AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
—	A
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 10, 1941
jhnjska gora je baje v rokah Italijanov einci so zasedli Maribor na Štajerskem
London, 9. aprila. — Zavzetje grškega Soluna in dejstvo, de, m nemške čete prodrle že skoro preko polovice Jugoslavije, še vedno ni omajalo mnenja pre-mierja Churchilla, da se bo še vse dobro izteklo. Churchill je potrdil, da se angleške čete še niso sprijele z Nemci na Grškem. Zatrjuje tudi, da to ni bila glavna grška sila, skozi katero so prodrle nemške čete do Soluna. Glavna armada se razteza od Albanije do Soluna, ki bo lahko ustavila vsak poskus Nemcev prodreti v zahodo Grčijo. Ta linija ima odprto pot za dovoz potrebščin, ker angleška mornarica kontrolira Jadransko in Egejsko morje.
Churchill je posvaril Rusijo, da je Hitlerjev namen vpasti v Ukrajino, obenem je pa povedal narodu, da preti Sueškemu prekopu velika nevarnost od naci-jev. Svaril je pred nemško močjo, ki prodira sedaj vzhodno po Libiji proti Egiptu.
Churchill je. tudi povedal, da bi bilo zgodaj letos gotovo prišlo do skupne fronte Jugoslavije, Grčije in Turčije, toda knez namestnik Pavel ni dovolil angleškemu zunanjemu ministru Edenu priti v Belgrad, da bi se bil napravil načrt.
ZAGREB, PRESTOLICA HRVATSKE
Za pomožno akcijo domovini
Kot ste razvideli iz včerajšnjega iskrenega pisma poslanika dr. Fotiča "Beseda ameriškim Jugoslovanom," je poslanikova želja, da začno akcijo za zbiranje prispevkov v pomoč stari domovini naše podporne organizacije. S tem se docela strinjamo. Kot slišimo »je KSKJ že začela z akcijo v Jolietu in je v ta namen gl. tajnik Mr. Zalar sklical javni shod za prihodno nedeljo.
Kako pa drugod? Ljudje postajajo nestrpni in bi radi \ide-!i, da bi se akcija pričela. Ker vse kaže, da bodo naše organizacije vzele vso stvar v roke, je treba čakati, kakšne načrte imajo. Ne bi bilo namreč dobro, če bi se začeli cepiti in delali vsak na svojem koncu, ker bi trpela s tem dobra stvar.
Zato prosimo naše organizacije, da pridejo na dan z načrtom, da se bo narod vedel ravnati. Zlasti važno je to za Cleveland, kjer je največja slovenska naselbina. Ali bodo tudi tukaj začele akcijo podporne organizacije, recimo Slovenska dobrodelna zveza pomočjo drugih?
Upamo, da se bo kmalu kaj gotovega zvedelo, da bo narod lahko vedel, kako in kaj, kdo bo pobiral doneske in kje se bo denar zbiralo. Ker je v Clevelandu sedež Slovenske dobrodelne zveze, bi bilo, po našem mnenju, najbolj priporočljivo, da bi tukaj SDZ vodila vso akcijo, a vse ostale lokalne organizacije, kulturne in druge kot tudi posamezniki, bi delali pod njenim vodstvom. NA DELO!
Kot nam je pravkar povedal konzul dr. Mally, je v delu načrt za splošno narodno akcijo in sicer delajo načrt v Washingtonu. Ko bo načrt gotov, bo razglašen v listih in vsa dežela hkrati bo šla na delo ter zbirala prispevke za pomoč domovini.
Ravno tako naznanja dr. Mally, da dela na načrtu, da se začne z deli pri ameriškem Rdečem križu in sicer izrecno za potrebščine za jugoslovansko armado. Dr. Mally bo organiziral naše žene in dekleta po vsem okraju Cuyahoga. Organiziral bo razne skupine, ki se bodo zbirale k delu v raznih dvoranah. Ko se bo pričelo z delom, bo dr. Mally sporočil v časopisih.
-o-
Glavno mesto Hrvatske, Zagreb, ki je drugo največje mesto v Jugoslaviji. Slika kaže Jelačičev trg^ s; v pomeni-kom bana Jelačiia.
Roosevelt hvali hrabrost norveškega naroda
Washington.—:Včeraj je minilo eno leto, odkar je Hitler zasedel Norveško Ob tej priliki je poslal Roosevelt norveškemu princu Olafu poslanico, da Amerika ne bo nikdar pozabila pogumnega boja Norvežanov proti nemški invaziji ter jih poživlja, naj vztrajajo, da zadobe zopet svobodo. Princ Olaf se nahaja v Kanadi, kjer se vež-bajo mladi Norvežani. Roose-veltova poslanica je bila oddana po radiu v angleškem in norveškem jeziku.
-o-
Dr. Mally bo predaval
Jutri večer ob osmih bo predaval konzul dr. James W. Mally v dvorani na 82. St. in Euclid Ave., zadej za cerkvijo. Povabila ga je odlična družba Ame-rikancev, da jim pove kaj o Jugoslaviji. Opisal jim bo naše kraje in njih lepoto, pa tudi njih zgodovino, ter pokazal več lepih premikajočih slik. Prememba seje
Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ bo imelo sejo v pondeljek 14. aprila ob osmih zvečer, namesto v nedeljo popoldne.
REPUBLIKANCI BI RADI, DA BI SE VPELJAL SISTEM MANAGERJA V MESTU
Nekateri clevelandski coun-cilmani, ki so republikanske "vere," nameravajo začeti s propagando, da se v Clevelandu zopet vpelje managerski sistem vlade. Councilman Zingler se je že izjavil, da bo predložil volivcem v septembru ta predlog kot dodatek k mestnemu čarterju.
Nekateri vidijo s tem samo bič, s katerim hočejo republikanski councilmani dobiti na svojo stran župana Blythina, s katerim se ne razumejo, odkar je bil ta postavljen na stolček po prejšnjem županu Burtonu. Blythin
namerava jeseni kandidirati in republikanci ga hočejo oplašiti, da bodo volili za managerski sistem, ako se jim ne bo uklonil in delal sedaj ž njimi.
Drugi vidijo v tem zopet potezo nekaterih, ki bi radi videli predsednika mestne zbornice, De Maioribusa na županskem stolčku. Po managerskim sistemom je namreč predsednik mestne zbornice imenovan "župan." In De Maioribus bi bil strašno rad župan, pa ne upa zmagati, pri volitvah.
Povzročitelj narodne pro-hibicije je umrl
Washington, D. C. — Senator Morris Sheppard, demokrat iz Texasa, je v sredo umrl, star 66 let. Sheppard je bil, ki je stavil predlog za narodno prohibi-cijo. Bil je v kongresu 38 let in sicer kot poslanec od 1902 do 1913, od tega časa pa v senatu. V senatu je bil načelnik vojaškega odbora.
Velikonočne pobožnosti v fari Marije Vnebovzete
Spored za velikonočne praznike v cerkvi Marije Vnebovzete je sledeč: Blagoslovitev jedil bo v soboto popoldne ob treh in 7:30 v cerkvi, in ob 2:30 v Tur-kovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. Na velikonočno nedeljo bodo sv. maše po sledečem redu: Ob 4:30 (vstajenje s procesijo), 6:30, 8:00, 9:00, 10:00, 11:30 in 12:30. Zvečer ob 7:30 bodo pa pete litanije in blagoslov, čigav je mrlič Med clevelandsko in euclidsko policijo je prepir, v katerem mestu je našel smrt Jake Potaki, ki je bil 7. marca povožen od avta. Ker se je pripetila nezgoda ravno na meji med obema mesto ma, hočeta policiji naložiti na rame nezgodo druga na drugo, da bi tako zmanjšali rekord ne zgod. Morda bo celo država poklicana za razsodbo.
županski kandidati Med raznimi možnimi župan skimi kandidati v Clevelandu so se pojavili zdaj štirje, katerim dajo politikarji največ možnosti do zmage. Na repub likanski strani je bivši sodnik Arthur H. Day in sedanji župan Blythin; na demokratski pa sodnik Frank J. Lausche in sodnik Frank J. Merrick. Pogreb za Mary Golubič V soboto ob devetih zjutraj se vrši pogreb za pokojno Mary Golubič in sicer od doma, 1610 E. 34. St. v cerkev sv. Nikolaja
Posnemanja vredno!
Mr. August Hollander, lastnik parobrodne agencije in pošiljalnice denarja v SND na St. Clair Ave., nam je dal ček za vsoto $50 z naročilom, da ga izročimo kot njegov prispevek za odpomoč Jugoslaviji! Fsa čast Mr. Kollandru!
-o-
Pogumne usmiljenke Baltimore, Md. — V St. Vincent otroškem zavetišču je^ nastal požar. Osem usmiljenih sester, ki vodijo zavod, je rešilo iz gorečega poslopja 43 otrok in 84 letno sestro usmiljenko.
Vesele velikonočne praznike
Brzojavne čestitke lahko pošljete v staro domovino
Kdor bi rad poslal svojcem v staro domovino velikonočne pozdrave, to lahko stori brzojavnim potom in sicer s posredovanjem Mackay Radio Co. Družba ima sestavljenih 17 različnih čestitk ali voščil, iz katerih si ahko izberete eno in pošljete za $1.00 in 10c za davek. Vsa naročila sprejme firma August Hollander v SND. Toda družba ne garantira dostavljenje v teh razburkanih časih. Torej kdor hoče poslati, to lahko stori na svojo riziko. Ta izjemno nizka cena pa velja samo do 19. apri-a, da so tako vključeni tudi pravoslavni prazniki.
Sodnik Lausche zahteva večjo kazen za gemblanje
Oni, ki vodijo prepovedano igranje, bi morali dobiti večjo kazen, je rekel sodnik Lausche. Apeliral bo na državno legisla-turo, da spremeni postavo proti hazardiranju v toliko, da bo sodnik lahko operatorjem takih igralnic naložil kazen treh let zapora in $5,000 globe. Sedaj more dobiti k več jem šest mesecev zapora in $200 globe.
Sinko je!
Družini Mr. in Mrs. John Ja-nežič, 16103 Trafalger Ave. je bil v torek rojen sinček. Mati in dete se dobro počutita v St. Luke's bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Blanche Nichols. čestitke!
Anglija bo dobila od Zed. držav 10 ladij
Washington.—V Beli hiši so danes naznanili, da se je oddalo Angliji deset ladij, ki so bile dozdaj v službi obrežne straže. Ladje se še ni izročilo, kot poroča predsednikov tajnik Early, ampak da se jih pripravlja za prevoz v Anglijo. Imen teh ladij ni hotel povedati. Rekel pa je, da so bile zgrajene med leti 1928 in 1932.
V tej kupčiji ni nobenih trgovskih ali mornarskih ladij. Po ladje bo prišla angleška posadka, kot je prišla po 50 rušil-cev, ki jih je dala ameriška vlada prošlo leto. Ladje so opremljene z lahkimi topovi in Anglija jih bo rabila za prevoz blaga iz Amerike.
-o-
Vlada je zaplenila vse imetje Magde Lupescu
Bucharest, Romunska.—Premier Antonescu je izdal ukaz, po katerem bo zaplenila vlada vse premoženje Magde Lupescu, žene bivšega romunskega kralja Karla, s katerim se nahajata sedaj na Portugalskem. To premoženje cenijo na 100,1 000,000 lejev.
vsem našim naročnikom, oglaševalcem in sotrudnikom želijo: uredništvo upravništvo in vsi uslužbenci Ameriške Domovine
Angleži so izgnali zdaj Italijane od morja v vzhodni Afriki
Kaira, 9. aprila. — Angleške čete so danes zasedle italijansko pristanišče Massaua, glavno pristanišče za Eritrejo. S tem so Angleži faktično gospodarji nad italijansko vzhodno Afriko. Italijani nimajo zdaj nobenega pristanišča več ne ob Rdečem morju ne ob Indskem oceanu. Prav tako so izgubili Italijani glavna mesta vseh treh provinc: Addis Ababo v Etijopiji, Asmara v Etritreji in Mogadiscio v Somali zemlji.
Angleško porodilo pravi, da angleška armada zdaj zasleduje umikajoče italijanske čete v Etijopiji. V Libiji nemške in italijanske mehanizirane čete še vedno prodirajo proti vzhodu. Angleži se jim prav slabo upirajo.
LJUBEZNI PIJAN
Omaha, Neb. — Policija je aretirala avtomobilista, ki je vozil avto sem in tje po cesti, kot bi bil na smrt pijan. Toda voznik, Viktor Foucek, je rekel, da ni pijan, ampak ves iz sebe, ker mu je danes njegovo dekle prvič dovolilo^ da jo je poljubil, dasi sta prijatelja že šest let in to ga je storilo od sreče pijanega. Viktor je plačal samo $2.50 globe, ker je vozil brez licence.
JUGOSLOVANSKI VEČER SE PRIPRAVLJA
Na povabilo Mr. Louis Selt-* zerja, glavnega urednika Cleve- i land Pressa, se je zbralo sinoči več zastopnikov jugoslovanskih narodov, ki so napravili načrt za "Jugoslovanski večer," ki bo prirejen v soboto, 26. aprila v mestni glasbeni dvorani. Sestavil se je odbor, ki bo začrtal ves program, pri katerem bodo sodelovale slovenske, hrvatske in srbske skupine.
Konzul dr. James W. Mally je bil imenovan predsednikom pripravljalnega odbora; za se stavo slovenskega programa so bili imenovani Ivan Zorman, dr. Mally in Albina Novak. V pub-licijskem odboru so vsi uredni ki lokalnih slovenskih časopi
sov in uredniki angleških prilog istih. Predsednik odbora za prodajo vstopnic je Anton Gr-dina.
Glavni govornik na tem večeru bo sodnik Frank J. Lausche. Sedeži bodo vsi rezervirani in cena bo 50c, 75c, $1.00 in lože 2 za $5.00. Vstopnice bodo v prodaji na raznih krajih po naselbini.
Ves preostanek od te prireditve bo dan v sklad za pomoč Jugoslaviji, zato narod že sedaj opozarjamo, da si rezervira ta večer in se prireditve polnošte-no udeleži. Več o tem bomo poročali, ko bo sestavljen program.
_____

\'0 O,	.....'
4 —. PART I. ^—
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
^ trdijo, da so zajeli 300,000 Grkov. - Jugoslovanska armada je odrezana od grške. - Angleške čete še niso prišle v boj s sovražnikom. "Nemci plačujejo zmago s strašnimi izgubami.
HlJRCHlLL SVARI RUSIJO PRED NEMCI
uj^erjeva armada se je zgrnila preko Balkana z blitzkriegom ^ko.	vojaški strokovnjaki so mnenja, da je položaj an-
ijj0 j.^ jugoslovanske armade v jako opasnem stanju. Nem-^lisč Zagna'i z vso 'urijo preko Grčije in okupirali grško pritok® S°lun. Kot trdijo nemška poročila, so Nemci zajeli vse ^kol SrŠlce armade> kjer se nahaja do 300,000 vojakov. Nem-°Ua' ^ prodira preko Jugoslavije proti Albaniji, je samo |f'j oddaljena od italijanskih čet v Albaniji. Poročila tr-[ ^ lrnajo Nemci strašne izgube ranjenih in ubitih. da • Ves*-i resnične,, je očit- —— ir^ 36 jugoslovanska armada | k
rške in angleške ] >Ue 1)0 morala zdaj bojevati |
i'oko. Medtem ko pro-1 ui ijtj emci preko Jugoslavije Pc jH^aniji preko gorskih I ve it st ' kjer so samo slabe ko-!s!< ^dljj6, ^ italijanska armada st Albanije v Jugoslavi- ne kraj Grad. Ko se g< i^^'ii nemška in italijan-) ia ada v Albaniji- se bo Ci |tota^ada obrnila proti ju- ve
> «a se bo vršila glavna bitka zahodno od
\ , jer stoji v pozicijah.an-	gi
Iz Rima se po-	n<
fo^3e zdaj cilj osišča Sue-	pi
1 kar znači, da bo uda-	ve
^Ue armada preko Tur-	m
''ti^. ^dno lepo sedi na plo-	vs
!it !a *adaljnih razvojev.	p<
^ vrhovno poveljstvo	ni
life so Nemci zavzeli	z \'v es> Tetovo, Niš in vi
W. severni Jugoslaviji so	P
S in°9te prekoračile reko	G
\ Zasedle Maribor, pre- A rske- Ui
. Vansko vrhovno po- P
Je Priznalo izgubo Skop- H
• \ da so Prizadeli P
l\ VeIike izgube. Prizna- r:
$ Je glavno mesto Bel-, E
tNit i°4v razvalinah, po ce-
A in eŽe kupi trupel žensk, d
JS^ hrčkov. Jugoslovan- ^
f-da J.a Se ljuto upira Nem- n
^ ne dosegli Albanije. ^
utrjujejo, da se Sr-
S> v temeljih. \ i	J'
Si^k an£leška armada še T
b da pride v bo''no u" I	Se čudno zdi, da An-
\ 180 Posegli v boj. Baje b
% n°dn0 od Soluna na $
: \ *aval.
■'X lzPraznili pristanišče A decin° so dospele nem- 11
ii r mesta- Turčija> ki še 8 yfc^ /'U;'e Položaj, razoro- 1 ® yojake, ki so ubežali t
V	navaloni. Vsa po-u frsv, 3o o silovitem od-f>ti }Jlh čet, ki so hotele 1 C1' So 6l?Ce v dolini Struma. ^ obr aniti utrjeno Me-
VV*<JKa,mbeno linijo, toda c
počilo zatrjuje, da j V1* v0 kot 20'000 jugoslo- i H so Jak°v in več genera- < ^U v dolino Vardar .
JNi-M	1
V	ital- Ussolini naznanja, 1 \\ danske čete zasedle
t j % ^	ki se nahaja 10
4 V'^io J6' Nekatera poro-f VN.'J1*1 80 Italijani zase-I	Se Pa ne vjema s
ij I He 0tn'ker od Kranja do
! 10 milj. Op. ured.).
j V severni Albaniji se vrši te ' ure tekma, ki bo zelo važnega 1 pomena za zmagovalca. Od se-| verne Albanije hiti jugoslovan-1 ska armada proti jugu, da se strne z grško, od vzhoda pa drvi nemška armada, da prehiti jugoslovansko in se strne z itali-I jansko. Kdo bo prej prišel na cilj, se v tem trenutku ne more vedeti.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ha Ameriko in Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____
No. 84. Thurs., April 10, 1941
Veliki petek Jugoslavije
Naša domovina Jugoslavija stopa na Kalvarijo, nesoč svoj težki križ, katerega ostri robovi se ji zajedajo globoko v rame. Še vzdrži, ni še padla pod križem.. .
Komaj je Kristus vstal od' smrti, je šel takoj k svojim in jih pozdravil z besedami: Mir vam bodi!
Mir — to bi naj postala znanilka novega časa, nove ci-vilazije, geslo odrešenega človeštva. Rekel je: Po tem vas bodo spoznali, da se ljubite med seboj! Mir: to naj bi bilo bistveno znamenjeikrščanskega ljudstva.
Sicer jih je bilo že ob Odrešenikovem času mnogo, ki niso hoteli miru. Ne v Betlehemu in ne v Jeruzalemu mirovno oznanilo ni našlo bogve koliko pristašev. Samo ponižni in ubogi so imeli smisel zanj, le oni so sledili novi luči in se dali ogreti od novega plamena. Herod je začel takoj z vojsko in preganjanjem, prav tako tudi vrhovni judovski svet.
Tudi danes ni mnogo drugače. Koliko ljudi bo v letošnji vračajoči se pomladi, ko bodo'slišali stari krščanski pozdrav na veliko noč : mir vam bodi, nezaupljivo in maloverno zmajalo z glavo, češ: Kaj je mir?- To vprašanje se v okoliščinah, v katerih bo zastavljeno, ne bo mnogo ločilo od posmehljivega Pilatovega vprašanja: Kaj je resnica? Pilat ni verjel v resnico in tudi tisti, ki danes dvomijo nad mirom, ne bi hoteli odgovoriti na vprašanje, kaj je mir. Saj svet ne ve več, kaj je mir; je to ideja, o kateri sicer vsi govore, a je ne poznajo; mir je za današnji čas zaklad, ki je zavit v skrivnost, je le še izgubljen ideal, le še lepa pravljica.
Človeštvo se je utrudilo na poti dvajsetih stoletij. Očitno blodi v strašnem labirintu brez izhoda. Kajti zopet je na početku pota. Letošnjo veliko noč je namreč njegovo vrhovno geslo spet stari poganski izrek: Če hočeš mir, pripravljaj vojno! Beseda: mir z vami, pomenja; oborožuj se! Zato se vse oborožuje: tisti, ki so že v vojni in tisti, ki se še mislijo vojskovati. Očitno je, da bo tudi letošnjo veliko noč Kristus govoril človeštvu o miru, ki ga pa svet ne more dati in si'ga ne more dati! Res nismo daleč prišli v tisočletjih. Še vedno so tu vprašanja brez odgovorov. Še vedno se dogaja, da je pravični žrtvovan na ljubo levega razbojnika Barabe in je nedolžnost izdana z izdajalskim poljubom.
V čem smo torej napredovali? Gotovo smo naravi iz-mamili mnoge njene skrivnosti in odkrili premnoge tajne sile. Prepričujemo se, da je le še vprašanje časa, ko nam bodo najbolj skrite tajne narave odgrnile svoje zavese. Ko smo vendar premagali prostor in čas; zemeljsko os smo zmanjšali na palce in dan na sekundo. Poznamo televizijo, dvigamo se v tratosfero in trkamo na duri nebesnih teles. V enem dnevu izdelujemo stvari, ki jih v teku devetnajst stoletij človek ni mogel zgraditi v enem letu ;ki jih sploh še nikdar ni storil. Z gibom roke, s pritiskom na gumb spremenimo noč v dan, cela mesta se kopljejo v luči, se premikajo gore, se namakajo rodovitna polja.
Vse znamo, vse premoremo, razen "enega edinega," ki je potrebno za resnično kulturo, brez česar je civilizacija le mehanika; le sredstvo, a ne cilj, le orožje, pa ne zmaga. Brez onega edinega nas ves napredek le uspava, da ne iščemo prave civilizacije, tehnika nam samo služi, da prikrije-mo svoje barbarstvo. Kajti, ali bi se ne mogel voziti tiidi ljudožre z najmodernejšim prekooceanskim parnikom, sedeti za kolesom elegantnega avta, se v fraku in cilindru razkazovati po prekrasnih sprehajališčih in plesati plese, ki smo si jih itak izposodili v njegovi domovini?
Tisto "edino potrebno" so pred 2000 leti doumeli in sprejeli skromni in ponižni tega sveta in se mu pravi: živeti v sreči, v zadovoljstvu in v'miru. Oni so sprejeli mir, ki ga je Zveličar prinesel na svet. Danes spet hrepeni veliki svet po tem skritem zakladu, ki ga sluti ,in išče. Danes, potem ko je sežgal knjige, ki so oznanjale mir in vrgel nosilce pravega miru v ječe. Danes, ko je na vse strani sveta razglasil, da evangelij moči in veličine naroda ni združljiv z evangelijem krščanstva. Danes, ko spoznava, da pogansko geslo: če hočeš mir, pripravljaj vojno! ne more razorožiti src in rastoče zavisti med narodi. Danes, potem ko je deset let (nacizem) vzgajal mladino, da je največji ponos nove mladine sovražiti vse, kar ni iste krvi in jezika.
Samo pravičnost vodi do resničnega, trajnega miru. Pravičnost pa zahteva, da veliki narodi spoštujejo tudi male in najmanjše narode, njihovo čast, njihovo ozemlje, njihov jezik in njihovo kulturo. Pravičnost mora biti osnova sožitja v družini, v občini, v državi in med narodi.
Tega pa danes ni, ker hočejo biti veliki narodi edini gospodarji tega sveta, ker ne poznajo in nočejo poznati poleg sebe nobenega, ki ne govori njih jezika, ki ni njihove krvi. Toda tudi ti mali in teptani narodi ne smejo izgubiti poguma in izgubiti ga ne sme predvsem naša ljuba domovina, katero uprav veliki teden pribija Hitler na križ. Trdno pa verujemo, da bo tudi zanjo napočil dan, ko bo zmagala pravica ki bo stopila naprej in spregovorila vsemu svetu: mir vam bodi! Ni še konec sveta in ni še umrla pravica, čeprav
je danes zelo nevarno bolna.
Upajmo, da naša Jugoslavija ne bo omagala pod križem, ampak da bo izšla iz te preizkušnje svobodna in ne-, okrnjena. V to pomozi Bog in sreča junačka!
Za pomoč stari domovini
Časopisje in radio poročila so neprestano polna vojnih vesti iz Evrope. Do sedaj smo bili Jugoslovani kolikor toliko ravnodušni napram tem poroči-lop, ki so prihajala iz drugih držav, a sedaj pa, ko je zavi-hral vojni metež tudi nad našo rodno zemljo, sedaj šele občutimo pravo bol in sočutje za svoje ljudi.
Naša lepa rodna dežela je ogrožena od sovražnika in stiskana od vseh strani. Jugoslavija je pokazala svoje junaštvo že s tem, ker se je uprla tako močnemu nasprotniku kot je Nemčija. Kaj bomo pa storili mi, tukaj živeči Jugoslovani?
Samo naš ponos in pa lepe besede in čestitke ne bodo pomagale našim v stari domovini. Potrebno je zavzeti takojšnjo akcijo za zbiranje doneskov, da se tako našemu ubogemu ljud stvu finančno pomaga. Zato pa se strinjam z Mrs. Kuhar, ko je že pisala, da je potrebno orga nizirati se v ta namen. Gotovo ne bo našega človeka, ki ne bi vsaj nekoliko prispeval za pomoč rodnim junaškim borite-ljem v domovini.
Saj je med nami precej zmožnih rojakov, ki naj bi pričeli z akcijo v ta namen. Kdor ima še kaj srca do svoje domovine, bo tudi pomagal. Bodimo skupni, kadar nas kliče domovina.
Pozdrav,
Frances Ponikvar. -o-
v tovarni, v trgovini in na cesti kakor v dvoranah denimo na stran vse osebnosti in malenkostne stvari. Bodimo veliki in žrtvujmo kar moremo za to revno, prezirano in stoletja teptano ljudstvo, da si pridobi pravo svobodo in uživa ono življenje, ki mu ga je Stvarstvo naklonilo.
Pojavili so se in tudi izginili so mnogi tirani in enako bodo izginil tudi sedaj. Zato ponavljam: Na boj junaška kri!
M. I. Lah. -o-
Velikonočno voščilo
Veselo veliko noč vsem Slovencem in sploh Jugoslovanom širom sveta, posebno onim tam v naši lepi in nikdar pozabljeni domovini Jugoslaviji. Naj velikonočno Jagnje čuva našo ljubljeno domovino, to srčno želimo vsi izseljenci. Vaša
Marjanca Kuharjeva.
--:0-
Naš čas je tukaj
"Na boj junaška kri.
v
Te besede je vlzkliknil naš vslovenski pesnik Simon Jenko, ko so ga Nemci vrgli na cesto iz neke dunajske kavarne. Še isti večer pa je zložil'besede v našo bojno himno "Naprej zastava Slave . .
Minila so dolga leta in ogromne žrtve so že padle, a žrtve niso bili naši tirani, pač pa so bili Slovani tiste gromne žrtve, da so tako naši tirani lahko postajali močnejši. Danes (6. aprila), ko to pišem, se je že bojna črta potegnila na Balkan. ' Ob Vardarju in Strumici grme topovi, sinovi hrabrih borcev branijo s krvjo svojih očetov napojeno zemljo — Jugoslavijo.
Pred dobrimi 20 leti je bilo ime Jugoslavija le na papirju in v mislih onih, ki so strmeli po združenju Južnih Slovanov, a danes pa je poznano to ime celemu svetu. Zato pa smo vši j obvezani, da pomagamo naši novi domovini Ameriki in posebno pa še naši stari domovini—Jugoslaviji z besedo in dejanji, da tako dosežemo kočni cilj stoletnih borb, ki smo jih že prestali v boju za upravičene člo-večanske pravice.
Rojaki, Slovenci, Hrvatje in Srbi! Dvajset let je minilo, odkar se nam je uresničila ona želja—združenja. V resnici je bi-lžl ta zemlja predmet ves ta čas najpodlejših mednarodnih intrig od onih, ki so že od nekdaj izsesavali našo srčno. kri. Danes imamo zopet borbo na rokah, ker nismo marali postati sužnji na svoji zemlji. Ako smo ameriški Jugoslovani res zavedni in če smo podedovali po svojih prednikih le malo tiste odporne sile, bomo vsi kot ena sama skupina pomagali z vsemi sredstvi, da olajšamo borbo našim bratom onkraj morja.
"Združeni zmagamo — razdvojeni pademo!" Ta borba za našo svobodo je simbolična borba Zedinjenih držav, ki so v preteklosti kakor danes stale v ospredju za osvobojenje narodov. Lahko se zgodi, da bomo doživeli porazna presenečenja, toda ne klonimo duha. Doma in
V sobotni številki Ameriške Domovine je napisal naš Joško Penko pod tem naslovom dopis, katerega bi moral prečitati vsak Primorec in vsak zaveden Slovenec.
Apeliram tudi jaz, kakor g, Penko, na g. Marijan Urbanči-ča, da nam je za voditelja in ob onem pa prosimo vse rojake, da mu gremo v vseh ozirih na roko in delamo ter pomagamo, kar je v naših močeh, izvleči naše sestre in brate iz sužnjosti.
Dragi rojaki: Pokažimo se, da še nismo pozabili, kar smo prisegali, ko so prišli naši tira-:ii po zadnji svetovni vojni v naše k/a je: "trpimo sedaj, toda prišel bo čas^ko. vam povrnemo 3 obrestmi v^ed !" To je bila tedaj naša prisega. Skušajmo doseči, da bodo naši fantje lahko zapeli: "Buči morje Adrijan-sko bilo SI in ZOPET si slovansko . . ."
Spominjam se še, ko sem pohajala v šolo in kadar nam je naša učiteljica rekla, da bomo zapeli "Buči, buči morje Adri-jansko . . .", s kakšni veseljem :.n navdušenjem smo vselej zabeli, čeprav nismo vedeli ali se zavedali, kaj te besede pomenijo.
Prosim pa tudi vse tukajšnje brate Jugoslovane, da nam pomagate v naši borbi, ker to je prav za prav borba nas vseh. Prosim tudi g. A. Grdina, da nam tudi Vi pomagate kar je v vaši moči in se vam za tq že vnaprej zahvaljujemo. Kakor je g. Penko poudarjal isto poudarjam tudi jaz, da naj bo naša akcija res nepristranska, brez vsake politike. Naše geslo naj bo: "Vse za osvoboditev naših bratov — za združenje nas vseh rojakov!"
Rojaki pridite, domovina nas kliče, združimo se in delajmo roka v roki ker "Zora puca, bit če dana . . .", sedaj je čas, da delujemo, ker pozneje bo mogoče prepozno. V upanju, da se nam uresničijo naše in naših mater, očeto, sester in bratov želje, vas pozdravljam
Milka Botegarjeva, --o--
"Škrjančkov" prav vljudno var bim vse ljubitelje naše lepe slovenske pesmi in kulture ter tudi vse naše častne in podporne člane. Napolnite nam dvorano, ne dopustite da bi utihnila naša slovenska pesem, ker je prelepa. Ne strtite naši nedolžnih src, ki tako rada poj o. Podpirajte nas, postati moramo večji in močnejši.
Morda se ravno sedaj vije venec našemu narodu, katerega bodo mnogi naši bratje plačali s svojo krvjo. Morda ravno sedaj prihaja dan, ki nam ga je napovedal naš Simon Gregorčič, ko je zaklical narodu: "Le vstani borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, je vstajenja dan . . ."
Torej, še enkrat vas vse prav vljudno vabim, pridite! Za po-polen užitek ivam jamčimo mi "škrjančki," pevovodja in režiser g. Louis Šeme. Za ples pa bodo igrali Krjštoff bratje. Po koncertu pa nikar ne odidite domov, ker bo v spodnjih prostorih pripravljenih vsakovrstnih dobrot. Torej na svidenje v nedeljo 20. aprila v Slovenskem društvenem domu ob pol štirih popoldne,
Violet Vogrin, "škrjanček" -o-
Iz Euclida
Pomlad je tu. Narava se že prebuja iz dolgega zimskega spanja. Vsa narava je že pripravljena, da ozeleni in se razcveti ter se pokaže v vsej svoji krasoti. Drobni ptički nam že žvrgole svojo pomladansko pesem. Tudi mi, euelidski "škrjančki" nismlo zaspali. Kakor navadno vsako leto, bomo tudi letos priredili svoj pamladanski koncert z igrico "Cilka je njena hči."
Tem potom vas v imenu
Nedeljski radio program
Zadnjo nedeljo nam je zelo ugajal slovenski radio program, ko sta nam zapela par pesmic Jennie in Toni Perušek. Ravno tisti dve pesmi, ko sta nam jih zapela ta dva pevca sta mi zelo ugajali, ker jih že dolgo nisem slišala. V prejšnjih časih smo jih večkrat zapeli in vidva sta jih v resnici lepo zapela, ker sta nastopila korajžno in pela res iz dobre volje. Imata pa tudi prav razločne glasove in prav ubrano zapojeta.
že takoj, ko sta nam zapela komaj par kitic, sem že vedela, ia bosta lepo1 zapela, ker sta se glasova tako lepo ujemala, žalostno je, ko včasih nastopa s slovenskim petjem naša tu-ro-jena mladina, a tako slabo izgovarja slovenske besede, da bi bilo bolje, če bi ostali doma, ker človek ne more razumeti kaj in o čem pojo. Kdor želi nastopiti s slovenskim petjem, naj se vsaj navadi pravilno izgovarjati besede.
Vama Peruškova, pa želimo, ia bi se še kaj večkrat oglasila na slovenskem radio programu. Hvala pa tudi našemu radio oz-nanjevalcu Mr. Antončiču, ki se potrudi, da nas vsaj za pol ure vsako nedeljo razveseli s sloven sko pesmijo. Hvala vam.
Tončka Jevn'k
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagl, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain,
GLAVNI ODBOR:
Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave.,
land, Ohio.	Jjjj
Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., pittsbu« ■ Pa.
Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, ^^Jja četrta podpredsednica Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St., Pueblo. 0 Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, M10"' Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111-Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jlollet, 111.
NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn.
PROSVETNI ODSEK:	gt,
Mrs. Albina Novak, urednloa in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st
Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st) St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,- Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis-Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich. 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. $ Namestnica nadzornicam Jtosephine Seelye, 1228 Addison Rd., Clev?"
OŠČIMO vsem članicam, prijateljem in V^^ teljicam naše organizacije Slovenske ze1lS zvezd v Ameriki, da bi uživali velikorio radost v meri, katero si najbolj želite. ™ vse pa želimo, da bi velikonočno Jagnje prineslo svetu tako težko pričakovani in zaželjeni mir in odi( šenje.
Letošnja velika noč nas obišče v času, ko se top naša srca v hudi žalosti iti težko bo najti prave rad0 ^ med nami. Zato dvignimo svoja srca k božjemu ^^ carju in prosimo, da bi olajšal bremena naših ki"1 in težav!	^
S sklenjenimi rokami prosimo Boga, da bi P'1 žujoča se pomlad oživela naravo v bujnem cvetju ^ zemlja zopet rodihi\ dober sad, namesto bila pokril človeško krvjo. Bog nas usliši, da bi bila srečna v ka noč za vse! Bog vas živi!
Za uredništvo'"Zarje" glasilo slovens^
ženske zveie',
9i ^
9) di 0! M
M 01 M 0! M 01 M 0! M 01
M ^
M
■ibl* i«
Obisk
K Tjaputkovičevi d r u ž i n i pride vnukinja Vanda, mlada in zala deklica. Da boste vedeli, kako se bo vse to izvršilo, zato ste vabljeni, da pridete 20. aprila v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se bo vse to vršilo, kajti tam boste videli tudi tiste težke ribe, katere so že cel post delale preglavico marsikateri ženi.
Onufrin, ki bo nastopil v vlogi starega očeta, je nekoliko boječ, a v družbi pa vedno ko-rajžen ter zelo skrben stari oče. Strašansko težko čaka in si želi dočakati pravnuka, kateri mora po njegovem mnenju postati inženir. Njegova žena si sicer želi, da bi postal njen pravnuk zdravnik, a Onufrin pa pravi, da bi to ne bila nobena čast za njegovega pravnuka, da bi vse življenje otipaval žile in gledal na jezike. Zato sta se pa tudi dodobra sprla z njegovo ženo Doroto.
Ko jima je jeza na vrhuncu, pa vstopi Vanda in takoj sta oba potolažena ter skušata prikriti, kar sta pravkar govorila o njej.
Tudi gospodična Helena vam
Albina Novak, urei
šo popolnoma razdej^ predlog svojega odvet'1 -i vložila tvrdka "Byn i'1 p i proti Hamiltonu tožbo^ škodnino in je dokaZ°s .; je on povzročil to neSJ"eC jim prekletstvom.
Obnavljanje starih v^
Ljudje v okolici sp^jj mesta Ciudad Real so se ^ posebne vrste dela. V ^ <| je precejšnje pomanjk3 .p in zato zemlja tudi ne l0 (1i kakor bi lahko, ali vS^jf kolikor bi tamošnji ski' pl' bivalci želeli da bi. T0 ^ vprašanje, kje dobit' V | vodo. Spomnili pa 80 'vjiof tam po deželi veliko ijt* lih vodnjakov, ki so J ^ £a zdavnaj zapustili n1 daj zasuti. Teh vo^o0. 1 kakor pišejo, skoro 3 ol))/
daj pa jih nameravaj0
Vsa dela so se že priče'8. ^ stvom kmetijskega min ^ |
Napravili pa so še načrt: pravijo nairu'eC'
iz teh obnovljenih v $
lahko stalno namak3 ^ hektarjev zemlje in ^ jgfl; na ta način pridelali
V'
lijonov pezet več kot d°
-o—
Sladkor iz grozdja » iz sladkorne P j
V Franciji iščejo ^f nih načinov, kako bi P^fcO1 veliko pomanjkanje s ^ d>
Vrše že velike priPr^j(j/
lahko že to leto P
sladkor iz grozdja,
pogubne alkoholne P1 g)/
jim služi grozdje ^
Razumljivo je, da nC ^ ^
te svrhe uporabiti vSsed»i
dja. Francozi so se,1_ritjfl
pet vrnili na staro 0 'pO'
jaka Parmentiera, k1 Jj2/
poleonovem naročil ^
sladkor iz grozdne*?3^/
S bi s tem odpomogel P ^
' n ju sladkorja, ker
' krat Angleži zap^1
!evi»opsko celino, i
bo vse pojasnila, koliko blaga se potrebuje za eno obleko in pravi, da ga je 30 metrov prav dovolj. Če hočete vedeti, kako se to napravi, jo obiščite in vam bo povedala. Eden izmed teh, ki bo težka riba, če ne bo rak, se bo pa tako omehčal, da bi ga lahko na kos kruha namazal kot surovo maslo. Kako je to mogoče, boste zvedeli, če pridete v nedeljo, 20. aprila v Slovenski dom na Holmes Ave., ko v prizori društvo sv. Helene igro "Težke ribe."
Vse moške vloge imajo v rokah člani društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, ki so vam že poznani kot izvrstni igarlci, ženske vloge pa bodo imele članice našega društva.
Na veselo svidenje kličem že sedaj vsem, ki nas boste obiskali ta dan, da se bomo skupno, podali na lov na težke ribe.
Članica.
-o-
Kletev uničila nočno zabavišče
Wi-lliam Hamilton je bil zelo ogorčen, ko je zvedel, da bodo v njegovi neposredni bližini odprli novo nočno zabavišče "Byn in Smith." Odločno se je postavil po robu tej nameri, toda nameri, toda brez uspeha. Nočno zabavišče je bilo odprto ob veliki udeležbi obiskovalcev.
Hamilton je ta dan iznenadil goste z velikim govorom. Imel ga je pred vrati svoje hiše. Najprej je v lepih in jedrnatih besedah ožigosal pogubno delo nočnih zabavišč, opozoril je ljudi, da so to prava gnezda nemorale, govor pa je končal s prokletstvom, da bo to zabavišče zbrisano z zemlje in da bo za to poskrbelo nebo samo.
Množica gostov in drugih ljudi se je od srca smejala tem grožnjam, toda prezgodaj. Čez nekaj dni se je izpolnilo to, kar je Hamilton v svojem govoru napovedal. Strela je udarila v zabavišče in silovit orkan je hi-
Happy easter to all our customers
i	we have .the
>st Selection Slovenian, Croatian and r°Pular Records on Red Seal, Victor, Col-u^bia, Okeh, Decca, Bluebird Records
e8t Slovenian Record: ,25189 «
'Jaz pa vrtec bom kopala" "Dekle kdo bo tebe troštau" Udovich-Lausche Duet
fCor<l Blanks — Albums — Needles l[Pular and Slovenian Sheet Music I Instrument Strings, Reeds and Supplies
1 ANION MERVAR & SON
J9 St. Clair Ave.	ENdicott 3328
Le velikonočne praznike
vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
i JOHN ZULICH
^ Neff Rd.	Tel. KEnmore 4221
c zemljišč, hiš in vsakovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodi
Se rojakom toplo priporočam
b if b
r
b w
b
b &
b b b
b
b
b
b W
b p
b p
b
b r b
r
b
r b
b p
b
r b
JOHN 0. McWILllAMS
county engineer
f v '' Vesele velikonočne praznike vsem skupaj
V^SELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
SPt)T želi
"JATELJEM, ZNANCEM, SORODNIKOM CENJENIM ODJEMALCEM
slovenska zlatarska tvrdka
Vesele velikonočne praznike želi
J logars beauty shoppe
\
K NI SALON Z KOMPLETNO POSTREŽBO 16 G
to ^°ve\vood Ave.	KEnmore 0645
^NK CERNE JEWELRY CO.
6401 St. Clair Avenue
v Slovenskem narodnem domu
k
b
Pomladanski spomini
Newburgh-Cleveland, O. — Ko posije pomaldansko sonce in s svojimi toplimi žarki prebuja naravo iz zimskega spanja, ko čujem ptičje petje, ko gledam pomladanske cvetlice, ki ponosno dvigujejo svoje cvetoče glavice iz zemlje, da se topli veter poigrava z njimi, mi vsako leto pri tem opazovanju stopi pred oči resnična zgodbica iz moje mladosti.
Ta zgodbica me spominja na usodo našega življenja, že večkrat sem si želela, da bi to zgodbico tudi napisala za velikonočno izdajo Ameriške Domovine, a sem vedno odlašala. Ker pa vem, da mnogi, posebno tisti, ki ste prišli iz stare domovine in mogoče celo iz istega kraja kot jaz, radi čitate razne spomine na domovino, se boste gtotovo spomnili tudi te dogodbice.
Doli za našo vasjo je vinska gora po imenu Mali vrh, kjer je živela v revni hišici ženska z imenom štuparjeva Urška. Imela je edino hčer, ki pa je bila poročena v vasi Mačkovec v Ž14-žemberški fari. Ta njena hči pa je imela šestero otrok in kef je bila precejšna revščina, se je njen mož podal v Ameriko, da bi klaj prislužil. Vsa jdružiina je ■ težko pričakovala srečnega tre-1 nutka, ko bodo vsi skupaj odšli za očetom v Ameriko.
Mož je v Ameriki pridno delal in hranil ter tudi pošiljal domov svoji ženi, ki je tako skrbela za svojo družino. Starejši iz. med otrok so si pa tudi že semi nekaj ziaslužili, posebno v poletnem času, ko je bilo povosd dovolj dela.
Bilo je nekega zimskega dne, ko je burja tulila krog voglov, sneg je padal na debelo, da skoraj ni bilo videti skozi okna. Sedeli smo na peči in iz sklede j zajemali kislo zelje in fižol, kar zaslišimo v veži neko mrmranje, j Vrata se odpro in v sobo vstopi j Štuparjeva Urška s košom na rami, v katerem je imela dva otročička, štirje pa so se je opri-j jemali za predpasnik. Vsi so bi-, li prepadeni, malo vsled zime in malo pa vsled bojazni, ker so prišli k tujim ljudem.
Za hip je bilo vse tiho v hiši. Moj oče je bil prvi, ki ie mogel do besede in je vprašal: "Za božjo voljo Urška, kaj pa vam je, da v taki zimi hodite okrog s tako majhnimi otroci. Kaj se je vendar zgodilo?" Tedaj pa so se v Urškinih očeh pokazale solze in zajokala je na ves glas in z njo vseh šest otrok. To jokanje pa je ganilo tudi nas, da smo celo mi jokali, čeprav nismo vedeli zakaj.
Ko se je prvo razburjenje malo poleglo, nam je Urška pričela pripovedovati, kaj jih je privedlo k nam v takem vrne-mu. Vsa v solzah nam je povedala, da prihajajo š pogreba njene hčere. Zapustila je šeset otrok, ki so se zatekli k njej kot stari materi, ker jim je pač naj-bližnja. Vzela je tarnala dva iz koša in jih posadila k nam na peč. Najmlajši je držal v rokah malo mucko in jo lepo božal. Otroci so rekli, da so tete, ki so prihajale kropit mrtvo mater, rekle, da pač nimajo nič drugega kot tisto mačko in zato pa so jo otroci vzeli s seboj, da jo poneso k očetu za spomin na dom.
Naslednjega dne pa je moj oče naložil na voz slame, odeje za otroke in raznih jedil, kar je pač naša vas premogla, kajti vsakemu so se smilile sirote ter je vse skupaj odpeljal na Urškim dom na Mali vrh. Mala kočica je bila vsa z snegom zametena, ker že več dni ni bilo nikogar doma, komaj so prišli do vrat. V hišici je bilo mrzlo in le malo drva na razpolago. Moj oče je prišel domov in takoj naložil na voz drv ter jih odpeljal na Mali vrh, da ne bi sirote prezebale.
Pisali so svojemu očetu, da
jim je mati umrla, prav za veliko noč pa so dobili od očeta pismo, v katerem jih tolaži, da jih bo vzel k sebi in staro mater tudi. Kljub veliki izgubi so bili vsi zelo veseli tega očetovega sporočila. Po veliki noči, ko se je bilo že vse malo ogrelo in se je pričelo delo na polju, je šel starejši fant služit, a ni dolgo opravljal tega dela, ker pobrala ga je smrt in ga odvedla k materi. Za vse ostale pa je Urška skrbela prav po materinsko.
Naslednjo zimo, nekako v februarju, pa so zopet dobili pismo od očeta, v katerem jim sporoča, da se naj pripravijo na pot, ker jim bo takoj po veliki noči poslal potrebne karte. Urška je že pričela prav skrbno pripravljati vse potrebno. Cvetni teden pa je prišla k nam starejša dekle Rozi, ki je bila star krog 17 let. Moja; teta jo je vprašala, če se kaj veseli, ko poj-de v Ameriko. Nekaj časa ni dala odgovora, nato pa pravi: saj jaz ne bom šla v Ameriko, jaz bom šla k moji materi. Vide-
minjam in obenem premišljujem usodo našega življenja, težka in dolga je pot, ki nas vodi tja, kjer zbori angleški pojo veselo Alelujo, tja kjer ni smrti in ne žalosti in kjer se zveličani radujejo pri svojem Odrešeniku, kateremu so se vsako leto v življenju na veliki četrtek zahvaljevali za zakrament sv. Rešnje-ga Telesa in vsaki petek pa žalovali pod križem, iz katerega je tekla kri odrešenja in vsako veliko nedeljo pa se veselili Njegovega vstajenja.
Vsem čitateljem želim vesele velikonočne praznike, naj vas blagoslovi On, katerega spomin obhajamo, mnogo pirhov in velik kolač, Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.
Praznik zmage
Spet nam pojo velikonočni zvonovi. Preko vse zemlje se razliva zmagoslavna pesem. A prav letos se to slovesno, sproščeno zvonjenje pomešava z grmenjem topov, strojnic, min, z brnenjem aeroplanov, ki sipajo na zemljo smrt. Dvoje nasprotij, a živih dejstev obenem. In vendar ni vse to nič novega. Na svetu je bila še vedno krivica in sovraštvo, samopašnost posameznikov in celih narodov in je tudi danes. In vedno se je Cerkev v imenu božjem borila zoper vse to, vedno je oznanjala ljubezen in pravico in opozarjala na tiste človekove vrednote, ki ne minejo in ki jih je Kristus človeštvu dal po svojem trpljenju in po svoji zmagi. Veiika noč je praznik zmagoslavja Kristusovega in vseh, ki so njegovi. Praznik zmage nad lažjo, nad sovraštvom, izdajstvom, krivico. In končno praznik, ko se je odrešenje svetu dovršilo. In velikonočni praznik ni nikaka sentimentalnost, nekak izliv veselja nad oživljeno naravo, nad cvetjem, ki klije in nad ptički, ki se vračajo iz južnih krajev. To je praznik Kristusov in pravnik' Cerkve, ki v boju za Kristusova načela ni nikoli klonila in omagala. Aleluja, ki odmeva v naših srcih, naj nas napolni z novim pogumom, z novim prepričanjem o resničnosti in moči krščanske ideje, o gotovosti zmage pravice in ljubezni.
Na svet je legla strupena megla uničevanja, krvoprelitja, bratomorstva. Kr;vice na svetu so bile malokrat tako velike kakor so danes. In malokrat so živeli ljudje, ki bi bili bolj trdno prepričani, da Boga ne potrebujejo pri vladanju sveta kakor danes. Novi malilci vstajajo, ne majhni leseni ali kameniti, ogromni bogovi, ki se jim klanjajo celi narodi, ki zahtevajo heka-tombe žrtev. Lahko rečemo, da je danes na vsem ogromnem sve-
tu samo še Kristusova cerkev, ki se bori s popolno resnico, ki ima ključ do rešitve vseh ugank in problemov, ki bi znala dati vsakemu toliko, kolikor mu po božjih in človeških pravicah gre. Naj ob tem omenimo samo nekaj dejstev iz najnovejših časov.
Še preden je v Evropi zadivjal val revolucije radi krivične razdelitve dobrin, je papež Leon XIII. svet opozoril na tiste dolžnosti, ki jih je Bog človeku dal s tem, ko mu je izročil zemljo v njegov last.
Prišla je revolucija, vsa Evropa je bila in je še v nevarnosti pred brezbožnim komunizmom. a kaj so države naredile? Večinoma so ostale za to brezbrižne v zavesti svoje moči. šele sedaj je n. pr. Francija spoznala, da je komunizem sovražnik države. Papež Pij XI. je izdal okrožnico Quadragesimo anno in tako vsemu svetu jasno pokazal pravilno razmerje dobrin in nevarnost ter pogubo revolucije. Isti papež je izdal ostro okrožnico proti komunizmu.
Tistega papeža, ki mu niso pustili, da bi se po svojem zastopniku udeležil Versaillske konference, tistega papeža danes prosijo, naj posreduje za mir. Med tem, ko državniki kupčujejo z municijo, naj papež posreduje za mir.
V začetku lanskega marca je poslal predsednik Združenih držav v Evropo svojega poslanca, naj v vsej Evropi prouči stanje in pogoje za mir, naj se oglasi
pri predstavnikih velikih držav. I Ta odposlanec Welles ne gre naj-I prej v Berlin ali v London, ne, I prej se oglasi pri poglavarju ka-jtoliške cerkve v Rimu in to ne morda ker ga je pot pač tako nanesla, ne, zato ker mu da prednost. To nekaj pomeni in katoličani smo lahko na to prav iz srca ponosni.
Teh par dejstev nam jasno dokazuje, da Cerkev tudi danes, ko je morda od vseh, ki s puškami hočejo svetu priboriti nekakšnih pravic, najbolj zapostavljena, da pa vendar zmaguje, kakor je zmagovala v zgodovini, kakor je zmagal Kristus, ki so ga umorili in njegov grob zapečatili. Prav nobenega vzroka nimamo, da bi letošnjo Veliko noč praznovali v malodušju, v obupu. Kristjan ne obupuje, dobro se zaveda, da peklenske sile ne bodo nikdar Cerkve premagale, da bo Cerkev v svojem boju za pravico in pravo ljubezen s Kristusovo močjo delala in tudi dosegla to, česar danes morda niti •ie slutimo še ne. Razumljivo je, da se mnogi vdajajo mračnim mislim, saj ima sovražnik Kristusov silno moč, oblast in ogromna sredstva. A če je pred 2000 leti peščica dvanajstih neukih ljudi žačela napadati poganski svet in ga osvojila, potem ni prav, čs smo malodušni ob letošnjem prazniku Velike noči, ko Cerkev, skrivnostno Kristusovo telo, vsemu svetu, tudi tistim, -ki so izven nje, pomeni najmočnejšo duhovno velesilo sveta.
Kadar so pridne roke izmučene . . . počijte in
SE OBRNITE K OKREPCILU
la sem jo v sanjah v lepi beli obleki, v rokah pa je nosila lep venec iz zelenega bršlina in belih lilij. Povedala mi je, da je ta venec zame, ker bom prišla kmalu za njo in ne k očetu v Ameriko.
Seveda smo jo vsi tolažili, da so to samo sanje in naj nikar ne misli nanje in sploh ni treba kaj | enakega govoriti. Tolažili smo' jo, da je zdravo dekle in da sej ji življenje šele odpira, toda ona je le trdila svojo, kar ji je mati povedala v sanjah.
Komaj dva dni po tem dogodku pa pride na vse zgodaj Ur-škin sosed g. Jarc, p. d. Novin-ček in nam pove žalostno novico, da je Urškina Rozi umrla. Ponoči ji je nenadoma postalo sla-' bo in še predno so sosedje prišli k njej. je bila že mrtva. Zadnje njene besede pred smrtjo so bile, da naj nikar ne jokajo za njo, naj pozdravijo očeta in da naj bodo pridni, ker ona odhaja k materi.
Nikdar ne bom pozabila ka-j ko je postalo vse tiho v naši hiši, ko smo zvedeli to novico. Nihče si ni upal spregovoriti besedice, ne vem kaj so si starejši ljudje mislili, ker jaz sem bila še premlada, da bi bila mogla razumeti. Le to pa sem vedela, da nekaj leži na srcu vsakega. Naša teta pa nam je naročila, da naj gremo narezat bršlina in zelenja. Rekla je, da naj se ji splete venec iz zelenega bršlina i n belih lilij. Ravno na cvetno nedeljo je ležala Rozi na mrtvaškem odru v lepem belem oblačilu in obdana od krasnega venca. Smehljaj na njenih ustnicah je krasil mlado in mrtvo dekle, ko je ležala na večnem počivališču.
Urško pa je bila potrla žalost, ker je izgubila že drugega otroka in se je bala kaj bo rekel njih oče in bo mogoče mislil, da je ona kriva smrti obeh. Pisala mu je v Ameriko in mu sporočila o tej nesreči ter ga prosila, da naj odloži potovanje na prihodnjo pomlad, ker bi rada pozabila na to izgubo in da bi mogla še kaj večkrat obiskati grobove dragih, kajti iz Amerike jih ne bo mogla priti obiskati nikdar več.
Dobri zet je ugodil prošnji stare matere, ostali so še doma tisto poletje, a prihodnjo veliko noč pa so že skupno praznovali nekje v državi Michigan. Mogoče bo kateri izmed tistih otrok bral ta moj dopis. Prav rada bi izvedela, če je kateri še živ in kako se imajo. Slišala sem že, da je ena izmed deklet, Micika, stopila v samostan sester domi-nikank. čeprav smo se kot otroci večkrat skupaj igrali, pa sem vseeno pozabila kako so se pisali. Prav rada bi se spoznala z njimi. Mogoče bo ta zgodbica, katerega spomnila nanje in bi mi kaj sporočil o njih, ali pa če sami berejo, naj se mi oglasijo.
Vsako veliko noč se jih spo-
Vzcmlte si minuto za počitek in vse bo Slo beli ffladko. Ledeno-mrzla Ccca-Co!.a. doda cavežilo k počitku. Torej, kndar čez dan počivale, na.i bo to Počitek, ki osveži z ledeno-mrzlo Coca-CV:a.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospect 0333
Vesele velikonočne praznike!
Našim odjemalcem in prijateljem ob tej priliki čestitamo, da bi obhajali vsi veseli veliko noč. Zatem pa da bi bila tudi nadaljna bodočnost polna vesele zadovoljnosti. Dosti dela, pa dosti napredka vam želijo:
ANTON GRDINA in SINOVI
Vesele velikonočne praznike I želim vsem odjemalcem
(LOVER DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA From Approved Dairies
JOSEPH MEGLICH, lastnik
1003 East 64th St.	ENdicott 4228
Waterloo Department Store, Inc.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
V zalogi imamo vsakovrstno obuvalo in drugo blago, na jarde in v kosih. Tudi vašim rojakom preko oceana v stari domovini kličemo: Pomagaj Bog!
Waterloo Department Store, Inc.
DRY GOODS, SHOES, LADIES READY-TO-WEAR and GENTS FURNISHINGS
15504-12 Waterloo Rd. KEnmore 1204
■M 9 A 9 M
I &
9 &
9 a
9 &
9 A
0) &
05 ^
01 A 01
9i M 0) A
05 A
9
6
0i &
01
9i &
03 M 9 M 01 A 01
05 M
9 ^
05 M 9
9
9 &
9 &
9 A 9
4
9 M
9 A 9, A
NAJLEPŠE VOŠČILO ZA VELIKO NOČ VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
Trgbvina vsakovrstnega pohištva, preprog, lino-leja, Magic Chef in Grand peči, Maytag pralniki in likalniki, RCA radiji in viktrole.
KREMZAR FURNITURE
6405 St. Clair Ave. Cleveland, O. ENdicott 2252
3063 Pearl Ave
Lorain, O. LOrain 7147
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
MARTIN'S HARDWARE
MARTIN KOTNIK, lastnik 534 East 152nd Street
Najfinejše barve, semena kot tudi gnojila in vsakovrstno orodje. Polna zaloga, nizke cene
Kadar ste lačni ali žejni, ustavite se pri nas,!
THREE POINT TAVERN
RESTAVRANT, PIVO in VINO Mr. in Mrs. John Maček, lastnika
15929 Saranac Rd.	GLenville 3441
Veselo Alelujo želimo vsem skupaj!
Veselo Alelujo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
SETINA'S HEAT MARKET
SLOVENSKA MESNICA 777 E. 185 St.	IVanhoe 6740
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi
ACME DRY CLEANING & DYEING CO.
PRIDEMO ISKAT IN DOPELJEMO NA DOM Frank Jurecic, lastnik 672 East 152nd St.	GLenville 5374
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽEL^ VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
FOR BEAUTY see
JELERCIC FLORIST
or
OLGA'S BEAUTY SALON
IVanhoe
15302 Waterloo Rd.
To deluje kot cud*
So stvari, katere bi radi storili takoj, ki zahtevajo ^'^"do^J^ SLUČAJI: Da kupite nov ali rabljen avto; izboljšate^ ljete sina ali hčer v šolo; plačate račun trgovcu; plačam ali bolnišnico; davke, zavarovalnino itd., itd.	,
te i11
Morris Plan o cenenem posojilu preskrbi gotovino za _ . • potrebe . . . vam omogoča, da izvršite svoj načrt ta* plačate izposojeni denar na lahke obroke.
Morris Plan 23-letna izkušnja v osebnih posojilih vl"'V mncgo sitnosti in odlašanja. Denar dobite še isti aa Morris Plan posojilih.
Morris Plan "cenen" čekovni račun vam prihrani čas 10
Morris Plan Baf!
921 Huron Rd. - Lee Rd. pri MeaS Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri 14006 Kinsman Road
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
R A Z P rs SLUŽBE
■
Direktorij Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Cla'r bitj 1 land, Ohio, razpisuje službo oskrbnika. Prosilec mora ^ S. N. Doma, oženjen in mora predložiti svojo prcsnJ: ^ji )fj nem pismu do 8. ure zvečer na dan 22. aprila. 1941'.£ g N. Doma, kjer lahko dobi tudi potrebne infcimaciJ^ ji zapedilve in plače. Vsak prosilec mera v svoji P' tudi sveje kvalifikacije.	,„,»,
Za direktorij Slovenskega narodnega	a!'
JOHN TAVČAR'
žegnani kolači ^
- _ g
Pavlina je stala v kamri j, pred oknom in si lase nabirala U] v dlan, da bi jih spletla v kito. ^ Bila je zatopljena v misli, ki , so se ji zdele lepe in čudovite kot cvetoča pomlad zunaj v n sadovnjaku. Sonce je tako top- j lo sijalo, kot bi ga Bog nalašč j za ta dan blagoslovil, čeblja-K nje ptičev ji je božalo uho. V j j, ljubezenski prešernosti so si ^ nagajali po vejah na drevju, ;f njih pesmi o večni zvestobi so g se dvigale in utripale v čistem r sončnem dnevu kot skriti nemir y v Pavlini duši. Prišlo je to po- j mladno razkošje, ki ga Pavlina j dotlej še nikdar ni tako z vsem £ srcem pričakovala. Pomlad in £ velikonočni prazniki z njo! Ko- , liko noči je prečula ob mislih' ' na vse to. Velika sobota!
Miza v hiši je bila težko ob-' ložena. Nov jerbas, pleče, , ' gnjat, pogača, kolač, hrenove
koi'enine, pirhi . . . t Orehar je bil dobre volje kot , že dolgo ne. Menda ga je srk-i nil kak požirek. Ves teden je , bil on gospodar, danes je goli spodinja dobila besedo. Ona , bolj ve, kako je treba. I "Vse bi bilo dobro, da bi le , Pavlina zmogla z bolno nogo. m če zvrne . . ." j Oreharica je skomignila z rameni.
j Orehar je stal, kot da za hip f preudarja. Dozdaj še pomislil ni, da Pavlina prav za prav ne f more, ker ima bolno nogo. ^ Lahko se ji kaj primeri in pot-^ lej bo spet treba dohtarja. 'j "Pa bi Rozalka nesla. Zdra-f va in močna je dovolj," je umi-'j i ,-eno dejal.
f* "Misliš?" je Oreharica okre-3} nila od skrinje, v kateri je iska-f la prte, ki so bili v rabi samo 5} enkrat v letu'. "Ne vem," je spet f pesegla nazaj na dno in molče
S; izvlekla prt z velikimi čipkami f ...
3 Popustila je skrinjo odvez-f njeno in zavila proti kamri. 3 Odprla je vratafifcn z očmi ob-f }: ia Pavlino, ki si je spletala ^ lase.
f* "Naj bi Rozalka nesla, če 3 ne moreš . . ."
f® Prej tako žareči obraz ji je 3 v hipu pobledel. Besede so f Pavlino zaskelele, kot bi jo kdo 6 i šibo udaril čez obraz. Roke so se ji povesile in še do besede 6 ni mogla. Naj bi žegen nesla Rozalka? Le kaj jim pade v glavo.
"Kdo je dejal, da ne mo-5 rem?"
rf S tako začudenim in prese-(3 nečenim obrazom je zastavila to vprašanje, da ni mati nič več (3 spraševala.
"Le tako sem vprašala," je 13 tamo še pristavila in se umakni-W la v hišo.
66 , Pavl/ina se ni mogla ftakoj W znebiti tesnega občutka, ki jc 66 je prevzel ob materinih bese P* dah. Prej smehljajoče jamice 66 v licih so izginile, njeno nedol W žno hrepenenje je bilo skalje 66 no. Res, priznati si je morala da še čuti bolečino v nogi. To 66 da zmogla bo, ker mora. čuti W la je dovolj moči v sebi. Zda še posebno. Le dobre pol uri P* še in že bo stopila na pot z žeg jg nom na glavi. Prvič. Tako b< že pravo dekle.
Druga leta je Tončka imel, 'p* to čast. Štiri leta zapovrstjo Lani, tri tedne po beli nedelj pa se je poročila. Zdaj je Pa\ [g lina kar z gotovostjo računa jjpw !a, da prihodnjič ponese žege \a ona.
p* Komaj si je dodobra osvoj r^j ia to misel, se ji je pripetila nt jgf sreča. Takrat je šlo že ha z jg mo, ko so drva napravljali gf h osti. Oče in Janez sta pod „|g rala drevesa, jih prežagoval p" in klestila. Pavlina je vlačil in spravljala veje na kup. P 15s zadnji bukvi, ki se je pri pod [g ranju obesila v rogovilo dru£ gf i akve, je sama prijela sekiro : [g klestila veje, medtem ko s1 P* onadva spodsekavala in spo' jg žagovala rogovilasto bukev, c P* bi o')oje padlo na tla. Sam B( vedi, kaj je takrat mislila, 1 je tako nerodno mahnila po v
ji, da ji je sekira spodletela j icot bi trenil in ji priletela Viv gest pod kolenom. Zakričala !0 je na ves glas in se sesedla na^ tla. Saj ni bilo globoko, toda v bolelo jo je, da se ji je meglilo p ,ed očmi ...	j
Ves mesec ni mogla stopiti i na tiogo. Skelelo jo je, kot bi j ji kdo strupa nakapal v rano. z Bili so strašni dnevi. Prej ta- j I ko lepe misli in koprnenja so ji c i izginile kot sneg v soncu. Veli- j ko noči je preihtela v postelji s pod odejo, morala je dati du- \ šli a svoji žalosti in bolečini. ] iZdaj je vedela, da bo Rozalka nosila žegen, ona bo prevzela, i kar je po vsej pravici pripada-lo njej. štela je dneve kdjij bo ; smela prvič stopiti v tisto vrsto pisanih oblek, ki jih je sa- , jina tolikokrat opazovala in se jim čudila.
Na cvetno nedeljo je bila že popolnoma trdna v nogah. Nesla je že škaf krme prašičem, hodila okrog hiše kot drugikrat, nosila drva iz drvarnice ; in celo k teti v Spodnjo Drago, • ki je bila uro daleč hoda, si je s upala.
Ko je prišla velika sobota, t se je Pavlina čutila zdravo in
močno kot prej. ; V hiši na mizi je že čakal že-. gen. Jakec in Lojze sta sedela za mizo in z dlanmi uprtimi v 5 brado zijala. Oče je stal sredi hiše s prižgano pipo v ustih in 5 spuščal počasi pa pobožno ob-1 laček dima pod strop. Janez e je sedel zunaj za hišo na češ-,. r., evi špevti in čakal, kdaj se .. prva prikaže z žegnom na vasi .. .
V svetolobarvnem krilu, ki i- je izdajal oblike života, je bila Pavlina zares mikavna in s- ljubka kot biserna rosa v maj-i- niškem jutru. Bel predpasnik o jo je še posebej napravljal ;t privlačno. Zdaj je bila srečna, e presrečna . . .
li Mati je odprla vrata in obstala na pragu. "Si gotova? Treba bo iti . . ." i. Stopila je. bliže k njej in ji )- začela ogledovati obleko. Na a vsako malenkost je mislila.
Pregledala je vso njeno zuna-e njost. Lepa mora biti, kar je
najbolj moči. e Pavlina je videla, kako jo ;o objemajo skrbne materine oči.
0	Stala je z resnim obrazom kot :e otrok pri *birmi. Zdaj pa zdaj le se je pogledala po životu, po ia novih šolnih, občutek sreče ji v je prešinjal vse ude. Le nekaj
minut še in že bo stopala pc o- mehki stezi proti Strnadov: sadni sušilnici, kjer bo krenila e-i na pot mimo Rekai-jeve domala čije in Smolarjeve in Dragarje 2Č ve proti kapelici tam na križ potju ob. koncu vasi. Iz vsel je hiš bodo gledali za belimi po li- stavami, ki se bodo pomikal* proti kapelica; opazovali nji oj hove kretnje, obleke. Tajni še jo pet se bo dvigal med fanti, k le- bodo napenjali oči za belim ce golobicami in tešili željnos jI- svojih oči . . •
je- Iz Rekarjeve hiše so priteki la, otroci, za njimi je oče prinese 'o- v rokah žegen, potlej je stopal ti- mati in nazadnje je pridrobil aj še Francka. Tudi pri Dragai ire jevih in Gorjanovih je oživel
1	g- pred hišo.
bo Janez je ostal v špevtu in s ozrl okrog, glej, po dolini j 3la prihajal gospod župnik, jo. "Gospod župnik gredo, br; siji brž . . ."
iv- Oče je že čakal, da pones ia- Pavlini žegen iz hiše. Zdaj* ;en seje sklonil, objel jerbas z ob< ma rokama, ga pritisnil k p >ji- sim in dvignil. Procesija d( ne- mačih se je pomikala ven. Ji zi- nez je odpiral vrata. Vsem i ; v je brala resnoba z obrazov, di- Zunaj je sijalo sonce mehi ala in toplo. Sončni sij se je p> •ila zibaval v zraku kakor velil Pri iezero luči. ^išina je vlada >di- v. enaokrog, še pasjega laješ age r; bilo čuti nikjer. Edino šči > in kavči in vrabci so se preletav sta li po vejah in iskali ljubezni, od- Pavlina je pred hišo povesi da svitek na glavo, oče je dvigi 3og jerbas.
ko "Da bi obilno blagosl ve- vil!"
j Počasi ga je položil na gla- tak: vo, kot bi se bal, da bo izgubil !nise 'oporo. Pa ni. Pavlina je trdno žeg stala, le kri v licih ji je lahno gkc> vzvalovila.	i
Od vseh hiš so se pomikali kel jerbasi, široki beli predpasniki Del in brhka dekleta. Obrazi so | jen jim cveteli in rdeli, telesa so se žup zibala, mladost, zdravje in rast j jo napolnjevala čisti pomla- no danski zrak. To je bil pogled; „j , prava paša za oči. Obrazi so jn , sijali po oknih in pasli rado- čut vednost po vasi. Vsak je hotel Vse preužiti, kar največ je mogel. m;s Zdaj si lahko pogledal celo za ci01 Gorjanovo Julčko, za tistim }a parkeljcem nagajivim, ki se ta-|ka] ko lepo razvija in se ob nede- Re ■ Ijah tako umika fantom spred ia> • oči . . .	ti.
' Pavlina se je čutila strašno tal
wtrujeno, ko je prišla do kape-i lice. Ko bi bilo še pol toliko vj
-	pota, bi ne zmogla več. Komaj vji , je zdržala. Bolečina v nogi ji
-	je k'juvala kakor bi jo kdo zba- ki
1	dal z žarečim priostrenim og- je
, Ijem. V strahu je stiskala zo- po
2	be, da se ne bi izdala. Ni mi- še slila, da bo tako hudo.	l0,
Rekarjeva, Gorjanova, Dra- ie, ^ garjeva, Martinčkova, Streško- tk va so že bile tam. Vsem so ža- sk
-	rele oči in so jim rdeli obrazi, a ko so se ozirale po vasi. Vsaka
v	zase je najbolj vedela, kdo jo 1 ii posebno opazuje. Pa nobena de n ni drugi tega izdala. Le draži- je i- le so se in se poredno hihitale, |lji z te zvite lisičke.	^ š- Ko se je Pavlina ustavila la e pred njimi, so se vse obrnile k gl i- njej. Nasmejala se jim je, če- Z;
prav bi najraje zavpila od bo- J1 ci ločin. Gorjanova Julčka je brž P1 i- priskočila in ji pomagala jema-n ti jerbas z glave.	a,
j- "Kajne, Pavlina, za pol leta J k ga boste imeli zadosti, ko je g il tolikšen . . ."	^
a, "Velik ni, težak pa," se je g po sili nasmejala in hotela biti j-, ogumna. Za vse na svetu si g ni upala pokazati, kako jo v g ." nogi boli. Začetek je dobro J ji prestala, da bi le. še nazaj mo- g a gla. Sedla je na klop poleg že-a. gna, roke so ji obležale v naro- r a- čju. Težak in globok vzdih se J je ji je izvil iz prsi. Rana pod ko- g lenom se ji je tako razbolela, ^ jo da ji je silila megla na oči. •i. Grandetova Hanca in Pintar- ^ ot jeva Metka so prišle zadnje, g aj Pavlina se jima je morala J )o umakniti s klopi, ker drugje ni £ ji bilo prostora. Vstopila se je ^ aj poleg svojega jerbasa, stoječ le ( io na desni nogi, z levo se je opi- ;
vi	rala. Skoraj tako jo je bolelo £ la kot takrat, ko se je vsekala v ^ a. kosti. Le svet in občutki so bili £ e- zdaj čisto drugačni. Ni se zme- s ž- nila za poglede in obraze okrog (( eh sebe, zdaj je imela le eno mi-io- sel, ki se ji je vrtela v glavi: ( de kako bo prinesla žegen domov. s ji_ Dekleta okrog nje so potih- { je_ r.: e. Pavlina je dvignila glavo i ki in ugledala župnika, ki je ob- '. mi stal pred njo.
)St "Bog z vami, dekleta!" mu je dobrodušno zazvenel glas. kli Prijazen smehljaj se mu je zi-Sel bal na ustnicah. "Ampak danes ila pa danes, od sile ste zavber. ila človek vas mora biti vesel . . ." ar_ "Saj smo luštne pa mlade, elo zakaj bi zavber ne bile/' je po-nadel besedo Boštjanov To-j se maž, ki je prav tedaj prišantal je s cekarjem v roki do njih. Tomaž je bil starec, ki je živel v rž, zaplankani bajti pod gozdom ii. se ubijal z zaplato zemlje, ese hi jo je dobil po materi, o kate-tjci ri so pravili, da je bila ciganka, be- Vsi v vasi so ga radi imeli in pr- poznan je' bil daleč naokrog, do- Za veliko noč si je sam spekel Ja- kruh in ga prinesel požegnat. se Žegnan kruh in dober nasvet nikoli človeku ne škodujeta, je iko' večkrat dopovedoval ljudem, po- Brez Boga ni sreče doma. Zato iko pa poslušaj, kar ti bo Tomaž ala natvezal, pa boš gotovo v ne-eža besa zlezel.
čin- "Glej ga, glej Tomaža, kako tva- ima razigrano srce," se mu je i. namuzal župnik. "Gotovo si sila napekel veliko potic . . ." gnil "O tisto pa, tisto, kot mlinska
kolesa velikih." slo- In že je zvlekel hlebec črnega kruha iz cekarja in si ga po-
iknil pod nos. "Hehe, že dolgo isem spekel takega ... Le po- v egnajte ga brž, da mi ne bo z kodoval ..."	n
župnik je medtem že oble- ji el korok in si nataknil štolo. ji )ekleta so stala vsak pri svo- n em žegnu in radovedno zrle upniku v obraz.	li
Pavlina je upirala oči v čr- 1<
10	liso na zidu kapelice. V nje- 1
11	duši ni bilo več razigranosti n n veselosti, ki jo je še pravkar utila. Nekje v daljavi je biltf s •se to. Umaknila se ji je pred I nislijo, kako bo prinesla žegen 1 lomov. Želela je, da bi vzdrža- i a vsaj, dokler bodo hitele od 1 capelice. Da bi prišla vsaj do { Rekarjeve hiše, tam bo počiva- i a. Morda ji pride kdo napro-;i. Skrb in strah sta ji preple- f Lali dušo.	<
"Gospod Jezus . . . blagoslovi ta kruh, kakor si blagoslo- i vil pet hlebov v puščavi . . ."
Komaj je ujela nekaj besed, ki jih je molil župnik. Preveč . je bila zatopljena vase. Ko so pokleknile druge, je pokleknila še ona. Pekoče jo je zasklele-lo, ko se ji je život prevesil na levo nogo. Kar zdrsnila je na tla. Od bolečine se ji je zale-sketala solza v očeh.
"... na vekov veke. Amen."
Čutila je kapljice žegnane vode, ki so ji kanile na roko, ko je župnik kropil in blagoslavljal. S silo je zatirala bridkost, ki ji je vstajala v duši. Klečala je na kolenih, z upognjeno glavo in sklenjenimi rokami. Za hip je zaprla oči in zdelo se ji je, da kleči kot obsojenka pred božjim sodnikom. Saj ni verjela, da bo tako hudo.
Župnik je končal.
va Julčka je že skočila 1 fl'™
zgrabila žegen in ga h na glavo. Neznansko "jjj je šlo od rok. Z nagli®1 j je stopila na pot, P1^3'^ mušnim nasmehom na
"Ta kljukec Gorja^ letos pa res prvi vpr®^ konski jarem . . ." se Je ^ Tomaž in z levim ^ mežiknil župniku. Pavlina se je oprla naj( ' sc dvignila. Morda Prva slabost je rahlo P^ la. Kakor da mora se „
■	počivati in zbirati m0^ l la nepremično in gle° ^ • ge, ki so imele žegne ze j
■	vah in hitele domov, j
-	"Kaj stojiš in gledas! i
-	stresnil za roko Tom«2;, I da še tebi pomagam • /'
Prijel je žegen in j' gj(
-	nil na glavo. Pavlini ^ ' lo, da seda nanjo
, bo zdrobil pod seboj- ^ č je spreletelo v noge> 1 o petale pod životom- J a vostjo se je pognala
-	vedoč, če ji že pri na j a trenutku ne zmanjk3; , a nogami. Opotekla se J ^ !- Dolga vrsta žegnawy
se je vila pred njo- .. jj pen krik iz daljave J1 f " črta lebdela pred oč^ tila pogledov iz vasi.^ 0 gledali kot zadnjo v ^
dela je le, da se t' zgoditi nekaj, česa.r J
Napela je vse moči* 0 gnala silno bolečino. h žgala in kljuvala v n A !e Iz rane v nogi so se J ;a bolečine kot studenec ;li napajale ude in ve:1 z
(Dalje
-O*"/* tor premium-' grade Sohio Motor Oil! No wonder it's Ohio's largest-I selling oil at any price.. it's / \ Ohio's biggest lubrication i|
. \ value!*25tf ° q'p'u5»«« Jfe
ŽEGNANI KOLAČI
(Nadaljevanje s 4 strani) lestnim občutkom. In bolečine so rasle, se raztezale in použi-vale poslednje moči,, ki jih je še čutila v sebi. Pred oči se ji je nabiral ognjen obroč, ki je z vsakim hipom prehajal v groznejši vrtinec'. Beliina oči je izstopila in obvisela pod gostimi temnimi obrvmi kot bela steklena krogla s črnim madežem v sredi.
Pavlini se je zdelo da je morala biti že mimo prvih hiš. Ni se zmenila zanje, stopala je po peščeni peti, ne da bi zasukala oči v levo ali desno, zdaj se ni mogla ustaviti.
Ko je raziočneje zableščala pred njo svetla lisa Dragarje-va hiša, jo je nenadno zgrabilo v nogah, zvezalo vse ude, v dušečih temnih kolobai.iih, ki so se z neznansko silo sukali seboj, zmanjkalo ji je tal pod nogami, žegen ji je omahnil z glave, telebnil na tla. zavehala je, se opotekla in zgrudila . . .
Le počasi se je osveščala v Dragarjevi hiši, ko so ji močili obraz. Bleda, izmučena je ležala na postelji. Dragarica je stala kraj nje, mali Tinček, dekla Polona in ob vzglavju Tone, tisti Tone, kateremu se je vedno izmikala. ... Ko ga je zagledala, ji je bilo nerodno in se je oprla na komolec, da bi vstala. Komaj pa je premaknila nogo, jo je zabolelo v kosti, da je zaječala in zdrknila nazaj. Tone ji je položil roko na čelo in jo pobožal po laseh . . .
"Pavlina . . ."
Njuna pogleda sta se ujela in njej je izginil strah.
"Tone . . ."
Zdajci šo se odprla vrata in vstopila je Oreharica in Ore-har, zatem še Lojze in Jakec, vsi preplašeni, z začudenimi obrazi. Oreharica je prasnila v jok.
"Saj sem pravila, da nikar ..." Jok in tarnanje je napolnjeval prostor.
Pavlina je molčala, ležala je kot v dremavici z napol priprtimi očmi. čutila je, kako ji počasi izginja mrak z duše, kako ji vstaja pozabljena podoba, čista in jasna, s pomladnim cvetjem obdana, zdaj je vede-|la, da se je moralo tako zgoditi. Znova ji je oživela lepa slika današnjega dne in bila je srečna, presrečna . . .
(Lokar France)
-o-
Vest si je potolažil
Ne vem, ali je še živ. Bil je okrajni sodnik v majhnem mestu na deželi. Sodnik Arnošt je bil prijatelj družbe in pa kozarčka dobrega vina. A čim starejši je bil, tem bolj zrela in iskrena je bila njegova ljubezen do vina, za kar pa ga je zmeraj bolj pekla vest, ki je bila občutljiva ko vest kakega otroka. Zlasti takrat mu ni dala vest miru, kadar je imel poslednje krone svoje plače in jih je prinesel krčmarju.
Tako je bil Arnošt nekega večera spet v krčmi. Popil je bil že dosti vina, a ga je še zmeraj žejalo po njem. V svoji denarnici je imel sicer še svetli pet-konski srebrnik, a vprav tega srebrnika — to je bilo Arnošto-vo sveto načelo—se ni smel dotakniti. Ta denar je hranil za kake posebne izdatke, če bi se i kaj nepričakovanega zgodilo in bi ne bil brez denarja, dokler bi ne dobil prvega plačo. S težkim srcem je Arnošt vstal in se odpravil domov.
Bodi da je bilo zaradi svežega zraka, ali je bila to nekakšna "obešenjaška" vese lost, skratka, Arnošt je ^ačel prav proti svoji navadi na ves glas peti, ko je stopil na cesto. Pel je s svojim nizkim basom neko
J6
r
63
r 16
r [0
56
r 60 W 66 r 66 r (6 r 16
fHE STANDARD OIL COMPANY (OHIO)
pesem iz svojih mladih let, tako da je nekdo hrupno odprl okno in ga nahrulil:
"To je pa že taka brezobzirnost! To bo treba naznaniti!"
Pri besedi "naznaniti" je bilo Arnoštu, ko da bi ga bil kdo udaril in pri tej priči se je iz-treznil. Njegova vest se je oglasila: "Naznaniti, res je!" si je dejal. "Jaz, sodnik, vendar ne bi bil smel kaj takega storiti! Za svoj prestopek bi moral biti še enkrat več kaznovan!" In čim bliže je bil svojemu stanovanju, ki je bilo v istem poslopju kakor sodišče, tem bolj mu je bilo jasno, da se ne sme izogniti pravični kazni in tem bolj si je bil svest, kako bo izvedel svoj načrt, ki mu je nenadoma šinil v glavo in katerega je, prišedši domov, tudi takoj izvršil.
Sodnik Arnošt je torej takoj sklical obravnavo, na kateri je bil obtožen ponočni razgrajač Arnošt zaradi kaljenja nočnega miru.
Tudi priča je bila tu in sicer spet Arnošt, ki je na svoja lastna ušesa slišal, da je neki moški zavpil skozi okno, da je razgrajač Arnošt s svojim glasnim petjem povzročil javno pohujšanje, kar je bilo važno zato, ker se je mogla obtožnica juridično opirati le na to.
"Obtoženec Arnošt!" je rekel sodnik Arnošt. "Vi torej priznate, da ste nocoj preveč glasno vpili po cesti? Kaj morete navesti v svoj zagovor?"
"Gospod sodnik," je odvrnil obtoženec Arnošt, "res sem pel in priznam, da sem bil pri tem malo preveč židane volje. Prosim, da bi to vpoštevali."
"Priča Arnošt!" je sodnik Arnošt nadaljeval razpravo. "Kaj boste pa vi izpovedali?"
"Jaz sem slišal, kako je neki moški, ki ga je obtoženčevo petje razjezilo, zavpil na cesto: "To je pa že taka brezobzirnost! To je motenje miru! To je treba naznaniti!" je izpovedal priča Arnošt, kakor je najbolje vedel in znal.
"S čimer je dokazano, obtoženec Arnošt, da ste se s svojim vedenjem pregrešili zopet postavo o kal j en ju nočnega miru," je dejal sodnik Arnošt. "Zato ste obsojeni po paragrafu tem in tem, poglavje tretje, v denarno kazen petih kron. Ali sprejmete kazen?"
Obtoženi Arnošt je glasno odvrnil: "Sprejmem!" Vzel je denarnico iz žepa in je položil svoj svetli petkronski srebrnik na sodnikovo mizo.
Zdaj je rekel sodnik Arnošt priči Arnoštu: "Vi pa, seveda zaslužite pričnino in sicer najmanj pet kron."
Nakar je priča Arnošt vzel onih pet kron, ki mu jih je sodnik Arnošt prisodil, in jih dal spet nazaj v denarnico, iz katere jih je bil pravkar vzel obsojeni Arnošt.
"S tem je obravnava končana! Lahko noč, gospoda!" je dejal sodnik Arnošt. Nato je dal denarnico v žep, slekel si je sodniško haljo, ugasnil je luči v sodni dvorani in se je po bližnjici napotil nazaj v krčmo, ki jo je bil pred pičle pol ure zapustil. — Njegovi prijatelji so bili še vsi veseli zbrani in so Arnošta osuplo sprejeli.
"Kaj si le odločil, da boš svoj
znesek za nepričakovane izdat ke zamenjal za vino?" so ga vprašali in mu pomežiknili.
"Nak!" je Arnošt ogorčeno zavrnil takšno sumničenje. "Kaj takega niti ne bi bil več zmožen storiti, ker sem imel pravkar nepričakovan izdatek. Tistih pet kron, ki vi nanje mislite, sploh nimam več!"
In ko so ga prijatelji vprašujoče pogledali, ker je držal že v roki oni petkronski srebrnik, je s skrivnostnim smehljajem nadaljeval : "A medtem sem si kot priča na sodniji zaslužil denar. In ker je, kakor veste, pri nas navada, da si tako pridobljenega denarja ne smeš dati na stran, ampak si moraš zanj kaj dobrega privoščiti, tudi jaz nisem vedel nič boljšega storiti, ko da sem se vrnil nazaj k vam."	(S.)
IZ DOMOVINE
—Rubežni v lanskem letu. Tudi lansko leto Ljubljana z okolico ni bila brez vsakovrstnih sodnih, davčnih in drugih rubežni. Mnogo opravka imajo z izterja-vanjem raznih mestnih davščin izvršilni organi mestne občine. Zelo so vpreženi izvršilni organi okrožnega sodišča, ki po uradnih urah in tudi še med temi tekajo okrog in iščejo zarubljen-ce, da jim na zahtevo upnikov dostavljajo sklepe izvršilnih treh oddelkov in jim po možnosti za-rubijo različne premičnine, zlatnino, pohištvo in denar, če ga dobe pri zavezancih kaj preveč. Izvršilni organi, ki vrše v mnogem pogledu prav težavno in odgovorno službo, so neme, toda dobre priče o hudi revščini, ki vlada med srednjimi in nižjimi sloji. Pa tudi bogatejši ljudje dožive, da jih obišče izvršilni organ. Statistični podatki o izvršilnih poslih za lansko leto kažejo na videz, da so izvršilne zadeve številčno znatno nazadovale napram letu 1939. Vsi trije izvršilni oddelki so lani zaznamovali skupaj 8592 izvršilnih zadev, ko jih je bilo predlanskim celo 10,980. Razlika 2388 gre na račun OU|ZD, kajti prejšnja leta je okrajno'sodišče vodilo vse ekspedicije za izterjavanje bolniških in drugih prispevkov pri raznih obrtnikih in drugih plače-valcih. Lani pa je bila naloga izterjevanja prispevkov bolniškega in socijalnega zavarovanja popolnoma prenesena na mestno občino. Kljub temu so imeli vsi sodni izvršilni organi še mnogo drugega posla, kajti morali so sami vršiti razne poizvedbe glede vseh, k vojakom vpoklicanih oseb, zavezancev, proti katerim so bile predlagane rubežni, ki pa so morale v smislu radevnih predpisov počivati.
—Solze si je brisala, pa 2 ju-rja izgubila. Huda nesreča je zadela natakarico Marico Goljat. Ko se je vračala iz gostilne v Mlinski ulici v Mariboru, kjer je zaposlena, po Aleksandrovi cesti domov, je izgubila 2000 din. Dva bankovca po 1000 din je imela zavita v robček, ker se je malo poprej skregala s svojim izvoljencem, se je jokala ter si z robcem brisala solze, pri tem pa sta ji bankovca padla na tla. Seveda je bila potem žalost še večja, ko je opazila izgubo
, Biti Gtdecove posebnosti!
Occident moka, 24y2 ft. za $1.09 Aristos ali Gold Medal
moka, 24y2 ft.....................93c
Pillsbury ali Edwards
moka, 24y2 ft.....................89c
Catsup 14 oz. 3 stekl. za ......25c
Pomaranče, velike vrste,
ducat......................................35c
Prunes (češplje velike
vrste), 2 lbs. za ..................19c
P & G Soap, 10 kosov ..........33c
Fina sveža jederca in rozine.
V zalogi imamo fino sveže meso, domače prekajene šunke, želodce, klobase.
Se priporočamo in obenem želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem prav vesele velikonočne praznike. Blaž Godec 16903 Grovewood Ave. KE-3338
Farma naprodaj
Proda se farm^a 135 akrov, zidana hiša, 9 sob, furnez; vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju. Farma se proda ali se zamenja za eno ali dvodružinsko hišo v mestu. Cena je $8,200. Vprašajte pri Anton Simon, R. F. D. 2, Ashtabula, Ohio. (87)
1940 PH1LCO in Zenith radio -kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%.
Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St.
Thur.-x)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviraino ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje l:i dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
RENU AVTO BODY CO.
878 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. FOZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
-East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M •5DINA SLOVENSKA IZDELOVAL-STICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
0! M 0] M
M
9) M
3
M 9; />5
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM
IN PRIJATELJEM ŽELI
MAYFLOWER DAIRY
448 East 158th Street	KEnmore 1272
Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem • v iskrenem voščilu vesele Aleluje
I J. RACE SR, in SINOV!
LASTNIKI
66
6 ©
r
©
if 16 r
66 W
B
ff
16
MALI OGLASI
V najem
Tri sobe se dajo v najem, zgo-rej; plin in elektrika; 8103 Marble Ave. Tel. MOntrose 275-J.
(84)

Delo dobi
dekle za splošna dela v restav-rantu. Mora biti stara najmanj 21 let. Vprašajte na 694 E. 152. St.	(x)
Delo dobi dekle
ali žena za hišna opx-avila; mala družina, nič otrok; ima svojo sobo; plača po dogovoru. 15189 Broadway. Tel. MOntrose 275-J.
(84)
Ženske suknje, obleke, slamnike
otroške suknje, obleke, vse mere in barve. Lepe bele obleke za fobhajilo in birmo, in slamnike. Za moške in fante lepe srajce, kravate, nogavice in vsake vrste spodnjega perila za žene in moške.
S« vam priporočamo! Pridite si ogledat našo veliko za-'ogo vsakovrstnega blaga. Vam vsem skupaj želimo vesele velikonočne praznike.
ANZLOVAR'S
vogal 62. St. in St. Clair
SLOV. DEL. DOM
15335 Waterloo Rd.
priporoča:
Kegljišča in balincarske prostore
Točilnica:
Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko
Godba in ples
Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike
—Domača zabava za vse—
PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO!
|	^ Vesele velikonočne praznike!
i	ZLATE'S MARKET
j PBI^^g' FRESH and SMOKED MEATS j Prvovrstna postrežba, cene nizke
!
j 7°4 E. 140th St.	MUlberry 9160 j
!
i PONIKVAH'! MARKET
i 3769 E. 93 St.	Diamond 1632
Nudi k velikonočnim praznikom izredno nizke | Cene najfinejšim doma prekajenim šunkam. Sveže | j^so in vsa grocerija najboljše kvalitete. Po naroči-S u ^Peljemo na dom. Hitra in točna postrežba.
j	odjemalcem in prijateljem veselo ALELUJO
L
I -----------------------------------------
^eselo ALELUJO vsem klijentom in prijateljem želita
| FRANK POJE in SIN
j 631 East 185 St.	KEnmore 4720
I v
i ^ernično čiščenje oblek po najmodernejšemu nači-
I 1u v ■ -	!
i ' ^a'ojacnica za nove obleke in predelava krojev
^škim in ženskim oblačilom. Delo garantirano.
L
j----------------------------
i
\	JOHN LUPSINA
i
GROCERIJA in MESNICA i i
| °201 Prince Ave.	Michigan 0746 j
1 ^a ^r'poročamo se za nakuP raznega svežega in do-| Žfc ^0su^enega mesa, šunk, plečet, klobas ter fine sve-| gr°cerije po zmerni ceni.
skupaj želimo vesele velikonočne praznike
L
| *---------------------------
! v
Sem našim odjemalcem in prijateljem želimo
i
vesele velikonočne praznike j >
j WOLKOV JEWELERS, INC.
|
6428 St. Clair Avenue
I
K * . • ?
g JL GORDON GRILL CAFE
I lllyf^	928 E. 72 St.
j	" /^ImS^t Vesele velikonočne praznike
| ml^p^^m želimo vsem našim go-f w7 "	stom
in prijateljem
priliki se oglasite pri nas. Postreženi boste z pivom, vinom in žganjem ter finim prigrizkom.
s
FRANK TELIČ, lastnik
f"---------------------i--
«8 Vi
e§ele velikonočne praznike^ vsem odjemalcem, ^	prijateljem in znancem želi
f	FRANK KOCIN
PAPER HANGER — PAPER REMOVING |	Garantirano delo
H E- 160. St	/ MUlberry 3229
9	r
-	oa
!jj	Vesele velikonočne praznike vam želi	|9
!	AZMAN'S MARKET	f
»	I
I	SLOVENSKA MESNICA	g
| 650,1 St. Clair Ave.	ENdicott 0347 $
1	r
5	Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže m doma sušeno jg ^ meso. — Se priporočamo! — Naročila	g? ^ pripeljemo na dom! 66
I____________________________________E
i p
Š Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem!
1 » | GLOBOKAR'S SUPER SERVICE I
§	JOHN J. GLOBOKAR, lastnik	g
rf 1075 East 185th Street, cor. Chapman Ave.
^
MOBILGAS — MOBILOIL — GRACO MOTOR u
VITALIZER	|
g .. £
Mi imamo najmodernejšo pripravo, da namaže-
g
O? mo vaš avto, da bo tekel brezhibno. Pobere vso nesna- | ^ go iz motorja. Poskusite, videli boste veliko spre- | 93 membo, ki vas bo zadovoljila.	g
u__________________________________________i
^	I
Vesele velikonočne praznike želi vsem gostom, g prijateljem in znancem	|
|	MANT TAVERN	I
^ *
JOS. KMET, lastnik	I
-f fe |	397 East 156th Street	|
NAJFINEJŠI LIKERJI, PIVO in VINO	f
GS
Domača in izborna kuhinja. Vedno vesela	in |
gj prijetna družba.	^
I
93 ~------------------------------1
A	I
1 GULF SUPER SERVICE
"'
03
^	FRANK SERSHEN, lastnik
9) »d
9J Vogal 158. cesta in Waterloo Rd.
d*
93
^	Vsem odjemalcem in prijateljem
93
p^fi	vesele velikonočne praznike
93
•g_________________________________________
gf HEnderson 6800	6111 St. Clair Ave.
M
f	GRDIMA SHOPPE
$	BRIDAL SPECIALTIES
BRIDE and BRIDESMAID GOWNS
Qjj	Veils Individually Draped
^	Graduation and Communion Dresses
99 Personal attention given at morning of wedding. Complete line of accessories
w)
Happy Easter to all our customers
j?:___________________________________—
95" $
Za praznike si privoščite fino kapljico iz naših ohijskih vin, belih in rdečih
A '	!
9)	j
t	A. MARINCIC
a
09	B. W. NO. 131
JU	- |
jj	15012 Sylvia Ave.	f
99	!
^ Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem! f
93 i a-------------------------------------------
tg t Ako želite dobro postrežbo, oglasite se pri
i PLESEC GAS STATION j
Vogal Waterloo Rd. in E. 169th St.
6	BATTERY SERVICE in MAZANJE AVTOMOBILOV i
95 Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem ( ^	in prijateljem	E
99	5
JU cr^Sk cr>!k criSk cr>Sk cnJk cr>?k cr>?k cr>$k cr>?k	cri^ ctn
Dobro jih ie spokoril bi
_____ ne
i. g.
O, kako prijazen in mikaven ® 1 je slovenski trg Lepoličje! Se-
111
veda, če kar takole v en dan zdr- .
...	jM
draš mimo njega z lukamatijo in hlaponom, ne moreš spoznati cv.c
V V
njegove lepote. Treba je, da ga
kdaj obiščeš, da se sprehodiš po ^
glavnem trgu in naokrog, ali pa,
da stopiš na bližnji griček in se '
razgledaš po dolini: kakor rejen h
dojenček leži trg Lepoličje v ze- vc
leni dolinci, ves je bel in se sveti m '	vi
na soncu, kakor da je vedno pra-
, znično opravljen za veliko ne- ^ deljo.
, Za hišami so vrtovi, okrog trga *
pa so sadovnjaki, dalje travniki i in zeleni gaji. Pa še nekaj je po ' prisojnih pobočjih, vinogradi z
*	zidanicami, ki kar vabljivo kli- 1 I če j o v svet: "Tak pridite vendar P » malo k nam na obisk!"
l Seveda, tisto, kar je v vsakem < s trgu glavno, je pa glavni trg. ) če se sprehajaš po njem, spo-
*	znaš, da je v skladu z lepoto tega
S trga tudi imovitost tržanov. De-tf . H beli očanci stoje pri vratih svo-
^ jih štacun, gospod pek ves pobe- v
*	ljen pokuka, ko se je komaj na- z spal od ponočnega truda, pome- £ žika sosedom in že jo mahnejo .
I v oštarijo na malico in na poli- c ček. Otroci so zdravi in se ku- 1
1	štravi pode po trgu. Kdaj pa
2	kdaj uide iz veže na ulico vik in j p krik matere, ki s palico v roki
2 zasleduje svoje nikdar ubogi j i- 1 ji ve paglavce. Zdrav, vesel in za- 1
2	I dovoljen rod prebiva v prelepem | f trgu Lepoličju.
3	Ali najlepše je tam vendarle f ob nedeljah in praznikih. Po- ^ 3 poldne, ko je obilno kosilo po- . f spravljeno, poroma j o tržani iz ( 3 svojega milega trga in počasi
j
f zastavijo korake v hrib. Sopiha-3 jo kakor stare lokomotive, poči-T vajo, se oddihujejo in spet na-3 daljujejo pot, dokler ne prispejo T vsak do svojega zaželenega cilja,
5	ko zasadijo bridki ključ v kl;,u-'f čavnico svoje zidanice, kjer si v
6	hladu otarejo potšo čelo, potem r razmestijo klopice in si odda-0 hnejo: "aaah!" ženice so prito-
vorile za možaki cele košarice <3 dobrega prigrizka, klobasovja, jajc, hrena in kruha. In goapo-^ dar stopi k pipi, natoči majoliko in potem se začne veselo prazno-S vanje, bridko prisluženo po tru-Ci dapolnem tednu. . .
Tako žive Lepoličani, bi dejal, ^ leto in dan,, nedeljo za nedeljo, p* praznik za praznikom. Najime-g nitneje je pa obiskovanje vinskih p« goric vendarle na veliki ponede-g Ijek. če je nebo naklonjeno in p* odgrnjene sive zavese oblakov, jg tedaj pomežikne na zemljo zlato solnce in se kakor nalašč upre v jg prisojne vinske gorice nad Le-jgf poličjem. In tedaj je vsa ta pri-@ jazna dolina kakor zemeljski pa-radiž. V pozdrav pomladi se iz B zidanic oglaša vesela slovenska sf
popevka. Kfikor da se vabijo go-B lobčki, odmevajo zdravice od f* hrama. Potem se neredko zgodi, S da sosed obišče soseda in da se ^T več družin strne v enem samem hramu. Joj, to si imajo povedati: J leoliko lepih želja drug nasproti ^ drugemu in koliko opravljivih >T besed o tistih, ki niso zraven! % Kratko in malo, veliki ponede-^ ljek je vse leto željno pričakova-ni praznik Lepoličanov, četudi s, pogosto ne ostane brez nevšečnih posledic. Da, tudi to se je že zgo g dilo, da so tega ali onega očanca
morali drugi dan prepeljati v ; (j bolnišnico, ker se je pozno pono- " 'f či na povratku iz zidanice zako-•3 talil po hribu kakor poln sod in f si natrl nogo ali roko, da že kar ! ^ ne govorimo o krvi, ki se mu je f* pocedila iz nosa kakor v turški 1 3 bitki.
r	n.
3 Nekoč se je na veliki ponede-T ljek vendarle zgodila prečudna J 3 izjema, ki jo hočemo danes opi-
r
sati. Vemo, da bo trg Lepoličje 3 zaradi tega pokonci kakor bi ^ f dregnil v osinjak Kajti spomin ' 3 na ta pripetljaj jim je hudo ne- > f ljub, ker je močno v škodo nji- 1 hovemu trškemu ponosu. Ali do- f godek sam je toliko mikaven, da \
ai bilo res škoda, če ne bi zapisa- g nega oteli pozabi.	1<
Okrog Lepoličja so kmetje, I številne kmetije. Kmetje se pe- I lajo skozi življenje, kakor vedo č in znajo. Leto in dan se ubijajo č in še je treba ponujati in moledovati, preden spravijo v denar ] živino in les in vino ali kaj drugega pridelka in prireje. Ves r denar se steka v trg Lepoličje. ] Pa kakor je to pri nas na Slovenskem že stara navada; čeprav ži- < ve tržani od kmečkih žuljev, ni- ] maj o o kmetih nič kaj posebno visoke in laskave sodbe.
Daleč izven trga, nič manj ka- , kor dve uri hoda in sicer precej : v hrib, je čisto kmečka fara Za-brezje. že dolga leta kmetuje tam sivolasi gospod Tomaž. Pravijo, da je čudak. Res je nekoliko trd pod palcem in vsakomur pove v brk, kar mu gre. Še samemu gospodu škofu je nekoč, ko je bila birma, izpregovoril ne. kako v pozdrav: "Prevzvišeni! Moral bi vam reči, da ste v naši fari dobrodošli. Toda kako vam bom rekel, da ste dobrodošli, ko niste prišli k nam na obisk, temveč le po službeni potrebi. Pozdravljamo vas že, kakor vemo in znamo, toda da bi nam bili dobrodošli, tega pa ni mogoče reči . . ." Škof so se baje od srca namuznili, kaj takega še nikoli!
Gospod župnik Tomaž je torej res nekoliko svojevrsten mož, ali kar je res, je pa res; vsi župlja-ni ga imajo radi. Nikoli se ne meša v politiko, nikomur ne trga "brezverskih" časopisov iz rok, nikjer ne vtika nosu v družinski lonec. Kadar stopi na pri-žnico, izpregovori domačo besedo, ki zazveni včasih nekoliko ^ čudno, je pa vselej poučna. Zla-; sti ob nedeljah popoldne pri kr-
I	ščanskem nauku zna gospod župnik Tomaž zasukati po svoje vse, kar je videl slabega ali napačne-
~ ga med tednom, ko je hodil po fari. Vse obdela kot dober pa-' stir in da nasvete in dobre napotke. Prenekatera njegova beseda v je ostala trajno v spominu fara-
II	nov. In ko so jo ti dalje povedali v trgu, so tržani sklenili:
"Na, zdaj je pa res skrajni čas, e da tudi mi enkrat čujemo žup-l' nika Tomaža!"
Bilo je v velikem tednu in j« 0 sam župan Lepoličja hodil in va-
bil po trgu: < ■ l~ "Veste kaj, ljubi tržani? Le> tos ne pojdemo na veliki ponede ljek v zidanice. Napravimo sku pen izlet v Zabrezje, da čujemo kaj bo povedal gospod Tomaž h Kar nas je, ki imamo koleslje ir zaprego, bomo zapregli. Pote n gnemo se do vznožja, potem na n '< bo tisto pičlo uro hoda v hril
0	kar dobro delo. To bo gleda v župnik Tomaž! Saj nas bo zf
pol cerkve! In mi, mi se bomc l" nasmejali. Potem pa gremo
oštarijo in bo veselo, kakor še z nikoli!"
a Gospod župan jo je izrekel ir gospod župan jo je tudi izpekel ^ ali po starem: kakor so sklenili i. tako so tudi storili. Na velik: e ponedeljek so konjički hrzal: n pred kolesij i. Trška gospoda se : je stiskala na sedežih, gospod j« tržani so bahavo prižigali ciga-h re, gospe so klepetale otroci sc vreščali. Pripeljali so se do po-
-	bočja hriba. Tam je prostrana
-	gostilna. Izstopili so, veleli so
1	izpreči, dali so konjičke v hlev. 1 Potem pa so zastavili korake v
breg. Sopihali so noseč rejene 1 trebuščke navkreber. Bilo je še ' hujše, mnogo hujše kakor ob dru-
gih velikonočnih ponedeljkih, č lmdar so jo mahnili v zidanice, v Bil je to zanje pravi križev pot. r Pridno so otirali znoj ne kaplje s z čela in gospod župan je moral 1 čuti marsikatero opombo.	c
"Na, naj bo zaradi tebe, žu- t ' pan! Toda, če bi bil vedel, da bo z
■	tako bridka, bi rajši rekel, naj
i me gospod Tomaž pri priči v uho j . pihnejo!"	j
Sonce pa je grelo grelo, kakor f
■	da' hoče porogljivo izkazati svojo j
-	naklonjenost pobožnim tržanom, ] ) ki so se napotili tako daleč na ,
trudapolno pot samo zato, da ču- >
-	jejo krščanski nauk gospoda To- ( j maža.	,
Nazadnje se je procesija iz Le-e poličja le prisukala po klancih
-	in prisopihala do farne cerkve v
-	Zabrezju. Komaj da so si malo' r oddahnili, je že bilo treba v cer-.- kev k večernicam, h krščanske-
mu nauku. V cerkvi ni bilo do-!- sti vernikov, zato se je gospod ! župnik Tomaž kar začudil, ko je ši 3topil na prižnico in videl, kako n se je v njegovo skromno cerkev o privalila tako številna družba 1- bahaških tržanov iz Lepoličja. )- Pa je gospodu Tomažu šinila
0	skozi bistro glavo misel:
)- "Aha, sem jih že pogruntal.
že vem, po kaj so prišli. Mene bi a radi poslušali, me potem za nor-i! ca imeli in me po zobeh trgali na-žj okoli. Ne, dragi trški bahači, še li ne poznate gospoda Tomaža! 1- Danes vam jo zagodem, da me ie boste pomnili!"
!z	IIL
^ In jo je res zagodel. . .
1 Stopil je s prižnice nazaj v za-
^ kristijo. Poklical je cerkovnika
k sebi in mu šepnil na uho nekaj to ,	^ „ ,	.
a strogo zaupnega. Cerkovnik je
r voljno prikimal in takoj nato pohitel iz zakristije. Gospod župnik pa se je vrnil nazaj na pri-' žnico. Ko je opravil uvodne mo-
1	* litve, je pa začel takole:
"Predragi moji verniki! Ma-lokdaj se zgodi, da bi bila naša ^^ cerkev pri krščanskem nauku >a tako polna kakor je danes. Kaj . vidim pred seboj? Prišli so nas obiskat naše predragi tržani, naši ljubi sosedje iz Lepoličja. . ." '' Gospod župan je začel pobli-skavati z očmi in je pomigni! zdaj temu zdaj onemu, češ: zdaj-je le se pa začne komedija! . ..
Gospod župnik Tomaž pa je . nadaljeval:
^ " "Predragi moji verniki, to je velika čast za nas, da imamc obisk iz trga z županom na čelu Vas, moji dragi farani, vsako ne> . ' deljo poučujem v krščansken ^ nauku. Naših dragih tržanov p£ ne bom poučeval. Ker mislim, dt bolj po redko molijo, bom zato-rej danes rajši z njimi zmolil vse tri dele rožnega venca."
za
^^ župan iz Lepoličja je kar po-
bledel pa tudi vsa njegova dru-
',v žba je bila kakor da jo je oplazi!
mrzel curek. Spogledovali so se;
. a kaj so hoteli — treba je bile
na kolena! Kajti gospod župnik
j j.' na prižnici je že pričel moliti pr-
., vi rožni venec . . . Kmalu so za-lki
čela razvajene tržane in njiho- £ ve milostljive gospe boleti kole- 1 na in skrivaj se je hotel izmu- j zniti zdaj ta, zdaj oni iz cerkve, a Toda kdor se je pritihotapil do t cerkvenih vrat in pritisnil na 1 kljuko, je ostrmel: vrata so bila j zaklenjena.	t
še nikdar v življenju se tržani ( iz Lepoličja z gospodom' župa- { nom vred niso tako pokorili za ' svojo prevzetijo kakor na ta ve- 1 liki ponedeljek. Odmoliti so mo- ; rali vse tri rožne vence. Pa to še ni bilo vse. Gospoda župnika : Tomaža je prevzela taka vnema, da je po vseh treh rožnih vencih opravil še celo vrsto drugih molitev. In bolj ko je videl, kako 1 razvajence skelijo kolena, bolj vneto je nadaljeval z molitvami. ' Sonce se je že po malem nagibalo v zaton, ko je gospod župnik Tomaž izrekel svoj poslednji amen. Potem se je na prižnici ' zravnal in je rekel: ^ "Predragi moji tržani, lepo ^ vas vabim, da le še kdaj obišče-^ te našo hribsko faro. Vsaj sleherni veliki ponedeljek bi želel, ^ da pridete k nam častiti Boga! — Mežnar, zdaj pa le odkleni vsa vrata!"
j Tržani z gospodom županom na čelu so kakor poparjeni mucki zapuščali cerkev. Jezili so se drug e na drugega in gospod župan je , čul toliko pikrih, da si je mislil: e rajši bi bil opikan od os in sršenov, kakor od te moie iradie zale-
ge ... V dolino prišedši se W niso pomudili v gostilni. Sr«JJ jih je bilo. Brž so dali zapre*'1" so v diru gnali nazaj v svoj trg Lepoličje. Od tistikrat ^ na vsak veliki ponedeljek jejo le svoje vinske hrame n trgom. Gostoljubno boš sprt' če se kdaj. zglasiš pri njih ^ gost. Samo tale zgodbica bo v svarilo: nikar jih ne'P°* prašuj, kako so enkrat na veliki ponedeljek šli P°slu krščanski nauk gospoda To"1 ža.
-o--
SRCE POVEJ Ko dve duši govorita preko širnega morja — vse skrivnosti morje čuva! tajnost tihega srca.
. Davno o veliki noči ; pel je fant pri borni koči, i o pomladi, o ljubavi ljubico objel je v nadi • • '
' Ko luna doli je sijala, po nebu tiho jadrala, žar ljubezni svetil je naPl6j ' zakaj čutim bol — srce P0^
Marjanca Kuharji1'
I BOGATO, MEHKO ŽGANJE I FINEGA OKUSA ...
|| po zmerni ceni
Sl^HL lB L E N p E f." ■
■^^vJyJJJ^^jl^B 1 \WHisKEy
/fjftrr/ai/j I
RED LABEL
BLENDED WHISKEY J
Bife |H	vsem prijateljem in znancem želita	JB^jL ^
i|yj MR. In MRS. AUGUST F. SVETEK
„„ ._„ „ „ .
J^HLjK^L	Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi
mil	EucGd Dairy Co.
X/eElEI <wtif / /^TiSry	it
ml X^^mWi ItSi&f	515 Ea8t 200th StreCt KEnmore 051»
/jB ^^h	Doma izdelan SLADOLED in okusno MLEKO
jem, oče s karbidovko.
"Tako! In midva te čakava, falot,! Kje se potepaš?"
"Božji grob," sem izjecljal.
"Ključ daj- že vendar!" je hitro dejala. Tresoč se, sem ga izvlekel. Nekaj mi je priletelo krog glave, na račun božjega groba. Hujšega ni bilo. Kakšno kosilo smo imeli tistega velikega četrtka, pa se ne spominjam več . . . Slavkov "blagoslovljeni" ogenj
Tisti veliki četrtek in delo za božji grob sta se zame nesrečno končala. Slavko se je bil vrnil domov zgodaj. Velika sobota pa je bila zanj nesrečen dan. Prišel j-e pome, da greva po blagoslovljeni ogenj. Gobe, ki sva jih iztaknila v tičniških gozdovih, sva imela pripravljene, suhe in zmehčane. Mati mi je nekaj naročala o hitri vrnitvi in o dvanajsti uri, pa sva s Slavkom vzela gobe, pritrjene na dolgo žico in odšla pred cerkev. Prostor pred njo je bil poln otrok, sredi gruče pa je cerkovnik pripravljal les. še vedno so prihajali otroci. S Slavkom sva ostala zadaj ob zidu.
Ko je čez nekaj časa prišla procesija ministrantov z bande-rom in duhovnikom, se je gruča otrok strnila okoli lesa, Slavko pa mi je tedaj dejal:
"Nikar ne tiščfev gnečo!" Segel je z roko v žep in privlekel vžigalice. Začudeno sem ga pogledal, češ, kaj nameravaš. Pa se mi je nasmehnil navihani Slavko in dejal:
"Gobo prižgem! Bo tudi veljalo! Hočeš tudi ti?"
Odkimal sem in mu zatrjeval, da tak ogenj ni pravi, medtem pa se je že vžgal sredi trume otrok les. Otroci so se pulili za žerjavico in ogorke, zapustil sem Slavka, pristopil bliže in prižgal . . .
Ko sem nato z očmi iskal Slavka, ga nisem našel.
most, pregorela tik ob žici v po-tok. Slavko se je nagnil čez ^ zid in glej, goba leži in se kadi na produ, Slavko ne pomišlja jg mnogo, steče po stopnicah do vode, zaviha si hlače in —v Ni-kavo. Ali joj! Preden doseže prod, se mu na spolzkem ka- J^ men ju sopdrsne in Slavko čof v vodo. Ni dosegel tleče gobe, ^ obrnil se je, in, moker do pasu domov.	^
Pri Slavkovih so bili tiste Ve-
like noči brez ognja. Brez ško-	^ de, saj, kakor mi je Slavko po- S?
vedal, itak ne bi bil blagoslov-	A
ljen ...	9
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
TEXACO SERVICE STATION
CHARLES WICK in SIN
vogal 185th St. in Neff Rd. _ _
Vsa postrežba za vaš avtomobil po najnižjih cenah
Vesele velikonočne praznike želi vsem klijentom in prijateljem
COLUNWOOD DRY CLEANING
FRANK KOVACH, lastnik gj 15210 Saranac Road	Glenville 474
Kemično čiščenje moških ženskih in otroških oblel< po najnižjih cenah. Prvovrstno delo.
To je zgodbica iz poznejših let. Bil sem že večji in študent. S Slavkom, če tudi ni študiral, sva bila še vedno prijatelja. Preden pa zgodbo začnem, moram povedati še nekaj.
Pri procesiji, ki je v Idriji na veliko soboto zvečer, nastopa tudi godba, čudovita ta godba! Ne samo po svojih inštrumentih, ki morajo biti za ta večer zlikani in očiščeni, da se iskre, kakor zlato, tudi ne po izvrstni zbranosti glasov, ki prihajajo iz svetlih glasbil, ampak po posebno slikovito oblečenih godcih.
Za procesijo so nosili — kar vidim jih — slikovito uniformo, ki ji je dajala posebno do-stojanstvenost kapa, vrh katere je čepel živo rdeč šop iz perja. In še nekaj. Ker se je procesija vršila že v mraku in večeru, je bilo godcem treba luči, da so videli note pred seboj. Luči pa so bile posebne "later-ne," ki so bingljale na drogu, ki je bil tudi pobarvan z rdeče-belim trakom. Te laterne so bile hranjene, ker je bila godba rudniška, v samem gradu. Velike sobote pod noč pa so jih spravili na dan in razpostavili na grajskem dvorišču. In kdo je nosil te laterne? Kdo pač! Otroci, dečki. Bila je posebna čast, ki pa jo je užival tisti, ki je velike sobote popoldne prej dospel v grad. Koliko je bilo toh latern, se danes točno ne spominjam. Mislim pa, da okrog 20. Tudi jaz sem jo mahnil v grad. Ali žal, otrok je bilo več ko latern in žalosten sem se vrnil brez časti.
Še to omenjam, največja čast pa je bila za onega, ki je nosil laterho kot prvi pri kapelniku in pa morda še za onega, ki je svetil ob — bobnu. Boben je bil za naše pojme najimenitnejši inštrument!
Tako sem tiste sobote — brez laterne in časti opazoval procesijo. Godba je stala pred zvonikom in čakalaVstajenja. Laterne so se pozibavale med godci. Pri kapelniku je stal ponosno Pavle izza grada! Pavle, poveljnik Zagradarske grupe, ki je vodila ljute borbe z nami Prontarji. V cerkvi je duhovnik odpel Alelujo, zunaj jc pa udarila godba. Množica se je razvrstila v sprevod. Počasi je nastopila godba svoj korak.
NAJFINEJŠA OHIJSKA VINA
Doma sprešano belo in rdeče najboljše kvalitete po zmerno nizki ceni dobite pri
NOTTINGHAM WINERY
THOM KRASOVEC in SINOVI lastniki
17721 Waterloo Road
Vsem gostom, odjemalcem in prijateljem veselo ALELUJO
Oddal sem ogenj doma in pH teti, pa sem stopil k Slavkovim t,er vprašal po prijatelju. Za-smejala se je njegova1 mati:
"Ali si tudi ti ogenj tako nosil?"
"Kako?"
Povedala mi je zgodbo njegovega "blagoslovljenega" ognja:
Vračal se je Slavko od cerkve, vrteč žico z gorečo gobo preko kamenitega mosta čez Nikavo domov. Goba pa je
BEROS studio
(FOR FINE PHOTOGRPHS)
6116 St. Clair Ave.
^ELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO IN SE PRIPOROČAMO
ZA SLIKE VSAKE VRSTE
^elo popolnoma garantirano. Pokličite za appointment:
ENdicott 0670
^s MRS. JOSEPHINE STRN&D fcft	in SINOVI
S^fcži?	RESTAVRANT
l^fflp*^	FINA PIJAČA
^kji ^	Vino . . . žganje . . . pivo
1315 East 53rd St.	ENdicott 9331
Voščimo vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo
POZOR!
Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancija.
Postrežba točna cene zmerne.
Vesela Aleluja!
• RAZVA2A NAJBOLJŠE PIVO
ERIN BREW - BUDWEISER - DUQUESNE BEER and ALE
esele velikonočne praznike vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na tr boljšega piva. Za obila naročila se toplo priporočamo.
SUPERIOR BODY & PAINT (0. %
6605 St. Clair Ave.	ENdicott 1633 g*
B
FRANK CVELBAR, lastnik
BEAUTY TRETTMESTT
Expert
r\ .	^mmm	Every
Operators	H8B _
,&g9| Requirement
Complete
Facilities	\?M	Smart
for	Grooming
SKOK'S BEAUTY SHOPPE
AND MASSAGE PARLOR
STEAM and ELECTRIC CABINET BATHS
Ql	For Appointment Call HEnderson 6830
f F. J. Skok, Mgr.	6917 St. Clair Ave.
A	Happy Easter to All,!
Pavle, ponosen na svojo čast, §5 ie poskušal s korakom godcev, p* Ne vem iz kakšnega vzroka, pa glavne procesije ni hotelo biti, P® zato se je godba ustavila. Pav-((3 le pa, v svoji časti, možato na-prej . . . Laterna je bingljala [(3 ama med pretrgano vrsto, šele ffi ko je godba znova udarila ko-65 : račnico, se je zavedel. Ozrl se W je — godba daleč za njim. 65 ! . Tistikrat nercl Pavletu od sr-W ca privoščil veliko zadrego . . .
I
Veselo Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi t
JOHN PAULIN	I
MOBIL GAS & OIL SERVICE STATION
t
Vogal 152. cesta in Waterloo Rd.	jjf
Vsa postrežba za vaš^ avtomobil po najnižjih cenah ((
23776 Lakeland Boulevard
KEnnwe 5501 p
f@i
c|(rapš:
f*a noč v Idriji
[) rl
ko se v človeku zbu-^ 'Jj1- Tedaj se pred njim ike iz prošlosti, že ne-l^a že umrle. To se z|asti ob velikih prazni-sta Božič in Velika i jg n.e čiste priplavajo (j. 'n ti vzbude nasmeh. j0Sllk je iz mladosti. Ta-L.nasta'e, d,a sam nisi ve-»o &8 zajedle vate liki 8 si "V ^°t°£rafsko ploščo, je J1" 8 seboj, a nisi vedel
isvet Si Z n''imi p0 šir"
ili0 U m zdaj pa zdaj se je a dvignila takorekoč iz j. Ja> in si jo zaznal, ka-^ 6 d°gaja znova. , take slike, pa se jih iiorVeseliš, ko pridejo, in ^ v°dsev prošlosti povabiti^ z njimi in da ti je
iiLZares Praznik, prav ra-. Samih.
Hki
><5Sj. So zame v resnici
S iz mladostL Ne sa"
la^/Za vsakogar. Do-ij?ariv»iost praznika, ka-iaje doživel sam nekoč, ij^fad deček; ali ni ka-cv p°stavil vazo z de-
• .Vv m na Prazničnoj
ifcjjj1 'i Praznik vse lepši, j
s^ 'skrivnostnejši? Za-1
C^ko, Božič mi pri-
k i'1 razvrščam
Vž?troci jaslice ali ka-!
^ "Cailio fotografije po'
\khka noč, ta prele-j
\a VstaJenja, pa mi zo-1
'i)j Padale in jemljem
t^ ' skrbno odpiham z
Vd Jemljem jih v ro-;
„/a£ocene spominke' v P°ti A1	. I
N^ • • . Oko se zais-
kri, krog tebe je praznik, duh pa plava nazaj v čase, ki so bili .. .
Velika noč v Idriji! Lepa si bila. Zdaj sem te doumel. Velika noč v mestu med gorami, kjer je življenje teklo tako na I svojevrsten način! Ne doživim I te več! Ali si res namenjena samo mladim ljudem, otrokom? Ali so pirhi namenjeni samo nedolžnim in čistim dušam? Imam vtis, da je tako.
Brskam po spominu. Slika za sliko prihaja, druga je lepša od druge. Bi li bilo narobe, če jih nekaj izberem, zapišem? Meni so ti spomini dragi, kakor malo kaj. Morda bo še kdo drugi našel v njih kaj lepega. Najde se kdo, ki bo v njih videl tudi sebe. Naj bodo te zgodbice pirhi, spomin vstajenja!
Bojžji grob
Veliki četrtek. Sonce sije izza Gor, upira žarke v Kobalo-ve planine, boža sivi grad, da se blešče zlate številke njegove ure na malem stolpiču. Strehe pod gradom bleste. Nebo je sinje modro.
"Jože!" kliče nekdo pod oknom. Pogledam. Na kameni-ti stezi ob plotu stoji Slavko.
"Pojdi, greva nosit deske za božji grob!"
Doma ni nikogar. Mati je odšla za nakupom. Ne pomiš-ljam dolgo. Misel, ki jo je sprožil Slavko, me prevzame. Suknjič oblečem in odhitim venkaj. Na stopnicah se domislim : Vsekakor je treba zakleniti duri. V mislih na božji grob, največje veselje otrok, zaklenem duri, ključe pa vtaknem v žep . . . Pred cerkvijo je gruča otrok. Pomešava se med nje. Kmalu pride cerkovnik.
"Otroci, za mano! Pa počasi! No, no, le pazite, zares!"
Tiščimo za njim na podstrešje. Odkaže nam delo: deske, barvane in pisane, ravne in zavite štebre, angeljčke z napisi, križ z sulico in gobo in še mnogo takih lesketajočih se stvari. Oj naš božji grob! Da bi ga videli.! Ni to božji grob, kakršnega vidite po vaseh. Par desk in par lesenih vojščakov, to je vse. Ne. Naš božji grob, velik je, sredi cerkve stoji. Okrog njega moreš, na vse štiri strani. Znamenit je, saj ima takšnega le cerkev sv. Štefana na Dunaju, samo, da je naš nekoliko manjši.
Kopičijo se deli in kosi pri stranskih vratih cerkve sv. Barbare. Nosimo in vlačimo. Pot teče po licih ...
Sonce se je bilo dvignilo visoko. Ves bel je trg pred cerkvijo. Visoko gori v zvoniku udari ura. Poslušam . . . štirje udarci, na to globoko: deset, enajst, dvanajst.
Nato zahrešči in zaropoče — tudi meni zaropoče, mravljinci lezejo po hrbtu. Roka seže v suknjič in v žep in otipa v njem, ključ! Ključ! Nisem imel ogledala s seboj, ali vem, da sem bil rdeč. Poldne je. Mati se je vrnila in ne more noter, še preje se je vrnil oče z dela. Kaj bo!
Slavka, prijatelja ni bilo nikjer, tudi ostalih vrsta se je bila razrdečila. Božji grob se je umaknil veliki skrbi: tepen boš!
Tekel sem čez trg po ozki ulici, čez Nikavo in kamenitem klancu navzgor. Srce pa je tolklo: te-pen, te-pen! Pred hišo je bil vrtiček, ob njem klop. Ondi sta sedela: mati s cekar-
wenik's Beverage Dist. Inc.
^niore 5500
Mesto jo je požrlo
Gregorčeva želarija v župe-tincih sicer ni bila velika, vendar pa je zadoščala za preživljanje osmih ljudi, če po naključju setve ni pobila toča, ali če letina ni bila izredno slaba. Prodajati seveda z nje ni bilo kaj, zato je gospodar hodil po svetu delat kot tesar, da je lahko odrinil denar
za davke, da je oblekel otroke, ko so bili še manjši, in da je z zaslužkom popravljal tudi bajto, v kateri so stanovali, in gospodarsko poslopje.
Ni hodil rad po svetu ,kjer je bil odvisen od naklonjenosti mojstrov in delodajalcev, .zakaj kmet, ki je vajen široke svobode, v kateri živi, odvisen le od matere narave, se težko navadi, da mu kdo ukazuje, ali ni se dalo po-
VESELO ALELUJO VAM ZELI
BUKOVNIK STUDIO
762 East 185th Street
IVanhoe 1166
PRIPOROČILO ZA PRAZNIKE
Pri nas imamo veliko izbero košaric, zajčkov, pir-hov, vse vrste slaščic, okusen sladoled, mehke pijače in druge potrebščine.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
MR. in MRS. PERKO
6304 St. Clair Ave.
CONFECTIONERY — GROCERIES
magati. Poleg stiske, ki ga je gnala po svetu, je tlela v njem še živa sila po povečanju grunta. Hotel je še dokupiti to in ono, kar bi prav za prav še morali imeti. Ko bi bilo dokupljeno to in ko bi dorasli otroci, je nameraval ostati doma za zmerom. Zavest, da se bo za nekaj let lahko ustalil na gruntu, kjer bo oral, sejal, vozil s svojo živino, kjer bo sam svoj gospod, mu je osladila marsikatero uro, ko je daleč od doma sanjal o svežih brazdah zemlje, ki jih pomladi obrača plug in izpod katerih prihaja vonj po gnoju, po zemlji, pomešan med seboj v opojno dišavo. Koliko stotisoč-krat so mu šle misli med letom domov! Vse delo na gruntu j,e spremljal v mislih.
Sleherno pismo, ki ga je pisal domov, je bilo polno ljubezni in skrbi do grunta. Kako uspeva setev, je spraševal. Kako kaže na travnikih krma, in če se je krava po sreči otelila. Nikoli ni pisal o sebi ali kaj mnogo spraševal po otrokih. Zanj je bila prvo zemlja; če je bila rodna ta, so uspevali tudi otroci. Otrok je kakor pes, bolj ko ga božaš in vlačiš po rokah, slabši .je. Samo da je sit, pa bo rasel, čemu še čenčati okrog njega ko baba.
Ko je prišel ob svetkih domov, je bila njegova prva pot po gruntu. Sleherni ogon njive je obšel z očmi, slehernemu cvetu krompirja se je nasmehnil, in če preklja pokraj fižola ni stala ravno, jo je zravnal ter zasadil krepkeje v zemljo. Zvečer, ko je zvonilo zdravomarijo, je smuknil navadno v gorico, ki je bila nad hramom. Skril se je med lepo se razvijajoče rozge in tam je pomolil. Zahvalil se je bogu za sre-čo, ki jo ima pri gruntu, pri ži-65 vini in pa zato, ker postajajo jsf otroci že sposobni za delo. 65 Ali otroci so bili do grunta razpoloženi drugače kakor on. Niso doumeli svobode, ki je lastna kmetu, in obdelovanje zemlje so smatrali za manjvredni posel.
Prvi je odšel od doma najstarejši sin. Spri se je bil z očetom, češ 'da se hoče oblačiti bolje, da ne mara v hlačevinasti obleki v cerkev. Druge pa da si z delom na gruntu ne more zaslužiti, šel je v mesto v tvornico. Oče mu ni branil, le dejal mu je, da se bo še kesal, ko'pride k pameti.
Prihodnje leto o veliki noči pa se je zgodilo tako s hčerko, z Liziko. Tudi ta je zasovražila grunt, ki baje zahteva od človeka preveč truda. Tudi ta je šla v tvornico, kjer je delavcem odmerjeno delo na ure in kjer je plača tolikšna, da se človek pošteno obleče ter se še včasih lahko tudi nekoliko poveseli. Tam ni blata in solčne pripeke, ni žulje^ in potnih srag, ki razjedajo v letnem času kmetu kožo; tam je vse lepo, ob tednu pa dobi človek plačo. Tako vsaj so ji povedali, pa je šla. Nora bi bila, če bi ne izrabila prilike.
Nekaj mesecev je bila zaposlena v tvornici za izdelovanje nogavic. Delo je bilo sicer snažno, ali zaslužek je bil pičel. Garali so na akord in ona, začetnica, se je odrezala slabo. Zmerom se je tolažila, da se bo to popravilo, ko postane spretnejša. Po štirih mesecih pa je tvornica zaradi gospodarske krize skrčila svoj obrat in Lizika je bila brez posla.
V prvem trenutku se je spomnila doma. Mnogokrat je že mislila nanj v teh mesecih in hudo ji je bilo, da ga je zapustila.
Spoznala je, da je kmečko življenje prav za prav lepše od tega v hrupu in brnenju strojev potekajočega, od življenja, ki je zavi-sno od tolikih okoliščin, pa je zahrepenela po domu. Tokrat huje kakor kadarkoli prej, ali zmerom ji je vstal pred očmi lik njenega očeta, kako jo gleda hladno, tuje, ter ji pravi, da naj le gre, samo naj se ne vrne več na grunt, dokler živi on. Sram jo je bilo tudi pred ljudmi v fari. Posme-hovali se ji bi, pa je rajši ostala v mestu. Mesec dni je iskala službo, se prebijala, kakor se je pač znala, dokler ni dobila dela v tvornici čokolade. Po šestih tednih je prišla tvornica v stečaj in Lizika je bila znova na cesti.
Gospodarska stiska v deželi je takrat dosegla svoj vrhunec. Stotine brezposelnih so romale po cestah, prosile, kradle in tej vojski se je pridružila tudi ona. Toda beračiti jo je bilo sram, demov pa tudi ni hotela. Preostala ji je tedaj ona sramotna, grenka pot, na katero zaide toliko kmečkih deklet, ko izgube v mestu delo. Po večerih je zahajala v kavarno, opozarjala moški svet, ki je imel kaj pod palcem, nase, dokler ni postala kavarniška lahkoživka, ki jo je poznalo pol mesta. To j^je donašalo obilo dohodkov. Oblačila se je lepo, imela je elegantno stanovanje.
Tu pa tam je poslala kak stotak tudi domov da bi jim pokazala, kako ji gre.
Dve leti že ni bila doma. Za veliko noč v tretjem letu pa se ni mogla ubraniti hrepenenju po domu.
Pozno je bila to leto velika noč in narava se je že prebudila. Listje bukev je pregrnilo s svojo zeleno barvo gozdove in kakšna zgodnja sliva je bila že v cvetju. Lizika je vso to lepoto, dihajočo iz podeželja, primerjala s puščobo mesta in hudo ji je bilo. Če bi mogla, bi ostala doma, ali predaleč je že zašla, iče pa bi jo kakšno dekle v fari vprašalo, kako ji svetuje glede mesta, bi jo odvrnila od namere. Naj le ostane doma, bi ji rekla, naj ne hodi z grunta v svet, ki je grabežljiv in zahrbten.
Na veliko soboto popoldne je družina sedela pri mizi. Mati se je bila vrnila od velikonočnega blagoslova. Razgrnila je košaro, narezala na mizo blagoslovljene-; ga mesa, da bi se zdaj, ko ni več pošta, pošteno najedli. Lizika.je pripovedovala, kako živi v mestu, kaj dela in kako se ji tam zdi. Očeta je zanimalo.
Nekdo je potrkal na vrata, in trenutek nato sta vstopila žan-darja. Vsi so se ozrli na njiju presenečeni in vprašujoče, zakaj navada, da bi žandarji hodili po
hramih še na veliko soboto. Lizika pa je vstala. "Lahko gremo!" je dejala in ona dva sta se obrnila, da bi odšla. Družina je obsedela za mizo trda od presenečenja, le oče je skočil pokneu. Hotel je izvedeti, kaj se je zgodilo. Nikogar od njegove družine še niso preganjali žandarji, zato hoče vedeti, kako je prišlo do tega.
Povedala sta mu, kak posel ima njegova hči v mestu, in da je pred kratkim ukradla trgovcu,
1 0

temffl M

SLOVENSKO PODJETJE
Demshar Building Co.
JOS. DEMSHAR, lastnik
874 E. 140 SI.	.
Res.: GLenville 1747	Office: Liberty O7™
želi Jugoslovanom vesele velikonočne praznike v toplem priporočilu nadaljne naklonjen°^
Naše dolgoletne izkušnje, zaupanje naroda in prvovrstno delo nam je pripomogl°ju stojimo na višku gradbene aktivnosti velikih in prominehtnih zgradb v mestu
Cleveland '
Vesele velikonočne praznike želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijenlom
Se priporočamo
Haffners Insurance Agency
6106 SI. Clair Ave.
i JOHN BRESKVAR	J. HAFFNER	A. HAFf^
. J
Mi vam okrasimo po naročilu	:
^t čokoladna — velikonočna — novelties in z imeni
PIRHI 5$ do 79$ vsak	t
r-< Velika izbera že napolnjenih košaric in vozičkov j 95	10«* do $1.19 vsak	l
Za ženske:	Za moške:
^Svilene nogavice________Moške nogavice—	tj
& 39f 59$, 79$ pr.	10$ do 25$;
'^Rayon Panties ..........25$ Moškespodnje hlače in |
QjBrassieries ................25$ shorts ..............25$ vsake|
^ Sabooskas ...................25$ Pasovi in naramnice, vsa-!
0| Ženski pasovi ..10$, 19$ ke ..............................25$!
Aloške kravate 15$ in 25$ vsaka	|
Izplača se kupovati pri ^f I	TAYLOR VARIETY 5c to $1.00 Store
%	6714-16 St. Clair Ave.
ij ■ , • g Veselo Alelujo in mnogo pirhov želi vsem prijateljem, jj	znancem in odjemalcem
\	LOUIS SRPAN
i
l	SLOVENSKI KROJAČ
i
! 17822 Marcella Rd.	KEnmore 4311-J
i
Veselo Alelujo želi odjemalcem in prijateljem
MAY C. BATES
GROCERIJA in MESNICA 4536 Warner Road
Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem želi
ZEFRIN'S CAFE
SLOVENSKA GOSTILNA 8101 Aetna Road	Michigan 9711
ki je prespal noč pri vsoto denarja.
"Pravil sem ti, ne »j grunta, ki nikoli ne i^4 kdor ga ljubi, in ne J10"1^ sto, ker ono rado Pozre i kmetov, pa nisi ubogala. . nosi, kar si si naložila-mel nad njo oče potem P^ loputnil za njo vrata, -mizo in jedel dalje, ne d« ozrl za njo.
Od takrat se ni več V ,
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN * : IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLIV. — VOL. XLIV.

tM n m, rrtiinsr
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Double Eagle Bottling Co.
JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 St. Clair Ave.	HEnderson 4629
AMERIŠKA

1941 Velika Noč 1941
Sloji, stoji tam "Beltgrad
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, APRIL 10, 1941
* - PART II.
el8rad, nekdaj majhno ob-lje °> čeprav glavno mesto kra-Srbije, je danes središče ^ a,la- Z novo državo je zra-novo glavno mesto, na jj tleh, ki je že takoj v pr-Ijj et'h začelo kazati svoj veli-Prv meri" danes je na severu Ujj "»erto, ki se more meriti z 5jj])' Dunaj (v kolikor je Du-rez cesarjev sploh še — Du-At 'na zahodu Rim, na jugu se ^ menda ne stavijo z njim ji) p vrsto, na vzhodu mu tja jj ^a%rada ni enakega. Mor-% -la Svetu večJ'a mesta, tudi !ij , 'n bolj urejena, bolj enot-
^ m JI 1 r\ +	wi aci-f r\ cV vm
vseh strani Balkana silijo v Bel-grad, pa je to izrazito srbsko mesto. Tarejo se kulture, tarejo se jeziki, toda nad vsem tem je srbstvo, ki vse obvladuje. V tem temelj enem ljudstvu, ki še neprestano doteka iz okolice, je nekaj nepremagljivega, neosvo-ljivega, nekaj, kar no propade v nobeni gneči m kar se vzdržuje tudi brez knjig, brez civilizacije Evrope, nekaj, kar je enako globoko vkoreninjeno v izobražencu, ki je prebrodil vsa evropska mesta, in v revežu, ki prenočuje v zapuščenih kavernah Kalemeg-d,ana, v učenjaku, ki v laboratoriju s puščavniško vdanostjo z
DEDINJE
^' v°jem naročju toliko sto-^ Pomena kakor Belgrad. ^(jmena mu ni mogoče iz-sredi mesta, med ši-'^rtij ^kor puščica ravnimi iti .'P0 katerih drvi oglušu-\ 0lllet skoro brez odmora,
'H ' in i,raznikov> le v
iVž(i n°čnih urah, ko se daleč ^ že dan budi, utrujen i(iat ° Za<^ržujo svoj korak, da Mtj. ZoPet spust-' v divjo dir-da ° StroSo vedi nevidna ro-U'*CH ne zaleti v ulico * [j v množico — vmes re-% j ki neprestano valove - Ja; °d mraka do zarje pa si„v'Cl> ki utripajo in vpije-\ 3 ,•.. To ni izključil-? 6 ^rada, to je veliko ma-\ ^Sfaltiranimi
ulicami, s S a^leznico. z dolgimi pro-°mobilov, s kini in iz-ln drugimi pridelki ci-'iob| e> kakršnih mest je v na-1 \ VSe Polno, v tem oziru so i P^?06-' podobna med se-W Vl Belgrad se vidi samo ,\aleg(lana- ki je trdnjava Pa so še razvaline ^ <ja na Svojo preteklost. S Nli S Ze prece.i zaraščenih Se odpira pogled na ,.%0 0 središče Belgrada:
\ ''H •. °krog gričev, na
iNtio^' mest°- Sava>ki se
Sh PriPlazi od zahoda in i V • Pod Zemunom zlije v
t| v0 ij, J .
t ^ : ®ko izgubi svoje ime, n°sila od Triglava in Niijj ;'ezer> doline z želez-i W vCestami, na vse strani 1,' kj6r0sno' rodovitne pokra j i-h \0 tolsta prst rodi kakor I'^a to Je Belgrad: vozel
LSsV Se stekaj° v&e ce"
|i V v°de, vse doline in že-1 ' Vsi
riar°di, vse kultur« tudi ves denar. š< 6t od tega, kar so s< I'! ** Uh°vZlu Sprehajale vojsk«
iCH ' skoro do tal' da
^.^ato razbohotilo, ka v svoji zgodovin
je s°vražne sile. Legi da ga redi 111 m'
fCSi- novo živl^enje- :
Pa je Belgrad pc IV6. k mesto 15 milijonsk
i vr T ^ tudi zlatega
t \ cltla prednost.
Danici narodov, ki
najpopolnejšimi aparati preiskuje bacile, in v brezdomca, ki leto in dan prodaja po ulicah kak ničvreden drobiž. Je to zavest gospodarja, kateremu je ime, pismenost, zastava, grb samo okras; vse te zunanje znake lahko prepusti zgodovini, pa se nič ne boji za svoje prvenstvo. Taka nepremagljiva zavest, ki vse veže v eno družbo, more zrasti samo v ljudstvu, ki ima že stoletja denar v svojem jeziku, ki še nikdar v svoji zgodovini ni prosilo za kako dovoljenje ali da bi mu kdo kaj "dal," to je skupen sad ljudstva, ki je bilo vedno ali sam svoj gospodar ali pa se je gospodarjem upiralo. Spričo te zavesti ima vsak drug narod v Bel-gradu samo stanovanje in hrano, kvečjemu še službo, Srbom je pa dom in jim bo dom tudi
"Christ Appears to Mary Magdalene," frp-rv bv Fre Angelico in the Museum in Florence
ostal, ne zato, ker so se morda zakleli, da ga ohranijo, ker so sprejeli kako tozadevno resolucijo, ampak zato, ker jim še na misel ne pride, da bi ga dali iz rok. To je ravno dokaz njihove trdožive narodne samobitnosti, če je poleg tega Belgrad še glavno mesto Jugoslavije, je to samo novo gibalo za narodno rast in nov in to upravičen razlog
za narodni ponos.
Nam Slovencem, ki vežemo Evropo z B|alkanom, pa mora biti v prav tak narodni ponos, da smo bili v tem velikem, zgodovinskem Belgradu po našem dr. Korošcu zastopani od prvih dni Jugoslavije in da smo bili prav po njem vsa leta središče zanimanja nove države, takrat, ko smo uživali sloves zrelih dr-
žavljanov, ali tudi takrat, ko smo bili z njim vred proglašeni za izdajalce in neke zarotnike. Naj je bilo kakor koli, vsa leta se v Jugoslaviji in prav zaradi tega tudi izven njenih meja govori o Slovencih. Slovenci smo bili Jugoslovani že zdavnaj pred Jugoslavijo. Kdor zasleduje pisanje "Slovenca" v letih 1876-1878 v srbsko-turški vojni in pozne-
ro dve desetletji zaposijevaia vse najboljše moči doma in jim zastirala pogled v daljo, ktikor hitro pa je bil narod toliko združen v svoji politični skupnosti, da mu liberalizem ni bil več nevaren, je zopet bolj živo vzrastla jugoslovanska misel, ki je bila pa sedaj — predvojna leta — že vse bliže in ki se je v najodlo-čilnejših dneh izkristalizirala v "majniško deklaracijo," v kateri je zahteva po združitvi Jugoslovanov ves program. Zadnji potomci liberalcev, ki so prepozno spoznali dalekosežnost Jugoslavije in pomen Belgrada v njej, pa bi sedaj svojo zamudo radi popravili, skušajo v Belgradu to deklaracijo omalovaževati, češ, da so se vse njene zahteve gibale "v okviru." Tako klaver-no delo more pasti v delež samo tistim, ki vsa desetletja niso po-
je v vseh vojnah, ki jih je ime-| la majhna kraljevina Srbija za svoje pravice in v notranje političnih sporih v Avstriji, se ne more dovolj načuditi njegovi zgodnji jugoslovanski usmerjenosti. Vse je bilo še v starih mejah, ki so bile videti večne, ko je "Slovenec," že pisal o Jugoslovanih in dokazoval potrebo njihove združitve. Ta enodušna jugoslovanska usmerjenost slovenskega političnega programa je prevladovala tja do izrazitejšega nastopa liberalizma, pred katerim je bilo treba braniti duhovno pristnost slovenskega naroda, da se ne bi izgubila v neko evropsko frazarstvo. Ta borba je pristni slovenski obraz je sko-
stavili nobene zahteve, ne "v okviru," ne izven okvira. — Po vsej pravici se torej Slovenci smemo smatrati za državen narod, kateremu je Jugoslavija prav tako lastna država kakor Hrvatom in Srbom in ki ima tudi polno pravico, da se tudi na zunaj pokaže.
Poleg lege se ima Belgrad najbolj zahvaliti za svoj nagli napredek Jugoslaviji. Tudi prej je bil glavno mesto, toda kakor je kraljevina Jugoslavija vse nekaj drugega kakor je bila kraljevina Srbija, tako je tudi glavno mesto Jugoslavije nekaj večjega in močnejšega kakor pa je bilo glavno mesto Srbije. Tu
vse raste z mednarodno naglico in v mednarodnih merah. Palače poslaništev, konzulatov, ministrstev, zasebnih in državnih denarnih zavodov, vsi osrednji uradi, od uradov za štetje in razpošiljanje znamk pa do vrhovnih vojaških poveljstev, najvišji znanstveni zavodi, muzeji — in to vse v mejah 15 milijonske države! Tu ni nobene gneče, nobenega skoparjenja, vse je pro. storno in veliko. Med novimi palačami pa se stiskajo stare bajte in ute, ki so* b i 1 e postavljene že bogve kdaj, pa jih vse vojne vihre niso marale podreti same se pa itudi niso hotele umakniti novemu ritmu življe-
■	nja; razkošno središče, kjer se košatijo palače, je obrobljeno s
. predmestji, kjer hiša visi na hi-
1	šo, kjer vlada vrišč ctrok in ne-. izprosen lov za dinarji in kjer
■	ni nobenih pravil ne glede hra-
■	ne ne glede obleke, živiš kakor moreš. Vsa stoletja, ki so drve-
!e la preko tega vozla, so tu zapu-, stila svoje spomine: poleg raz-j košnih izložb po najmodernej-, ših pravilih majhno okence, v « katerem je nakopičeno staro že-> lezje; poleg brivnice, kjer z 11 najmodernejšimi pripravami iz-j delujejo trajne kodre in pilijo
*	nohte — brivec, ki ima v oknu v J široki steklenici pijavke, ki so se
*	prisesale na steklo in leno kr-5 marijo s širokimi repi po neki
*	tekočini; poleg n.^ j razkošnejšega 3 hotela z vsem udobjem majhna
*	koliba, kjer nekdo v skrbi za di-3 nar na majhnem listku ponuja ^ "lavor za umivanje glave" in 3 "stan za samca," v oknu pa sto-
, ji krožnik neke jedi — listek, .
2	nasajen na zobotrebec in to za-
2	pičeno v kos mesa, ki se skriva nekje v omaki, ti pove, da je to
'i "frišak gulaž" in da ga dobiš Y za dinar in pol. Poleg Terazij, ij kjer je širina, luč, da slepi oči, f promet kakor pred sodnim ^ dnem, množice, svila, dišave, ■f mladostna razposajenost, poleg
3	Terazij, ki žive od dneva, ima f8 tudi Jatagan in ciganska pred-3 mestja, ki žive od noči: godci, T pevci, komedijanti, prodajalci S drobnarije, raznašalci, sploh f ljudje, ki žive v veži velikega 3 mesta. Nad vsem tem pa močen I* meščanski srbski živel j, ki vse to ^ vodi in kroti tisoče in tisoče po-S (Dalje na 3. strani).
PRESTOLONASLEDNIKOV TRG
AMERICAN HOME
MR. in MRS. JOHN PIANECKI |
SLOVENSKA PEKARIJA
™Jm 3jKi ®P	j
I
želita vsem odjemalcem in prijateljem veselo Alelujo! f Ako želite dobro potico za praznike, naročite sedaj, j Ne odlašajte do zadnjega.	C
Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice,
kekse in drugo.	j
6036 St. Clair Ave.	HEnderson 2396 j
|	SLOVENSKA MLEKARNA ^H
I	ROSE URBANČIČ, lastnica ^^TiiB ^
I	Želim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem
U	in se toplo priporočam še zanaprčj.
3
j	1172 Norwood Rd. ENdicott 3457
ft
J	,	. ■ ■:• '
f Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem
| " . '. ■[ 'i-j, '
in prijateljem!
I
ATLANTIC GASOLINE
t FRANK PAUUN'S y SERVICE STATION
3BL vogal St. Clair Ave. s jSp	in 61. cesta
|jjQ	ENdicott 9104
BB	Vse, kar potrebuje vaš avto, l \	dobite pri nas. Lepa hvala iliP	za naklonjenost in se pripeli	ročamo še v bodoče.
5
Vesele velikonočne praznike vam želita
ANTON in JULIA	i^Mse^ll
MAROLT	pFiBljl
G0STILNA	JStM^š
1128	E. 7ist st.	m&z^Btg^.
in	p^fv
1129	E. 68th St.	v^ OjjfVjl
Pristni legalni likerji	^ttE' g	VjfF*
dobra vina, 6'/«' pivo	^TVJ '
in prigrizek	vj• j UR
f \\ ImSjBBSmi /
Vsak petek pri nas	m^-il. i « ►
ribja pečenka Se toplo priporočamo
SPEH GROCERIJA
1100 East 63rd Street
Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto
Se toplo priporočamo in želimo všem našim odjemalcem vesele velikonočne praznike
VESELE/VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. MARTIN KOŽAR
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
1049 East 185th Street
HOME-MADE CHILI Vsak petek Fish Fry in ples
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	'
vsem klijentom in prijateljem želi
C0LLINW00D REALTY CO.
DANIEL STAKICH, lastnik
Prodaja zemljišč in vsakovrstne zavarovalnine točna in solidna postrežba
JOHN ROŽANC in W. E. ALLGIRE, prodajalca
15813 Waterloo Rd.	KEnmore 1^
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in gostom želita
MR. in MRS. JOHN TRČEK
SLOVENSKA TRGOVINA in GOSTILNA
15506-08 Holmes Ave.
Kakor vsako leto tako bomo tudi letos imeli v pro<W lepe velikonočne košarice.
Veselo Alelujo vsem odjemalcem želi
!
JIMŠEPIC
| TRGOVINA Z ŽELEZNINO, ORODJEM in BARVA*1'
i	-M,
Če rabite vrtno orodje, travo ali umetni gnoj, ^ ^ tudi barvo, varniš in potrebščine pri popravi I oglasite pri nas. Postreženo vam bo po najnižjih cel1
16009 Waterloo Road
,.:■■■; llMm®'!«'1^..........|
Vesele velikonočne praznike želi vsem svoji'11 odjemalcem
COLLIN WOOD BAKING CO-	i
JOHN ZALAR, lastnik
16006 Waterloo Rd.	KEnmore 13°	j
t\i	[
Izborilo pecivo, potice in kolači za vse družinske	i
družabne prireditve. Kruh neprekosljive kvalne	Jj
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem ih prijateljem želi
ANTON GUBANC
16725 Waterloo Road
Velika zaloga in izbera spomladanskih °v za žene in otroke. Najtrpežnejše peril0 za moške in dečke.
PETE MUKAVEC
IZVRSTNO 6% PIVO - VINO - CIGARE - CIGA^
Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
1231 East 61st Street
OPLENAC, CERKEV SV. JURIJA
KALEMEDGAN
'Stoji, stoji tam Beli grad'
(Nadaljevanje s 1 strani) sameznikov, ki prihajajo dan za dnem z edino željo, da bi bilj deležni tega polnega vrvenja. Skoro sleherni teden je kak sprejem na kolodvoru, skoro vsak dan kaka velika prireditev, domači in tuji denarni in umski velikani tu pletejo svoje niti. Glavno mesto države!
Poseben sloj v Belgradu so Hrvati, trdoživ rod, ki po hišah žaga drva, prime pa tudi za vsako drugo delo. Z žago in nekakšnim stojalom na rami, v drugi roki pa sekiro — tak ti hodi po mestu in izprašuje ma vratih, če imajo kaj drva, da jih bo "pilil." Stanovanja ne potrebuje, hrano dobi danes tu, jutri tam, obleko ima domačo, trpežno, ki traja toliko časa kakor povprečno človeško življenje. Nekaj dni pred smrtjo zboli, če le more, se za to priliko preseli v svoj domači kraj, rojaki ga pokopljejo, drugih sitnosti pa ni z njim. Društev ne potrebuje, resolucij ne sklepa, protestov ne vlaga, sploh živi nekako zraven ljudi. Med seboj govore svoj poseben jezik, ki ga je izmed izobražencev menda samo škof Gnidovec razumel, sicer pa si znajo za svoj kruh pomagati pred vsakim človekom. Nekateri si gospodarsko tudi zelo opomorejo. V kakem kotu odpre trgovino s čemurkoli, izrabi vsako 1 priliko, varčen je, skromen v potrebah in tako mu rast? imetje, 1 da čez nekaj let poveča svojo obrt, kje v predmestju si postavi ali kupi hišico in se s svojega nikdar več ne da pregnati. Ta red bi utegnil ss Žide ~izpodrini-
Belgrad je zelo moderno me-, sto. Elektrika, plin, cestna železnica, asfaltirane ulice, tovar-, ne, promet, ki je urejen po najmodernejših izkušnjah — vse i to je evropsko, oziroma civilizirano kakor po vsem ostalem > 'kulturnem" svetu. Poleg tega 3o tu še vojne reparacije, ki so ' nenadoma prinesle najpopolnejše stroje, težke lokomotive, veli-1 ke mostove, nešteto dragocenih znanstvenih aparato", za katere : ie bilo šele treba vzgojiti domači naraščaj, da je znal ravnati ' 3 njimi — vse to je mesto čez :ioč moderniziralo, da je danes / nekem oziru tudi središče ev-f ropske kulture na Balkanu. Velika univerza, ki ima ustanove, , xar jih menda kaka univerza sploh more imeti in vse bogato t opremljene, knjižnice in prostorne čitalnice, znanstvena akade-« mija, razni domovi — vse to je ! na razpolago ukaželjnemu člo-
*	veku. V teh razmerah se je se-; veda poleg znanstvenikov, ki
*	uživajo ta sloves zaradi učenih ) sorodnikov in "Zvez," vzgojilo
*	lepo število resničnih znanstve-i nikov, ki uživajo ta sloves radi
svojega dela in ki v nobenem ) oziru ne zaostajajo za vrstniki, po Evropi. Kljub temu ognji-1 ^ šču evropske kulture pa v javnosti prevladuje neka druga \ kultura, vzhodna, ki drugače , gleda življenje in človeka kakor « zahodna. Nekaterim tu v Bel-i gradu to sicer ni všeč in bi po « vsej sili radi smuknili z "Bal-. kana" v "Evropo" in to baš v « času, ko je začela izgubljati svo. 5 je prvenstvo v svetu, ker se jim
*	domača, lastna kultura zdi ne-K kaj manjvrednega kakor pa tu-" ja, ki jo vidijo samo od daleč in ) največkrat samo od sončne stra.
*	ni. Pa se bo že treba sprijazni-5 ti z dejstvom, da sta v državi " močno zastopani dve kulturi: ') vzhodna in zahodna. Katera izmed teh je boljša, bi bik) pra-
l zno ugibanje, za vsak narod je , njegova lastna kultura najbolj-i ša. Gre samo za to, katera je močnejša; to vprašanje pa reši t življenje.
Če življenje teče v tako moč-s nem zaletu, potem seveda za mr-j tve ni veliko časa, še prostora i ne. Pokopališče jo zelo veliko,
toda gtfobovi so v taki gnejči drug poleg drugega, kakor da so mrtvi sami bežali iz družbe živih, da bi ne bili nadležni in da je vsak planil v najbližjo jamo. V tej goščavi povprečnih kamnov in križev komaj mati more najti pravi grob. In te prihajajo objokovat svoje ranjke po vseh pravilih nepisane postave. Neslišno pride od nekod, vsa v črnem, s šopkom rož in že od daleč, med križi razbere pravi grob se spusti v pogovor z ranjkimi: "Poglejte, otroci, poletje je tu. Vidite, rože!" Ob grobu poklekne, objame ne velik nagrobni kamen, ga poljublja, nato "op-"akuje" rajnkega v edinstvenem samogovoru, ki je molitev, pe-
l sem in žalovanje obenem. Vse življenje rajnkega od zgodnje mladosti pa do smrti se tu obnovi v nebrzdani hvali: "Rado, radost, moja, oči moje, duša moja, življenje moje. Rado, sin moj ,ali slišiš mater? Zopet ssm pri tebi. Rado, ali vidiš mater?" In ne da bi si odgovorila na ta vprašanja, nadaljuje po kratkem odmoru: "Kakor topol si rastel, Rado, ljubezen moja. padel v naročje smrti, tvoja smrt — moja tuga . . ." Tako gre naprej, včasih po dve uri. Skoro nepremično kleči ob grobu ali sloni na kamenu poje in objokuje. Sprva je bil njen glas zemeljski, kakor vseh drugih, pa (Dalje na 3 strani)
W	___	____ fc
- -mmnn...	fc
1	I
|	i I
% They are Made to Wear I Longer and Fit Better
School days may be over for that	& Qj Poll-Parrots! For these smartly
^ styled shoes.. • made with leather MJ ? ^	^
Qj in vital hidden parts*. ..work the	Jj<
^ year'round. They are mad« to _	? (~y give proper support... to hold sSirx&L+t.B
their shape ...to take the hard	^
knocks of active play... to wear	^
8 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	f
& VSEM MOJIM CENJENIM ODJEMALCEM	l
PRIJATELJEM IN ZNANCEM	%
i	I
i LOUIS MAJER	f
$ TRGOVINA FINEGA OBUVALA	|
Q 6410 St. Clair Avenue	|
J	, ^ ........
r'iaziio postrežbo nudi. . .
GR0VEW00DTAVERN
M. VRANEŽA, lastnik
' ^'finejših likerjih, finih vinih in najboljšemu pivu. Izborna domača kuhinja.
Vedno vesela družba in najboljša postrežba. 17105 Grovewood Ave.
68el° Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi
*BS RD. COAL & SUPPLY CO.
22290 St. Clair Ave.
premog in kurilna drva po najnižjih cenah.
y
esele velikonočne praznike želita odjemalcem in prijateljem
"■•in MRS. ANTON NOVAK
SLOVENSKA PEKARIJA '
T?)	6218 St. Clair Ave.
Se priporočata slovenskim in hr-vatskim gospodinjam za nakup MVU^^^MKj dobrega domačega peciva kot:
topp^S^I POTICE, PIŠKOTE in VSAKE ^	'' 1	VRSTE KEKSE
',!l|te fountain ":mdt\
f4UR|(H'S
^oi Hol A P -a mw
HoWsAve.«^ ^Mf
velikonočne ^^iff
j^j vsem od-	mr
' alcem in pri-	&$
VILJEM!	w
^esele velikonočne praznike želimo našim °djemalcem, prijateljem in znancem!
KRAMER'S GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA ■	Se priporočamo
' J85th St.	IVanhoe 9619
Vesele velikonočne praznike vam želi
BONCA'STRGOVINA
6005 St. Clair Ave.
%A
vat.2^loga stenskega papirja, barve, *nišev in linoleja. cene zmerne, |	postrežba točna.
Xe^konočne praznike želiva vsem odjemalcem in prijateljem!
MARY'S CAFE
in FRANK BRANDULA, lastnika 1194 East 71st Street
I tr»o
fL 1 !vo in vino. — Vsak petek ribja pečenka.
DIH POMLADI
Čez gore in dole, čez krvave poljane, priplula je zopet zelena pomlad.
Prinesla pa ni nam veselja in nad, ker rane spet nove odpira sovrag.
Oh, Vesna preljuba, daj, hiti v daljave, okrasi grobove — kjer cvet mož leži.
Naj zbor jim z višave "Alelujo" zapoje, kjer za narod — za dom je, naš padel — vojak.
Marjanca Kuharjeva.
Pingvini se utapljajo
Dr. Andrews, ki se je dolgo mudil kot prirodopisec v Ant-arktidi, je odkril, da je otok sv. Jurija poln tisočev in tisočevi pingvinov, čudno pa se mu je zdelo, da ni mogel najti na golih skalah nobenega mrtvega ptiča,] čeprav jih je mrgolelo na otoku. | Dolgo ni mogel dobiti odgovora tej zagonetki. Nekega dne pa je našel na otoku majhno in kri-j stalno čisto jezero, na katerega j bregovih je bilo vse polno pin-i gvinov, ki so se mu zdeli očividno | bolni. Po daljšem opazovanju je j res videl, da se je kateri od časa ( | do časa potopil v vodo in ga ni i bilo več nazaj, šele čez nekaj ča-j sa j2 lahko ugotovil, da je bilo na dnu tega jezera vse polno pingvinov, ki so se, kadar so bili bolni, potopili v vodo, da bi tam i ozdraveli ali pa poginili. -o-
"STOJI, STOJI TAM BELI
GRAD . . ."
(Nadaljevanje z 2 strani)
se čim dalje bolj umika v neko tajnost, zveni kakor iz nekih katakomb ali kakor menih pri; ncčnih molitvah. Toliko žalosti1 v en sam zvok more položiti sa-j mo ljudstvo, ki je bilo na Koso-{ vem pobito kakor v klavnici, pa ni izumrlo. Melodija enakomerno plove preko grobov, pada, pa si zopet opomore, tu in tam jo rezko pretrga kak "jao," pa se zopet vrne v svojo pravo stru-, go, kakor potok, ki ima čas teči stoletja. Redki so že, ki še tako objokujejo svoje rajnke, moderni čas tudi temu ljudskemu duhu ne prizanaša in ga ubija, za pokopališkim zidom zvonijo tramvaji, trobijo avtomobili, časopisni raznašalci pa rjO| vejo, da je zopet prišla na dan neka umazanija iz "boljših krogov" . . .
*
Tak je Belgrad: poln zanimivosti, senčnih in sončnih. Od pokrajinskih mest ga loči veli-kopoteznost in širokogrudnost. Za provincijalne spore Belgrad | nima smisla, on misli samo na velike reči. Ni še dolgo tega, ko so naši odpadniki, ki ne morejo zapopasti ne slovenstva ne jugo-slovanstva in ne izprevidijo, da smo tudi Slovenci državen narod in da imamo torej opazovalce ob sebi ,ne pa sodnika nad se-! boj, v javnih govorih skušali umazati Slovence, češ, da so še 1 nekaj let pred Jugoslavijo brali šušteršičevega "Slovenca," ki da ' je bil ves avstrijakantski. Mislili so ,da bodo ta njihova že zdav-! naj odkrita odkritja središče zanimanja v Belgradu. Pa Belgrad za to še vedel ni. Prej in ' slej politiki, časnikarji, polici-" sti in varuhi javne varnosti ho-, dijo mimo lekarne, ki ima na izložbi napis z zlatimi črkami: s "Koenigl. serbische Hofapothe-ke," pa nikomur ne pride na mili sel, da bi lastnika dolžil držav-I Ijanske nezanesljivosti. Belgrad « je glavno mesto in za marsika-; ko farizejsko spodtiko sloven-* skih liberalcev in za provincial.. i ne prepirčke nima časa. Zato pa j tudi je glavno mesto.
---,
EDWARD L PUCEL
COUNCILMAN 10. VARDE
ŽELI VOLIVCEM v VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
J0Su ŽELE in SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ... Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
COLL1NWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street IVanhoe 3118
ŽELIJO VAM VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
■ ■ 'V
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Avenue HEnderson 5670
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA 1166 E. 60th St.	HEnderson 4892
ANTON ZNIDARŠIČ, lastnik
Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v mestu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z naše postrežbo. Priporočamo se onim, kateri še niso naši od' jemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstn postrežbi.
Vese!e velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM VOLIVCEM 23. VARDE
EDWARD J. KOVACIC
Councilman 23. varde
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE rSgfjj^TT-VSEM ODJEMALCEM, PRIJATE- |	^
LJEM IN ZNANCEM ŽELI	j	j
J. KREČIČ
MESNICA' in GROCERIJA
1054 East 61st St.
Se toplo priporoča
Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
A. BROFMAN
DEPARTMENT STORE
DRY GOODS, LADIES and GENTS FURNISHINGS 6806 St. Clair Ave.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
ANTON BARAGA
PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN DROBNO 15322 Waterloo Rd.
Če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo in pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v ceni in blagu najboljše postrežem.
i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM
I	,
NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
FRANK'S CAFE
\	FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika
i Best Beers . . . Wines . . . Liquors
1
I 768 East 200th St.	IVanWlWQ
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM kot tudi vsem Barbertončanom. Priporočamo se, da nas ob priliki zopet obiščete
GORSE'S TAVERN
MR. in MRS. JERRY ZUPEC
SLOVENSKA GOSTILNA
Ob sobotah godba za ples
982 E. 207th St. - Euclid, O. - KE 5862-R
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 St. Clair Avenue	ENdicott 3154
TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM
Venetian Blinds in zastorr narejeni po naročilu. Vesele velikonočne praznike!
b
b
LOUIS CIMPERMAN E
1115 Norwood Road ENdicott 0566
GROCERIJA in MESNICA
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba, zmerne cene, Pripeljemo na dom.
Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem!
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah po nizki ceni.
JAMES A. SLAPNIK, Jr.
6620 St. Clair Ave.	HEnderson 8824
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE NAŠIM ODJEMALCEM IN ZNANCEM!
H&
A
09
"09 Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem ^	in kegljačkam, prijateljem in znancem želi
01 A 9 A 9 A
b b b
r
b W b
b
b
r
b
r sr
b Jp
b
r
b
b
b &
b W b
b
r
b ŠT
b
fcr
b
r
b
r
b b
r
b b
r
b b b
r
b if b
r
b
r
b &
b
b
r
b p*
b
r
b
r
b
r
b
r b r b r b
w b
r b
B
Zavržena kri

J
01
95 A
0!
JOSEPH POZELNIK
LASTNIK
\A MODERNO ZGRAJENEGA /KEG-
LJIŠČA, GOSTILNE IN RESTAVRACIJE Z TOČNO POSTREŽBO
WATERLOO RECREATION
15721 Waterloo Rd.
I b W b
b
b
r
b b b
r
b b
m
b tf b
Sam hodi po dramečih se tratah, željno vdihava pomladnQ svežino in se potaplja v svoje misli, šest križev na plečih in sedmega pol ima oče Kobilar. Rad bi preložil breme gospodarja na mlajše rame ,pa ni nikogar, ki bi ga maral prevzeti. Sinovi so se razšli; nekaj jih je pobrala vojna, drugim ni dišalo doma. Hčeri sta se omožili. Starejša živi v Ameriki in piše, da ji nikakor ne diši domov. Naj se ravnajo, kakor vedo in znajo, želi jim vse dobro, ne potrebuje pa z doma ničesar. Mlajša — oj, kakor srna je bila — je dala življenje za prvega otroka. In še otrok je čez nekaj dni omahnil za materjo, kakor da mu je brez toplega materinega srca premrzlo na tem hladnem svetu.
Tako je oče Kobilar, ki je tudi sam že nekaj let vdovec, čisto sam na hribovskem gruntu. Trši in mecesni so mu tovariši. Z njimi se pomenkuje, kadar hodi po gozdu. Jelke in smreke in bele breze so mu družice. Posebno breze, te so mu pri srcu. S svežo belino ga iz temnega zelenja spominjajo mladosti.
Ah, to vse je tako silno daleč in tako čudovito blizu, kakor da se je zgodilo včeraj, ne včeraj, ne včeraj, ampak komaj šele davi. Takrat je bil Kobilar mlad in poln krvi, ki je prekipevala v njem in terjala svoje pravice. V toplih poletnih dneh, ko so gozd, travniki in polja polni tajinstve-nih zvokov, ki jih sliši bolj srce ko uho, se je včasih premetaval po ležišču na senu in sanjal o dekletu, o ljubezni, o sreči, ki mora priti kakor veliko razodetje. Kadar je pogledal venkaj v zvezdno noč, se mu je včasih zazdelo odprto nebo. Tedaj se je domislil, da se človeku izpolni vsaka želja, ki si jo v takem trenutku zaželi. Hitro si je zaželel, pa se je koj zaprlo nebo in so ugasnile vse zvezde. Samo dve sta še goreli in prihajali z zagonetnim, toplim sijem vedno bliže. To so bile oči Pergačeve Manice, dninar-ske hčere, ki je bila kakor metulj v rosni pomladi. Bila je še skoraj otrok, vendar pa tako stasi-ta kakor nobena na vasi.
Tisti čas Kobilar še ni vedel, kakor trd in neizprosen je ukaz življenja. Ni vedel, da kmet ne more živeti od mehkih sanj. Tiho je vstal in odšel pod okno k ubožnemu dekletu. Kako čudovite besede mu je narekovala ljubezen. Vse se je vezalo in zvenelo, Manica je bila čisto omamljena in je od same sreče jokala. Njo, dninarsko hčer, siroto, ljubi premožen gruntarski sin. Ali je mogoča taka sreča?
Tako sta se ljubila ko cvetke na polju, ko ptičice v gaju brez misli na jutrišnji dan.
Po vasi so se kmalu raznesle govorice, stari je sina ostro prijel, fant pa se ni dal kar tako ugnati. Kako naj se odreče dekletu, ki ga tako iz srca ljubi? Naj oče le godrnja in rentači, se bo že naveličal!
Na jesen, ko so s skednjev odmevali pikapoki čepov in vriski maltičev, mu je Manica zaupala
skrivnost.
"Se boš moral pogovoriti z očetom, da ne bo sramote. Saj veš, da bi morala drugače umreti od sramu in bolečine."
Nato ni bil dotlej še nikoli pomislil in ga je zdaj zadelo kakor strupeno jeklo. Kaj mu je storiti? Kakor tat se je tisto noč splazil domov, se zaril v seno, premišljal in ugibal. Do bele zore ni zatisnil oči, toda zjutraj je bil z mislijo še vedno tam, kjer je ponoči začel.
Ves dan si ni upal pogledati očetu v oči in tako mu je bilo, kakor da vsi ljudje s pogledi kažejo nanj in si šepetajo o njem. Zvečer je še pred večerjo izginil, pa ne k dekletu, ampak na seno, kjer je zopet začel presti svoje misli. Ali naj res zaupa očetu? Ali ga ne bo po vsem, kolikor ga je že opominjal in svaril, nagnal iz hiše? Kaj naj počne odtrgan od zemlje in doma? Kam naj se obrne in kje naj poišče zavetje sebi in njej?
Ob misli nanjo se je stresel. Kaj bo z dekletom, kaj z otrokom, z njegovim otrokom?
Na nobeno vprašanje si ni vedel odgovora, ičiutil in spoznaval je samo, da nima dovolj moči in poguma za kako res odločno dejanje. Ni imel moči, da bi se bil zaradi dekleta odrekel domu, pa spet ne, da bi se zaradi doma odrekel dekletu.
Tako je nihal in se obotavljal nekaj dni ki so se mu zdeli strašni in neznansko dolgi. Naposled je srečal v meji za pašnikom Manico. Bila je bleda in objokana.
"Manica!"
Glas mu je drhtel, ko pa je dekle dvignilo pogled k njemu, je ves osramočen povesil oči.
"To so torej tvoje prisege in obljube, komaj od poletja do jeseni traja večnost tvoje ljubezni . . ."
Prijel jo je za roko in jo v silnem navalu bolečine začel tolažiti, kakor mu je sproti narekovala splašena misel. Naj se nikar ne huduje nanj in naj mu ostane zvesta, samp naj ga ne izda. Z materjo se lahko preselita v drugo vas. On bo prihajal k njej kakor doslej, nemara sicer ne tako pogosto, a prihajal bo! Za zdaj ne more misliti na to, da bi jo brž vzel za ženo, ker mu oče še ni voljan izročiti grunta. Kakor hitro pa pride do tega, pride ponjo in jo povede domov. In tudi otroku bo dal pred svetom in postavo svoje ime, da ne bo ni koli zaničevan zavoljo očeta.
Manica je srkala besede tola žbe, jim je verjela in se zvesto ravnala po njih. Ko pa se je sta ri Kobilar odločil, da izroči grunt sinu, se mladi ni več spomnil Manice. Treba je bilo bratom in sestram izplačati doto, tudi oče si je bil izgovoril obilen užitek. Kaj naj bi mladi počel z nevesto, ki bi mu namesto denarja prinesla v hišo le štiriletnega sinka!
In mladi Kobilar je tedaj za-:ajil svojo ljubezen in lastno kri ter se oženil si premožno grun-tarsko hčerjo,' ki mu je lahko prinesla toliko, kolikor je potreboval.
Vest ga je grizla. Hotel je Ma-
nico potolažiti in se odkupiti z denarjem, ki ga ji je skrivaj poslal po stari potovki, toda dekle mu ga je po isti poti ponosno vrnilo.
"Povejte mu, da imam več časti v berači j i ko lažnivi zapel j iv-ci v bogatiji!" je naročila potovki, ki je naročilo s primesjo sve-tohlinskega javkanja tudi vestno sporočila.
To ga je grizlo in peklo vse žive dni. že takrat ,ko mu je pred leti umrla žena, je Kobilar resno razmišljal o tem, da bi stopil in srpegovoril pametno besedo z Manico, če mu dovoli, da zdaj popravi, kar je v mladosti zagrešil. Dal je tako poizvedovati, pa se je moral prepričati, da trpljenje vseh dolgih let ni prav nič uklonilo Maničinega ponosa.
Potlej se je spet zaprl vase in molčal. Odhod in odtujitev vsakega otroka, ki mu je nepovratno odšel v svet, je smatral za bič usode, ki ga tako kruto tepe za eno samo krivico. In v kesanju in notranjem razjedanju samega sebe je začel lesti skupaj kakor sneg, kadar ga jame stiskati pomladna toplota . . .
Zdaj je kakor osemdesetleten starec in čuti, da je zadnji čas, ako hoče res še kaj popraviti. Ondan je izvedel, da njegov in Maničin Janez služi v sosednji vasi pri nekem kmetu za hlapca. Manica se je že umaknila svetu in njegovim bolečinam, zato hoče Kobilar spregovoriti vsaj z njenim sinom. Naj pride, naj prevzame grunt. Pred vsem svetom, pred otrokom in lastno vestjo hoče Kobilar popraviti krivico.
Odločno zavije mož s travniške steze na kolovozno pot in kakor pomlajen speši dalje. Naposled bo vendar doživel trenutek, ko se bo lahko umiril.
Dve debeli uri hoda, pa ne čuti nobene utrujenosti. Ko pride na vas, zavije med vrtovi k hiši, kjer bo ugledal Janeza. Pravijo, da je kakor živa podoba nekdanjega Kobilarja. Toliko boljše! Kri bo potlkmhfi krvi in se bosta lahko pomenila.
Pri fari zazvoni. Ta lepi čas, pa zvoni mrliču! Le kdo ni mogel dočakati pomladnega cvetja?
"Bog daj!" pozdravi Kobilar gospodarja, ki je pravkar nekam potrt stopil iz hiše. "Komu pa zvoni?"
"O, Bog daj, Kobilar!" mu seže gospodar v roko. "Ne veš, kakšna nesreča nas je zadela! Hlapca, našega Janeza je včeraj popoldne zmečkalo v gozdu. Ponoči je izdihnil!"
Kobilar se opoteče, plane v hišo in omahne na mrtvaški oder, k^pr mirno počiva Janez. "Sin, moj sin!" Ljudje zaihte in se plaho križajo, Kobilar ju pa niti solze nočejo iz oči, niti s solzami se ne more oprostiti pri krvi, ki jo je bil zavrgel.	j ^
a
9
a
9
a
9
a
9
a
9
a
9..
a
9
A
9
A
9
a
9
a
9
a
9
a 9 a 01. a B a 9 a 01 a 9 a 9 a 9
a 9 a
a-
a 9 a 9
A
0J
A 9 a 9 a 0) a 9 a 9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM G°' I STOM, KEGLJAČEM. IN KEGLJAČICAM TER ZNANCEM
Kegljajte za svoje zdravje!
EAST 18 51 h BOWLING CENlf|
770 East 185th Street
En blok severno od La Salle gledišča
MAX MANDEL, lastnik
IVanhoe

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ARKO'S RESTAVRACIJA
1178 Babbitt Road	Nob^1
nasproti Chase Brass Co. Tel. IVanhoe 9612
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSE>{ ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
DOT'S CAFE
DOROTHY KASTELIC, mgr.
15930 Saranac Road
Ob priliki se ustavite pri nas! .
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO
WELCOME TAVERN
984 East 222nd Street
PINCULICH & VENE, lastniki Ob priliki nas obiščite. Se priporočam0'
9 a 9 a 9 A 9
a 9 A 9
a 9 A
Vesele velikonočne praznike želimo odjemalcem in prijateljem
Race's Dairy and Ice Cream Co.
FRANK RACE mL, lastnik
1028 East 61st Street	HEnderson 1786
w B W b ff b
r
b
r b
b
r
b r
b W b
W
ta
01'
a
9
a
9
a
9
a
9
a
9
a
9'
a
9
a
9
a
9
A
9 a 9 A'
9 a 9 a 9 a 9 a 9 a 05-
05 a 9 a 9 a 9
MLAKAR'S SODA BAR
843 East 222nd St.	KEnmore 0388
Naš sladoled je prvovrsten Mr. in Mrs. Joseph Mlakar, lastnika Se priporočata
0)
A Vesele velikonočne praznike vsem gostom 9 prijateljem in znancem sirom Amerike
4'i	želita
m a
a MR. in MRS. JOSEPH PLEVNIK
j	. BRIDGE TAVERN
9
ff	694 East 152nd Street
A 05
a Izborna restavracija, izvrstna kuhinja, legalna vina, žganje in pivo
A Vsa najboljša postrežba posetnikom JA
FRANK GABRIEL J
1383-85 East 53rd Street	ENdiO1'
Želi vsem svojim odjemalcem in
prijatelji J
vesele velikonočne praznike! ' Priporoča se gospodinjam za nakup vsak^J potrebščin za, praznike, najboljšo moko, orehe- ^fl našlo, jajca in med. V zalogi tudi vsakovrstna s iveža mesenina.	A
MR. in MRS. AITON PETKOV^
SLOVENSKA GOSTILNA	a
965 Addison Road	ENd»c£)tt
ŽGANJE -:- PIVO -:- VINO
• • te!iefi
Vesele velikonočne praznike želita vsem Pri',a
in odjemalcem!	j,
____________;............- r . . . . X i. II .__
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^
FRANK PERME J
Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v mizarsk0 L« kot bare, kandre in sploh vso opremo za
NORWOOD CABINET CO. . / 1133 Norwood Road	HEnde^ k
KOMIN'S PHARMACY J
PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVB^ JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison
želi vsem vesele velikonočne praznih J
RALPH (EBRON
SLOVENSKA MESNICA
4030 St. Clair Avenue
Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke kakor tudi najboljše sveže meso. Veselo Alelujo vsem odjemalcem!
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
ENdicott 4212
Prescription Specialists
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Želimo vesele velikonočne praznike!
V naši sanitarni mlekarni boste vedno, dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo.
Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
LOUIS J. PRINCE
GROCERIJA
1209 Norwood Road
ENdicott 1315
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in odjemalcem
ANTON STANICH
1225 Norwood Road	, HEnderson 9061
DELIKATESNA TRGOVINA
Polna zaloga grocerije in mehkih pijač. Se toplo priporoča.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
EMERY in LOUISE KRIZMAN
SLOVENSKA GOSTILNA
. . . NIGHT CLUB . . . ŽGANJE - 6% PIVO - IZVRSTNA VINA
961 Addison Road
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
GEORGE KOVAČIČ
6312 St. Clair Ave.
(v Hrvatskem narodnem domu)
JUGOSLOVANSKA BRIVNICA
vesele velikonočne praznike vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem!
ACME DRY CLEANING
FRANK JUREčIč
672 East 152nd Street
FRANK VIDMAR
1038 E. 74th St.	AfJ^.
ENdicott 4362
GROCERIJA in MESNICA
Ako želite za praznike fino, doma posušeno šunko, klobase, želodce ter razno sveže meso in grocerijo, se oglasite pri nas. Se priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
Btefe^l E. 6ts! ST. GARAGE
^^^ lIHBlfllT ^ GENERAL REPAIRING MCT^pj; > FRANK RICH, lastnik
MJ ^sP^jTw^^L Se toplo priporočam za
1109 East 61st St.	HEnderson 9231
vogal! St. Clair Avenue
želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
»esele velikonočne praznike	/šr^^^
vsem odjemalcem in	i?
prijateljem želi	(f/Ja^^r^	I
GEORGE KUHAR ^/JgSk |
IN DRUŽINA	A ^jŽpjr™*^ f
3846 St. Clair Ave.	I
ENdicott 0586	CŠ!SJ f
GROCERIJA in MESNICA	K^jjjpr |
^vrstne domače šunke, klobase, prekajeno in sveže l meso ter vsa grocerija
Se toplo priporočamo
JpS^, JOHN In ŠTEFKA
mgm paulich
^^^^^^^ 5238 St. Clair Ave.
—Vse vrste pijače in jedila— Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj,!
MRS. RUDY BUKOVEC
MESNICA
Superior Ave.	HEnderson 8638
i ^oplo priporoča za nakup vsako-BB
, Unke, klobase, želodce in sveže jHSL_JHlB|i\) nieso dobite pri nas.	y ]
JOHN LADIHA
i jjjSlj i 1242 East 74th St-
11 miT\
...................GROCERIJA in MESNICA
vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča!
ENdicott 4717
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME CO.
6016 St. Clair Ave.	ENdicott 3113
Invalidni voz na razpolago noč in dan Želim vesele velikonočne praznike vsem rojakom,!
Se toplo priporočamo
NICK SPELICH
SLOVENSKA MLEKARNA
6210 White Ave.	HEnderson 2116
■ '.!-■■•	, ' ..■•y.us S tun—	,
MIH CIC CAFE
7114 St. Clair Ave.	ENdicott 9359
Mr. in Mrs. Frank Mihcic, lastnika
6% PIVO . . . VINO . . . ŽGANJE
Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili Odprto do 2 :30 vsako jutro Se toplo priporočamo še nadalje.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
FRANK in ANA ZUPANČIČ
23136 Lakeland Blvd. (Prej St. Clair)
Priporočava naše prostore po nizki ceni za vsakovrstne piknike, ohceti, seje in drugo KEnmore 4469 Točimo 6% pivo in fina vina . . . Vsak petek ribja pečenka, vs:ako soboto kokošja večerja
LOUIS LAUTIZAR
GROCERIJA in MESNICA
1195 East 71st Street	HEnderson 0675
Želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike,!
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
ANTON PRIMC
GROCERIJA
985 Addison Road	HEnderson 0160
JOSEPH PERPAR
SLOVENSKI PAPIRAR
5805 Prosser Avenue	HEnderson 2573
Želi vsem vesele velikonočne praznike! Se toplo priporoča za papiranje.
i	Vesele velikonočne praznike
v	želi odjemalcem in prijateljem I
I	LEO ZUPANČIČ
|	GROCERIJA | 1140 E. 67 St., vogal Bliss Ave. HEnderson 0336
I	—Točna postrežba—zmerne cene—
Vesele velikonočne praznike želita vsem odjemalcem in prijateljem
JACK in ANTONIA SUSEL
1301 East 54th Street
• VINO - ŽGANJE - PIVO Se toplo priporočata za obisk.
Butare neso!
"Oh, že spet," se je razjezil Tone, ko se je zazrl v goro, ki se je dvigala visoko nad borno domačijo. Kar tesno mu je bilo, kadar je burja vila drevje, da je ječal ves hrib. Zdelo se je, da skalni previsi groze vasici v rebri. Vsak trenutek lahko zagr-me in zdrobe nizke koče. Zdaj zdaj jih bo podsulo, bi mislil člo- ( vek, ki bi prvič prišel v ta kraj. A ljudje so živeli pod okajenimi, ( lesenimi stropi že Bog ve koliko | stoletij brezskrbno in veselo, kot , bi jih varovale ogromne peruti.
Teden dni je divjala sapa, kot > bi iskala izhoda iz doline. Sivi oblaki so viseli nizko. Kopičili s so se*in trgali. Zdaj se je zmračilo, dasi je bilo še daleč do no- » či, zdaj se je razsvetilo, kot bi ' sonce skušalo topiti oblake. Ob * takih dnevih je bil Tone čeme- 1 ren in kačjepičen, pa še sam ni * vedel zakaj.	<
Zazeblo ga je, ko je stopil pred , hišo. Stiskal je zobe, da mu ni- ! so šklepetali. Roke je tlačil glo- s boko v žepe. Stopical je, kot bi ! nekoga nestrpno pričakoval. Po * bregu so v strupenem dihu tre- ! petale trobentice, ki jih je ne- s vidna roka posejala kakor rume- ' ne bisere. Zelen prt je prepre- > gel vrt, ob potu so že za ped yi- ■ soko pognale koprive. Saj je bi- s lo nekaj toplih dni. Ali kaj, ko ' se je pa tako naglo zaobrnilo. * Tako je bilo kot o svetem Pavlu.
Najrajši bi se pomaknil v ve- ' žo in se spravil na peč. Toda, cvetna nedelja bo precej tu, br- L( šljana pa še nič za butaro. Miha je, vem, da že vse pripravil. * Nekaj let sem je tako nosil, da f se je majhno izpod nje videl, že ( je mislil: naj se drugi bahajo pri fari, bom jaz pa doma, a v j istem hipu mu je paldo v glavo: s "Moram, kaj če se s Poljci uda- < rimo! Sitnarit bodo skoraj go- , tovo prišli." Lahen nasmeh mu ! je spreletel od mraza višnjeve * ustnice, v rahlo zadovoljstvo so ! se mu napela, lica. V očeh mu je , zagorela upornost in maščeval- 1 nost. "Bomo se," je zatrdil ostro * in odločno. "Le počakajte!" — ! Pogledal je okoli sebe, ali ga ne » vidi, in potlej stekel v gozd, ki ' se je vzdigoval kmalu za hišo. * Padal je med debli in pogledo- ' val,v vrhove. Na marsikaterem » kostanju so migotale bršljanove jagode, a takih, kot je želel, ni " mogel dobiti. Pihalo mu je v obraz, da je kar žgalo. A kdo ' misli na to! Zaiskrilo se mu je v očeh: "Aha, ga že imam!" Od :> veselja je vrgel klobuk ob tla in kakor veverica splezal v rogovi- ' lo starega hrasta. Tako visoko ni še bil odkar so zadnjikrat ptiči gnezdili. Vso vas je imel pod seboj. Kako se-mu je zdela majhna domača hiša! če bi bila , le malo bliže, bi skočil na streho in jo zakobalil kakor takrat kozolec, ko ga je Anžakov France pokrival. Prsti so ga zaščemeli, kmalu bi se mu zanohtalo. Na-čehalje najlepših vejic, z dolgi- ; mi, sončnimi listi in debelimi grozdiči. "To bo butara! Take ni še bilo v naši cerkvi, kot bo moja/'
Ves je bil zmeden. Ostroga ga je praskala po nogah, šibine so ga bile po obrazu, ko je s polnim naročjem hitel domov. Pa še čutil ni.
Tiste dni je bil Tone ubogljiv kot že lep čas ne. Ni mu mati i kaj takega ukazala, da bi se obotavljal, tudi jezljal ni. Samo o
*	butari je mislil, še v sanjih se je pogovarjal z Miho, kaj je tre-
' ba, koliko tega in onega. Sam ni vedel, saj ni bilo še nikoli pri
*	hiši butare. Bil je nestrpen. O, | da bi že vendar prišla nedelja!
*	Gruntarskim se bo pridružil; z i Miho bosta šla, sta se že zmeni-
*	la. Kakor nalašč se dnevi nika-S mor niso premaknili. Težki obla-" ki, ki so se pehali po nebesu, so 'j ga strašili: tako bo usipalo, da
*	še v cerkev ne bo mogoče!
"No, če si kaj pripravil," se je
*	omajal oče. Neumno se mu je i zdelo, da bi delal butaro, ko je i (Dalie na 6 strani)
Vesele velikonočne praznike želi vsem skupaj
ANTHONY USS
Delikatesna trgovina - cigare - cigarete - sladoled mehke pijače - meso za lunč
6502 Superior Ave.
ENdicott 9711
RUDY BOŽEGLAV
1125 E. 60th St.
Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike; prodajamo na debelo in na drobno
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem ; in znancem,!
B b
r
b
w
b
r
b
w
b
b
r
b
r
b r
'b
w
b
r
b r b
If b
r
b
BUTARE NESO
(Nadaljevanje s 5 strani)
še nikoli ni. A Tone ga je nadlegoval, da se ta res ni mogel ustavljati. "Ne boš imel prej miru, saj vidiš," se je zasmilil materi in prigovarjala je očetu. — Tone je zlagal na mizo, pa tudi po' klopeh je bilo polno br-šljana, šibin. "Po vsej hiši je razmetano to protje," se je usa-jala Anica. "Ravno pomila sem, pa bo precej vse grdo. "Pusti mu, pusti veselje," jo je mirila mati. — Oče je sedel k delu. Vajen ni bil takega posla. Kaj pa hoče, ko mu bo pa vse leto očital: "Pasti moram kravo, buta-rice mi pa niste naredili."
"Fant, mačke so še bele, kaj nisi mogel boljših dobiti." Od-biral jih je in prirezoval. Ta se mu je zdela predolga, ona prekratka. Metal jih je proč, jih spet prebiral, kakor bi se ne mo gel od njih ločiti, že vsako je trikrat pretipal, končno so bile pa le dobre, ko ni bilo drugih. Tone je čepel v kotu. Naslonil je komolce ob rob mize in polne dlani upiral v brado. Od časa do časa je posegel po šibini, da bi ustregel očetu. Z očmi je lovil vsako njegovo kretnjo. Nerodno mu je bilo. Kaj, ko bi se oče ujezil!" Popkovine je bolj malo Tudi prida ni." Zmajeval je češ: zijalo, kam si gledal, ko si nabiral. Grajal je vse, kar mu je prišlo pod roke. Le polagoma se je raztajal. Zadnji ščepec tobaka je stepel s papirja v pipo Toneta je pognal po žerjavico v peč in kmalu je gost dim plava pod stropom. Poprijemal je obema rokama trakove, ko je povezoval rumeno drenovino.
Začel je Toneta spraševati kaj pomeni vsaka rastlina, ki jo devamo v butaro. Pa ni čaka odgovora. "Veruh je za zdravje pri živini. Kako hudo bi bilo, če bi nam kravica poginila." "O, je Tone zazijal. Na njegove svetle misli je legla mrka senca. "Da bi poginila?" ga je zaskrbelo. "Potlej pa' vsega denite." Grabil je po košarnici in kopičil pred očeta. "Dosti je. Tudi za božič ga bo nekaj, da bomo z njim kadili po hiši." Kar vidno je rasla butara. Drenovih pal-čic mora biti precej. Ob hudi uri jih zažigajo v črepinjah in nosijo po njivah. Pridevajo še mah, da se bolj kadi. Ta dim, ki je blagoslovljen, obvaruje toče.1 Na vrh butare je oče navezal šope bršljana. "čim bolj je groz-dnat, tem bolj se bo živina redila," je razlagal Tonetu. "Da je ne bo sapa prestavljala po seno-žetih." Zategnil in vtaknil je tri leskove šibe, ki so bile rasle v istem grmu, s tremi popki na vrhu. Nato je zvil močno beko-vo trto in z njo' zvezal butaro. "Hentaj, kmalu bi brinje pozabil," je začel s čevlji brskati pod klopjo. "Skoči ponj, v Globoki rlolini ga boš dobil."
Zvečer je stala butara v kotu, visoka in razkošna. V hiši je dišalo po svežem zelenju. Zatohli vonj se je prepojil s poživljajočim dihom prve pomladi. Tone se je ni mogel nagledati. Privzdigoval jo je in butal z njo ob tla. Do dobrega se je skušal prepričati, ali so vezi trdne, ali sta brinje in pravica dobro pritrjena. Izza konca je bil namreč zabit pregelj. To so imenovali pravico, če te zasačijo, da je nimaš, ti takoj vzemo butaro in še pretepejo povrhu. "E, Poljci se ne bodo postavljali." Tone se je junačil, a nekoliko zadrege je vendar izrazilo njegovo lice. O, že je bežal pred njimi, že! Ni mogel skriti mržnje do Poljcev. Prihajali so ob nedeljah k maši, pa so se vedli, kot bi bili v domači fari. Toneta in Miho je to peklo. Pa kaj sta hotela!
Na cvetno nedeljo je bilo jasno; v zraku se je umirilo. Vreme je vendra prizaneslo. Vas je dremala v zgodnjem jutru. Kdaj pa kdaj se je utrgal pasji lajež iz sosedove lope. Hladno ozračje, ki ga je obrusila burja, je dihalo pritajeno in poživljeno. Pri fari je zazvonilo. Trepetajoči glasovi so se razlili v čudoviti
MOLLY'S TAVERN
7508 St. Clair Avenue
Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj!
Ustavite se pri nas in boste prijazno postrežem z dobrim pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom.
Ob petkih serviramo ribjo pečenko.—Se priporočamo.
JOSEPH TREBEČ
mesnica
1423 East 55th Street
HEnderson 1559 l
Se priporoča za naročila in želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike!
Veselo Alelujo vam želi
PAULINE'S TAVERN
SLOVENSKA GOSTILNA - 6% PIVO - VINO
/ 5379 St. Clair Avenue
Ob petkih serviramo ribjo pečenko Godba v petek in soboto
Vesele velikonočne praznike želi'Odjemalcem in prijateljem
MESOJEDEC GROCERIJA
1192 East 61st Street
CIGARETE - TOBAK - COLD MEATS
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, sorodnikom in prijateljem želi in se priporoča
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
v Slovenskem Narodnem Domu
OBLAK FURNITURE CO.
6612 St. Clair Avenue
HEnderson
2978
želi svojim prijateljem in vsem rojakom v Clevelandu in okolici kakor tudi onim v Akronu, Bar-bertonu, Girardu, Lorainu, Warrenu in drugih krajih:
RADOSTNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN DOSTI PIRHOV!
Obenem se priporoča vsem, ki želijo poslati denar v staro domovino, dobiti krstne ali druge listine iz starega kraja in onim, ki rabijo notarske listine.
Vesele velikonočne praznike vam želi
SEME CAFE
JOS. SEME, lastnik ŽGANJE - PIVO: - VINO 6507 St. Clair Avenue
JOSEPHINEJEGLICH
1188 Norwood Road
6% PIVO in VINO
Vesele velikonočne praznike želim obiskovalcem, prijateljem in znancem.—Se toplo priporočam,!
VESELO VELIKO NOČ Želimo našim odjemalcem, znancem in prijatelje111
HY SPEED
SLOVENSKA GAZOLINSKA POSTAJA STANLEY RAKAR, lastnik 18009 Waterloo Road	KEnmor* 4°8'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
THE BEER BARREL INN
FRANK in MARTINA HRIBAR, lastnika SLOVENSKA RESTAVRACIJA IN GOSTILNA 16000 Waterloo Road	IVanhoe 3
VESELp /VELIKONOČNE PRAZNIKE
FRANK'S HY SPEED
FRANK BARTOL, lastnik SLOVENSKA GAZOLINSKA POSTAJA Tudi postaja za led
351 E. 156 St.—vogal Arcade
KEnmore
ANTON SVETE	1
Želim vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!	|
GROCERIJA - CANDY - CIGARp - CIGARETE
SLADOLED - IZVRSTNO PIVO	|
k
Se priporočam za obilen poset. — Točna postrežba! g Imam fine doma posušene klobase. — Pripeljem ^ tudi na dom, ako naročite. '	g?
K
1184 East 60th St.	HEnderson 4813 g
fc
\
FRANK GREBENC !
fi /m^tl'fc^ 1297E*55thst* *
(jj^iy	gostilna	j
vsakovrstno žganje - 6% pivo - vino
i
Se toplo priporočam ter; želim	I
vesele velikonočne praznike vsem skupaj,!	i
Vesele velikonočne praznike vam želi
ANTON KOREN
4426 Hamilton Ave. ^^^f^f^MpFfA: GOSTILNA
RESTAVRACIJA	'
Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki!
|0| ANTON MARTINČIČ
j ^^^^ | GROCERIJA in MESNICA
'V'..'-.,,.'. v<»...'.!'.'..t.i uurfi
Veselo Alelujo želimo vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine!
5919 Prosser Ave.	HEnderson 0982
, MIKE POKLAR & SON '
Se toplo priporočamo in želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
[ E. 43rd & St. Clair Ave. ENdicott 9181 I
tihoti, se vzpeli preko ravni in odjeknili v širokih vejah mogo- V čiiih kostanjev. Na kotanjasti o poti so se oglasili koraki. Tone v je planil pokonci. Opolnoči se je k prebudil, pa ni več zatisnil očesa. Kakor na trnju je čakal ju- 1 tra in se premetaval po postelji. r Mislil je na butaro, na Miha, na Poljce. "O, danes bomo pa mi r ^spraševali po pravicah . . ." Ur-no se je opravil. Zavezal si je * kravato, ki je bila le za večje 1 praznike. Mati mu jo je sešila. % Samo klobuk ga je kafeil. Pred 1 tremi leti ga je oče v žubini kupil. E, kmalu je bil ponosen. 1 ' Pri tepežu je bilo najbolj pri- ^ .pravno orožje, kadar ni'druge- ( ga imel pri rokah. Na paši ga ' je za kravo lučal, ali strašil pti- j če z njim. — Nejevoljno ga je ] 1 mencal pri oknu, s pogledom ] ' spremljal gruče ljudi po poti, 5 " dokler niso izginjale za mejo. j ! Ko je tri četrt zazvonilo, se je ( ! utrgala! vrsta fantičev. V vseh ■
•	mogočih barvah so se pozibava- , 1 li trakovi na bodičastih brinih. , 3 "Le balej!" Na stezi je postal : ] Miha. Tone je zgrabil butaro in
j stekel iz hiše. "Vihra," je mati j zavpila za njim. "Imaš molek in 3 rutico za v roke? Lepo se zadrži, da veš!" Tone ni slišal ma-
•	terinega opomina. Zgubil se je v veseli družbi. — Pred cerkvi-
1 jo so se ponosno postavili na 1 stopnice gostilne. Cvetna nede-a lja je pastirski dan. Takrat bi bil vsak rad nosil butaro; da je le kravico videl, pa se že šteje v za pastirja. Samozavestno so se ozirali po ljudeh, ki so zdržema z prihajali v cerkev. Tone se je e držal, kot bi imel dva grunta. . Smejal se je in zaničljivo pogle-l' doval po Poljcih. Ti so se malo 0 nižje zbirali-.cerkvijo. "Kaj obdo ti, ki se z našim bršljanom e bahajo. V Kremenjaku so ga ft nalasali, kje drugje," jih je nekdo izzival. Poljci so dobi;o ve-e deli, kam merijo take besede. Niso jim ostali dolžni. In kaj kmalu se"1 je , razvil spor. "Kje imaš pravico, Drobničar?" se je ustil krivuljast fantalin in pri-a stopal vedno bliže stopnicam. z žaljivka ga je zbodla. Tonetu 0 so se zabliskale oči, rdečica mu je zalila obraz. Stisnil je ustni-^ ce, roka se je tesneje oklenila n butare. Ozrl se je po tovariših. ie Spogledali so se. V očeh so si " brali neizgovdrjene misli. V e" vseh so bile enake: daj, začni, bomo pomagali! V Tonetu je z~ vzkipelo. V tem hipu se ni ustrašil grožnje, rasel je ob njej. ie "Kaj ni nobeden za nič?" ga je sunil Miha s komolcem. Tone se n je vzravnal, z odločno kretnjo v potisnil klobuk na tilnik. ia "Kaj, ti hočeš pravico?" Z ostrim pogledom ga je preme-ril od vrha do tal. "Tu jo a" imaš." V zraku je zašumel brin in usekal je nasprotnika po obrazu, da je iz ubodljajev pogledala kri. Prenesel je uda-u> rec. Zmedeno je sukal oči. "Po i- njem! Udari!" Od vseh strani ni se je čulo vpitje. Tiščali so drug proti drugemu.
"Vi se boste? Pastirji v cerkev. Da vas sram ni!" Španov oče je planil vmes. Pod njegovo težko roko so se takoj razkropili, le malo jih je dosegel.
"Dobro si ga," je Miha hvalil Toneta, ko sta se preplašena rinila v cerkev. "Ej, jaz bi ga bil še kaj." Kar nehote so se mu krivile pesti. "Jih vidiš," . je pomežiknil Tonetu, "kar pi-, hajo, tako jih ima." Škodoželj-, no jih je ošvrknil z očmi: ne boste nas, čeprav smo Drobni-[ čar j i.
"Ne smem, pod korom pa ne," se je otepal Tone. Bal se je domačih. Kaj bo, če zvedo, da se drenja pri vratih. Pa tudi s Poljci ne bi rad trčil sku-1 paj. Če enega udariš, vse boli. "čakaj, se te bom že za-3 pomnil." Miha je bil užaljen. 1 Prijateljstvo lahko za vedno ' razdre, ali pa utrdi za boje
•	proti Poljcem, to' je Tone ve-3 del. Kaj je hotel? Z Miho je 1 potegnil in se med mašo skrival " za hrbte. Opazil je namreč, da
•	ga mati išče. O j, srečala sta 1 se z očmi! Toneta je zapeklo, i Ne bo se izgovoril, ne bodo mu i j verjeli. Mirno ga je gledala, n kar oči ni mogla odtrgati od - njega. Očitek se mu je vsadil ,- v srce: še tako mlad, pa tudi ti e tako . . . Bilo mu je hudo; naj-. rajši bi stekel iz cerkve. Vzne-a mirjen je čakal, da je minilo
i-
Nejevoljen je bil na Miho. Ved-){ no večja tesnoba ga je grabila e Ne bo mu priazneseno. Mati bc e povedala očetu; spet bod ošole e Zamišljen je šel domov. Nekdc a ga je zaščegetal z brinom poc e nos. še pogledal ni. ; Kar ni hotel pogoreti ogen.
v strehi. Oprezoval je na vsal ' očetov migljaj. Ta je molčal . Ali bo vedno tako? Naj bi div jal, bilo bi mu ljubše. Grizli ™ je Toneta misel, da je sam kriv cl Ne, tovariši so krivi. Brez sen ce krivde se je izkopal iz muč nih misli. "Pa so jih le dobili,' e; ga je premagal občutek radost ^J in zmagoslavja. |e "Sin, takp te nisem učil." Be ie seda, za katero" bi dal vse, j i- pretrgala molk. Njegov šibk glas je Toneta opogumil. Za ;u dovoljnosti ni mogel prikriti iu Kratek, lahkoživ nasmeh j i- očeta razkačil. Vitfel je, da j la beseda premalo. Planil je i h. njemu, ga zgrabil za ušesa i: si stresal, da je Tonetu kar sap V jemalo. "Nikoli več, pustit« ii, nikoli več," je jecljal. V grl je so se mu kopičile svete oblju ni t>e, a je samo hlipal. "Le da j ga, je poreden," je privoščil je mati. "Pred cerkvijo se je pre 3e tepal, da so se ljudje zgledova j0 li." "Ti grdun, ti!" Izpulil je šibo iz butare, ki je ležala n z tleh in je padalo, padalo . . e_ Huda ura je minila kot vse
•	ka. Palica, četudi je bila bls el goslovljena, ni veliko pomagž )0 la. Kmalu je pozabil nanjo. L Q_ spomin na butaro mu je ostž
še dolco živ.

Ko bodo vaši čevlji potrebovali popravila, prinesite jib k nam. Na nas se labko zanese* te za kvalitetno delo, prvovrsten materijal in točno postrežbo po zmernih cenah.
Slovenski čevljarji vam želijo
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
JOS.GRBEC...... 6026 SI. Clair Ave
JOHN HACE.......6210 Bonna Ave
FR. U RAN K AR---- 7226 St. Clair Ave
FR. LONGAR..... 6630 SI. (lair Ave
RUDY KO Z AN---- 6520 SI. (lair Ave
FRANK SK0FLANC - - 4126 St. (lair Ave J0HNGABRENJA, 1102 E. 63 SI. - 22010 Ivan Ave
PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V (LEVELANDU
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje.
Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike.
f \ * bernot
i	Ave.
f \OGRINC I C 156th St.
j Nunc
S 740th st-
I? C^ODEC
I k ,, Ve*ood Ave,
c^vich Sv l52nd St.
ikuhel
I fy	Ave.
| il8SiUKA
i \vastelic
VSee Ave.
| } c^sek
I lu^c Road
i S^Oldin
| J0b Ave.
t $CODlc
i .	le«., „
ANTON TEKANČIČ 19302 Chickasaw Ave. MRS. F. MULLEC 16811 Waterloo Rd.
JOHN SKOFF 1170 East 174th St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENSEK 486 East 152nd St.
FRED JAZBEC 821 East 222nd St. JOHN KAUŠEK 19313 Keewanee Ave. SOBER & MOD1C 544 East 152nd St.
JOE KUHAR 15607 Waterloo Rd.
JOE PETRICH 27919 Lake Shore Blvd.
. J. SET1NA 777 East 185th St.
Vsi klubovi člani vam nudijo k praznikom znatno znižane cene na groceriji in mesu. Izberite si bližnjega trgovca in kupite pri njemu vse, kar rabite za vašo kuhinio.
FRANK ČEBUL 14615 Sylvia Avenue
LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave.
LOUIS PIBERNIK 830 Babbit Road
JOHN TOMAŽIČ 16821 Grovewood Ave
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE, KER ONS PODPIRAJO VAŠA PODPORNA, KULTURNA IN PROSVETNA DRUŠTVA TER NARODNE DOMOVE
Ravnico sem Tvojo zrl.. .
hitro se razvija in Alenje modernega člo-Ij Večnem nemiru, od-2n^agoslavju in razo-.8e bori za obstoj in na-; ^ "koz dušeči dim orja-| skoz glušeči trušč \ ^'"motorjev, skoz pe-| kil U1 tuljenje granat, J'avo novih gesel in te-, ^ Politične borbe in so-4|Je' ob plugu in knji-
*oit ^ in dalJn°gledu> secirnem nožu, hite^,2"0 naprej, pa često "in • K pečatu smrt-šat Je nova doba vtisnila k, Večneea nemira in bo-ce- Civilizacija ga !llUsn iV-tek' hla?tanje P°
"sto in lov za rekor" kujeta hitrost. Vse
i^ajain odmira. Naj-|
^i°metlla sredstva, pra-|
1'jpj sodobne tehnike, so ■
počasna. Komaj od-
^ 'P'in najdbe, že jutri
,ajbolJši stroji, po-
jji graditeljev, se zazde
f^^lu preokorni in ne- ! H ^ia je že postala .»i^ajhna, na jekle-j. j0 obkroži v nekaj . !vtrn-e Že uPrlradoved- : Se .SVet, začel razbi-
iSt, v'n Stegnil roko v ve-i;^. Vsemirje. življenje H; ^kratko, prema j h-d5|0. °Slo zajeti vse nje- 1
SelViS°ke Cilje' Dan '
'iti h ' Zato naj ga po- 1 ttaj°.Polni noč. Kdo bi 1 ^JSl dela v družbi mrt- -^rbin, generator-11 V>°tiv- Umetna luč ^ sča sončno svetlobo. 1 iitijl ta načrte, preli-tehta blago, šteje VsaJ zabava ob ta- ' .ega jazza. Kje so Ve kot otrok prirode, »ian. strahu občudoval j; 1i;ti0Jene Prikazni, častil | !n zvezde, skrbno i !n noč, na vreme in j
|fs0 L°čil se je od pri-; lMa ntiko je izpod-!-"io n l.esničnost, pisano j fclovG'2Prosen račun in;i WSeek ne živi več s pri- i \o Je Osarnosvojil, od-I t)j njenih skrivnosti in ' ki ®ne sile. Droben ro-j: ^^komerno tiktata i točno oznani pol-koledar mu na-
povedujeta praznike, letne čase in lunine mene, zemljepisne karte in nautične tabele mu dajejo smer in orientacijo. Skoraj pozabil je na zvezdnato nebo, ki se tiho in veličastno razpenja nad orjaškimi velemesti prav kakor takrat, v davnih tisočletjih nad gozdnimi brlogi in skalnimi votlinami. Skoraj pozabil je nanj, ker ga slepi morje obločnic in plinskih svetilk, ker ga je prevpila kričeča svetlobna reklama. Kadar nastopi kaj posebnega, če mrkne sonce ali luna, če zažari na nebu nova velika zvezda ali komet, če se približa zemlji nevaren asteroid, ga bo točno in pravočasno obvestil radio in dnevni časopis. Rastline in živali, vse, kar živo spominja na prirodo, gine iz mesta,, kjer rastejo tovarne, centrale, laboratoriji, šole in bolnišnice. Mesto raste v vrtoglave višine in se kakor polip širi v okolico. V njem se kopiči bogastvo in revščina, skozenj teče mogočna reka, grabi v svoj tok mladi rod in pušča ob bregu onemog-i le starce.
Velemestni' človek izgublja stik s.prirodo. Vse se mehanizira in specializira, človek se poglablja v potankosti, pa izgublja pregled nad celoto, smisel za lepo obliko in harmonično zgradbo. In vendar ni na zemlji vzklilo življenje le zato, da bi to čudežno bitje v borbi za obstanek trebilo le trnje in osat, da bi obupavalo nad svojo majhnostjo ter brez toplih čustev in doživetij brskalo po drobcih in osvetjih. Veliki Začetnik, ki je zagnal vsemirsko uro in dahnil večnotrajne zakone v mrtvo gmoto, je položil v človeško srce neutešeno hrepenenje po resnici in lepoti. Ob-lagodaril ga je, da bo z močjo svojega duha zajelo brezkončne globine in se radovalo nedoumljivih krasot božjega stvarstva. Blagoslovil ga je, da bo moglo prisluhniti utripom lastnega srca, dihu prirode in pesmi nebeških sfer, da bo našlo večno lepoto in red, se zavedlo svoje veličine in prvenstva. Kultura in civilizacija bosta utirala nove poti, odpirali nove smeri, odkrivali nove oblike, vendar ne bosta mogli nikdar umiriti človeškega srca, iztrgati mu ljubezen do prirode in ute-siti v njem skrito hrepenenje po nesmrtnosti, lepoti in resnici.
Kako srečni in veličastni so
tisti trenutki, ko se iztrga duh iz mrtve gmote ko pohiti v brezkrajne daljine, da bi vsaj enkrat pogledal v Njegovo delavnico! Mornar stoji ob jamboru in negibno strmi v nebo, sivolasi astronom gleda skozi ciklopsko oko velikega daljnogleda v brezdanje nebesne globine.
V pozni večerni uri se je umirilo in utihnilo človeško mravljišče. Trudno dremljejo in se stiskajo ponosne palače in velemestni nebotičniki. Mehke luči jim božajo pročelja in trdi tlak. Nič več ne moti prijetnega miru, niti vrisk vesele godbe, ki plane na ulico skozi priprta vrata, pa spet kmalu zamre; niti kovinska pesem budnih robotov, ki delajo tudi ponoči za blagor svojega gospodarja. Megleno morje je pokrilo mesto in zalilo izumrle ulice. Nad njim se boči nebeški baldahin, ves posut z dija-mantnimi drobci in preprežen z bisernimi dijademi. Daleč proč od mesta, na visokem hribu, ki ga ogrinja črnozeleni plašč jelovega gozda, kipi v nebo mogočna stavba. Večja \ je in bolj ponosita kakor bele1 cerkvice, ki po dnevi tako lepo1 mežikajo v dolino. Velikanska i: kupola krasi to svetišče, ki gaje z velikimi žrtvami zgradila človeška roka in posvetila vse-1 mirskim skrivnostim. Postavi- '. la ga je visoko na gori, kjer je zrak deviško čist, kjer se nebo poniža k zemlji kakor božja j; dlan. V tej palači je vse naj-j boljše, najdragocenejše, kar je', zamislli človekov razum in j zgradila njegova roka. Rado-'; vedno se ozirajo nizdol zvezdni milijoni in tiho romajo po nevidnih lokih na zahod. Komaj • tristo takih svetišč je postavil ( zvezdam človek na vsej zemeljski obli. Komaj tristo — t vendar mnogo, ker je zemlja i tako strašno majhna! Koliko!? truda, ljubezni in denarja jej treba, preden zraste zvezdna s katedrala! V Ameriki, deželi i neomejenih možnosti in boga-i stva, je največ zvezdam. Ko J je ameriški bogataš James f Lick, bivši mizar, slišal o fara-! onih, ki so si zgradili piramide £ za poslednje bivališče, je žrt-J voval več milijonov dolarjev, ; daje na Mount Hamiltonu zra-l
sla veličastna zvezdama, V «
i
njej stoji 18 m dolg teleskop,' katerega oko ni nič manj kot ! 90 cm široko. Pri vhodu v ob-
servatorij stoji še danes stai'| skobeljnik, na katerem je ob-! lal bivši mizar poznejši kralj usnja, pokojni James, ki zdaj počiva v krsti pod zvezdarno, svojim svetovnoznanim nagrobnikom. Astronom Hale je baje z lahkoto pregovoril čika-škega kralja cestnih železnic, da je dal zgraditi še večji observatorij in še večji teleskop (19 m dolg in 1 m širok). Yer-kesov teleskop je največji re-fraktor na svetu. Še večji so zrcalni teleskopi ali reflektorji. Doslej največji je Hooker-jev velikan na Mount Wilsonu. Zrcalo mu meri v premeru 258 cm. še dlje je šla ameriška zasebna1 dobrodelnost in mecenst-vo. Leta 1942 se bo odprlo na Palomarski gori v južni Kaliforniji ogromno, kar 5 m široko oko, ki ga gradi Rockefel-lerjeva in Carnegieva ustanova. Skoraj 2000 m visoko bo stala zvezdama, ki predstavlja pravo zmagoslavje sodobne tehnike in prinaša velike upe za bodočnost. Poseben vlak je prepeljal 20 ton težko, dragoceno zrcalo v Pasadeno, odkoder ga bodo spravili na Palo-mar. Kaj vse nam bo odkrilo gigantsko oko, ki bo sprejemalo milijonkrat več svetlobe kakor prosto oko, ki bo bočilo nekaj metrov dolg predmet na luni in odgrnilo neskončne roje
zvezd in nova krdela daljnih osvetij — špiralnih meglic. Ali nam bo pojasnilo Marsove skrivnosti, ali nam bo razložilo tajinstven beg osvetij ?
Neslišno stopiva v zvezdarno. Na mogočnem podstavku stoji orjaški daljnogled. Silen
mraz in čudna groza vlada pod j kupolo. Nikjer ni nobene navlake. Skoraj prazen je vesta silni prostor. Ob stenah so vdelane stikalne plošče, telefonska napeljava, majhne omarice. Na teleskopu je polno koles, vijakov, žic in nastavkov, še en
■manjši daljnogled je pritrjen na orjaškem telesu. Luči ta-jlnstveno razsvetljujejo praznino. Kupola je zaprta. Daljnogled je sicer nagnjen, vendar je njegov okular še tako visoko, da ga ne dosežeš. Zdajci
V
Uatii slovenskega grocerij skega in lesarskega kluba v Collinwooclu
žele vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike
6102 SI. CI a i r Ave.
Tel. HEnderson 1126
Qqviac ^lapnilz st
SAMO ENA TRGOVINA
Vsem gostom, prijateljem in znancem želi vesele velikonočne praznike
JOSEPH WALLAKD
15507 Saranac Road
RESTAVRACIJA in GOSTILNA
Najfinejši likerji - legalna vina - pivo
Qj Vesele velikonočne praznike vsem odjemalce"1 55	in prijateljem želi
II JOSEPH KAPLER
g j|	SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
na Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso in vS
B.	grocerija po nizkih cenah
^! ®	Bai
jgl^ 952 East 207th Street	IVanhoe
r,9i--------------------------------------
Vesele velikonočne praznike našim prijatelj^1 '6 A	in znancem želi
J. F A J DIG A
in
F. KLANCAR
SLOVENSKA PEKARIJA 6413 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PETER STARIN
Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni! Se toplo priporočava Slovencem in Hrvatom
BARVAR - PAINTER - DECORATOR
1209 East 176th Street
ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
KEnmore
Veselo Alelujo klijentinjam želi
MARGIE'S BEAUTY SHOP
15706 Holmes Avenue
JOHN MAVSAR
23751 Lakeland Blvd.	KEnm«**
SERVING EUCLID FAMILIES SINCE ^ —Watch for Our Week-end Newspaper Speci0'5
JERRY GLAVAC
1052 Addison Rd
HEnderson 5779
Easter Greetings From
ANNIE'S BEAUTY SHOPP*
TINNING, ROOFING and FURNACE WORK
Se. tdplo priporočam in želim vsem mojim odjemalcem jjg in prijateljem vesele velikonočne praznike!	^
Anna (Cirnski) Schuster, Prop
HEnderso"
6528 St. Clair Avenue
Vsem našim znancem in prijateljem želiv£l vesele velikonočne praznike!
Vabiva vas, da se ustavite pri nas, kjer dobite v< izvrstno pijačo, pivo, vino in žganje
ANTON in ANČKALUŽAR
6723 St. Clair Avenue
EDNA DAIRY

KUNSTEL'S CAFE
Vesele velikonočne praznike vam želi
6616 St. Clair Avenue
SLOVENSKA MLEKARNA
Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!
JOSEPH KNAUS, lastnik
6302 Edna Ave
HEnderson 7963
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter .se vam priporočamo za naklonjenost.
■Odprto do 2:30 zjutraj
Se toplo priporoča
JOSEPH STAMPFEL
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE DEKLETA IN MOŠKE
Se toplo priporoča
Želim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike,!
6108 St. Clair Avenue
FRANK KLEMENCIČ
1051 Addison Road
HEnderson 7757 gf
BARVAR in DEKORATOR
želi vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča!
ROSEDALE DAIRY
JAMES J. MACEROL,
lastnik
f
SLOVENSKA MLEKARNA
: 1083 E. 68th St.
HEnderson 4926
Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in se toplo priporoča
ANTON ZELEZNIK
SLOVENSKA MLEKARIJA
1368 E. 53rd St.
HEnderson 6653
OBLEKE IN POVRŠNIKE
dobite pri nas, narejene po vaši meri čisto volneno blago
CHARLES ROGEL in SIN
6526 St. Clair Avenue
KROJAčNICA in ČISTILNICA OBLEK
želimo vesele velikonočne praznike vsem skupaj!
Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča
ANTON OGRINC
SLOVENSKA MESNICA |J 6414 St. Clair Avenue	EN^,C j
MRS. MAHNIC j
1136 East 71st Street	ENd^
DELIKATESNA TRGOVINA ^
Polna zaloga grocerije, raznovrsten fin slad0!? mehke pijače. — Se toplo priporoča in
Vesele velikonočne oraznike!	v
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem
ST. CLAIR AVE. CAFE
JOS. DOLINAR, lastnik PIVO - VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK 6737 St. Clair Avenue
MARTIN SORN
RESTAVRANT 6034 St. Clair Avenue
Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila, najbolj zmerne cene.
Želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽEU
D, LUSIN'S, (S0HI0) SERVICE STATION
6002 St. Clair Avenue
vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Se toplo priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil
Domača kuhinja
Fino kosilo in večerja vsak ttwlf'to	—zmeiine cene.
^hJi-k^mNAJFINEJŠE PIVO, VINO I Irj	IN ŽGANJE
Žalimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem
KAROLIKA MODIC
6201 §t. Clair Avenue
; A J. C. MUCHITZ
j	BONDED WINERY
Se toplo priporoča za praznike za fina vina, na drobno ali na debelo.
!
Želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
I" ' .	.'"i. \ ' ■"''-:, >■ ' '
! 1081 Addison Rd.	HEnderson 0782
|
it ANTON KOROŠEC
« y »mI © V	BONDED WINERY
^^Sf^^Š^^i 6629 St. Clair Ave.
(^^M^^^^^f'W^3	ENdicott 2233
Se toplo priporočamo za ^ESmir	fino vino na drobno
Ip** (	in debelo.
Želimo vesele velikonočne praznike Vsem obiskovalcem in prijateljem!
v
V DELAVNICO SEM TVOJO ZRL. . .
(Nadaljevanje s 7 strani)
I vstopi skoz stranska vrata as-Itronom. Zavit je v debel kožuh, čuden mir mu sije s poduhov-'ljenega obraza. Razumljivo — osivel je že kot svečenik v tem svetišču znanosti. Nedopovedljiva čuda je videlo njegovo oko. Mlajši pomočnik mu prinese ležalni stol. Mirno pritisne na električni gumb — in že se dvigajo velikanska tla, dokler jih spet ne ustavi. Kako neznaten se vidi človek ob teleskopu — velikanu! Pazljivo lista po knjigi, zadovoljno prikima in z največjo lahkoto uravnava zajetni teleskop, šele tedaj pritisne na nov gumb, vsa velikanska kupola se mirno suče, dokler je spet ne ustavi. Na njej zazija velika odprtina, skozi katero udari mraz in se zalesketa zvezdnato nebo. Mirno se nagne zvezdoslovec k okularju in že vidi drobno zvezdo, ki jo je iskal. Mogočno oko jo je našlo in izvabilo iz silnih daljin. Ure in ure strmi ob daljnogledu in opazuje. Vsak utrip, vsak migljaj pove asistentu, ki vse pridno zapisuje. Silen mraz zmore vztrajnega znanstvenika, njegova služba je končana ,zamenjal ga bo tovariš. Takšno je delo v observatoriju, t r u d a p o lno in težko. Kadar pa nima zvezdoslovec točno določenega dela, brede po daljnih vsemirskih globinah, obiskuje najlepše zvezde in zvezdne kopice^ nežno stkane plinske meglice, pa spet ogromna spiralna osvetja, ki jih tvorij^ milijarde svetlih sonc. Redkokdaj upre svoj teleskop v planete ali celo na bližnji mesec, ki je predsoba v vsemirski labirint. Preveč jih že pozna, človeško oko se kma-lu utrudi. Zato je zvezdoslov-cu postala najljubša prijateljica fotografska plošča, ki po dolgem osvetljenju razkrije celo take nebesno predmete, ki bi jih človeško oko nikdar ne zaznalo. še več. Moderna astro-inomija lovi svetlobo zvezd in jo razklanja. Iz njene slike či-ta čudovite stvari — zvezdne daljine, topline, starosti, kakovosti in gibanja.
Čim večje daljnoglede gradimo, dlje sega njihova moč, vendar smo do danes zaman iskali dvoje — konec vsemirja in življenje na drugih nebesnih telesih. Zato se nam zdi zemlja kot majhen, edino naseljen otoček v brezbrežnem morju vsemirskih daljin. Kaj bi pomenila vsa. krasota in veličast mrtvega stvarstva, če bi nekje na drobnem zrncu ne živelo umsko bitje, ki bi se radovalo tolike lepote, skfadnosti in veličine.
V zgodnjem nedeljskem jutru se prikaže na vratih obser-j vatorija siva senca. Malo po-| stoji, nato pa umeri korak po j stezici navzdol. Globoko v do-1 lini se oglasi praznično pritrka-i vanje velikonočnih zvonov. Po-' časi stopa sivolasi astronom,! zatopljen posluša ubrano pe-' sem zvonov in polglasno misli: | Le pojte, velikonočni zvonovi! Danes je res velik dan. Vem, da si res vstal. Vso noč sem poslušal hvalnice, ki so ti jih peli zvezdni milijoni.
Z mladostnim korakom hiti starček v dolino. Ob poti ga pozdravljajo prve cvetlice in j petje drobnih krilatcev. Tam] na vzhodnem obzorju pa krvavo rdi jutranja zarja.
. . . Zares, velik praznik je danes! Aleluja,!