najgr-ši materializem in bi spreminjal ženo kot moža v najgrša materialista. Krščanstvo se bori okrog dvatisoč let za moralo v družinskem življenju. Krščanstvo je oslobodilo ženo, da jo mora mož priznavati in spoštovati ter ravnati z njo kot enakopravno osebo. Kaj pa nova morala?! Kaj bi prineslo "poskušanje"?! Ali naj bi se po novi morali žena morala prepuščati "poskušnjam" ? Kaj ? Ali si morete misliti večje tiranije od te? ! Tisoče in tisoče katastrofalnih vprašanj sledi temu. Ej bratci, takih je mnogo na svetu, ki bi radi črešnje obirali, potem pa obrane črešnje presajali na sosedovo njivo, iz sosedove pa polne na svojo. S tem se seveda strinja na celi črti tudi slovenski opa-valec na Lawndale. Mož že ve zakaj! Pek in kruh. — Kdo največ trpi za vsakdanji kruh? —Ker morda še ne veste, vam povemo, da je ta največji trpin pek. Dokler nima dela, si mora iskati kruha in hodi s trebuhom za kruhom. Kadar pa ima zaslužek, hodi s kruhom za trebuhom (ko kruh prodaja s košem). TO IN ONO IZ AMERIŠKE VRHNIKE. Waukegan, III. Kar se tiče dela, še vedno gre bolj počasi, razven naše "dratovne", kjer še zadosti stalno obratujejo. Kot se čuje, bodo to tovarno še povečali za več milijonov, ker ima baje veliko dobička. Seveda, da bi dala delavcem, ki težko delajo, malo boljši zaslužek, zlasti družinskim očetom, to magna-tom ne pride na misel. Kajti pri razmerah,kakršne so,je res težko za številne družine, oče pa sam za zaslužiti! Na društvenem polju pa kflfub slabim delavskim razmeram prav lepo napredujemo. Posebno društvo sv. Jožefa KSKJ. krasno napreduje. Ni je skoraj seje, da ne bi kateri ZAHVALA. Owen, Wis. Dne 16. novembra 1927 me je povozil neki avtomobil in mi zlomil nogo in hudo poškodoval. Brezsrčni avtomobilist ni niti ustavil, ampak oddirjal naprej, mene, povoženo siroto, pa pustil na cesti. Že tri mesece ne morem stopiti na nogo. Našel me je na cesti povoženo neki mož in me je pobral na Grand Ave. in me od vedel v bolnico. Tem potom se mu najlepše zahvaljujem, kakor tudi zdravniku Beik in nursinjam za postrežbo in vsem dekletam, ki so se me spominjale in mi donašale cvetlice in me hodiLe obiskovat v bolnišnico. Hvala vsem mojim sorodnikom, stricu in teti, ki sta imela toliko skr- . bi z menoj. Hvala družini Ja- j šovec, družini Kuclar, družini Lešnak, družini Malovašič in vsem drugim! Verjemite mi, da ste mi bili vsi v veliko tolažbo. Dotični, ki me je pa povozil, mu naj bo pa Bog sodnik. — Vedel je, da me je povozil, pa ne pobral, marveč pustil me ležati v nezavesti. Fantje, bodite Mrtvaški oglas je priobčil neki list o človeku, ki je še po-polifoma zdrav hodil okoli. Ko ga je prizadeti bral, je pritekel v upravo lista: "Ali ste vi dali ta mrtvaški oglas o meni, da sem umrl?" Uradnica: "Seveda, mi smo dali. Kaj pa vam je bilo, da ste umrli?" Šolski nadzornik je prišel nadzorovat pouk. Izpraševal je vse križem ter bil z odgovori učencev jako zadovoljen. — Končno je stavil še tale stavek: "Koliko bi dal, ako bi mogel biti zopet mlad in zopet v šoli." Počakal je par minut, da bi se učenci zamislili v to, kar je rekel, nato pa vprašal: 'Kdo mi ve odgovoriti, zakaj si to želim?" Pa se dvigne Mirko ter pravi: "Zato, ker ste že vse pozabili, kar ste se v šoli naučili." bolj previdni pri avtomobilski vožnji, pa ne bo toliko nesreč, toliko bolečin in trpljenja! Zato več previdnosti! Še enkrat hvala vsem! Amalija Kaučnak. jMIlBIllIlflMlllIlim^ * PODLISTEK * Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Me?»i se dopade cerkev, kjer je taber-nakel glavna stvar in je zato tako zidana, da se vidi prav od vseh strani in da duhovnik izpred oltarja vidi vsa kota cerkve. Tu v prečenski cerkvi je veliko klopi, ki so vse v dveh vrstah po sredi cerkve. Sanktu-arij je velik, prostoren, prav kakor jih vidimo po Ameriki, kjer gledamo tudi pri cerkvah na glavno — na praktičnost. Cerkev dela čast gospodu župniku, ki jo je tako zamislil in izpeljal Ni čuda, da so tudi Prečani ponosni na njo. O tej cerkvi pa toliko bolj z veseljem sporočam v mojih "Spominih", ker so cerkev veliko prispevali tudi naši prečan-ski Amerikanci. Vsi, ki ste dali za to cerkev, za lepo cerkev ste dali in vaši darovi so krasno porabljeni. V župnišču sem pa seveda obiskal tudi starega "kučegazda" g. Šmidovnika. Očeta bi se tako ne zveselil, kakor sem se tega gospoda. Je že 27 let odkar sem bil tukaj. Pa gospod župnik je še kar junak, krepka kranjska korenina. Bog ga ohrani še mnogo let! Od Prečine vodi cesta dalje skozi malo vasico Pristava k slavnoznanemu Lukenj-skemu gradu. Od vasice Pristava, ki je t>i-la "marof" ali gospodarsko poslopje teh grofov, vodi nekdanja grajska pot ob rečici Prečina do gradu) ki stoji popolnoma skrit v zatišju pod mogočno pečino, obkrožen od gosto zaraščenega gozdiča. Kraj je v resnici romantičen,, v lepi gorski kotlini in je jako podoben £redjamskemu gradu nad Postojno, Med skalno pečino in med gradom je velika jama, ki je delala grad od strani nedostopen. Tu je v 15. stoletju gospodoval slfvni Erazem Predjamski, o katerem ste, dragi čitatelji, že gotovo či-tali. Tu so se skrivali okoličani pred Turki in si branili svoje življenje in svojo prostost. Takoj pod gradom izvira reka Prečina, ki pa ni nov vir, temveč je to reka Temenica, ki je dolenjska Pivka. Izvira namreč pod Pustim Javorjem, nedaleč od Vagen-šperga pri Leekovcu in teče skozi Veliko Loko in Trebnje, pa se skrije pod zemljo pri Ponikvah in priteče zopet na dan pri Vasi Vrh peč nad Mirno pečjo izpod velikanske pečine. Toda po 5 km dolgem teku se zopet skrije pri vasi Goriška vas in pride tu pri Lttkenskemu gradu zopet na dan kot Prečina in se izliva v Krko. Dolga je 20 kilometrov in od teh teče več kot 8 km pod zemljo. Tu je takoj urejena v velik tolmun, katerega vodna sila žene dve turbini, ki proizvajati elektriko za novomeško mestno razsvetljavo. Ko bi bil ta grad kje v Ameriki, ne bi ga pustili, da tako žalostno razpada. Kaki milijonarji bi ga gotovo porabili za svoje stanovanje. Ako ne milijonarji, porabili bi ga za zdravišče ali pa vsaj za letovišče. Ce pa nihče izmed.teh, našli bi ga pa gotovo kaki redovniki ali redovnice in ga porabili za kake samostanske redove ali pa karitativne namene. Za vsakega izmed teh namenov bi bil pa kakor nalašč. Človek se kar ločiti ne more od te krasote in divote • Ttidi iz Prečine in okolice je veliko ljudi v Ameriki. - Osebno se ravno ne morem spomniti nikogar, da bi ga jaz poznal. _ Vsem pa, ki so tu v tem lepem kotičku slovenske zemlje doma, pošiljam iskrene pozdrave. Iz lepega kraja ste doma! Ne pozabite ga! Spominjajte se pogosto svojih domačih in jim pošljite večkrat tudi kaj zelenih metuljev, ki bodo pomagali dvigati blagostanje pa tudi vrednost teh krajev. Sladko je vince s Trške gorice, poje slovenska novomeška narodna pesem Pa če se kaka narodna pesem laže, se laže ta! Trška gora leži severno od Novega mesta in je krasen vinoroden srrič, 429 m (nekako 1?00 čevljev) visok. Dviga se počasi vedno višje, je nekaki obronek grebena nad Mirno pečjo dalje proti vzhodu. Vsa gora je zasajena s samimi trtami. Vinograd poleg vinograda se vrsti. Dalje sledi.> AMERlKAMSKl SLOVEMEC Četrtek, 16. februarja 1928. amerikanski-slovenec Stran g Mladen Rostov: Narodna prosveta v Rusiji. "Pojdite in si oglejte naše šole!" so mi rekli v Moskvi. Tako pravijo vsakemu tujcu, ki pride v Rusijo, in vsakemu tujcu pokažejo boljševiki svoje šole. Vsa boljševiška propaganda zunaj Rusije je usmerjena na to, da bi uverila svet, koliko je storil boljševizem za narodno prosveto — torej mnogo več nego katerakoli druga država. Ali je komisarijat gospoda Lunačarskega zares dosegel velike uspehe in v čem obstoji boljševiška prosvetna akcija? Tudi tukaj, kakor v vseh panogah družabnega življenja kaže boljševizem dvojen o-braz. Eden je praznični obraz propagande, poln hinavščine in poze. Ta se kaže tujcem. Drugi je obraz stvarnosti. Tega skrivajo boljševiki; to je ogledalo pravega stanja, ali vanj pogledati je tujcem za-branjeno. Radi propagande in demagogije so pretvorili boljševiki nekaj dvorov bivšega carja in nekdanje aristokracije v šole. Prav tako je preurejeno tudi znatno število lepih vil, ki so pripadale ruski aristokraciji, v dečja zdravilišča. Vse to kažejo v Rusiji kot znak spremembe. "Evo, kjer je živela nekdaj pokvarjena aristokracija, se uči danes proletarska deca; a tam, kjer je aristokracija nekoč bivala čez poletje, so danes dečji sanatoriji. To je najbolj značilna poteza ogromne transformacijo, ki jo je boljševizem doprinesel vsemu družabnemu življenju", naglasa jo boljševiki svečano. Vse to je zelo simpatično, toda ni simpatična stvarnost, ki jo zunanje statistike reasu-mirajo takole: Osnovne šole v Rusiji so brezplačne kakor povsod po svetu. Ampak večina otrok ne hodi v šolo iz preprostega razloga, ker država nima dovolj zgradb in učiteljev. Šole pose-ča samo 40 odstotkov izmed vseh otrok, ki bi jih morali posečati. Ali tudi teh 40 odstotkov nima dovolj prostorov, ker je država bedna, kakor pravijo boljševiki. Niti ne govorim o tisočih in tisočih potepajoče se dece, ki so posebnost boljše-viškega načina transformacije in ki ne le, da ne zahajajo v šole, temveč nimajo niti roditeljev, ne stana ne hrane. Toda če je boljševiška država toliko bedna, da nima sredstev za vzdrževanje narodnih šol — je v današnji Rusiji dosti vojašnic in častnikov. Gimnazije so v slabem stanju. Gimnazija je draga in v državi prosjakov je malo ljudi, ki morejo vzdrževati svoje otroke na gimnazijah. Resnica je, da so otroci komunistične aristokracije državni štipendisti; resnica je, da mora deca bogatinov plačevati ogromne pristojbine ($80.00 na leto) ; toda prav takšna resnica je tudi, da deca iz ljudskih slojev ne samo, da ne more na gimnazijo, temveč tudi pomnožuje bedo svojih roditeljev. Na vseučilišče more samo tisti, ki je dovršil gimnazijo. To se pravi, da so vseučilišča monopol bogatinov, ker znaša pristojbina za razne fakultete od 250 do 500 rubljev, t. j. do $300.00 letno. Pa čemu sploh boljševikom vseučilišča? Število vojnih šol je osemkrat večje od števila vseučilišč — to je najboljše spričevalo boljševi-ške "prosvete". Druga značilnost današnje Rusije so tako zvane "Politu-niverze", politična vseučilišča, kamor sprejemajo komunistične mladeniče brez vsake diplome in kjer se učijo samo marksizma. To so vseučilišča, ki pripravljajo boljševiške agitatorje . . . Posetil sem nekoliko "počit- i niSkih domov" v okolici Mo-' , ! J i MW': skve. To so lepi dvorci nekdanje aristokracije, kjer se sedaj odmarajo intelektualci sodobne Rusije. To radi kažejo. Po drugi strani pripada vsakemu intelektualcu po zakonu o stanovanjih večji stan s kabinetom za delo in sprejemna soba. Kadar človek o vsem tem bere in kadar posluša komuniste, kako o vsem tem pripovedujejo, bi mislil, da je sovjetska Rusija raj za intelektualce. Kako pa je v resnici? Niti en politični režim se do danes ni obnašal tako napram intelektualcem, kakor delajo boljševiki. Da dobi ruski inteli-gent kakšno službo, mora postati komunist ali najmanj izjaviti, d& simpatizira z boljševizmom. Toda ker večina ruskih intelektualcev ne priznava Leninovih naukov za svetinjo in niti boljševizma za nepo-grešno gibanje, ostaja večina brez službe v Rusiji, iz Rusije pa tudi ne more, ker je to za-branjeno. Če hoče n. pr. ruski pisatelj izdati knjigo, jo mora potrditi "prosvetna komisija" v ministrstvu za prosveto. Potem jo mora sprejeti "gosizdajatelj-stvo", to je državna tiskarna. Zasebne tiskarne so zabranje-ne. Pred nekoliko meseci, ko je Gepen odkril nezakonito tiskarno Trockega, so aretirali vse njegove prijatelje, ki so jo organizirali. Pomislite torej, kako bi mogel živeti v Rusiji pisatelj, ki bi se ne prodal boljševikom ! Posetil sem glasovito "Timir-jazovsko akademijo" v Moskvi. To je največja poljedelska akademija v Rusiji. Ko sem vprašal rektorja te akademije, znanega profesorja Gor-jackina, koliko zasluži mesečno, mi je dejal, da je njegova plača 70 rubljev na mesec, t. j. $32.00. Država mu je dala sobo, ki mu služi tudi kot kuhinja, jedilnica in delavnica. — Medtem pa prejema podporočnik rdeče vojske trikrat večjo plačo in ko i>ia običajen komunistični uradnik celo stanovanje na razpolago. "Morate si ogledati naš "Kmečki dom", državljan Ko-stov", mi je dejal nekega dne g. Dombalj. V Moskvi, na "Trudnaji ploščadi", so pretvorili boljševiki velik hotel v 'Kmečki dom' za 'prosvetljevanje' kmečkega sloja. Takšnih domov je vse polno po okrožnih mestih. "Kmečki dom" v Moskvi je cel agrarni muzej. Specializirani agronomi razlagajo tujcem, kako se rusko poljedelstvo modernizira. Tu dobite kemikalije za gnojenje zemlje, traktorje, vse moderne stroje itd. "A koliko teh reči ste dali, državljan, dozdaj seljakom in kako jih ti sprejemajo?" vprašam muzejskega ravnatelja. "Vse to ni za oddajanje, temveč za propagando, za pro-svetljevanje. Naša dolžnost je, da kmetom pojasnjujemo, kako bodo morali obdelavati svojo zemljo nekega dne, ko bo država v stanju, da jim vse to da. Sedaj pa je kmečko gospodarjenje primitivno, kmetje nimajo ne konj, ne krav, niti železnih plugov — kako bi jim mogli torej dati strojev in traktorjev?" mi odvrne ravnatelj. Razumel sem, da je to radi "propagande" in da prihajajo v "Kmečki dom" v Moskvi bolj tujci na pouke nego selja-ki iz moskovske gubernije. Razumel sem istotako, zakaj o vtisi obiskovalcev sovjetske usije često tako različni, celo protivni. Odvisno je od tega, kateri obraz boljševizma tujec opazuje ... ■ o Širite "amer. Slovenca* OBLETNICA PRVE FRANCOSKE POGODBE. ! Na Liberty Island" so imeli te dni veliko slavnost, 150-obletnico prve pogodbe s Francijo. Na sliki vidimo "Benjamina Franklina", ki polaga venec na vznožje kipa. Slavnosti se je udeležil francoski vrhovni konzul in ameriško vojaštvo in skavti. Pouk o tem in onem. To in ono iz širokega sveta. sem) iskali in raziskavali rudi-šča s pomočjo modernih električnih metod. Uspeh je naravnost presenetljiv: mestoma pod gladino zamrzlih jezer, mestoma pod precejšnjo plastjo peska so našli tako obsežna ru-dišča železovih, bakrovih in arzenovih kršcev, da bo ta pokrajina daleč nadkrilila vso evropsko produkcijo. Pri natančnejši mineraloški preiskavi arzenovega kršca so našli v 1 toni rude 40 do 100 g,.v bližini sela Holmtjaru celo do 200 g zlata. Če vpoštevamo obsežnost rudišč, nam je takoj jasno, da leže tukaj v zemlji ogromne množine zlata — to so največja doaedaj znana zlata rudišča v Evropi! -o- PARIŠKI ŽELODEC — OGROMNO BREZNO. Kje je mesto, ki ne bi imelo na dnevnem redu vprašanja tržnic? Ima ga vsako mesto, tako tudi mode*ni Babilon — Pariz. Sedanja pariška tržnica, ki je zgrajena po paviljonskem sistemu, je bila ob zgradbi pro-računjena za dva milijona prebivalcev. Danes pa šteje Pariz 6 milijonov duš (?) in njegovo prebivalstvo (po do-seljevanju) stalno narašča. — Lahko si je tedaj misliti, kakšna stiska nastaja v tržnici. — Mestna uprava se že dolgo peča s tem perečim vprašanjem, o doslej še ni našla prave rešitve. Med drugim so pretresali načrt, da bi se zgradile na treh raznih mestih tržnice za meso, ribe in zelenjavo. Toda trgovci in kupovalci so se proti temu najodločneje uprli. Sedaj je na dnevnem redu načrt, po katerem naj bi se na sedanjih paviljonih zgradile terase. Kakor se zdi, bo ta načrt zmagal, dasi s tem težave ne bodo povsem odpravljene. Kako ogromne količine živil gredo vsak dan preko pariške tržnice v pariške želodce, nam predočujejo sledeče številke: Mesa se proda dnevno v obeh mesnih paviljonih 300 ton, ob sobotah in pred velikimi prazniki 400 ton; perutnine (1 paviljon) dnevno 70 do 80,000 kg, ob sobotah 120,000 — pred velikimi prazniki do do 200,000; rib v dveh paviljonih po razmerah v ribQlovu: do 100,000 kg, če je lov pičel, do 300,000 kg, če je lov bogat, jeseni pa, ko se love slaniki, 400 tisoč kg. Jajc in surovega masla se proda dnevno 25,000 do 40,000 kilogramov, različnega sira pa 60,000 do 90,000 kg. • Ves promet v tržnih paviljonih je znašal 1. 1926: 78,852 ton mesa, 22,896,000 kg divja- čine in perutnine, 10,130,200 kilogramov surovega masla, 163,736,300 kg jajc, 19,689,-600 kg sira in 55,554,000 kg rib. Koliko se pa proda zelenjave, se ne da niti približno dognati. Razen tega treba vpošte-vati, da se prodajo ogromne množine živil tudi po branjari-jah in v neposredni kupčiji med proizvajalci in kupovalci. Po pravici se tedaj primerja pariški želodec z nenasitnim breznom. USTANOVITEV VREMENSKEGA URADA. (17. februarja 1801.) Od pradavnih časov se je človeški um bavil z vprašanjem stolno menjajočega se vremena. 2e primitivni človek je kmalu opazil neke znake, ki so mu iz izkušnje prorokovali spremembo vremena. Tako je naravnim potom prišlo do gotovih vremenskih prislovic in modrovanj, ki so se podedovale od generacije do generacije. V starih časih se je prorokovanje vremena naslanjalo le na spremembo vetrov, obnašanja ptic in živali in druge znake v naravi, ki so bila predznamenja skorajšnje spremembe vremena. Šele izum toplomera in barometra je postavil temelje za moderno znanost o vremenu, ki jo zovemo meteorologijo. Ko je bil federalni vremenski urad ustanovljen v februarju 1. 1801/začeli so takoj voditi sistematično zapisnike o temperaturi, dežju itd. Benjamin Franklin in Thomas Jefferson sta bila sama med prvimi proučevatelji viharjev, padavin in vetrov. Prvi buletini o vremenu v korist pomorščakov so bili izdani 1. 1868. Triindvajset let kasneje je bil vremenski urad prenesen v Department of Agriculture in njegov delokrog je bil znatno razširjen. Poleg prorokovanja vremena je urad svaril pred bližnjimi viharji, izdajal poročila o mrazu, hladnem vremenu in poplavah v korist poljedelcem, trgovini in pomorstvu. Od tedaj so se začele voditi stalne statistike o klimatičnih razmerah v Združenih državah, ki so bile neprecenljive vrednosti zu poznejše študije o meteorologiji. Dandanes Weather Bureau obelodanja vsak dan vremenska prorokovanja (forecasts) na podlagi opazovanj, posnetih od lokalnih uradov sirom vse dežele. Železnice, brzojav, poštni uradi in radio-postaje razširjajo vremenske vesti med občinstvom. Lokalni uradi rabijo tudi zastavne signale, zlasti v pristaniščih. Bela zastava označuje lepo vreme, plava zastava meglo, dež ali sneg, bela in plava lokalni dež ali sneg, bela zastava s črnim kvadratom v sredini označuje prihod FALKONSKI OTOK. Tako zvani Falkon otok na Tonga arhiplu se je zopet vzdignit iz morja in bruha lavo. Ta otok so videli prvič leta 1855. Njegove čeri so bile takrat okoli 50 m visoke. Otok so vnesli v karto. Toda že po nekaj letih je izginil pod vodo. Leta 1898 se je po silni vulkanski eksploziji zopet prikazal iz morja in nato je bij u val mase lave. To pot je otok le par mesecev ostal na površini. V tretjič se je dvignil iznad vode 1. 1900. To se je potem še večkrat ponavljalo. Zdaj se je dvignil otok 100 metrov nad vodno površino in vulkan z vso močjo deluje. -o- 19 PRINCEV SE TOŽI ZA LEPI GRAD CHAMBORD. Pred sodiščem v Orleansu na Francoskem se vrši te dni razprava v dedinski pravdi 19 parmskih princev za grad Chambord v Touraine. Grad je bil zgradil v 16. stoletju kralj Franc I. Poslej je večkrat menjal svojega lastnika in končno prišel v roke vojvode Roberta Parmskega. Po njegovi smrti 1. 1907 je dunajski maršalat priznal grad princu Eliji Parmskemu. Proti temu je vložilo tožbo 18 ostalih potomcev parmske vojvodske hiše. Ta pravda se vleče do danes. Za časa svetovne vojne je Francija grad sekvestrirala in ga ima še vedno pod sekve-strom. Sodišče v Blois je bilo že dvakrat tereklo razsodbo, da pripada Chambord vsem 19 dedičem v enakih delih, toda princ Elija je obakrat vložil vzklic. Med 19 princi odnos-no princezinjami, ki se potegujejo za grad, so: bolgarski kralj Boris, princ Ciril in prin-cezinji Evdoksija in Nadežda, bivša cesarica Cita in princi Sikst, Ksaver in Franc Jožef. — Grad je ena najlepših zgradb francoske renesanse. -o- Afco se ti "Amerik&nski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga naroča! hladnega vremena. Kjer se vporabljajo sirene, dolgo žvižganje pomenja lepo vreme, dva dolga žvižga dež ali sneg, kratek žvižg označuje pad v temperaturi, dva kratka višjo temperaturo, tri kratki hladno vreme. Bureau rabi v svojih rednih postajah po vsej zemlji mnogo delikatnih instrumentov, ki beležijo količino solnč-ne svetlobe in vlage, brzino vetra in približevanje viharja. Vremenski urad ima eez 3000 prostovoljnih meteorologih nih opazovateljev, ki vsak pošiljajo poročila .o vremenu, temperaturi, padavini in druge meteorologične podatke. Za časa. žetve in setve,, ko so vremenska poročila največje važnosti za farmarje, 15,000 dopisnikov pošilja uradu tedenska poročila, na podlagi katerih centralni urad pripravlja i posebne bu letine v korist sa-dilcem koruze, pšenice, bomba-| ža, sladkorja, riža in sadja. V ' zadnjih letih je vremenski urad povečal svojo delavnost z raziskovanji o zračnih razmerah v korist zrakoplovstvu. -o--- ŠESTNAJSTI DOSTAVEK K USTAVI. (25. februarja 1913.) "Kongres naj ima pravico nalagati in pobirati davek na dohodek, pridobljen in katerega sibodi vira, brez sorazmerne razdelitve med poedine države in brez ozira na kako ljudsko štetje." Ta dostavek ali amendment k ustavi Združenih držav je bil dalekosežne važnosti, kajti je omogočil federalni vladi, da jako poveča vir svojih dohodkov. Obdačevanje v Združenih državah je pravica, ki jo ima vsaka posamezna država in federalna vlada. Države so le v tem omejene, v kolikor ne morejo nalagati carine na blago. Nadalje države ne morejo nalagali obliko davka, ki bi se protivil načelom federalne u-stave. Kongres je omejen v svoji pravici obdačenja v treh pogledih. Carina in dac morajo biti enakolična za vseZdružene države; neposredni davki morajo biti sorazmerno porazdeljeni med države po številu njihovega prebivalstva, ne sme se nalagati nikaka izvozna carin-'« na blago iz kateresibodi (Dalje na 4. strani.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO? Za ameriika dolarje i Za dinarje x $ 5JO0 ... —* 6JL5 200 Din ______ * 4.45 10.00 ... ___ 11*25 500 Din ______ 9.80 15.00 _ _____ 16.35 1000 Din ____ 18.90 20.00 ... — 21.45 1500 Din 28.00 25.00 ... — 26.55 2000 Din 37.00 35.00 ... — 86.70 3000 Din 56.40 60*00 ~ — 51 <90 4000 Din _____ 78.50 TS.OO ... — 77.50 5000 Din ______ 91.60 100.00 ... — 103.00 10000 Din 182.00 200.00 .... — 204.50 15000 Din _____ 2T8.00 300.00 ... — 306.00 20000 Din 868.00 400.00 ... — 407.50 30000 Din 548.00 600.00 ... — 609.00 40000 Din ...... 724.00 600.00 __ ____ 610.50 50000 Din 902v00 700.00 _ — 712.00 60000 Din 1082.00 800.00 _ ..... 818.00 70000 Din 1260.00 900.00 ... — 914.00 80000 Din _ 1441.00 1000.00 ... — 1015.00 90000 Din ---- 1620.00 Za pošiljke po noftti se mejen* bi IBM MaHav Orders, American Express ček, al! pa bančni draft Osebnih Sekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO* IDC, Uratejemo: Duevm* od t»00 ajuteaj Jfc MM) fce-poldne. Ob torkih ia fobotft ds 8: JO sveier. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 DOLGOST ŽIVLJENJA. Človek, ki se po pravici smatra za krono stvarstva na zemlji, malokdaj pomisli, da so na svetu bitja, ki prežive v pičlih 24 urah dobo od mladosti do smrti. Ce primerjamo človeka z drugimi bitji, najdemo, da nam je po dolgosti življenja najbližji konj, ki učaka povprečno starost 60 let. Lev živi kvečjemu 30 let, govedo pa povprečno 20 let. So pa tudi živali, ki dosežejo v primeri s človekom veli- i kansko starost. Med njimi je treba omeniti na prvem mestu ' želvo, ki učaka čestokrat do ' 800 lčt. Tudi papagaji prežive ' več generacij kot človek. Nem- ' ški učenjak Humboldt je našel papige, ki so ponavljale besede prastarih indijanskih plemen. O nekaterih živalih v prazgodovinski dobi se poroča, da so živele kar dve do tri sto let. . jI V Mehiki še danes raste dre- I vo, o katerem sodijo, da je 1 vsaj 5000 let staro. Kaj je vzrok tej visoki starosti? Neki j medicinski strokovnjak pravi, £ da zavisi dolgost življenja od i obrabljivosti življenskih celic. ] In trdi prav. Kajti narava stro- 1 go vlada v svojem carstvu in i sama izloča šibkejša bitja ter £ privilegira vitalizem. 1 -o--s PO ENAJSTIH LETIH IZ RU- 1 SKEGA UJETNIŠTVA. < Bruno Stapel iz Geltova pri * Pottsdamu se je vrnil iz Rusije s v domači kraj potem, ko so ga ® smatrali že 11 let za mrtvega. V vojnem času je bil na ruski 1 fronti ujet in so ga poslali v si-birsko mesto Kansk, kjer se je . preživljal kot lekarniški po- J močnik. Za časa revolucije se je prebil do Moskve, kjer so ga * hoteli vtakniti v "Internacionalno vojsko", ki jo je tvorila c mešana družba iz vseh naro- V dov sveta. Ker se ji Stapel ni pridružil, so ga bolješviki za- g prli in so mu grozili z ustrelit- t vijo. Pod pretvezo, da vstopi v r vojsko, se mu je posrečilo priti iz zapora in zbežati v beloru- c sko mesto Oršo. Tam se je po- t ročil z neko Poljakinjo in se je n preživljal dolgo let zopet kot n lekarniški pomočnik. Pozneje 8 je prišel do Novgoroda, od tam -mu) je pomagal nemški konzu- d lat v Leningradu domov, ka- n mor je prispel z ženo in dve- 1 ma otrokoma. Svoje doživljaje 3 bo popisal in jih publiciral v s posebni knjigi. ti -o-- OGROMNA ZLATA RUDI- p SCA V EVROPI. k V eni izmed najbolj pustih 6 pokrajin severne Švedske, v o-kollci mesteca Skeli eftea, so v n najnovejšem času (od 1. 1920 t< Stran 1 XMERIKAtolCt atOVfeNfeČ Četrtek, 16. feb'rufirja 19Ž6. MILIJONAR V RAZTRGANIH ČEVLJIH. Mož, o katerem govore te vrstice, ni ameriška, marveč evropska, prikazen. Piše se A-lojzij Schweiger in sedaj ni več med živimi. Bil je veleeks-porter v Brnu na Moravskem. Schweiger je prišel na svet pred 68 leti. Njegovi starši so bili siromašni ljudje. Preden je otrok odrasel, si je moral sam služiti kruha. Delal je neumorno, po devet in več ur na dan, preostali čas pa je porabil za čitanje. Že s 13. letom je stopil v službo neke dunajske tvrdke. Na Dunaju se je izobraževal sam in ko je dosegel 18. leto, se je odpravil po svetu. Šel je v Indijo. Ko se je izkrcal, je imel v žepu 10 aVstrij-skih kron. Bal se ni ničesar tako, kakor bede in se je prijel vsakega dela. To mu je prineslo uspeh. S pridnostjo si je prihranil nekaj denarja, otvo-ril je malo trgovinico, ki se je kmalu razširila in povečala. Z železno energijo je začel Schweiger nato trgovati z evropskimi in prekomorskimi deželami. Ustvaril si je sijajno pozicijo in njegov denarni promet je kmalu šel v milijone. Po dolgih letih bivanja v tujini se je Schweiger naselil na Dunaju. Odprl je veliko trgovino, ki je dobivala zaloge iz Indije. Bogastvo se mu je vidoma množilo. Med vojno in po vojni je kot dalekoviden trgovec uvedel računanje v dolarjih. Na ta način se je ognil izgube, ki ni prizanesla drugim trgovcem in podjetjem. Publika se ga zaradi tega ni ogibala, ker je bil soliden trgovec in delal z zmernim dobičkom. Na stara leta je živel čudaško življenje. Stanoval je v mansardi, iz katere se je izselil šele na prigovarjanje prija- teljev in znancev. Ker ni imel nikoli navade, da bi mnogo trošil, je hodil v raztrganih čevljih. Večkrat so mu palci pogledali skozi usnje . . . Ljudje so seveda delali o-pazke in zbijali šale, vendar sedaj, po njegovi smrti so utihnili. Schweiger je namreč zapustil ogromno dedščino, od katere prejmejo sorodniki le majhen del, ostalo pa dobe siromaki, trgovski učenci in nadarjeni trgovski pomočniki. POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje s 3. strani.) PLAVŽ EKSPLODIRAL. Pred kratkim je v Bocklun-gen eksplodiral plavž, čigar žareča masa se je razlila več metrov naokoli. Dva delavca je tako ožgalo, da jih niso mogli spoznati, dve žrtvi še pogrešajo, ranjenih pa je bilo še devet drugih delavcev. Neprestan dotok novih gorečih mas je reševanje skoraj popolnoma onemogočal. federalne države. Proračuni o nameravanih izdatkih, ki jih Secretary of the Treasury predloži kongresu v svojem letnem poročilu, služijo za podlago zakonodaje o federalnem obdačenju. Vsi zakonski predlogi o davkih morajo izvirati iz poslanske ali spodnje zbornice kongresa (House of Representatives), dasi senat ima pravico spremeniti jih poljubno. Finančni odsek poslanske zbornice, ki se bavi s finančnimi predlogi, zove se Committee of Ways and Means in je eden izmed najvažnejših odsekov kongresa. Zgoraj navedeni amendment je podelil kongresu pravico po- birati dohodninski davek. — Pred tem so prihodi federalne vlade obstojali iz indirektnih davkov, carine in pristojbin na gotovo blago. Od začetka svetovne vojne glavni vir federalnih prihodov so tvorili davki na dohodek posameznikov in korporacij, tembolj ko je sprejem 18. amendmenta, ki je uvedel pro-hibicijo, odvzel federalni blagajni prejšnji glavni vir njenega prihoda. Dac na prodajo vina in likerjev je poprej preskrboval federalno vlado z mnogimi milijoni prihoda. -o- — Teheran, Perzija. — V severnem delu Perzije je visok sneg zamedel vsa pota do mesi', katerim preti lakota, ker se jim ne more dovažati živež. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. .20 Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominšek Amerika in Amerikanci. Rev. J. M. Trunk.................................... 3-00 Ameriški Slovenci, kaj hočemo. A. Tomec....................................05 Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. H. Schreiner..........................50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski................................... 1-00 Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškega plebiscita..................... .75 Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo iti oskrbujemo. M. Humek. ................................... .40 Cerkniško jezero in okolica. M. Kabaj. 7. zemljevidom. ------------- 1.85 Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje................................................25 Denar. Dr. Kari P"ng1iš. Poučna narodno- gospodar. razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Standard....................................... 1.00 Dictionary, Webster's, Vest Pocket.................................................30 Določanje žive teže pri govedu, brez tehtnice..................................35 Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo, in krasimo. M. Hum k................... 1.50 Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Keippa.......... 1.50 Domači živinozdravnik. Franjo Dular.............................................. 1.25 Državljanski katekizem, o pravi-ca-i in dolžnostih ameriških državljanov ......................................25 Franc Pirec. apostolski misijonar med Indijani v sev. Ameriki. X:-g<»vi doživljaji........................35 Friderik Baraga, pr\i slovenski apo>t. misijonar in škof med Indijani v Ameriki.......... .... .45 Gospodarska geografija. Dr. Vinko Sarabon........................ 1.25 Gospodinjstvo. S. M. Lid v. Pur-gaj. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila...........................-....................... 1.25 Gradjanski Katekizam, <• pravima i dužnostima anieričkih grad- jana..................................................10 Grško-slovenski slovar. Anton Dokler............................................ 5.00 Higijena na kmetih................... .. .75 Hrvatska čitanka. D j. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so- ciializmu in komunizma ______ .75 Italijanščina za Slovence. V. Ban- d_e]j................................................- 1.00 Izpovedi socijalista. Od socija- lizma do duhovništva ...................60 Kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. Herman Vedenijc..................25 Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda. .............................. .45 Kletarstvo. B. Skalickv. ............- 2.00 Knjiga o lepem vedenju................. 1.25 Knjiga uradnih vlog. Janko Dolžan...............................................- .45 Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod- lesnik.............................................- 1.00 Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj.....................................75 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire........ .25 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer.„ 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do- lenec. ............................................_ 1.00 3. zvezek. Socijalizcin.............. 3.00 Krištof Kolumbus in odkritje A- merike.....................................— .45 Ljubavna in snubilna pisma------- .35 Milosrčnost do živali...................... .25 Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. An t. Pevc. ___________________________~ 1.00 Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič Emil. Izza časa prevrata---------- .10 Narodno-gospodarski eseji. Dr. A. Gosar........................................ .35 Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. .75 Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju —.............60 Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob...............-.................— 1.50 Nauk o čebelarstvu. Fr. Rojina. .50 Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del. Vsak del po._ .45 Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano.................-...........................45 Občinski red in obč. volilni red za vojvodino Kranjsko ...............45 Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za kronovine avstrijsk. juga ...........75 Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka .25 O človeškem razumu. J. Locke. Znanstvena razprava. ________-— 1.25 Od srca do srda. Slovenskim A- mcrikancem v premislek. ------- .20 Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele.............1.50 Osnovna navodila za zdravljenje malarije. Dr. Iv. Matko..........15 Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. A. Jamnik. .75 Osnutek slo v.-narod, gospodarstva. Milko Brezigar. ----------------75 Perotninar. 1. in 2. letnik. Vsak po .90 Podkovstvo. Lov. Tepina. Pouk kovačem in konjerejcem._______ .75 Podobe iz misijonskih dežel______ .30 Pogled v novi svet. Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918 .........................05 Politične stranke. Dr. Alb. Ofcris. Pouk v politiki.__________1.50 Poljedelstvo. V. Rohrman. Slov. gospodarjem v pouk.__________ .60 Poljudna kemija. Fr. Pengov tn dr. A. Ratajec______________1.00 PoStno izrazoslovje, nemiko-slo- vensko. Jos. Petrič._____— JZ5 Prva pomoč. Dr. Mavr. Rus_____1.00 Tudi vi ste lahko delničar posestva v 'Downtown' POSTANITE SOLASTNIK PRI 20 Wacker Drive gradbeni korporaciji, katera gradi poslopje, ki bo imelo 42 nadstropij, trgovine, auditorium in prostore za pisarne in urade. NILU so vam prilika za investacl-jo vaših prihrankov v posestva v dolenjem delu mesta, kjer so največ vredna. Zdaj se vam celo nudi prilika, da postanete z investicijo vašega denarju solastnik masivne zgradbe v dolenjem delu mesta: v poslopju bo novi auditorium od Chicago Civic Opera kom-panije. 20 Wacker Drive Building korporacir ja bo začela z delom tega poslopja, ki bo 12 nadstropij visoko, začetkom spon ladi. Poslopje bo zavzelo prostor celega bloka med Madison in Washington cesto ter Wacker Drive in reko. Ta prostor je na najbolj prometnem kraju v dolenjem delu mesta. Name- ravana Avondale* Ave. načrt za podaljšanje Wacker Drive južno od Madison ceste — razvijanje dragocenega "air rights" nad bližnjo progo Chicago in North Western Railway terminals in Chicago, Milwaukee, St. Paul in Pacific — vse to jamči za bodoči napredek tega velikega podjetja. Delnice so pa $95 katere nosijo clivi-dende do (5.81 f/<, lahko pa se tudi kupijo na lahka odplačila, to je. $10 takoj in $10 mesečno. Dividende se izplačajo vsake tri mesece. Delnice.so vknjižene pri Chicago Stock Exchange Pošljite spodnji kupon za cirkularje in podrobna pojasnila, pošljemo vam ilustrovano knjižico, v kateri je popis poslopja. DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. S0332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 80333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Ce povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. (coupon) UTILITY SECURITIES COMPANY 230 So. La Sf-.lie Si., Chicago 1'lease send me y«>ur ftve <\: . '. - ..'.;• -in- :■•> preferred M««ck «>! the 20 War ker IJ rive fiuih|i:;u» ( v rail ••». «•:<•! your illustraUd booklet describing the buildup. I Name ......................................................................... .................................. Street .............................................................. .............................................. City ............................................................. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta. godba res dobra, naj jih takoj naroči. £0331 Izgubljena pesem —- Jolietska Slovenka. 80334 Gozdni zvok — France polka................... .75 .75 Kdor naroči vseh 6 plošč skupaj dobi zabojček tongs-tone igel brezplačno. \T v t Z 'vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. ▼ uullvi " Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New j # ^'Victrola YAr. l: Knowittf Paving stones are soft compared with Ippv s ft&ndt By Thornton Fisher 11. i POVESTI IN ROMANI. k Skrivnost najdenke. Zelo zanimi- _ va povest.........-.............................50 j Slike. Ks. Mcško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic .......... ................. 1.00 t Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti ..................- .75 1 t Sorodstvo v prvem Členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, ve- ] sele dogodbice .............................. 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja ...................................... .35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest ..................... .60 Svetobor. P. Bohinjec. Povedi iz konca 11. stoletja.....................- .60 Šopek samotarke. Manica Romanova, Kratke povestice............50 Tarzan in svet. E. R. Burroughs. Roman............................................. 1.00 Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika............................................. 2.5C i Taras Buljba. Povest i r. Rusije.. .75 ; Tarzanov sin. E. R. Burroughs. j Roman............................................. 1.00: | Tarzanove živali. E. R. Burroughs. i Roman............................................. 1.00! j Tatič. Fr. L5e\ k. Povest samoob- I toženca ...........................................75 ! I Tiho jezero. Povesti z a slovensko mladino..............................95 ' Tik za fronto. D. Feigcl. Kratke črtice, vesele vsebine ..............8l) Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne hudotnušnice..................................65 Trenotki oddiha- Več zanimivih povesti..............................................40 | i Tri po^e^ti grofa Leva Tolstega Iz ruščine.....................................40, Troje angelskih češčenj. Dr. Ji». Vošnjak. Kmetska povest..........35 j Tujski promet. Dr. Fr. Detela. Dolenjska povest......................... 1-00 Tunel. B. Kcllermann. Zelo napet roman..................................... 1.25 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov................................65 Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodov. povesr....... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet, — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .60 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti...........................................- .co VeraJ O I.era Vvaldova. Roman iz ruščine......................... ...............75 Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Ne de! j ko...................................-.....45 V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman. ....................................50 * V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75 V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika................................... 1.00 V Petrograd. L. Stiasny. Fotelj pisne črtice....................................75 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25 V tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčinc..............................95 Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja............. 1-50 Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zuni-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive oovcstice.............. .75 | Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline ................................v........- 1-00 j Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. p« »vest iz kmečkih vstaj I. 157.> ................................ 1-50 Zadnja pravda. J. S. Baar. Ccška povest .............................................85 Zadnji dnevi velikega mučenika. B. F ran ko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu............85 i Za milijoni. A. K. Green. Zelo zanimiv roman.......................— .75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po........................... 1.25 j Zaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja................ 3.00 Zbirka narodnih pripovedk. J. P. Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagtiaruzzi- Krilan ............................................. Zgodba o nevidnem človeku. H. G. Wells. ......................-............50 Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski.................................... .60 Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz francoskih časov........... 1.50 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest .............55 Zgodbe napoleonskega vojaka. Xapeti vojni doživljaji francoskega vojaka .................................75 Zgodovinske anekdote. Dr. V. Sarabon 1.. 2. in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Roman ........................................ .75 Zmisel smrti. Pavel Bourgct. — Franc, povest izza svet. vojne .75 Znamenje štirih. A. Conan Doyle. Londonska povest........................35 Z ognjem in mečem. H. Sicnkie-\vicz. Povest iz davnih dni s slikami....................,..................... 3.50 Zvonar jeva hči. E. Miller. Povest .6* Živ pokopan. A. Bcnnct. Povest.. £0 ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. Abecednik za ameriške Slovence. Rev. Kaz. Zakrajšck....................45 Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordrn, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovite na t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. ______ __■ i SHOULD Hiwt. A. wn1 NOi\ WI-X6D -tVAPne STEPS \ f NO.nu .iw k \ mrn.^reo J | SOURE \ ' V ONi P.o4 bili štirje moški in pri "ženito-vanju" celo osem, pa tudi enega ni bilo, ki bi znal res pristno slovensko po fantovsko za-vriskati. Sicer smo poskušali, pa smo menda imeli suha grla ali kaj. Zato prosimo slovenske fante in može, ki bodo po- slušali te rekorde, naj sami popravijo, koder je nam zmanjkalo sape. K sklepu naj še enkrat po-vdarim, da so vsi do sedaj opisani rekordi ortofonični in se sjišijo popolnoma naravno le na novih ali ortofoničnih fono-grafih. Najcenejši ortofonični fonograf je stokrat boljši kot najdražji fonograf stare sorte. Obenem tudi opozarjam rojake, da smo dobili nove rekorde največ zaradi posredovanja "Amur. Slovenca". Zato naročajte te rekorde izključno od Amer. Slovenca in bodite ž njim v zvezi potom dopisov. Tako bo listu mogoče, da bo tudi zanaprej lahko šc veli!;o storil za Slovence v Ameriki. SMRT VELIKEGA FAKIRJA. V Smili v Indiji j«- te dni n-mrl belokožni fakir Bawa Must Ram, ki je v Orijentu užival velik sloves. Bil je vnuk nekega vlasuljarja iz Jerseya, ki je bil svoje čase na dvoru ma-haradže iz Oucha in se je pozneje oženil v Beguni u. Fakir-jevo pravo ime je bilo Charies Derusset in je dočakal 85 let. j Po poklicu je bil veliki svečenik templja Opic v Jaku, ki je : znan iz romanov Rudvarda jKiplinga. Imel je pravico, ime-inovati v templju drugega in itretjega svečenika. Njegova pobožnost in veliko znanje v verskih zadevah mu je pridobilo spoštovanje vseh Indijcev. Pravijo, da je Charles Derusset šel med fakirje zaradi n esre č ne ljube z ni. Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6lh & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!' ^>ooooo<)<><>O<>OOO<><>O<>ooooooooooqoqo^H^ ' Rojakom v Waukeganu in No. Chicago priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oLiek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini. CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA! Se priporočam za poset! Frank Opeka 502 — 10th STREET, Waukegmn, 111. Naznanilo in zahvala. S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam nemila usoda vzela s sveta ljubljeno hčer in sestro Antonijo Gorjano dne 28. januarja zvečer 1928., ko sc je smrtno ponesrečila vozeč se na delo. Pokojna jc L'la rojena 31. decembra 1907. na Evelethu, Minn. Vsem našim ožjim sorodnikom, kot Mr. Joe Srebrnak s Calumeta, Mich, in sorodnikom Joe in John Srebrnak iz Detroit, Mich., se najiskreneje rahvaljejemo, ki so dospeli v dnevih žalosti na obisk m na pogreb. Najlepša hvala tudi vsem članicam društva Marije Pomagaj, štev. 78. K.S.K.J. ki so jo prihajale v tako obilnem številu kropit in molit k rakvi, ko je pokojna ležela na mrtvaškem odru. Isto-tako zahvaljujem vse ostale prijatelje in znance in vse občinstvo, ki je prihajalo kropit pokojno. Najprisrčnejša zahvala tudi onim, ki so se pokojne spomnili z venci m cvetlicami in ji iste položili v zadnji pozdrav na njeno, krsto. Ti so: Društvo Marije Pomagaj, štev. 78. KSKJ. Družine: Mr. in Mrs. Louis Srebrnak, Detroit, Mich.; Mr. in Mrs. John Peternel; Mr. in Mrs. Louis Anzelc; Mr. in Mrs. Ludvik Zore; Mr. in Mrs. Joe Pucel; Mr. in Mrs. John Štajer; Mr. Anton Zorman; Miss Frances Pustudenshek in ostale, ki so prispevale za venec; Mr. Matthew Darvic in ostali, ki so prispevali za venec: The Spot Un Girls, od W. F. Hall Printing Co.; W. F. Hall Mutual Benefit Association; Mr. W. L. Klinger od Hall Printing Co. Ob snem najlepše zahvaljujemo vse, ki so se udeležili njene zadnje poti sprevoda pokojne Antonije. Posebno* zahvaljujemo pa Rev. Father Aleksandra Urankarja, ki je prišel po pokojno na dom, jo spremil v cerkev in za isto daroval pogrebno sv. maso, pri kateri je imel nadvse ganljiv poslovilni govor in nato jo spremil tudi na pokopališčfejp Hvala prisrčna vsem društvenim članicam, ki so se udeležile sprevoda. Hvala vsem sorodnikom, družinam, prijateljem (cam) in znancem, ki so sc udeležili sprevod« na pokopališče. Konečno iskreno zahvaljujemo prav vse, ki so nas v teh žalostnih dneh preizkušnje obiskali in nas tolažili. Hvala za vs* vsem, karkoli je kdo v tem slučaju storil. Ti draga ljubljena hčer in sestra, %i Tc je Vsemogočni poklical nh tako hiter nepričakovan način od nas, pa počivaj in spavaj v miru in sveti Ti večna luč, dokler se ne snidemo nad zvezdami... Žalujoči ostali: MATH* in ALOJZIJA GOftJANC, stariši; BUTTON, jUOlHS. HENRY, WILLIAM, brstje; LOUISE m ROSE, «estre. Chicago. 111.. U. februarja 192«. Dobili smo ZALOGO KNJIG FARMA NA PRODAJ. SO akrov v slovenski naselbini, oddaljena le cetrl miljo od WiJlarda, Wis. 40 akrov jc pod plugom, ostalo je paša. Hlev je nov, baš dogotovljen, 30x70, opremljen z vsem potrebnim, tudi voda. Hiša je v najboljšem stanju, kakor nova, in obs ga 4 sobe. V mestu Willard so tovarne, cerkve, šole in trgovine. Podnebje ie zdravo, zemlja prvovrstna. Gotovo vam bo dopadlo, če boste videli. Za nadaljnja pojasnila vprašajte pri Rudolf Schwab, o661 Elston Ave., Chicago, 111. Goriške M©ho>rje¥e Družbe ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) VSEM DEKLETOM MORA BIT* ZNANO TO. Cena peterim knjigam skupaj je in lGc za poštnino. $1.00 Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratoni, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro raz pečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisno, zato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^ "MAJ VAŽNEJŠE ra zdravje jc, da se varujemo zaprtja. — Primerne vajo in navadna hrana je proti zaprtju. Čc pa že je potreba poslužiti se odva- j jalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, I1L Stran 6 Četrtek, 16. februarja 1928 AMERIKANSKI SLOVENEC PISANO POLJE POTOP HENRIK S 1EN KIEW1CZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Big-timt entertainment at small cost ostalo Rusijo. Leta 1240 so Mongoli porušili Kijev in zasedli skoraj vso Rusijo. Prodirali so tudi naprej in 1. 1241 trčili z nemško-poljsko vojsko, ki so jo v spodnji Šleziji potolkli. — Čudno je, da zmagoviti Mongoli niso prodirali še naprej na zapad. Obrnili so se na Ogrsko. Tu so si slavni vojščaki odpočili in se deloma zlili z Madžari. Ogdai kan je umrl že 1. 1242, nastali so spori za naslednika in deli slavne armade so se vrnili v Azijo. Njihov uspeh v Evropi razlagajo zgodovinarji tako, da so bili mongolski voditelji izvrstni strategi, d oči m so se evropski vladarji kaj malo spoznali v vojni umetnosti. Poznejša mongolska zgodovina se doigrava na azijskih in na ruskih tleh. V prihodnjem stoletju je dobil Džingis kan dostojnega naslednika: slovečega Tamerlana. j Co bi bili Mongoli trajno o-stali na Ogrskem, bi sigurno odtod prihajali ropat v naše kraje. Nagla smrt Ogdai kana je bila tedaj samo v korist našim davnim prednikom. Brez dvoma so glasovi o tej bližnji nevarnosti vznemirjali tudi slovenskega kmeta. No, že na začetku 15. stoletja so tudi Slovenci občutili azijsko nevarnost. Prišla je z druge strani, z Balkana, kjer so zavladali Turki. V naših krajih so bili za časa Džingis kana in Ogdai kana nemirni dnevi: vršili so se boji med plemiči za oblast in zemljo. Gospodar Kranjske je bil vojvoda Bamberški, ko pa je 1. 1246 njegov rod izumrl, so se skušali dežele polastiti koroški / Spannheimovci. Notranjska, Kras in Goriška so bile pod oblastjo oglejskega patrijarha in goriških grofov. Štajerska pa je nekako ob tistem času napredovala z državnega fevda v svobodno kronovino. V tem času so se ustoličevali na Koroškem slovenski vojvode v slo-venskem jeziku in prav 1. 1227 !je bil pesnik Ulrik Liechtenstein sprejet na dvoru Bernarda z vzklikom "Buge vas primi gralva Venus!" Naše ljudstvo je bilo, kaj pa. j v slabem položaju; kdo se je j pač brigal za njegove zahteve in potrebe? Država mu ni bila zaščitnica, marveč zatiralka, in državo so predsta\fljali ple-: miči. -o- — Covington. Ind. — Tukaj ! ie umrl Louis R. Hatfield, star !101 leta. -o- ! SIRTTF "^MER. SLOVENCA' "V vsakem primeru so to važne vesti, o katerih se je treba posvetovati. Gospod, dovoli, da pokličem sem nekoliko starejših očetov in nekoliko vrlih šlahčičev, ki stanujejo sedaj pri nas in nas podpirajo v teh groznih časih s svojimi nasveti. Gospod, ali dovoliš. . "Prav rad ponovim to pred njimi." O. Kordecki je odšel in črez četrt ure se je vrnil s štirimi starejšimi očeti. Kmalu nato so vstopili gospod Rožič-Za-mojski, mečnik sieradzki, resen človek ; gospod Okielnicki, vielanski praporščak; gospod Peter Čarneeki, mlad vitez z groznim vojaškim obrazom, podoben hrastu po rasti in sili, in nekoliko šlahčičev različne starosti. O. Kordecki jim je predstavil gospoda Babi-nica z Zmudže, nato pa ponovil vsem Kmi-tičeve novice. Oni pa so se vsi zelo čudili in začeli zvedavo in nezaupno meriti z očmi gospoda Andreja; ko pa ni nihče povzel besede, se je oglasil o. Kordecki. "Bog varuj, da bi obsojal tega viteza, da ima slab namen ali da laže. toda te vesti, ki jih je prinesel, se mi zde tako neverjetne, da sem smatral za svojo dolžnost, da jih skupaj preti esemo .V najboljši volji se je mogel ta vitez motiti ali pa slabo slišati, ali slabo razumeti, ali so ga morda kaki krivoverci nalašč spravili na slabo sled. Da se napolnijo naša srca z bojaznijo, da se izzovejo.v svetem mestu nemiri, da bi se ovirala pobožnost, to bi bila za njih neizmerna radost, ki bi se je ne hotel nihče v svoji zlobi odreci." "Zdi se mi. da to vse odgovarja resnici." je odgovoril o. Nieškovski, najstarejši v zboru. "Naprej je treba vedeti, če ta vitez sam ni krivoverec?" je rekel Peter Čarneeki. "Katoličan sem kakor ti, gospod !" je odgovoril Kmitic. "Treba je presoditi vse okoliščine," je pripomnil gospod Zamojski. "Okoliščine so take," je rekel o. Kordecki, "da st;i Bog in najsvetejša njegova Porodnica nalašč poslala na tega sovražnika slepoto, da doseže mero svojih krivic. Sicer bi se .on nikdar ne upal dvigniti meča nad to svetišče. Ni zmagal te Ijudovlade z lastno silo, njeni sinovi so mu sami pomagali pri tem. Toda dasi je naš narod nizko padel, dasi brodi po grehu, je vendar tudi v samem grehu gotova meja, katere bi se ne upal prestopiti. Svojega kralja je zapustil, ljudovlado je odstopil, toda svoje Matere, svoje Pokroviteljice in Kraljice vendar ni prenehal častiti. Zasmehuje nas in se nam roga sovražnik ter povprašuje, kaj nam je ostalo še od nekdanjih čednosti. A jaz mu ogovarjam: vse so izginile, vendar nekaj je še ostalo, zakaj u-stala je vera in češčenje najsvetejše Device, na katerem temelju se da tudi drugo sezidati. hi vidim jasno, ko bi le ena švedska krogla oškrbila te svete zidove, tedaj bi se na> trdovratnejši odvrnili od Švedov, iz prijateljev bi se izpremenili v sovražnike ter bi proti njim dvignili svoje meče. Toda tudi Šved-je imajo na lastni pogin odprte oči in razumejo to dobro. . . Zato, ako jih Bog, kakor sem omenil, ni nalašč udaril s slepoto, se oni ne bodo nikdar drznili udariti na Jasno Goro, zakaj ta dan bi bil zanje začetek njihove nesreče in naše pokore.", Kmitic je osuplo poslušal besede o. Ivor-deckega, ki so bile obenem odgovor na to. kar je govoril Vreščovič proti poljskemu narodu. Toda otresel se je osuplosti in govoril "Ž. in S." PRED 700 LET! JE UMRL DŽINGIS KAN. Pred sedem sto leti, 1. 1227, je umrl vladar, čigar ime se je v takratnem svetu omenjalo s takim strahom, kakor nekaj stoletij prejti ime vladarja Humov Atile. Imenoval se je Džingis kan in je bil najmogočnejši vladar 13. stoletja. Njegova država segala je od Kaspijskega morja do Tihega oceana. Nobenemu azijskemu vladarju ni uspelo, združiti pod svojo oblastjo toliko sveta. Nastop Mongolov v 13. stoletju štejejo zgodovinarji k tistim čudnim presenečenjem, ki jih je v pocestnici človeštva zelo malo. Primer Mongolov je do neke mere čisto osamljen. Še na začetku 13. stoletja so bili Mongoli neugledno turško pleme, ki je bivalo na ozemlju sedanje Mongolije, nomadi, ki so se selili iz kraja v kraj kakor nekoč Iluni. Niso imeli stalnih hiš; stanovali so v šotorih, "jutah", ki jih popotnik še dandanes vidi v Mongoliji. Hranili so se s sirovim mesom in mlekom. Nenadoma pa je vstalo med njimi nekaj bojevitih in inteligentnih mož, ki so zbrali okoli sebe sosedna plemena in se po-I dali v velikih, krvoločnih tru-1 mah na vojne pohode. Najsi!-nejši je bil med temi bojevniki j Džingis kan, ki je postal voditelj teh novih Hunov. On je zasanjal velik državniški sen: ustvariti državo, v kateri ne bo zahajalo solnce — sen Karla Velikega. Hotel je združiti vso Azijo pod enim vladarskim žezlom in storiti iz Mongolov, včerajšnjih nomadov, gospodujoč azijski narod. V Korakoru-j mu. mongolskem mestu, je bilo i glavno taborišče drznih osvojc-j val cev. ! Kitajska, v kateri je takrat vladala dinastija Tang, je bila razcepljena v tri države, ki so se med seboj vojskovale, tako da je bil v vsej obsežni deželi strašen nered. Leta 1214 je Džingis kan vdrl na Kitajsko in osvojil Peking. Nato se je o-brnil na zapad. Zasedel je Turkestan, Perzijo, Armensko, Indijo do Lahora in južno Rusijo do Kijeva. Umrl je kot vladar države od Pekinga do Kijeva. Njegov sen se je do neke mere izpolnil. Pred 700 leti je vsa Evropa govorila o njem. Za Slovane pa imajo ti dogodki tem večji pomen. ker so se z njimi začeli mongolski navali na Rusijo. Naslednik Džingis kana je bil Ogdai kan, ki je 1. 1235 vdrl v AN Ortbophonic Victrola brings yoti the best in reproduced music of every kind—for a very moderate sum. Especially when you consider i'.at on^ of these sp!cni!itl instru-ii t r.t* v "11 give you years of constant end satisfactory entertainment. Pay us a visit at your earliest opportunity. Have us play you the latest Victor Records, and ask about cur convenient payment plan. Come in—today! JACOB GEBEND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD '04 706 N. 8th Street, Sheboygan, Wi.. Tel. 377-.T. 40R0-W. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC w • ££ ^ i ol EWE 1* K R. On u\e Cor. 8th Str. and New Yorl; ave., Sheboygan, Wis. IZVRŠUJEMO DOBRO Wnf točno in po najnižjih cenah vsa v >| r tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. • Istotako vsem trgovcei obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz ^ slovenščine na angleško in obratno. Kv Nobeno naročilo preveliko, nobeno jt IIIkv premalo. jatk^I /~CK>0<><><> OPOO (>00CKKHXKK>(>0 O OH>CK><><>(><><><><><><><^ -v O/---------N ? 9 • d | Merchants & Miners Bank 1 GALUMET, MICHIGAN I Glavnica $200,000 w su Preostanek $200,000 S \ Nedeljeni dobiček........$190,000. £ 2 GORDON R. CAMPBELL predsednik ? THOMAS HVATSON, podpredsednik J > FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. • ) E, H. MANGER, pomožni blagajnik \ W. G. CUDL1P, pomožni blagajnik > PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. j IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. 1 »t___JS i" 0-00000-0-00-0-0-CK>-©<>-0-C>0 <>00<>00<>0000000-0<>0<>OCK><><><><>000^'. delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO* ILL. Širite "Amer. Slovenca"! sledeče besede: ''Cemu, častiti oče, ne bi verjeli, da je baš Bog udaril sovražnike s slepoto? Le poglejmo njihovo ošahilost. njihovo lakomnost po posvetnem blajni, poglejmo neznosni pritisk in davke, kakršno nakladajo ce lo duhovnikom, in kaj lahko bomo razumeli, da se ne bodo ustrašili nobrne svetokraje." O. Kordecki ni odgovoril naravnost Kmiti-cu. temveč se je obrnil k vsemu zboru in nadaljeval takole: "Ta vitez pravi, da je videl poslanca Liso-lo, ko je potoval k švedskemu kralju: kako je to mogoče, ko imam vendar od krakovskih Pavlincev zanesljivo vest, da kralja ni več v Krakovu in v vsej Malopoljski, ko je takoj po padcu Krakova odpotoval v Varšavo?" "Ni mogoče," je odgovoril Kmitic, "a najboljši dokaz zato je, da čaka, da se podajo in se mu poklonijo čete, ki stoje pod gospodom Potočki m." "PokIone ima sprejemati v kraljevem imenu general Duglas," je odgovoril duhovnik, "tako mi pišejo iz Krakova." Kmitic je umolknil; ni vedel, kaj naj odgovori. "Dopuščam pa." je nadaljeval duhovnik, "da švedski krali ni hotel videti cesarskega poslanca in nalašč uredil tako, da se sestane z njim. Saj Carolus rad naredi tako: naglo pride, naglo odide; jezi ga pri tem cesarsko mnenje, torej rad verjamem, da je odšel ter se naredil, kakor da ne ve nič o noslančevem prihodu. Manj se čudim, da mu je bil poslan nasproti s spremstvom gospod grof Vreščovič, tako znamenita oseba, ker je morda hotel s tem prikriti pravi povod in poslancu o-lepšati pot. Toda kako naj verjamem, da bi grof Vreščovič tako odkril svoj namen baronu Lisoli, ki je vendar katolik ter naklonjen nam, vsej ljudovladi in našemu izgnanemu kralju !" "Nemogoče!" je rekel o. Nieškovski. "Tudi meni ne gre v glavo," je pripomnil gospod mečnik sieradski. "Vreščovič je sam katolik in naš dobrotnik," je rekel drugi pater. "In ta vitez pravi, da je slišal to na lastnn ušesa?" je vprašal oso m o gospod Peter Čarneeki. "Pomislite, gospodje, tudi to," ie dodai' prior, "imam zaščitno pismo od Karel a Gustava, da sta samostan in cerkev varna pred vsako zasedbo." "Priznati je treba," je rekel resno gos pori Zamojski, "da si te vesti nasprotujejo med seboj: Za Švede bi bila poguba, a ne korist, če udarijo na Čenstohovo; kralja ni, torej ni mogel Lisola notovati k njemu: Vreščovič se mu ni mogel zaupati; dalje on ni krivoverec, marveč .katoličan, ne sovražnik samostanu, temveč njegov dobrotnik: naposled, tudi če bi ga satan zapeljal k napadu, bi se vendar ne upal napadati proti kraljevemu povelju in zaščitnemu pismu." Tu" se je obrnil h Kmiticu: "Torej kaj odgovoriš na to, vitez, in čemu in s kakim namenom hočeš prestrašiti častite očete in nas vse?" Kmitic je stal kakor obtoženec pred sodiščem. Na eni strani se ga je polaščeval obup, zakaj če mu ne verjamejo, bo postal samostan plen sovražnika, na drugi strani ga j-bilo sram. ker je sam vedel, da vsi pomisleki govore proti njegovim novicam in da ga lahko smatrajo za lažnivca. f PLOŠČE j g NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. < p - ( c5 79483 Nagajivka Mazurka — Cokiarji, Smarjan!:a, slov. godba .75 < g 79484 Vesela Corenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75 6 80059 Napitnica — Srbska himna, moško petje - .......................75 < 2 80061 Malo kolo — Velil^p kolo, tamfourica ..................................75 [ o 80082 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 * q 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, taniburica .........................75 < 9 80106 Don-Eon, valček — Boom-sti-dri, 'polka, orkester.............75 ! X 80183 Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stari. slov. sc^na s pet. -75 < g 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na n^uge, -m. i «rrii:i s pvt. .75 J g GODBA. ! Q 68674 Lizi, polka — Sladke rožice, valček; ban da. 12 ii:...........S 1.25 ' 6 68716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; banda, 12 :n______ 1.25 ' x 72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dsn, polka................75 \ o 73119 Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika dnet.............75 1 q 73957 Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester, 10 in..........75 i 9 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10 in.............75 | C, 77119 Ljubim te, valček; kvauel — Bleščeče oči, polka; banda .75 i J? 77165 Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka: banda.....75 j 9 77166 Uboga dcklica, marš — Dunajski dečko, marš; bar.ria .75 i 9 77336 Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75 ' 0 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.....75 g 77491 Razpoloženje, valčtk — Marička. valček; banda.............. .75 o 77492 O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet.........75 ^ 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda...........................75 >> 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda .75 § 77600 Perzijski marš — Egiptovski marš; banda.......................... .75 V 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester............75 q 77635 Kmečka polka — Brez nade, polka; vtiška godba.............75 9 77810 Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka; orkester .75 9 77811 Pesem smeha — Poljub, valček_____--..........................................75 g 77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkester....... .75 6 77915 Na poskok, polka — Taniska, valček: instrum. tercet.........75 g 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75 O 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet...................75 g 78142 Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75 O 78177 Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75 o 78179____Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester____.75 o 78198 Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet.............. .75 5 7S490 Ach, du lieber Augustin, valček — Snicel, polka; orkester .75 9 78406 Vojaški nabor, polka Poročni valček; harmonika.................75 9 78532 Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet.............75 $ 78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester........75 I Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino godbo. 19758 Kresnica — Nola, orkester .........................................................75 19776 Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka.............75 19869 Večerno žvrgolenjp — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje .75 19892* Divji rožici — Poetični spomini, violina .................................75 19894 Vse mine, valček — Poslušaj ptičke, žvižganje z okrestrom .75 20011 Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75 20026 Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa.....75 20027 Koahal March — Honolulu March, havajske kitare.............75 20028 Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare.............75 20051 Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano.....75 20104 Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello .........................75 0 20172 La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester.........75 Q 20201 Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol..flavta, harfa, zvončki .75 2 20248 O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa.........75 A 20264 Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle.................75 9 20265 Barcelona — Hello, Aloha, ogrlc.................................................75 6 20266 Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem .75 9 20271 Bela hišica — Ljubim te, dragi,, petje, piano, orkester.........75 8 20278 Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol, flavta, harfa .75 g 20311 Zvonovi svobode — Sigamore, masš. banda.............................75 5 20380 Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem . .75 § 20382 Žvrgol enje — Nola, žvižganje z orkestrom ...........................75 0 20458 V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75 § 78326 Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75 9 78598 Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara....................... .25 § 78750 Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko....... .75 9 78751 Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio..................75 <5 78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio..........75 9 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: 9 Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ______________________________________10c 6 Škatljica "tungs-t©ne" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 9 300 plošč) ..................................................................................._25c x Va7nni ^ vsakim naročilom pošljite potrebno 9 J aZOU* "" svoto. Pri naročilu •od 5 plošč ali več, 2 plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 g plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. ; 1 Knjigarna Amer. Slovenec i o 1849 WE5T 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ! Victor Records I 2 W ▼ VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDEN, N.J. 5