Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
IZ GOVORA STANETA DOLANCA V KRANJSKI „SAVI
Ko danes proslavljamo pomemben jubilej v razvoju naše socialistične revolucije, tridesetletnico izvolitve prvih delavskih svetov, želim posebej spregovoriti o tovarišu Edvardu Kardelju, njegovi revolucionarni in humanistični osebnosti borca za socializem, samoupravljanje in človekovo srečo. Preteklo je skoraj leto dni od njegovega odhoda iz naših vrst, toda njegovo revolucionarno delo je za vedno ostalo z nami, ker je trdno vgrajeno v temelje našega socialističnega samoupravnega razvoja.
Tovariš Kardelj je kot najožji sodelavec tovariša Tita, kot marksist -revolucionar s svojimi teoretičnimi študijami in praktičnim delom ogromno prispeval k uspešnemu razvoju naše revolucije in družbenim odnosom. Njegova študija o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je bila sprejeta kot sestavni del izhodišč pri pripravi enajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Polnih pet desetletij je bil Edvard Kardelj v prvih bojnih vrstah naše partije in zveze komunistov in je bogatil njeno idejno ustvarjalno in praktično politično akcijo. Bil je med tistimi izvrstnimi, resničnimi marksisti, ki je globoko razumel neizogibno smer družbenih gibanj in je zato dobro razumel tudi njihove posamične manifestacije. Hrabro je trgal verige starega in konservativnega in krčil nove Poti, pri tem pa je imel vedno pred očmi interese delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije, človeka in njegovo srečo, ki se po njegovem mnenju lahko uresniči le s samoupravljanjem. Kardelj je govoril, da se ni treba bati hrabrejših korakov v razvoju socialistične misli. Možne so tudi napake, tako je govoril, toda „ni je večje napake, kot je cepetanje na istem mestu".
Kot aktiven in ustvarjalni udeleženec pri oblikovanju vseh važnejših listin in politike Komunistične partije Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije ter aktov Socialističnefederativ-ne republike Jugoslavije je Edvard Kardeljssvojimdelom vidno in trajno zaznamoval odločilno obdobje v razvoju sodobne Jugoslavije, obdobje nacionalne in socialne osvoboditve, socialistične revolucije in samouprav-
ljanja. Njegova opozarjanja na bistvo sedanje etape našega socialističnega samoupravnega razvoja in na smeri akcije, kot tudi na metode in oblike dela in boja organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu, imajo trajno vrednost.
Stane Dolanc izroča predsedniku DS zastavo.
„Save‘‘ Francu Sircu red dela z rdečo
DO AVTOMATIKA
Na začetku nove poti
Danes lahko zapišemo, da je z referendumom, kije potekal 26. 12.1979 DO Avtomatika zaključila obdobje reorganizacije, ki ne pomeni samo konstituiranja novih TOZD in delovnih skupnosti pač pa v prvi vrsti zagotavljanje smotrnejše delitve dela ter njegovega povezovanja v celoto odnosov družbenega dela in njegove delitve.
S sklenitvijo, oz. sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo se je dvanajst temeljnih organizacij, oz. njenih delavcev zavezalo, da bo izpolnjevala njegovo vsebino in s tem ustvarila osnovni pogoj za pravilnost medsebojnih odnosov pri ugotavljanju, razporejanju
illllilll
O investiciji v Idriji smo v glasilu že pisali, zato tokrat samo dva posnetka — nekdanji in sedanji izgled tovarne, kjer montirajo elektromotorje. V prizidku bodo po predvidevanjih v letošnjem letu že pričeli z delom, če bo le izvajalec del malo bolj pohitel, kot je v letu 1979.
„Za“ za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v novo Avtomatiko.
in delitvi dohodka. Njegova vsebina pa pomeni, da bomo vsi delavci v Avtomatiki z delitvijo in povezovanjem dela pri proizvodnji elementov, naprav in sistemov ter pri izvajanju posameznih funkcij zagotavljali opravljanje dejavnosti na področju avtomatizacije v industriji, prometu in energetiki.
Zavedamo se, da kot samostojna in . kot samoupravna organizacija opravljamo določene gospodarske dejavnosti in na ta način ustvarjamo pogoje za njen hitrejši razvoj. Zato tudi postopek konstituiranja oziroma sprejem omenjenega samoupravnega sporazuma pomeni začetek, temelj poti, ki jo bo Avtomatika skozi izpolnjevanje plana za leto 1980 in nadalje skozi srednjeročno obdobje morala uspešno prebroditi. Le na ta način bomo ponovno potrdili pravilno usmerjenost Avtomatike, za katero smo se delavci odločili na referendumu.	S. D.
Aktualno
Srednjeročno planiranje
V okviru SOZD med DO, a tudi v okviru DO med TOZD se pojavljajo neusklajenosti (prekrivanja) proizvodnih programov. Delavci nekaterih TOZD so v tem pogledu nezadovoljni z nalogami DO in SOZD. Za lažje razumevanje problematike bi bilo prav, da se v prihodnji številki glasila seznanimo s potekom usklajevanja, nosilci, njihovimi odgovornostmi, koordinatorji dela in drugimi nalogami na tem področju.	O. Z.
/z Titove novoletne poslanice
Številka 1 - Leto XIX - 12. januar 1980
Revolucionarno moč in izredno samopožrtvovanje in vitalnost je kazal do zadnjega, nikoli ni prenehal delati, niti v najhujših trenutkih, ki so ga prikovali na bolniško posteljo, niso bili pretrgani številni stiki z delovnimi (Nadaljevanje na 2. strani)
Minilo je še eno leto naše zelo intenzivne dejavnosti tako na notranjon kakor na mednarodnem prizorišču. To leto je bito v znamenju nadaljnje graditve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v znamenju vsestranskega razvoja vseh naših republik in pokrajin ter stabilnosti naše skupnosti v celoti. Hkrati je plodna zunanjepolitična dejavnost okrepila mednarodni položaj naše države in ji zagotovila nova pomembna priznanja.
Na novi veliki preizkušnji je bila tudi solidarnost naših narodov in narodnosti. Za! pa ob slovesu od tega leta ne moremo pozabiti tudi na težke občutke zaradi katastrofalnega potresa in poplav, ki so nas prizadele. Za našo državo je bi! to udarec, katerega posledice bomo dolgo čutili. Vendar pa solidarnost naših ljudi po vsej naših domovini, solidarnost, ki se je tako močno potrdila, priča o trdnosti naše skupnosti in učinkovitosti našega socialističnega samoupravnega sistema. Vse to pa potrjuje našo moč in krepi naše zaupanje v prihodnost. Ob tej priložnosti ne bi govori! o naših idejnih in političnih opredelitvah in stališčih v zvezi z našim nadaljnjim razvojem. Saj so dobro znana in jasno oblikovana v naših sklepih in dokumentih.
Kar zadeva nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema, velja poudariti, da se je nadaljeval proces, ki se je začel s sprejetjem ustave in zakona o združenem delu. Delavski razred je sprejel delegatski sistem kot najbolj način svoje udeležbe pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju družbenih odločitev. Zdaj že teče drugi mandat, v katerem delujejo skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti na delegatskem načelu. Delo delegacij se čedalje bolj opira na zahteve svoje volilne baze in delovni ljudje čedalje bolj vplivajo na delo samoupravnih organov.
Potrebno pa je še nadalje, še večje prizadevanje za kar najbolj popolno uveljavitev delegatskega sistema. Staro predstavniško prakso namreč le počasi premagujemo. Po moji presoji to v glavnem ni posledica slabosti, kar zadeva sestavo delegacij. Delavci namreč vedno znajo opraviti pravo selekcijo, izbrati tiste, ki bodo dosledno izražali njihove in družbene interese. Bolj gre za premajhno poznavanje pravic in dolžnosti. Zavoljo tega delavci še vedno ne sodelujejo v polni meri pri adinfianjv. slan,- Au yi c za naaalinjo graditev družbenoekonomskih odnosov, za sprejemanje in uresničevanje družbenih razvojnih načrtov. Tako je tudi, ko gre za vprašanja izobraževanja, znanosti, zdravstva, kulture, za določanje višine prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb in podobno.
O življenskih vprašanjih delavcev pogosto odločajo v ozkih poslovodnih krogih delovnih organizacij, in to ne tako redko v sodelovanju s prav tako ozkim krogom funkcionarjev v družbenopolitičnih skupnostih, torej mimo delegatskega sistema. Do tega prihaja tudi zaradi počasnega uresničevanja posamezni sistemskih rešitev, to pa ohranja moč državnega aparata in močan vpliv izvršni organov, goji ostanke birokratskih odnosov in krepi tehnobirokratske tendence.
Zato nas čakajo resne naloge v boju za kar najbolj učinkovito delovanje našega sistema in za to, da ga obvarujemo deformacij, ki mu grozijo. V tej zvezi bi želel tudi tokrat poudariti pomen uvajanja kolektivnega dela in odgovornosti. To je ena bistvenih značilnosti naše samoupravne demokracije, za našo večnacionalno skupnost pa tudi eden izmed temeljev njene stabilnosti. Kolektivni način dela pomeni enotnost misli in akcije, kar je še posebej pomembno za delovanje ZK.
V	minulem obdobju se je še bolj potrdilo, da sta dogovarjanje in sporazumevanje ne samo najbolj demokratični, marveč tudi edini možni način samoupravnega usklajevanja odnosov v federaciji, med republikami in pokrajinami ter sploh v družbi. Zavlačevanje nekaterih dogovorov je največkrat posledica birokratskega in ozkosrčnega obnašanja. Kajti žal še vedno ni tako malo tistih, ki nočejo ali ne morejo videti problemov in potreb drugih, s tem pa najpogosteje niti skupnih interesov, brez njihovega uresničevanja pa ne more nihče dolgoročno napredovati.
Zato morajo biti zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije veliko bolj aktivne. Komunisti morajo politično neposredno delovati in se kar najbolj zavzemati za pojasnjevanje ukrepov, ki se jih lotevamo. Neposredne, žive besede ne more nič nadomestiti. Še posebno pa je nevarno, kadar naj bi jo zamenjate kopice pisanega gradiva, s pogosto nerazumljivo vsebino, tako da ga ljudje tudi slabo prebirajo. Vse to se je precej razširilo.
V	političnem delu in izpolnjevanju nalog, ki so pred nami, ima veliko vlogo socialistična zveza kot najširša politična podlaga socialističnega samoupravljanja. Tudi popolna uveljavitev delegatskega sistema je v marsičem odvisna od aktivnosti socialistične zveze kot fronte organiziranih subjektivnih socialističnih sil.
V	gospodarskem razvoju naše države smo tudi letos dosegli vrsto zelo pomembnih rezultatov. Skupna ekonomska aktivnost je potekala celo bolj dinamično, kakor smo bili načrtovali. Ocenjuje se, da je industrijska proizvodnja bila večja za osem odstotkov, kmetijska pa za pet Zaposlilo se je nad 200.000 novih delavcev. Povečala se je tudi produktivnost dela, čeprav ne dovolj. Končala se je graditev številnih
(Nadaljevanje na 2. strani)
V
Najljubša brzojavka
Že v DELU ste lahko brali, da je Iskra v Moskvi predala prometu novo mednarodno avtomatsko telefonsko centralo. O tem dogodku so mi iz Moskve poslali tole službeno brzojavko:
Iskra Elektromehanika, Prodaja Tov. J. M. Unk
Sporočamo, da je 27. 12. 79 uradna komisija končala svoje delo in podpisala akt o prevzemu in vključitvi MN ATC Moskva v poskusno obratovanje.
Izkoriščamo priložnost, da vam in vsem sodelavcem želimo zdravo in uspešno novo leto!
Sodelavci montaže in predstavništva Iskra, Moskva.
Menim, da je to najljubša, brzojavka, ki sem jo kdaj sploh sprejel. V kratkih besedah pokrije vso težo Iskrinega večletnega dela in kaže na uspeh, saj je Iskra tako zahtevno delo opravila izvrstno v pogodbenem času. To je mednarodni uspeh Iskre, to je zmaga naše volje in sposobnosti!
Zaradi tega se vsem in vsakomur posebej, ki je kjerkoli, kdajkoli in kakorkoli sodeloval in tako pomagal pri izdelavi težavne naloge, zahvaljujem za vloženi trud in ob novem letu kličem: Naprej do novih uspehov, naprej za AMTC Erevan!
J. M. Unk, dipl. ing.
Vodja projekta MN ATC Moskva

'• ***•*"*•’****jP\V
■mmmm

(Nadaljevanje s 1. strani)
gospodarskih in negospodarskih objektov, med katerimi so tudi takšni, ki so širšega družbenega pomena, na primer jugoslovanski naftovod, ki je bi! te dni odprt Zboljšale so se tudi žMieniske in delovne razmere naših delovnih ljudi in občanov.
Vrednost vseh teh dosežkov je toliko večja, ker smo jih ustvarili v letu resne mednarodne ekonomske krize in katastrofalnih naravnih nesreč, ki so prizadete našo državo.
Vendar pa so naš razvoj spremljale tudi težave, ki so se zlasti kazale v visoki inflaciji in zaostrovanju problemov na področju primanjkljaja v plačilni bilanci.
Vzroki za te težave so delno v že omenjenih neugodnih mednarodnih razmerah, so pa tudi posledica naših notranjih napak in slabosti. Politike ekonomske stabilizacije v nekaterih okoljih niso resno sprejeli. Ni bilo potrebne organiziranosti in učinkovitosti v uresničevanju novih sistemskih rešitev in dogovorjene ekonomske politike. Niso redki primeri, da ne uresničujejo dosledno sprejetih sklepov in načrtov, posebno dogovorov in sporazumov na področju delitve dohodka Velik de! dohodka je še vedno odtujen od delavcev v združenem delu. Podobno je tudi na področju porabe, cen in ekonomskih odnosov s tujino. Negativni pojavi so tudi pri samih proizvajalcih, tudi med njimi so taki, ki so glasnejši, ko zahtevajo svoje pravice, kot pa tedaj ko gre za izpolnjevanje njihovih obveznosti.
O vseh teh slabostih, o poteh za njihovo odstranitev, kakor tudi o ciljih našega razvoja v prihodnjem obdobju podrobno govorijo tudi nedavno sprejeti sklepi predsedstva CK ZKJ. IZ središču našega zanimanja morata še naprej biti politika ekonomske stabilizacije in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov. Ti sklepi so poglavitne smernice za obnašanje vseh družbenih dejavnikov v prihodnjem letu in še naprej.
IZ ta namen se je nujno treba odločno usmeriti v povečevanje obsega in izboljševanje proizvodnje, v spreminjanje njene strukture, kakor tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, predvsem s hitrejšim povečevanjem izvoza. Pri tem imajo veliko vlogo tudi ukrepi ekonomske politike, ki spodbujajo interes gospodarstva za izvoz in njegov bolj organizirani nastop zunaj, ob hkratni usmeritvi v uvoz tistega, kar je nujno potrebno in ekonomsko utemeljeno. Odločno moramo obrzdati vse vrste porabe in zagotoviti njihovo usklajevanje z ustvarjenim dohodkom. Brez tega ni gospodarske stabilizacije, katere bremena morajo nositi vse družbene plasti, ne samo delavski razred. Varčevati moramo. To so danes prisiljene delati tudi veliko bolj razvite in bogate države, kot pa je naša.
Prav tako se je treba še naprej truditi za krepitev materialnega položaja združenega dela, ker je to pogoj za gospodarsko stabilizacijo ter za nadaljnji uspešni razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Ta cilj je mogoče najbolj učinkovito uresničiti z doslednim izvajanjem že sprejetih sistemskih rešitev in ukrepov ter s sprejetjem še nekaterih novih. Hkrati pa mora vse to spremljati povečevanje produktivnosti dela, boljše izkoriščanje zmogljivosti in učinkovitejše uporabljanje družbenih sredstev v celoti.
Za uresničevanje teh nalog je tudi nujno, da še bolj izpopolnimo sistem dogovarjanja in sporazumevanja na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, ob upoštevanju objektivnih ekonomskih zakonitosti. V tem pogledu imajo posebno odgovornost republike in pokrajini. Zlasti pomembno je, da se bodo vsi obnašali tako, kakor je bilo dogovorjeno. To je tudi pogoj za nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, te največje pridobitve naše revolucije in temeljnega poroka našega uspešnega razvoja.
Prihodnje leto nas čaka tudi intenzivno delo za pripravo novega srednjeročnega načrta za obdobje 1981—1985. Mislim, da bi morali pri tem zagotoviti odločilno vlogo združenega dela in v tej zvezi tudi aktivno sodelovanje znanosti. V načrtu morajo biti vsi poglavitni elementi, ki bodo zagotavljali dolgoročno ekonomsko stabilizacijo države. IZ novem letu 1980 moramo-zaustaviti neugodna gibanja v našem gospodarstvu in ustvariti možnosti za to, da se bomo lahko odločno lotHi njegove stabilizacije.
Pred nami co torej velike naloge. Za njihovo uspešno in pravočasno izpolnitev
imajo največjo odgovornost komunisti, toda tudi vsi naši delovni ljudje sploh. Toda odgovornost mora biti docela konkretna. Ne more vsakdo odgovarjati za vse. Zagotoviti moramo, da se bo vselej vedelo, kdo za kaj odgovarja. Da pa bi to dosegli, moramo imeti konkreten in jasen načrt akcije, v katerem bo vsakdo našel svoje mesto in naloge, od najvišjih organov federacije do množičnih občil in vsake delovne organizacije.
IZ zvezi z vsem tem želim posebej poudariti potrebo po nadaljnji krepitvi sistema samoupravljanja, ki prav te dni praznuje tri desetletja svojega obstoja in močne uveljavitve ne samo v naši državi ampak tudi na širšem mednarodnem prizorišču.
Z eno besedo: za dosego vseh teh ciljev v prihodnjem obdobju je potrebna najširša mobilizacija naših delovnih ljudi. Prepričan sem, da bi k temu lahko veliko prispeval tudi sklic novega kongresa samoupravljavcev.
Na koncu želim povedati, da leto v katero vstopamo, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost! Naj bo to zares v polni meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti. Če bomo to dosegli, doseči pa moramo, in če bomo smotrno izrabili možnosti, ki jih ima naša država, ki je bogata naravnih bogastev in strokovnih kadrov, bomo premagali tudi sedanje težave.
Našim delovnim ljudem, naši mladini in pionirjem, pripadnikom JLA in varnostne službe, vsem občanom naše države pošiljam najprisrčnejše novoletne čestitke.
VELIKA BITKA
ZA STABILIZACIJO (Nadaljevanje s 1. strani)
ljudmi, soborci, sodelavci. Tako je kot revolucionar najbolje preverjal svoje misli, svoje ideje. Vedno je uresničeval misel, da družbo in svet lahko spremeni samo tista družbena aktivnost, ki povezuje teorijo in prakso, kot je tudi poudarjal, da napredku ni konca*
V boju za nadaljnji razvoj naše družbe imajo zelo pomembno vlogo prizadevanja za skladnejši in hitrejši ekonomski napredek. Na tem področju pa imamo precej nerešenih problemov in tudi težav, zlasti v tekoči ekonomski politiki. V letošnjem letu je zato potrebno maksimalno angažiranje vseh subjektivnih sil za uresničitev dogovorjenih nalog v politiki ekonomske stabilizacije.
Mislim, da je pri tem najvažnejša bitka za povečanje produktivnosti dela, kvalitete in učinkovitosti gospodarjenja, saj prav tu zadnja leta zaostajamo. Znano je, da je naše gospodarstvo doseglo visoko stopnjo tehnične opremljenosti in strokovne usposobljenosti kadrov, imamo razvito tehnologijo, zgradili smo številne nove, sodobne industrijske objekte, da ne govorim o naravnih potencialih, kar vse so osnovni pogoji za produktivnejše gospodarjenje. Zato moramo hitreje in odločneje aktivirati te potenciale, in sicer prav z vsestransko akcijo
samoupravljalcev in združenega dela, ter zaostriti odgovornost vseh družbenih dejavnikov.
Samoupravljale! morajo brez omahovanja vztrajati pri opredeljeni politiki ekonomske stabilizacije. Hkrati z bojem za izboljšanje kvalitete gospodarjenja, povečanje izvoza, bolj racionalno investiranje in podobno se morajo samoupravljale! odločneje spoprijeti tudi z negativnimi pojavi: z neracionalno porabo družbenih sredstev oziroma z razsipanjem denarja za razne drage proslave, bankete, sprehajanja po tujini, graditev luksuznih objektov in podobno. Nikakor ne smemo pozabiti, da je najuspešnejši način varčevanja preseganje razdrobljenosti gospodarstva z združevanjem dela in sredstev in z drugimi ustreznimi mehanizmi. Socializem terja boj za boljše duhovno in materialno življenje, za večji standard ljudi na vseh področjih, tudi na področju kulture, šolstva, zdravstva, prometa, trgovine in drugod; toda zavedati se moramo, da ga je mogoče uspešno graditi samo na osnovi takšnih družbenoekonomskih odnosov, ki ustrezajo realnim možnostim gospodarstva in zahtevam nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema.
Dinamična rast proizvodnje in
potrošnje se je namreč v zadnjih letih vedno bolj oddaljevala od naših realnih materialnih možnosti. Takšna rast se je izrazito opirala na notranjo konjunkturo, ki je presegla blagovne sklade, in na povečan uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in posojil, izvoz pa se je premalo povečeval. To je ob pretiranem naraščanju investicij vplivalo na stalno povečevanje zadolženosti in proizvodne odvisnosti od tujine. Deficit trgovinske in plačilne bilance je sedaj naš ključni problem, saj že ovira nadaljnji razvoj in zelo neugodno vpliva na vse reprodukcijske tokove. Zato mora biti hrbtenica razvoja v letu 1980 krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni menjavi, okrepiti moramo izvozno aktivnost gospodarstva, zmanjšati njegovo uvozno odvisnost in uvoz uskladiti s plačilno-bilančnimi možnostmi države. Z ukrepi ekonomske politike pa je treba zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, ki bodo krepili interes združenega dela za izvoz in dohodkovno povezovanje zaradi bolj organiziranega nastopa na svetovnem trgu. Da bi to zmogli, je seveda potrebno predvsem pospešiti rast produktivnosti dela po merilih svetovnega trga. Pri tem ima poseben pomen večja uporaba domačih znanstvenih dosežkov.
Prav tako je važno, da vsi odgovorni dejavniki v družbi pospešijo delo v zvezi s sprejetjem sistemskih zakonov, s katerimi se na podlagi ustave in zakona o združenem delu urejajo odnosi v družbeni reprodukciji. Velik del dohodka je namreč — to vi najbolje veste — še vedno odtujen od delavca v združenem delu, kar zavira in otežuje celoten razvoj samoupravnih odnosov ter zaostruje neugodne tendence v materialnih gibanjih.
Kot je sklenilo predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, mora biti v središču neposredne aktivnosti vseh subjektivnih sil razvoj dohodkovnih odnosov, združevanje dela in sredstev, delitev po rezultatih dela in dosledna uporaba sistemskih rešitev v praksi. Odločno se moramo boriti proti vsem oblikam arbitriran ja, proti pojavom nesamo-upravne koncentracije dohodka in sprejemanju investicijskih odločitev ob povezanosti tehnokratskih in birokratskih sil, mimo delavcev v združenem delu. Prav tako je treba odločno ustvarjati pogoje, da se proizvodno delo družbeno, materialno in moralno bolj ceni in vrednoti.
Z eno besedo, nujno je, da si v letošnjem letu organizirano, učinkovito in odločno prizadevamo preprečevati neugodne tendence v gospodarjenju, da bi lahko naslednji srednjeročni plan izpeljali na realnih in kvalitetno novih, zares samoupravnih osnovah, t. j.; da uspešno uresničimo politiko gospodarske stabilizacije. Za našo družbo je najboljša pot in porok tega dosleden razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih delavski razred zares upravlja vse bistvene vzvode politike materialnega in družbenega razvoja Socialistične federativne republike Jugoslavije.
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
TOZ
Referendum je bil dobro organiziran.
Referendum uspel
Dne 26. 12. 1979 so se delavci DO Elektrozveze na referendumu odločali o sprejetju naslednjih samoupravnih splošnih aktov:
1.	samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka v DO.
2.	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem.
3.	statut delovne organizacije.
Prav tako pa so se tudi odločali za
sprejem samoupravnih splošnih aktov znotraj temeljnih organizacij in sicer za: sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD (DSSS) in za pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za OD in skupno porabo.
Kljub dokajšnji odsotnosti zaradi
predprazničnih dopustov, je referendum prepričljivo uspel, DO ELEKTROZVEZE pa bo odslej še bolj enoten in homogen organizem.
V vseh TOZD IN DSSS so glasovali ZA in tako pokazali, da se zavedajo nujnosti vsklajenega delovanja znotraj DO, saj se je le-tako mogoče
IZID GLASOVANJA PO TOZD (DSSS) (Od vseh zaposlenih je glasovalo ZA — v %)
izogniti marsikateremu negodovanju opn in nepotrebnemu izgubljanju časa.	I
In kakšni so končni rezultati? je s Ugotovimo lahko, da so se družbeno- proi politične organizacije v TOZD in de- don lovni organizaciji izkazale, referendum , ku c je bil dobro pripravljen, po poročilu I komisije za izvedbo referenduma pa je i mei tudi vse potekalo v skladu z zakonom,' ro; o volitvah in referendumu ter v skladu njei s samoupravnimi splošnimi akti TOZD !	1
in DO ELEKTROZVEZE. Podrobnej- 1 jejo ši pregled izidov glasovanja po TOZD prit in DSSS podajamo v spodnji tabeli. dob
neg
TOZD
SaS ČD DO
SaS ČD TOZD
SaS
Skup.osn.
DO
Pravilnik OD TOZD
Statut DO
1 iiš
AIN
KI
TTS
PMD
UZ
SPS
TEI
RZ
DSSS
88,2
82,03
77,98
56,7
77,9
76,6
69,2
67,5
87,4
88,2
82,03
79,27
69.4
80.5
76.6
71.6 68,3
85.6
84.3 82,03 78,75
69.4 81,8 76,6 68,3 69,2
86.5
90.2 81,25 77,98
67.7
81.8 76,6
73.3 69,2 86,5
Skupaj:
73,6%
74,7 %
74,3%
74,4%
Seja DS DO Elektrozveze
74,5 % Boris Čerin
V petek, 28. decembra'1979 seje v sejni sobi poslovnih prostorov na Tržaški cesti 2 še poslednjič v lanskem letu zbral delavski svet na katerem so bili prisotni delegati DS, člani PO, direktorji TOZD, člani KPO, predsedstvo konference sindikata, sekretarji ZK TOZD, Bernard Lenardič ter predsedniki odborov in komisij DO.
tllllllllHlllllllllllllllllllHl«lllllllllirailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!
Sodelovanje mladih elektro in elektronske industrije
Mladi predstavniki iz skoraj vseh večjih delovnih organizacij elektro in elektronske industrije Jugoslavije smo se 22. 12. 1979 sestali v Zagrebu. To je tradicionalni sestanek mladincev, na katerem se seznanjamo z delom, izmenjujemo izkušnje, razpravljamo o problemih s katerimi se srečujemo mladinci in tudi naše delovne organizacije. Če smo še predlanskim ugotavljali, da je naše sodelovanje zvodenelo pa je prav na pobudo mladincev Iskre prišlo spet do konkretnega sodelovanja in dela. Prvi rezultati intenzivnejšega dela so že vidni.
Naj predstavim kar celotno obravnavano tematiko sestanka. Mladinska delovna brigada „Bratstvo in enotnost", katero organiziramo mladi iz elektro in elektronske industrije Jugoslavije je po nekaj letih spet dosegla uspešne delovne rezulate in je bila ena najuspešnejših na delovni akciji „SA-VA 79“ v Zagrebu in je predlagana za več mladinskih priznanj.
Tudi tradicionalno srečanje mladih, ki je bilo lani v Zagrebu je odprlo nekaj zelo aktualnih tem, o katerih smo sedaj že na dveh sestankih razpravljali, vendar pa še nismo prišli do vidnih rezultatov. Zato smo se na sestanku dogovorili, da o vseh aktualnih in problematičnih temah najprej razčistimo v svojih osnovnih mladinskih
sredinah in šele nato jih bomo usklajevali. Pa naj so to teme o organiziranju in delovanju mladine v osnovnih organizacijah, koordinacijskih svetih delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela.
Mladi moramo tudi odkrito, brez predsodkov in skritih kart spregovoriti o problemih, s katerimi se v elektro in elektronski industriji spopadamo že predolgo in tako izgubljamo svoje mesto v boju z vedno hujšo tujo konkurenco tako doma kot v svetu. Dogovorili smo se, da o teh problemih spregovorimo mladi sami med sabo, brez sugestij, ki so vezana na zgodovinsko in poslovno porajanje posameznih delovnih organizacij. Šele tako pripravljeno gradivo bomo mladi uskladili med seboj ter ga kot enotno in naše stališče posredovali vsem delavskim svetom, sindikatom, zvezi komunistov in poslovodnim organom v posameznih delovnih organizacijah. Mladi pa se bomo nato za ta stališča borili, jih uveljavljali ter jih sprejeli v vse naše letne programe aktivnosti mladine v delovnih organizacijah.
Na seji, ki jo je otvoril predsednik DS DO Zorko Raubar so obravnavali poročilo o izidu glasovanja na referendumu 26. 12. 1979 in zaključek lanskega poslovnega leta.
Poročilo o uspešnih izidih glasovanja je podal predsednik komisije za izvedbo referenduma Bernard Lenardič, kar je delavski svet vzel na znanje in razglasil samoupravne akte za sprejete.
Ob tej priložnosti se je sekretar DO Mičo Cerovac zahvalil za sodelovanje vsem delegatom organov upravljanja TOZD in DO, družbenopolitičnim organizacijam in vsem, ki so pomagali pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov ter ob tem še dodal, da bo januarja 80 v programu še sprejem novih samoupravnih aktov, kot so samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, pravilnik o delovnih razmerjih ter samoupravni akti iz družbene samozaščite.
Nato je prevzel besedo predsednik KPO Živojin Abramovič. Navedel je probleme, ki so bili prisotni ob izvrševanju planov in realizacije med letom, uspehe, ki so jih dosegli in nakazal smernice za prihodnje obdobje. Poudaril je tudi, da je na realizacijo delno vplivala še angažiranost in sodelovanje nekaterih sodelavcev pri akcijah za sprejemanje samoupravnih aktov. Tretje četrtletje je delovna organizacija s solidarnim pokrivanjem izgub kot celota dosegla pozitiven rezultat. Vendar pa v zadnjem četrtletju plan ni bil dosežen, v glavnem zaradi izpada v civilnem delu TOZD TTS. Zato bo v prihodnjem letu \	(Nadaljevanje na 3. strani)
I
s
pc
bo
T(
tu
ek
uv
Pr
ni
in
če
se
ak
za
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Na sestanku v Zagrebu smo se tudi dogovorili, da bodo v letu 1980 vodili skupno delo in akcije mladih iz elektro in elektronske industrije Jugoslavije mladi iz Elektronske industrije Niš
in da je predsedujoči predsednik KS ZSM Ei Niš.
Mladi iz Iskre pa smo se tudi že dogovorili, da se bomo pri vseh akcijah v tem letu aktivno vključevati in dali svoj prispevek pri razreševanju nastalih problemov.	A. C.
industrija elementov za elektroniko, ljub liana
tozd
POLPREVODNIKI
Uspešno zaključili poslovno leto
Kolektiv Iskre v Trbovljah si je za leto 1979 postavil zelo visok proizvodni načrt. Predvideval je kar 78 % povečanje proizvodnje. Tudi izvozu so namenili več izdelkov kot v letu 78. Res ni šlo zaradi nekaterih problemov vse po načrtih, vendar je uspeh ob koncu leta zelo dober, daleč nadpovprečen. Naredili so 50% več kot leto prej.
Ul Fizični obseg načrtovane proizvod-H nie 80 dosegli 83 %, kar pa ni malo, če , upoštevamo dejstvo, da so programirati kar 78 % več kot v 1. 1978. Imeti so precej nepredvidenih težav. Prva je ta, da niso do konca ali pravočasno t izvršili vseh predvidenih tehničnih izboljšav v proizvodnji, v Tudi naložbe v novo opremo za tematizacijo tehnoloških postopkov vJaSmle’. ^31 se je odrazilo na proiz-nji, saj vsega zamujenega ni bilo oč ladoknaditi. Zanimivo pa je, da vsesplošnih problemih z uvozom restrikcijah, niso imeti posebnih problemov za uvoz repromateriala in opreme.
Izvoz so po planu dosegli 84 %, kar je sorazmerno precej v primerjavi s proizvodnimi dosežki. Več so prodati doma, kar se je odrazilo tudi na ostan-im ,kudohodka.
Izvoznih predvidevanj pa v največji je meri niso dosegli zato, ker je bil izpad m roizvodnje na področju, ki je name-ou njeno izvozu, največji.
-P ! Da so dobro gospodariti, dokazu-ejr ijejo tudi naslednje številke- Celotni Pnhodek so po načrtu dosegli 120 %, ohodka je bilo več 32 % od predvide-nega, čisti dohodek pa je za 35 %
večji od načrtovanega. Tako so „uspeli obvladati stroške in ti so rastli počasneje od dohodka", nam je povedal vodja finančnega sektorja v Polprevodnikih, Maks Černe.
Vse to pa jim je uspelo doseči z neprenehnim vlaganjem znanja v proizvodnjo, z avtomatizacijo, dvigom produktivnosti in dobro notranjo organizacijo. Za tak uspeh je btia nujna velika zavzetost vsega kolektiva, od strokovnjakov do delavcev v proizvodnji.
Osebne dohodke so dvigniti za 18 % nad načrtovanji, kar je skladno z rezultati dela in poslovanja, oziroma celo pod to stopnjo. Ocenjujejo, da bo ostalo za sredstva za izboljšavo materialne osnove okrog 20 milijonov dinarjev. Po sklepu domačega Delavskega sveta so po devetmesečnem
periodičnem obračunu že razdeliti del sredstev (3 %) za vsakomesečno povečanje stimulacije.
Nekaj teh sredstev bodo namenili tudi za stanovanjsko gradnjo. Teh sredstev ni malo, saj redno oddvajajo kar 10 % od brutto osebnih dohodkov za stanovanja, letos pa bodo poleg tega namenili še kakih 5 novih milijonov za stanovanja. Stanovanjska problematika v Trbovljah nasploh in v Iskri tudi, je zelo pereča.
Večina teh sredstev bo namenjena nakupu družbenih stanovanj, ostalo pa bodo razdelili individualnim graditeljem za izgradnjo novih hiš. Skušajo čimbolj podpreti samoiniciativo pri novogradnjah, da bi tako denar čim-več zalegel tudi s sovlaganji bodočih porabnikov in lastnikov.
Večina denarja bo ostala v tovarni, oz. ga bodo vložiti v posodabljanje proizvodnje se pravi v mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje.
.Mislim, da smo tako pripravili vse potrebno za soliden start v poslovno leto 1980 in za prihodnje srednjeročno obdobje 1981-85,“ je zaključil Maks Čeme.	FY
TOZD MAGNETI LJUBLJANA
Marljivo delali, dobro gospodarili
Proizvodnja v Tovarni magnetov je pomemben člen Iskrine proizvodnje in vse jugoslovanske zlasti elektronske industrije. Ta TOZD je namreč največji proizvajalec magnetov v Jugoslaviji. Je velik proizvajalec zlasti tistih magnetov, ki so jih pred nedavnim pri nas izključno uvažali. Ker je velik porabnik zelo iskanega kobalta, ki se je lani podražil za skoraj 300 %, pa še dobiti gaje težko, je jasno, da pogoji dela niso bili rožnati.
Toda kljub vsem oviram in problemom, na iztrošeni opremi, jim je
-
Tavarm polprevodnikov v lYbovljah.
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Seja DS DO Elektrozveze
(Nadaljevanje z 2. strani) potrebna stabilizacija, vskladiti se
Tn70nm0riale or8anizacije posameznih t ,. ui veliko se bo moralo posvetiti ’ formacijskemu sistemu, interni eKonomiki, kadrovski politiki, izdelavi investicijskih programov in si pri tem
ni re^ulTt'’ ^ ^oseženi pozitiv-
in^lan Proizv°dnje je načrtovan z indeksom 132. To, kakor tudi uresni-se vseh zadanih nalog, bo pa akrv a, možno z izpeljavo določenih
7-1 1’	50 n- Pr- najemanje kreditov
za obratovalna	ua
7a J’ Kot 80 n- pr. najemanje kreditov
23 obratovalna sredstva itd.
letu 1980 bodo morati nadalje-
■	V, * X	«.W.WW.VZ.V.-.'.	.,,.V,,V.W.V.YW. .V... - V»A1
vati še s sanacijskim programom, sanirati bo potrebno zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje.
Na koncu pa je predsednik KPO Živojin Abramovič zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da obstajajo popolnoma realne možnosti za doseganje tako zastavljenega plana, kakor tudi vseh zadanih nalog saj ima DO Elektrozveze določene prednosti pred ostalimi organizacijami saj je že zagotovljena polovica uvoza repromateriala kakor tudi možnosti dobivanja kredita s 5 % obrestno mero.
Boris Čerin
uspelo letni načrt fizične proizvodnje preseči za 12 %. Celoten prihodek so dosegli po predvidevanjih in ostanek čistega dohodka je presežen. Tako so z rezultati dela, poslovanja in rentabilnostjo kar zadovoljni, mi je v pogovoru zatrdil IPO Lojze Sever.
Z osebnimi dohodki so kljub lepim delovnim rezultatom nekje na sredini Iskrinih poprečij. Leta 1979 se je zelo nevarno znižal razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi prejemki. Zato si bodo prizadevati, da bodo uvedli še ostrejše in natančnejše kriterije nagrajevanja po delu, da bi tako bil vsakdo plačan res za tisto, kar je naredil, daleč od ..uravnilovke14.
Ker so tik pred startom nove gradnje oziroma širitve proizvodnih prostorov, jim je prišel „dober pridelek" lanske letine kot nalašč. Pri investicijah bo prišel denar zelo prav, zlasti, ker se bojijo, da bo med gradnjo prišlo (kje pa nc pride) do podražitev.
Nekaj več, kakor jih obvezujejo
Se/e delovne organizacije.
iskra-
Janezu Gabrovšku v spomin
Zapustil nas je nepričakovano, sredi dela in življenja, poln moči in načrtov. BU nam je najboljši tovariš, sodelavec in prijatelj.
Njegova smrt pomeni nenadomestljivo izgubo ne samo za njegovo družino, ampak tudi za kolektiv naše tovarne in za ves kmj, v katerem je živel in delal.
Rodil se je leta 1943 v Horjulu in kot štipendist tukajšnje Iskre leta 1961 končal poklicno šolo kot radiomeha-nik. Od tedaj pa do svoje prezgodnje smrti je bil zaposlen kot umerjevalec naprav za radijske zveze in je veljal za najboljšega delavca na tem področju.
Bil je tih, izredno delaven in zanesljiv. Tak je bil pri svojem delu v tovarni, v svojem kraju pa je veljal za moža, ki je bil s svojim delom pripravljen pomagati vsakemu ob vsakem času.
Pogrešali ga bomo vsi, prijatelji in sodelavci in ohranili ga bomo v trajnem spominu.
F.B.
Sedanja zgradba tovarne magnetov v Stegnah.
vsa nova oprema, ki je najsodobnejša in po večini avtomatska.
Za leto 1980 predvidevajo za okrog 15% večjo proizvodnjo od letošnje. Upajo, da bo ta številka presežena, seveda če ne bodo gradbena in montažna dela kasnila. Sredi leta bo namreč delno stekla proizvodnja na novi tehnološki opremi in računajo, da bi ob koncu leta 1980 vse teklo in proizvajalo, kar so si zapisali v načrte oziroma investicijski program širitve in posodobitve. Nova oprema jim bo omogočala osvajanje novih izdelkov na področju proizvodnje magnetov, mnogo večjo storilnost in višjo kakovost. Tudi izvoz bodo povečali, seveda v okviru tehničnih možnosti.
TOZD Magneti je namreč tovarna, ki je nadomestila naši industriji že celo vrsto magnetov, ki jih je ta dobivala iz uvoza. Zafo je ob velikih uvoznih težavah strateške^ repromateriala, zlasti kobalta, uvoz skoro nesmiselen. Bolje je za to TOZD, da zadosti potrebam predvsem na domačem trgu. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bodo z velikim tempom večali izvoza.
„Naša glavna naloga in vroča želja je v letu 80 dokončati investicijo, v novo opremo in gradnjo, usposobiti tehnologijo in pridobiti izkušnje v novih proizvodnih pogojih. Vse to pa doseči ob minimalnem dodatnem zaposlovanju." Tako je zaključil svojo oceno lanskega poslovanja in letošnjih načrtov Lojze Sever.	F. Kotar
samoupravni dogovori, bodo nameniti tudi za stanovanjsko gradnjo. Imajo nekaj delavcev, tri stanujejo v barakarskem naselju v Tomačevem, to pa bodo drogo leto podrti in bo zato treba misliti na nova stanovanja za vsako ceno.
Ker imajo po večini zaposlene delavce iz drugih republik, je stanovanjskih problemov veliko. Niso sicer vsi kričeči, kakor tisti, ki so v Tomačevem, vendar je potreb veliko. Mnogo se dogovarjajo o sofinansiranju solidarnostnega sklada, nekaj bodo prispevali delavci sami nekaj pa tovarna. Tako bodo načrtno rešili več najtežjih primerov.
Z rezultati poslovanja v letu 1979 so zadovoljni, saj so dosegli celo več, kot so predvidevali. Zlasti so veseli, da so urediti vse potrebno za prepotrebno širitev tovarne. Z gradnjo bodo predvidoma začeti že januarja. Tudi tehnično opremo imajo že vso naročeno in že prihaja v tovarno. Nekaj, za katero imajo primeren prostor, že uporabljajo. Počasi nastaja stiska, saj opreme ni kam postaviti, celo samo za skladiščenje ne. Pa so korajžni in pravijo, da bodo vse to že uredili, „tudi za kravo bo prostor, ko bo dozidana štala," mi je zadnjič dejal nekdo od ,Magnetarjev.“
Kot smo že rekli, so premostili že vse težave, objektivne in birokratske in so tik pred gradnjo. Novi prostori bodo po načrtu vseljivi tam nekje Sredi leta 1980. Takrat bo stekla tudi
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
Po dobrem obračunu
pogumni načrti
„Precej novih strojev poskusno že obratuje, postavili smo jih v provizorične prostore, radi bi čhnprej obvladali novo tehnologijo in seveda čimveč naredili," nam je rekel Tone Hočevar v Mokronogu, ko smo ga vprašali po oceni poslovanja v letu 79, načrtih za leto 80 in napredovanju gradnje.
Lani so kar dobro delati. Čeprav je bil delovni načrt za leto 1979 zelo napet, dvigniti so ga napram letu 1978 kar za okrog 60 %, ga bodo uresničili po ocenah blizu 100%. Izvozne načrte so dvigniti za 80 %, izpolniti pa jih bodo žal le z 80 %, ali nekaj čez.
Osebnih dohodkov niso dvigali posebno visoko in zato so trenutno nekje na repu v delovni organizaciji. Za trebanjsko občino pa ta višina velja za nekakšno sredino.
Čisti ostanek dohodka bodo po predvidevanjih precej presegli in bo dobrodošel. Ker gradijo nove delovne prostore in na novo opremljajo strojni park, bo potrebno še in še sredstev. Precej pa bodo namenili tudi za stanovanja in družbeni standard. Vendar bo denarja še vedno premalo, za vse tisto, kar je leta nazaj zaostajalo, zaradi šibkih finančnih uspehov.
Načrti za prihodnje leto so zelo smeli, ker računajo z novo tehnologijo, ki naj bi stekla v drugi polovici prihodnjega leta. Precej strojne opreme so dobavitelji že poslali in so jo namestili v provizorične prostore in že poskusno obratuje.
Dobavitelj — Telefunken je poslal tudi strokovno skupino monterjev oziroma inštruktorjev, ki je pomagala pri nastavljanju in usposabljanju strojev. Tudi za proizvodnjo je treba precej novega znanja in tu je precej zadreg. Večina delavcev in vzdrževalcev se prvič srečuje s toliko mehanizacije, avtomatike in elektronike. Vendar se privajanje kar dobro odmika in upajo, da bo sredi prihodnjega leta vse nared za polni tek nove tovarne.
Ne bo pa manjkalo težav. Do konca leta verjetno še ne bo prispela vsa še manjkajoča oprema, verjetno dobra polovica. Ta preostali del strojev in naprav bodo uvozili že v prvem četrtletju, ostalo pa pozneje.
Ob tem se pojavlja vprašanje, če bo mogoče vso opremo sproti montirati, ker gradnja kasni kar za nekaj mesecev. Verjetno se bo poznalo tudi v proizvodnji, ker bi po načrtih morali končati gradnjo in polno zagnati novo tehnologijo precej prej.
Tudi izvažati bodo precej več.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ISKRA COMMERCE
FILIALE - ISKRA V MALEM
Konferenca „Iskra na jugoslovanskem tržišču" je, razumljivo, veliko pozornosti namenila prav delu Iskrinih predstavništev in filial v Jugoslaviji. Delno smo o tem že pisali v izvlečkih različnih govornikov, za ta prispevek pa smo porabili diktafonsko gradivo koreferatov nekaterih vodij Iskrinih filial - Dina Vlačiča z Reke, Emirja Softiča iz Sarajeva, in Marka Dameskega iz Skopja.
Vodja Iskrine filiale na Reki Dino Vlačič se je v svojem prispevku najprej dotaknil sedanjega položaja v filialah, pri čemer je opozoril na številna nedorečena vprašanja zatem pa je obširno spregovoril o nadaljnjem razvoju naših filial. Poudaril je, da moramo v sklopu srednjeročnega plana razvoja Iskre v prihodnjem obdobju do leta 1985 govoriti tudi o srednjeročnem razvoju in načrtih filial „kot zadnjemu členu med proizvodnjo in končnim kupcem.
Dino Vlačič se je zavzel za to, da bi morali imeti v prihodnje v večjih filialah, kot so npr. v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani specializirane projektivne biroje za posamezna pod-
ročja ter nosilce investicijskih programov, manjše in srednje filiale pa naj bi imele usklajevalca, ki bo vodil manjše investicijske programe, od ponudbe do izročitve namenu.
..Prihodnost filial je v tem, da postanejo resnično nosilec celotnega Iskrinega proizvodnega programa na do-' mačem tržišču, to pa bodo postale le, če bodo proizvodne delovne organizacije in temeljne organizacije resnično skrbele za enoten nastop celotne Iskre na tržišču," je poudaril direktor reške filiale.
Direktor Iskrine filiale v Sarajevu Emir Softič je najprej opozoril na nujnost, da si Iskra še okrepi svoj položaj
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Živahen sindikalni občni zbor
Letošnji sindikalni občni zbor je bil v žužemberški Iskri v soboto popoldne 5. januarja. Imel je dolgo vrsto točk dnevnega reda. Najprej je bilo poročilo starega izvršilnega odbora in poročila komisij, nato sprejem pravilnika o delovanju 00 sindikata, volitve novega izvršilnega odbora in delegacij za Koordinacijske odbore v delovni organizaciji IEZE, v SOZD in občini. Tudi razprava je bila po sprejetju akcijskega programa kar živahna.
Najprej je predsednik dosedanjega koordinacijskega odbora prebral poročilo o delu 00 sindikata v TOZD Keramični kondenzatorji zadnji dve leti. Najprej je predsednik Jože Kocmur ugotovil, daje bila v zadnjem mandatnem obdobju pozornost kadrovski politiki premajhna. Zato so med mandatom morali narediti nekaj kadrovskih sprememb. Zlasti pa se je pokazalo, da so bili izbrani delegati premalo uvedeni v svoje funkcije in zato tudi delo v sindikalnih skupinah ni teklo po poti pričakovanj. Šele po daljšem času je uspelo delegate uvesti tako, da so bili posredniki med „bazo“ in izvršilnim odborom. Zato je menil Kocmur, da bo treba več pozornosti nameniti evidentiranju in dodatnemu izobraževanju kandidatov, zlasti na vodstvenih mestih.
Sicer pa ni pogled na delo te osnovne organizacije pesimističen. Nasprotno. Zaživele so delegacije, delegati in delavci vse bolj neposredno posegajo po svojih pravicah in se oglašajo na zborih delovnih ljudi in v razpravah na sindikalnih skupinah. Tudi v radelitvi funkcij za posamezna področja dela so med delegati 10 uspeli. Trenutno deluje v tovarni 13 sindikalnih skupin, ki jih vodijo poverjeniki, ki so hkrati člani Izvršilnega odbora in tako je še bolj zagotovljena takojšnja izmenjava informacij navzgor in navzdol, če se člani sindikata le hočejo zanimati za potek dela.
Pač pa se še vedno premalo aktivno delegati TOZD vključujejo v delo kra-
Po dobrem
obračunu pogumni načrti
(Nadaljevanje s 3. strani)
Izvoz bodo v letu 1980 dvignili kar za 500 %. Imajo lepe izvozne možnosti, svoje elektrolitske kondenzatorje lahko prodajo tudi na najzahtevnejših trgih. Kvaliteta jim je omogočila ta visok in hiter prodor. Pa tudi cena v izvozu ni slaba, z lahkoto pokrivajo stroške. To pa že ni malo.
Skrbi jih tudi, če bo visoko dvignjena načrtovana proizvodnja stekla po načrtih in če bodo lahko polno zasedli vse kapacitete. Precej se jim namreč zapleta pri uvozu repromate-riala že zdaj pri manjših zmogljivostih. Rabijo pa nujno precej repromateriala iz uvoza, ki ga doma ni mogoče kupiti, vsaj ne na zahtevni kvalitetni ravni.	KF
jevne samouprave in v Socialistični zvezi. Druga važna zadeva pa je informiranje, ki je sicer dobro zastavljeno in ga je treba le še izpopolnjevati in — ga tudi uporabiti — se pravi brati!
Javnih razprav seveda v zadnjih dveh letih ob sprejemanju praktično vseh splošnih samoupravnih aktov ni manjkalo. Važno je ugotoviti, kako so te potekale. Ugotovili so, da so bila gradiva vse boljša in bolj strokovno pripravljena in zanimanje zanje je rastlo.
Tako je bilo tudi z akcijo javnih razprav ob lanskem zaključnem računu. Vsakomur je bila na razpolago dobra, kratka in izčrpna in kar je najvažnejše razumljiva informacija, ki so jo pripravili strokovnjaki v Skupnih službah. Tako je res vsak delavec lahko videl in vedel, kako so v TOZD delali, koliko so „pridelali“ in koliko je možno nameniti denarja za kako področje.
Tudi na področju splošnega ljudskega odpora in samozaščite je bilo lani precej napredka. Zlasti ob več vajah, na primer ob akciji NNNP, so popravili, kar je še manjkalo in tako je pred nedavnim ob veliki delovni nesreči, ki se je zgodila v žužemberški Iskri prišlo do izraza vse, kar so delavci znali. In ukrepali so hitro, strokovno in učinkovito, kolikor je bilo v njihovi moči.
Tudi na področju družbenega in osebnega standarda je bilo precej napredka. Nova stanovanja, novi obrat družbene prehrane in še to in ono. Žal, je ugotovil predsednik Kocmur, po dolgih letih Iskra še vedno nima urejenega vprašanja letovanj. Vseh kapacitet za letovanja na morju in v gorah je komaj za lek, da o nedosegljivih cenah ne govorimo. Tu bo treba narediti še veliko, saj še vedno premalo delavcev med dopustom počiva, letuje in uživa mir.
Pred novim odborom je vrsta velikih nalog. Zaključni račun 1979, priprava javne razprave o srednjeročnem načrtu 1981—85 poglabljanje sistema nagrajevanja po delu in še cela vrsta nalog. Novemu odboru je predsednik zaželel veliko uspeha.
Na tem občnem zboru so sprejeli tudi načrt delovanja v prihodnjem letu. Obsega kar 21 široko zastavljenih nalog. Predvsem se bodo zavzemali za širše uveljavljanje demokratičnih in samoupravnih načel pri vodenju TOZD. Tu bodo skušali čimbolj aktivirati še tiste, ki se še vse preveč držijo ob strani. Prav te je treba pritegniti k aktivnemu delu pri planiranju in izvrševanju letnih in srednjeročnih nalog. Poleg tega so si zadali še več družbenopolitičnih, kulturnih, izobraževalnih, športnih in drugih nalog.
Izvolili so tudi nov Izvršilni odbor, ki hkrati predstavlja tudi po večini poverjenike sindikalnih skupin. Tako je odbor funkcionalno razdeljen po vseh oddelkih, ali bolje rečeno, delegati zastopajo vse oddelke TOZD. Izvolili so tudi 5 komisij izvršilnega odbora in delegate v koordinacijske odbore DO, SOZD in krajevni skupnosti ter občinskem sindikalnem svetu.
FY
na jugoslovanskem tržišču, to pa bo dosegla le, če bo nastopala enotno, ne pa razdrobljeno tako, kot mnogokrat doslej.
Eden od problemov je tudi v tem. da smo v dogovorih z našimi kupci ..pozabljali" na roke, pa celo na naše proizvodne možnosti, vse to pa je še kako negativno vplivalo na naš položaj na tržišču, hkrati tudi na plasma drugih proizvodnih programov. Ta neusklajenost, oziroma te napake so se pojavljale zlasti pri ponudbah sistemskih paketov.
Dotaknil se je tudi nepravilnega odnosa nekaterih v Iskri do trženja,
Emir Softič.
kajti še vedno gledajo nekateri na tržišče s proizvodnega in ne tržnega stališča, predvsem pa morajo prav ti spre meniti odnos do zastopniške funkcije. Čeprav smo se v Iskri še kako trudili, da bi bilo prisotnost celotne Iskre čutiti na tržišču kar najbolj neposredno, saj smo ustanavljali naša predstavništva 'na različnih ravneh, bi morah v prihodnje okrepiti poslovno-projektiv-ne centre, ki bi s kompleksnim nastopom in združevanjem tržne funkcije skrbeh za posamezna regionalna tržišča.
Emir Softič je nadalje tudi predlagal, da je treba usklajevanje trženja med proizvodnjo in zastopniško funkcijo dobro preučiti, zlasti na področju prodaje sistemov, kajti prav tu bi se morala, kot je že dejal direktor Iskrinega reškega predstavništva Dino Vlačič, pojaviti vloga koordinatorja vodje tržišča.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi problematike servisov in dejal, da ima vtis, da nekateri v Iskri bežijo od tega problema, oziroma od odgovornosti, da bi servisna funkcija končno le dobila tisto mesto, kiji gre.
r
X
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, TOZD DOMAČI TRG, vabi k sodelovanju delavca za
opravljanje komercialno administrativnih del
Pogoji:	končana Upravno-admini-
strativna šola
V
2	leti delovnih izkušenj
3	mesečno poizkusno delo.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: ISKRA COMMERCE, KADROVSKA služba, Ljubljana, Topniška 58.
ISKRA COMMERCE TOZD zunanji trg
vabi k sodelovanju sodelavca za nedoločen čas EKONOMISTA, ELEKTRO ALI STROJNEGA INŽENIRJA za opravljanje predstavniških del' v skupnem predstavništvu v Bagdadu — Irak.
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektrotehniške ali strojne smeri
—	pet let delovnih izkušenj
—	opravljena zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje angleškega jezika
Kandidati naj vlogo z dokazili izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Iskra Commerce, kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58.

„Pred nami so še obsežne naloge, če bomo hoteli uresničiti sprejeto politiko in resnično okrepiti naš položaj na tržišču. To je proces, ki bo od nas vseh terjal maksimalno angažiranje, prepričan pa sem, da nam bo uspelo ohraniti ugled celotne Iskre," je na konferenci na Brdu poudaril Emir Softič.
Podobno kot direktorja filial z Reke in iz Sarajeva se je tudi direktor Skopske filiale Marko Dameski zavzel za enoten nastop celotne Iskre na jugoslovanskem tržišču, ne pa tako kot se, žal, dogaja marsikdaj, ko fihale niti ne vedo za ..številne prodajne korake nekaterih Iskrinih temeljnih organizacij."
V nadaljevanju se je zadržal zlasti pri predstavniško-akvizicijski dejavnosti. Ob tem je opozoril na to, da ima Iskrin prodajni kader v filialah, torej ljudje, ki delajo v veleprodajni dejavnosti, višjo ah visokošolsko izobrazbo, nikakor pa ni sprejemljivo, da je posamezen komerciahst hkrati zadolžen za več Iskrinih delovnih organizacij. „Če smo doslej želi dobre rezultate, je bilo to samo zaradi objektivnih faktorjev v našem gospodarstvu, zlasti pa večletne konjunkture določenih izdelkov, v nobenem primeru pa ni bilo to zaradi česa drugega. En človek, pa čeprav strokovnjak, ne more biti zadolžen za prodajo tako številnega proizvodnega programa, kot ga imajo posamezne Iskrine delovne in temeljne orgamza-cije. Vsekakor je nujna speciahzacija.
Problem bomo rešili le tako, da bomo še bolj skrbeh za šolanje kadrov ter za sprejemanje visokostrokovnih delavcev.
Direktor Marko Dameski je ob tem navedel žalosten podatek, da se nekaterim Iskrinim delovnim organizacijam ne zdi potrebno, da bi se sploh pozanimale, kdo v posamezni filiali skrbi za prodajo njihovih izdelkov, dogajajo pa se tudi takšni paradoksi, da pride posamezen Iskrin izdelek na tržišče, prodajni kader v filiali pa zanj sploh ne ve. Dotaknil se je tudi šolanja ozko specializiranih kadrov, predvsem tistih, ki delajo pri prodaji kompleksnih sistemov. Prav zaradi te, Iskrine usmeritve v profesionalo, bi bilo treba v določenih filialah ustanoviti projektivne oddelke, ki bi omogočili kakovostnejši nastop na tržišču, predstav-niško-akvizicijska dejavnost pa bi 1 dobila večje možnosti za bolj dinami- 1 čen nastop.
„Če nam bo uspelo zadržati, pa tudi okrepiti medsebojno trdno povezanost znotraj Iskre, izdelati sodobnejši pristop do obdelave tržišča, in če nam bo uspelo, da se resnično združimo v enotno sestavljeno organizacijo brez različnih ..dodatkov" pripadnosti, ter odstranimo vse subjektiviz-me, se bomo še dosti bolj približali tržišču, kajti tržišča sploh ne zanimajo notranje reorganizacijske spremembe," je na konferenci na Brdu med drugim poudaril direktor skopske fihale Marko Dameski.	LD
OPAZOVANJE KOT DEL INFORMACIJSKEGA SISTEMA
V zadnji številki našega tednika smo natisnili izvleček iz prispevka „ Franca Hudeja z naslovom Informacijski podsistem tržno-prometne funkcije, tokrat pa objavljamo povzetek prispevka, ki ga je imel na konferenci ,Jskra na jugoslovanskem tržišču" na Brdu pri Kranju vodja dejavnosti tržnih raziskav v temeljni organizaciji Marketing v Iskri Commerce Boris Slapnik. Naslov njegovega referata je bil ..Opazovanje kot del informacijskega sistema".
..Spoznanje, da se nič v zadnjih letih ni tako hitro spreminjalo, kot prav tržišče, pa naj gre za posamezna regionalna tržišča, kot tržišča proizvodov, metode in obhke menjave ter stališča in potrebe potrošnikov, hitro tržno in tehnološko zastarevanje ter še marsikaj, vodi k temu, daje vsekakor treba povečati napore pri proučevanju okolja, torej tržišča", je poudaril Boris Slapnik.
Z rastjo delovnih organizacij se je ..oddaljenost" med proizvajalci in potrošniki povečala. Vzrok je predvsem v tem, da se delovne organizacije vsebinsko omejujejo le na enosmeren pretok informacij, torej na obveščanje potrošnikov, povratne informacije s tržišča pa pogosto nimajo. Prav te pomanjkljive in nezadostne informacije o okolju — tržišču pa niso edini zaviralni element, ki otežkoča učinkovitejše vključevanje v okolje. Pridružuje se jim tudi pomanjkljivnotranji pretok informacij, ki pa je običajno posledica nedodelane organizacije.
„Tudi v Iskri ugotavljamo," je na konferenci poudaril Boris Slapnik,
„da je sedanji pretok informacij nepopoln, pa naj gre za informacije, ki so potrebne za tekoče ukrepanje, ali pa
tSKRA COMMERCE vabi k sodelovanju novega sodelavca za opravljanje naslednjih de; vTOZD ZASTOPSTVA TUJIH FIRM
za nedoločen čas
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA, za pomoč pri vodenju TOZD Zastopstva POGOJI:
—	Ekonomska fakulteta II. stopnje
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj opravljena zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje enega svetovnega jezika
—	3-mesečno poizkusno delo
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE KADROVSKA SLUŽBA LJUBLJANA, Topniška 58.
za informacije, ki jih potrebujemo za obhkovanje in prilagajanje Iskrine poslovne politike v procesu trženja tako na domačem kot tujem tržišču."
V nadaljevanju je opozoril na Iskrino usmeritev v tako imenovano profesionalo, torej v osvajanje kompleksne ponudbe v obliki sistemov in podsistemov. Tega pa si ni moč misliti brez celovitega marketinškega informacijskega sistema, sistema, v katerem se bodo oblikovale ustrezne rešitve na osnovi različnih podatkov — iz okolja in iz same organizacije.
Podobno kot drugi sistemi, je tudi celovit marketinški informacijski sistem sestavljen iz več podsistemov — nabave, proizvodnje, prodaje, financ itd. Eden takšnih podsistemov je tudi podsistem opazovanja. Gre za tisti del marketinškega informacijskega sistema, ki naj bi zbiral, analiziral in sintetiziral kvahtativne informacije o okolju, ki so kompatibilne z informacijami drugih informacijskih podsistemov.
Boris Slapnik je v nadaljevanju opozoril na dva osnovna cilja informacijskega podsistema poslovnih infor-
(Nadaljevanje na 5. strani)
■
Irdu
mo r za lav-
tem
;ka-
iza-
iloh
liali
:ov,
ksi,
ni.
:anj
inja
;em
;ks-
ine
eba
ek-
ko-
tav-
bi
mi-
pa
ive-
ob-
če
iži-
:ijo
ad-
dz-
tali
na-
m-
led
iU-
-D
iA
/ka
ink-
en-
isti
iris
cij-
za
po-
lko
kri-
ife-
sne
de-
rez
cij-
se
na
ilja
rdi
sis-
inc
rdi
iel
te-
te-
co-
ci-
te-
iju
ra-
Dr-
ai)
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Sprejet letni program za 1980
Delavski svet je potrdil letni program izvajanja srednjeročnega plana za leto 1980. Letni program je v okviru kategorij, ki jih predvidevajo srednjeročni programi družbenopolitičnih skupnosti. V letošnjem letu bodo zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevali veliko naporov, da bo program, ki predvideva 28 % povečanje dohodka, dosežen.	.
V letošnjem letu se je pričelo s pripravo letnega programa izvajanja srednjeročnega plana delovne organizacije za obdobje 1976 — 80 za leto 1980 že dosti prej kot prejšnja leta. Leto 1980 Je tudi zadnje leto sedanjega petletnega planskega obdobja in osnOva za naslednje obdobje in kot tako še posebej pomembno.
Plan je izdelan po predvidevanju
"Celotni prihodek (to so vsa sredstva, ki jih bomo pridobili na ŽR)
" materialni stroški " amortizacija " dohodek
" sredstva za skupno in splošno porabo ter drugi prispevki iz dohodka " čisti dohodek j se deli na: skupno porabo bruto osebne dohodke rezervna sredstva razširitev in izboljšanje materialne osnove (poslovni sklad)
Število delavcev naj bi se od 9.886 zaposlenih povečalo na 10.543. Dohodek na zaposlenega delavca naj bi se povečal za 21 %, čisti dohodek 23	23 %, akumulacija, to je
sposobnost razširitve poslovnih sredstev, pa bi se zmanjšal na 99 %(za 1 %). Vrednost proizvodnje bi znašala 6,698.230 din ali 31 % več, od tega bi Prodali na domačem trgu za 5,166.370 din ali za 22 % več, izvozili Pa bi za 66 milijonov dolarjev, ali za 28 % več. Na domačem trgu bomo nakupili za 1,673.878 din, ali za 36 % ^eč in uvozili za 56 milijonov dolarjev, ali za 35 % več.
Posebno pozornost bo potrebno Posvetiti materialnim stroškom, ki naj bi porasli za več kot 1 /3 vrednosti, varčevanje na tem področju bo zato nujno.
Investiranje naj bi potekalo po sPrejetih programih tako, da se nadaljuje z gradnjo na Laborah in Prične z gradnjo za števce na Laborah, v Otočah za Instrumente, za MSO v Ljubljani in za ERO v Murski Soboti. "a izvršitev teh predvidevanj pa nam Po močno primanjkovalo lastnih sred-
Večjo pozornost bo potrebno posvetiti tudi izvozu, ker lahko edino na ta način zagotovimo sredstva za Uvoz repromateriala in opreme, ker nam bo primanjkovalo sredstev.
Prav tako bo potrebno posvetiti več
doseženih rezultatov v letu 1979 in s predpostavko umiljenja gospodarske rasti, manjšega povečanja cen in izpopolnitve sistema družbenega dogovarjanja. V programu niso bili upoštevani ukrepi, ki so bili sprejeti pred zaključkom leta.
Iz programa povzemamo naslednje podatke:
plan 1980
9,563.286
6,222.710
198.761
3,141.815
898.442
2,243.373
267.555 1,528.776
75.226
276.555
KADROVSKE VESTI
V decembru 1979 so bili v Iskri Elektromehaniki upokojeni naslednji delavci:
Starostno upokojeni Antonija Krek, sestavljalka elektronaprav iz TOZD TEA Marija Perdan, sestavljalka elektronaprav iz TOZD TEA Marija Horvat, samostojni koro-spondent iz TOZD Vzdrževanje
Invalidsko upokojeni
Pavla Iljaž, sestavljalka števca iz TOZD Števci
Amalija Krasnič, sestavljalka števca iz TOZD Števci Alojz Žibert, organizator sistema iz DS SS.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
indeks PRVA ŠTEVILKA
132
134
138
128
128
128
123
130
126
naporov novim investicijam in posodobitvi tehnoloških postopkov in seveda tudi zagotovitvi likvidnih finančnih sredstev.
Kot zaključek je delavski svet sprejel tudi ukrepe za zagotovitev in uresničitev programskih ciljev, ki pomenijo doprinos naše delovne organizacije k družbeni reprudukciji, s tem pa tudi k povečevanju družbenega in osebnega standarda.	N P 1'
Pred časom smo omenili, da se v Železnikih pospešeno pripravljajo na izdajanje svojega informativnega glasila. List naj bi obravnaval novice iz temeljne organizacije, odprt pa naj bi bil tudi vestem iz okoliških krajevnih skupnosti in OZD.
Želja, da bi prva številka prišla „na svetlo“ še pred novim letom, se jim je uresničila tako, da novoletna čestitka na prvi strani ni zakasnila.
Bilten je precej obsežen, izšel je na 24 straneh, vsebina pa je zajela pravzaprav vse, kar se znotraj tovarne trenutno dogaja. Vesti, poročila družbenopolitičnih organizacij, nekaj mesta pa so seveda namenili tudi kulturnim prispevkom svojih delavcev in humorju. Za boljšo obveščenost delavcev so v glasilu pripbčili tudi poročilo o dejavnosti KS Železniki
Fleischman
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllll
ŠPORTNE VESTI IZ ŠOLSKEGA CENTRA ISKRA
REDNI SESTANEK ŠŠD:
V ponedeljek, 17. decembra 1979, je bil redni sestanek ŠŠD, ki deluje na šolskem centru SOZD Iskra v Kranju. Udeležili so se ga delegati iz 26 razrednih skupnosti. Predsednik ŠŠD Janez Rogelj je prisotne seznanil s pravili v tekmovanju za najboljši športni razred. Za ta tekmovanja, ki potekajo v različnih športnih panogah, je potrebno zagotoviti sodnike in časomerilce z ustreznimi strokovnimi izpiti.
V prvi polovici januarja 1980 bo v okviru tekmovanja za najboljši športni razred potekalo med razredno tekmovanje ŠC Iskra v odbojki po sistemu izpadanja, kasneje pa še v namiznem tenisu.
SESTANEK MENTORJEV IN PREDSEDNIKOV ŠŠD:
26. oktobra 1979 je bil sestanek vseh mentorjev in predsednikov ŠŠD gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Na njem je predaval Sluga iz Ljubljane o spremembah točkovanja za najboljše ŠŠD Slovenije. Na sestanku so govorili tudi o točkovanju za šolo v naravi-	Drago Papler
r
ZAHVALI
Z ------
OPAZOVANJE KOT DEL INFORMACIJSKEGA SISTEMA

(Nadaljevanje s 4. strani)
rnacij in opazovanj. To sta zagotovitev takšne banke podatkov, oziroma us-
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
vabi k sodelovanju delavca za oprav-Ijanje naslednjih del, za nedoločen čas, s 3-mesečno poizkusno dobo;
V
DS SKUPNE SLUŽBE:
strokovno pripravljanje in obdelovanje osnov za graditev dohodkovnih odnosov ter dogovarjanje o smernicah planiranja in spremljanje dohodkovnih odnosov med Iskra Commerce in DO v SOZD Iskra
Pogoji: končana fakulteta II. stopnje, družboslovna smer 5 let ustreznih delovnih izkušenj
organiziranje sistemov, poslovnih procesov in strokovno svetovanje
Pogoji:
končana fakulteta II. stopnje, družboslovna, ekonomska ali tehnična smer
5 let ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58.
treznih virov, da bo naše marketinško delovanje kar se da najbolj učinkovito ter zajemanje vseh tistih informacij, ki bodo v največji možni meri omogočale oblikovanje ustreznih rešitev tako na področju samozaščite kot družbene zaščite v celoti.
Naštel je tudi kakšne informacije oziroma podatke nameravamo zajemati in obdelovati. To so zlasti informacije o inozemskih stikih Iskrinih delavcev v obeh smereh in v organizacijskih enotah celotne Iskre v tujini, nadalje zbiranje in analiziranje poročil Iskrinih sodelavcev o vsebini poslovnih pogovorov s tujimi partnerji, ob tem pa bi morali formirati ustrezno banko podatkov o tujih in domačih firmah, ki nas zanimajo. Med pomembnejše naloge je Boris Slapnik uvrstil še zagotovitev identifikacije posameznih parametrov, na osnovi katerih bomo lahko opredelili možnosti naših potencialnih partnerjev ali pa konkurence.
Po mnenju vodje dejavnosti tržnih raziskav v Iskri Commerce nam bo tak informacijski podsistem uspelo zgraditi le v primeru, če se bodo vsi subjektivni dejavniki v Iskri vključili, in sicer tako v fazo koncipiranja in vsebinske opredelitve posameznih enot, kot pozneje v samo izvajanje, drug takšen pogoj pa je vprašanje denarja. .
Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji Iskre Elektro-mehanike za obisk in darilo, ki sem ga prejel v času moje bolezni.
Jože Režonija
Zelo rad bi se vam zahvalil osebno, vendar se žal ne morem. Hvala sindikalni konferenci Elektromehanike za denarno pomočinvsemsodelavcem TEA, ki so me obiskali. Ker vem, da še vedno mislite name, bom laže premagoval težave. Hvala!
Jože Ažman TOZD TEA
v_______________;___________y
RAZPIS
1.	Komisija za šport in rekreacijo pri SK Iskra Elektromehanike razpisuje 15. zimsko-športne igre v veleslalomu, tekih in kombinaciji, ki bodo v soboto, dne 19. januarja 1980 v Martuljku. Start VSL bo ob 9., start teka pa ob 12.
2.	Prijavite se do 14. januarja 1980 pri predsednikih OS v TOZD, ki pa morajo prijave oddati do 15. januarja Miri Krampi — sindikat, tel.: 23-95. Prijavnina je 20 din za prijavljeno disciplino, razen kombinacije
3.	Žrebanje bo v sredo, 16. januarja 1980, ob 10,30 v dvorani nad restavracijo.
4.	Odhod avtobusov ob 7. izped hotela Creina!
Rajko Kožar
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD MONTAŽA ELEKTROMOTORJEV, IDRIJA
Iz boljšega gospodarjenja k boljšemu družbenemu
standardu
Tri leta v Idriji zaradi slabega gospodarjenja ni bilo sklada skupne porabe, zato se sedaj odpira v njihovi zgodovini pravzaprav novo poglavje. Ostanek dohodka v preteklem letu bo šele zdaj omogočil delavcem idrijske tovarne boljši, v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela manj okrnjen standard.
S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je idrijska Iskra s svojimi osebnimi dohodki prav na repu lestvice v občinskem in Iskrinem merilu. Za letošnje leto predvidevajo zato 18 % povečanje osebnih dohodkov, vendar pe se bojijo razkoraka s strogimi stabilizacijskimi ukrepi v letošnjem letu. To velja med drugim tudi za skupno porabo, kjer družbene smernice predvidevajo celo manjšo rast kot v prejšnjih letih. Pri njih o kakšni rasti v preteklih letih sploh ni bilo govora, saj je zaradi stalnih izgub sploh ni bilo, odtod pa sledi v letošnjem letu seveda ogromno povečanje — čeprav samo navidezno. Vseeno pa vztrajajo, da morajo delavci pošteno zaslužen delež vsekakor dobiti.
Letošnje leto bi brez sklada skupne porabe utegnilo biti kritično tudi zaradi odliva delovne sile — triletno pomanjkanje je v končni fazi pomenilo v primerjavi z ostalimi delavci tudi okrnjen standard. Delavci so sicer dobivali regres, vendar pa ni bilo pomoči za nakup knjig, ni bilo mogoče prispevati dodatkov za letovanje otrok, ni bilo daril dedka Mraza, ni bilo tradicionalnega piknika, občni zbor sindikata je minil brez tradicionalne
pogostitve, sklad za samopomoč ni dobival priliva iz sklada skupne porabe.
V občini so se odločili za 2 % samoprispevek, ki naj bi pomagal do novega vrtca, vendar pa kaže, da sredstev za to ne bo dovolj. Potrebno bo sofinancirati izgradnjo vrtca v Spodnji Idriji itd.
Tudi bolj ali manj rešeni stanovanjski problematiki se imajo zahvaliti zgolj „zlati dobi“ rudnika. Večjih težav zaenkrat še ni, vendar pa kljub zadostnim sredstvom gradnja napreduje počasi. Individualna gradnja ni priljubljena, prvič parcel praktično ni več, saj je Idrija majhna in domala pozidana, povrhu pa v zadnjih treh letih ni bil jasen obstoj rudnika. V zadnjem času pase zanimanjezasamo-stojno gradnjo le malo povečuje.
Vprašanju prevoza na delo smo namenili poseben naslov, kajti za Idrijo veljajo precej specifične razmere, za druge slovenske kraje precej nerazumljive. Montaža elektromotorjev v Spodnji Idriji je za precejšen del prebivalcev Idrije — oddaljene nekaj kilometrov — tako daleč, da se tja ne bi hoteli voziti, kot izgleda, za nobeno ceno. Čeprav je kilometrov manj kot prstov na eni roki, se ljudje raje zaposlijo korak od doma,, pa čeprav za nižje osebne dohodke. Od tod seveda tudi precej težav s kadri, ki so za marsikoga izven Idrije čisto nerazumljive.
Prevoz na delo pa imajo sicer bolj ali manj organiziran, izjema je le krajevna skupnost Ledine, kjer zaradi neustrezne ceste ni moč pregovoriti nobenega avtobusnega podjetja, da bi tvegalo avtobus.	Fleischman
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Nov sistem ugotavljanja delovne
učinkovitosti
Iz glasila TOZD Tovarna elektromotorjev v Železnikih povzemamo novico o pripravljanju predloga za uvedbo novega sistema ugotavljanja delovne učinkovitosti.
Za osnovo so vzeli merila, ki izražajo gospodarjenje s časom, kvaliteto dela oziroma naloge, gospodarjenje s predmeti dela in gospodarjenje z delovnimi sredstvi. Za merljive kriterije
bodo uporabljali dohodek, doseganje plana proizvodnje, doseganje norme, kvaliteto (izmet, reklamacije) odstopanje med planskimi in realnimi stroški, za režijo bo kriterij poraba časa za delovno nalogo in kvaliteta opravljene naloge, izkoristek delovnega časa v proizvodnji, upoštevali pa bodo tudi stanje zalog, odnos do dela oziroma nalog in upoštevanje rokov.
Posebnost v okviru meril predlaga-
(Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko '
KRANJ, n. sol. o.
Delavski svet TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in dogovornostmi
SEKRETAR TEMELJNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje politike v občini Kranj.
Za razpisana dela velja 4-letna mandatna doba.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHA-NIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4,64000 Kranj z oznako „za TOZD RTC".
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega sveta.
—
ISKRA ELEKTRČMEHANIKA KRANJ
MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA
Medvedova 28

razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (vodilno delo)
VODJE TEHNIČNE SLUŽBE VODJE GOSPODARSKE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1 .)i — da imajo visoko izobrazbo elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj
2.) — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomsko-komercial ne smeri in 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno-politične vrline in aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnosti vodenja organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Izbrana kandidata bosta sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas, s tem da mandatna doba za opravljanje razpisanih del traja 4 leta.
Kandidate prosimo, da pošljejo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in dela ter dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi kadrovski službi — Iskra Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova 28. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate pismeno obvestili v 30 dneh od poteka roka za prijave.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Seja DS DO
V	zadnjih dneh preteklega leta je potekalo 13. razširjeno zasedanje delavskega sveta delovne organizacije Iskra-Avtomatika, kateremu so prisostvovali tudi delegati konference osnovnih organizacij sindikatov, člani izvršilnega odbora delavskega sveta, poslovodni odbor Avtomatike, individualni poslovodni organi iz TOZD ter vodje delovnih skupnosti.
Povod za razširjeno sejo je bila osrednja točka dnevnega reda; obravnava delovnega gradiva gospodarskega načrta delovne organizacije za leto 1980.
V	okviru nekaterih bistvenih postavk kot so prodaja na domačem in tujem trgu, nabava repromateriala, absolutna udeležba TOZD Trženje in TOZD Razvojni inštitut v celotnem prihodku oziroma delovnih skupnosti v dohodku TOZD itd., je Jože Godec, v-d. vodje delovne skupnosti za skupne zadeve opozoril na predvideno stopnjo zaposlenosti glede na rast proizvodnje, ki bi morala biti odraz dobrega gospodarjenja ne pa povečanja zaposlenih.
Stane Preskar, predsednik poslovodnega odbora Avtomatike, je v svojem izvajanju poudaril, da je gradivo, ki ga imajo delegati pred seboj ogrodje, oz. integracija letnih planov TOZD Avtomatike, ki bo po vsej verjetnosti doživel še dodatne spremembe.
'„Če pogledamo številke," je nadaljeval, „bi lahko rekli, da je rast števila zaposlenih kljub občutnemu poveča-
nju proizvodnje previsoka in ne omogoča željenega povečanja produktivnosti. Te številke ni mogoče opravičiti niti z dvema investicijama, niti z reorganizacijo delovne organizacije, zato bo potrebno v vsaki temeljni organizaciji ponovno pregledati stanje zaposlenih in sprejeti potrebne ukrepe.
Zaskrbljujoče je tudi razmerje izvoz—uvoz, kjer bo potrebno pripraviti poseben samoupravni sporazum, ki bo urejal to področje. Na splošno smo s predvidenimi rezultati za leto 1980 lahko zadovoljni. Seveda z upoštevanjem, da bomo del težav kot so prevelike zaloge, premajhen izkoristek rezerv v režiji, premajhna koordinacija med TOZD itd. v letošnjem letu odpravili.
Če se za zaključek ozrem še na preteklo leto, lahko rečem, da smo na poslovne rezultate lahko ponosni. Predvsem zato, ker smo v tem času vodili postopek reorganizacije, ki je od vseh delavcev Avtomatike, predvsem pa od družbenopolitičnih dejav-
Jože Radoševič otvarja zasedanje DS.
nikov zahteval veliko časa in naporov."
Ko smo v Avtomatiki pripravljali organizacijsko strukturo delovne organizacije in ko se je pripravljal plan za leto 1980 smo se soočili z dejstvom, da je razvoj delovne organizacije prehitel razvitost poslovno informacijskega sistema, kar ima lahko več negativnih posledic, je v nadaljevanju zasedanja opozoril Jože Godec, v.d. vodje delovne skupnosti za skupne zadeve. Predvsem ni tekočega in točnega pregleda nad tem, kako realiziramo planske cilje v vseh temeljnih organizacijah. Posledice so občasno neusklajeno
Konec preteklega leta se je od mjožjih sodelavcev iz delovne skupnosti za administrativno tehnične zadeve - DS 1 poslovila Danijela Luin, ki je 25 let opravljala dela in naloge kurirke. V tako dolgem obdobju smo jo spoznali vsi; njene kurirske poti pa so kot nevidne niti tkale vsakodnevno življenje v Avtomatiki. Zato ji želimo srečno in obenem nasvidenje na srečanju naših upokojencev.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Nov sistem ugotavljanja delovne učinkovitosti
(Nadaljevanje s 5. strani)
nega sistema je „odnos do dela oziroma nalog". Merilo nameravajo uporabljati pri vseh delavcih, razen pri tistih, kjer je to nadomeščeno s porabo časa za delovno nalogo, kvaliteto opravljene naloge, rokih in delavcih v neposredni proizvodnji. Rezultate, dobljene po tem merilu, bo vedno ugotavljal nadrejeni, ki daje, spremlja izvajanje in ugotavlja učinkovitost-opravljenih nalog.
Predlagani sistem je zaenkrat šele v pripravljalni fazi, razprava o njem pa bo po predvidevanjih tekla po oddelkih v okviru sektorjev. V tovarni si od novega načina ugotavljanja obetajo med drugim boljši pregled nad delom v režiji.
S. F.
DO ŠIROKO POTROŠNJA -TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
naslednja dela oz. naloge:
SKLADIŠČNIK SUROVIN, KEMIKALIJ, ORODJA IN ORODJA NA ZALOGI
Pogoji:
Poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba tri mesece.
MOJSTER MALOSERIJSKE NA-VIJALNICE
Pogoji:
Tehniška srednja šola in tri leta delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba tri mesece.
PERMANENTNA INVENTURA
Pogoji:
Poklicna elektro šola in eno leto delovnih izkušenj. Delo za nedoločen čas. Poskusna doba tri mesece.
Kandidati naj svoje vloge vložijo na naslov:	ISKRA—TOZD Tovarna
radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82 v 15,dneh od dneva objave v ..Primorskih novicah."
Delegati na 13. razširjenem zasedanju DS Avtomatika.
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Pregledali delo Z K
delovanje, kar povzroča v končni fazi lahko občutne težave sami delovni organizaciji, zlasti v vertikalno povezani proizvodnji.
S tem namenom v naši delovni organizaciji načrtujemo v naslednjem sredneročnem obdobju sodobnejši in kvaUtetnejši poslovno informacijski sistem, ki pa brez investicij v računalniško opremo ni več možen. Uvedba integralnega informacijskega sistema je razdeljena na več faz. V prvi fazi, ki naj bi bila končana do konca leta 1980, bi realizirali tekoč nadzor nad zalogami s pomočjo računalnika Iskra DATA C 18, na katerega bi bile vezane s terminali vse temeljne organizacije. V ta namen bi bilo potrebno združiti 9,82 milijonov din, od tega združenih sredstev v naslednjih treh letih 8,26 milijonov dinarjev. Učinki te investicije bi pripomogli k dnevnim tekočim pregledom nad višino zalog v vsej delovni organizaciji, kar bi omogočalo neposredno učinkovito ukrepanje in zmanjševalo komunikacijske poti.
V zvezi z informacijo so delegati delavskega sveta sprejeli naslednji sklep:
Vse TOZD naj do 20. 1. 1980 posredujejo svoje sklepe o pristopu k predlagani investiciji in zagotovitvi sredstev ter pogojev za realizacijo prve faze uvedbe integralnega poslovnega informacijskega sistema in ga posredujejo na prvo zasedanje DS DO. š.D.
V tistih dneh pred novim letom smo stokrat, dvestokrat slišali ali rekli slovito voščilce: Srečnega pa zdravega! Saj v vsem tem prav gotovo ni nič hinavskega, vse prej kot to, ampak če bi se vse novoletne želje zares izpolnile, bi morah v naslednjem letu vsi popokati od zdravja, biti srečni kot igralec v športni stavi, ki ima pravilnih vseh dvanajst napovedi, biti bogati kot petrolejski šejki, zadovoljni kot bubre-gi v loju.
No, ampak enkrat na leto je pa že prav, da se najdemo, se poveselimo, pogledamo z optimizmom v prihodnost, vržemo pogled nazaj in naprej.
Tudi člani delovne skupnosti Iskra invest servis so letos priredih novoletno srečanje, povabih so tudi zunanje in bivše sodelavce. Odprl ga je predsednik sindikalne podružnice, nato pa je zbrane goste nagovoril direktor Marjan Dvoraček. Ker je govorjena beseda vedno v nevarnosti, da se izgubi v prostoru in izhlapi v etru vesolja, bo pravi, če njegove misli povzamemo še v pisni obhki.
„Kolo časa se vrti in vsakič znova naznanja prelomnico v našem življenju. Sedaj stopamo že v novo leto 1980. Naša sindikalna podružnica je dala pobudo, da bi se člani delovnega kolektiva Iskra invest servis enkrat zbrali na novoletnem praznovanju, da bi tedaj vsaj za trenutek odvrgli vsakodnevne skrbi, se pogovorih, razveselili, zajeli sapo za nove napore, ki nas čakajo v naslednjem letu.
Ni moj namen, da bi se ob tej priložnosti obširno pogovarjah o rezultatih, ki smo jih dosegh v letu 1979 in o nalogah, ki smo si jih zastavili za naslednje leto. Vsekakor pa so sadovi naših prizadevanj le tolikšni, da ne moremo kar molče mimo njih, tem bolj, ker so plod prispevka, ki ga je dal vsak posamezen član našega delovnega kolektiva, skupen rezultat pa poln naporov vse delovne skupnosti. Z doseženimi uspehi smo res lahko zadovoljni, saj so naloge bolje opravljene kot smo načrtovali. V letu 1980 nas čakajo seveda spet nove delovne naloge. Nismo si jih samo zastavih v pianih, ampak smo že tudi zaorah prve brazde. Prvič poletu 1974, ko je bila ustanovljena delovna skupnost Poslovne stavbe pri Združenem podjetju Iskra in pozneje kot delovna organizacija Iskra invest servis, so samoupravni organi sprejeli načrt dela za naslednje leto se v prejšnjem tekočem letu. Vsi plani za leto 1980 res še niso dokončno utrjeni, ker je treba nekaj stvari še urediti v svetu uporabnikov oziroma z organi, ki morajo sklepati o določenih elementih našega gospodarskega plana.
Ne bi se želel spuščati v napovedovanje o težavah, na katere bomo naleteli v prihajajočem letu, saj že kar same prerade prihajajo. Rajši izrabljam to priložnost, ko smo vsi zbrani za vabilo, da bi vsak po svojih sposobnostih prispeval svoj delež k izpolnjevanju skupnih prevzetih nalog, saj bomo s tem obenem dosegali tudi
Šest dni pred zaključkom lanskega leta so se zbrah člani zveze komunistov v tovarni žarnic Ljubljana, na skupnem sestanku — volilni konferenci z namenom, da pregledajo dosedanje delo, podajo oceno družbeno-pohtičnih in samoupravno družbenoekonomskih razmer, da sprejmejo v njihovo osnovno organizacijo nove člane in da izvolijo novo vodstvo.
Dosedanji sekretar OO Egon Husu
osebne cilje, Zadovoljstvo in blaginja vsakega posameznika sta pač v tesni zvezi tudi z realizacijo obveznosti v delovni organizaciji in to se posredno odraža tudi v naših družinah.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj se že prej nismo tako zbrah kot letos, toda za organizacijo srečanja celotnega kolektiva je treba prej marsikaj urediti, predvsem v organizacijskem smislu. Zaupane naloge morajo vedno teči nemoteno naprej, tako varovanje imetja kot tehnično in higiensko vzdrževanje prostorov in naprav. Mislim, da je večina odsotnih prav iz tega razloga, le prav malo je najbrž takih, ki se v naši družbi ne počutijo dobro. Ne bom rekel, naj potem pač gredo, ampak nasprotno, tisti, ki smo tukaj in se tu dobro počutimo, smo dolžni pridobiti še njih, tako da ob koncu leta tudi oni ne bodo manjkali.
Spoštovane tovarišice in spoštovani tovariši! Dovolite mi, da ob tej priložnosti iskreno čestitam jubilantom in izrazim tudi zadovoljstvo nad tem, da so se nam pridružili tudi upokojenci, saj so med nami vedno dobrodošli. Posebno pa pozdravljam zamisel, da se s pohvalami zahvalimo tistim delavcem, ki jih je delovno okolje predlagalo delavskemu svetu, da jim izrazi zasluženo priznanje.
Ob koncu želim obilo zdravja in sreče vsakemu posameznemu sodelavcu, tako v zasebnem življenju kot na delovnih mestih."
Predstavniki samoupravnih in upravnih organov so nato izročih priznanja: Miloradu Irižaninu za 20-letno delovno dobo, Danijelu Kmetiču, Pavli Gramc, Selimi Purič, Miru Riharju in Miloradu Spasojeviču pa za desetletno sodelovanje.
Pohvale so pa prejeli: Stojan Vidmar, Majda Ritonja, Franci Cimerman, Janez Jurič, Marija Gabrijel, Milorad Irižanin, Maks Krmec, Aleksander Rozman, Sadika Krauthaker, Jožica Košir, Ilija Jančevski in Stanislav Turkovič.
Po tem uvodnem delu se je začel ples vilic in nožev, trkanje s kozarci na zdravje, šale, domislice, ukresal se je prenekateri spomin. Znane duše so se še bolj zbližale, doslej neznane so še spoznavale, čeprav se je dobro videlo, da tisti, ki skupaj delajo, tudi skupaj sedijo, oblikujejo svoje dmžbice. Zvonki smeh mičnih receptork se je mešal z glasnimi akordi vzdrževalcev, zadržano muzanje starejših mladoletnic je dopuščalo domnevo, daje nekomu ušla vsaj polmastna šala. In ves delovni kolektiv se je prav hitro prelival v eno samo veselo in razigrano druščino. Če rečejo za zakonsko življenje, da se „na slamci vse poravna", potem bi se za člane delovnih skupnosti vsaj toliko upravičeno tudi reklo, da se ob krožniku, kozarcu in godbi tudi izgladijo vse morebitne zamere. V jeziku iz industrijske in socialne psihologije bi se temu najbrž kili k o reklo: razvijanje in negovanje prijetnih medsebojnih odnosov. M. H.
je podal najprej poročilo o dosedanjem delu, ki se je nanašalo na mandatno obdobje od novembra 1977 torej od zadnje letne in volilne konference do današnje. V tej TOZD je 24 članov zveze komunistov, od tega 5 žensk in 19 moških, enajst članov pa je iz neposredne proizvodnje. Glede izvajanja programa idejnopohtičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja komunistov so prišli na stalno prakso, da vsi evidentirani člani opravijo pred sprejemom tečaj, ki ga v ta namen organizira Občinski komite ZKS Ljubljana-Šiška. Dosedanji sekretar je tudi poudaril, da bo potrebno v bodoče komuniste v tej TOZD še dodatno usposabljati s pomočjo seminarja za novosprejete člane ZK, vodje idejnopohtičnega usposabljanja in odgovorne za idejno delo OO pa poslati na dopisno šolo marksizma.
V oceni družbenopohtičnih in samoupravno družbenoekonomskih razmer v tej TOZD so predvsem poudarili, da bi morah komunisti skupaj z ostahmi DPO in samoupravnimi organi zaostriti odgovornost do negativnih pojavov posameznikov in s tem povečati efektivnost borbe za produktivnost. Gospodarski sistem kot nerazdružljivi in osnovni del naše družbene ureditve zahteva stalni proces za boljše gospodarjenje in je neposredno povezano s samoupravnim sistemom. Sedanja gospodarska situacija je te zahteve zaostrila še v večji meri. Stabilizacijski ukrepi kot sredstva za boljše gospodarjenje so imeli tudi v njihovem poslovanju večje ali manjše učinke. Borba za večjo produktivnost, v kateri se združujejo, boljša izkoriščenost strojev in materiala, tehnološke inovacije, investicijske naložbe, intenzivno zaposlovanje in delovna disciplina, se ne odraža na vseh področjih z enako intenzivnostjo. Na področju zunanje trgovine je njihov končni cilj, da sami uravnovesijo uvoz z izvozom. Zato bodo še naprej uporno iskali rešitve za zamenjavo uvoženega materiala z domačim. Pri izvozu na tuja tržišča se bodo poizkušali dolgoročno vezati na solidne kupce, pri tem pa bodo z vso resnostjo upoštevali osnovne tržne elemente kot naprimer kvaliteto izdelkov in kvahteto dobav.
S svojo aktivnostjo je OO ZK v tovarni žarnic prispevala k graditvi novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Ocenjujejo pa, da je njen prispevek napram možnostim, ki so bile dane veliko premajhen. Delovanje njihove OO se je odražalo predvsem v dveh smereh: v delovanju OO kot celote, ter v sindikatu, mladini in samoupravnih organih. Kritično so tudi ugotovih, da so zadnje družbeno-akcijske naloge, ki jih postavlja vodstvo ZK pred vse člane, šle mimo njihove organizacije, kakor tudi nekateri notranji problemi (npr. sprememba dehtve po delu). Kot člani ZK se na svojih delovnih mestih premalo zavedajo, kaj delovni ljudje od njih pričakujejo, oziroma, kako s svojim vedenjem, nekritičnostjo in neaktivnostjo rušijo hk komunista. V okviru družbenopolitičnih organizacij mora njihova OO odigrati tisto vlogo, ki jo v širši družbi predstavlja ZK, to je vloga iniciative, akcije in objektivne kritike. Le tako se bo postavila v središče dogajanj in življenja v tem kolektivu.
Pred volitvami so sprejeli v vrste zveze komunistov tri nove člane, nato pa so izvolih novo vodstvo osnovne organizacije. Za sekretarja so soglasno izvolili Milana Koresa v sekretariatu pa so še Andreja Platiša, Branislava Dmitrovič, Egon Husu in Ferdinand Stopar.
M.R.
DO ISKRA INVEST SERVIS
Prijetno novoletno srečanje
INDUSTRIJA avtoelektricnih izdelkov
!||| TOZd AET TOLMIN
m Movo vodstvo ZK
^red nekaj dnevi so se zbrali člani fyeze komunistov v tovarni AET % * Pr 1na redni volilni konferenci, j egiedali so dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Delo sekretarja bo Itr P^eJ opravljal Marjan Orač, namest-1 r,, retarja pa je Stojana Veskovič i B,U,kudur- ^ sekretariat OO pa so !zvo1111 Rada Humarja, Ivana Ko-
konja3’ A1°jZa Zorjana in Zlatko Veli" Dosedanji sekretar je zbrane komu-ste podrobno seznanil z dosedanjim ti I?™’ kritično pa se je zadržal na . Področjih aktivnosti, ki niso ponesla željenih rezultatov. Glavni i ar® 'dejnopolitičnega izobraževanja J bilo še vedno individualno izobraže-nanje> s strani DU Tolmin pa je bilo organiziranih tudi nekaj predavanj, ki
se jih komunisti udeležili stopro-centno.
OO ZK je največ pozornosti posve-
I
o
d ni 977 nfe-: 24 5a 5 / pa lede rega izo-na lani ga v ni te kre-io v i še se-ZK,
anja i pa
in skih sem nisti irav-: do in s za tem raše alni r je n im si-ečji red-neli ali Dro-2jO, ate-icij-inje i na no-e je )ve-še me-do-i se na vso žne iel-
L v itvi no-da im, en. alo nju ila-iti-nje pošle udi ire-ZK alo ijih jim tiv-iru ara o v )ga ke. io-
ste
ato
me
mo
atu
ava
ind
.R.
tila poslovanju TOZD, ki ni bilo zadovoljivo. Težave so objektivnega, pa tudi subjektivnega značaja, saj je za slabši poslovni rezultat poleg zagonskih težav pri uvajanju nove tehnologije kriva tudi nedisciplina, neodgovornost, slaba organizacija dela in velika odsotnost z dela.
Komunisti, teh je v tej tovarni 32, niso zadovoljni z razpravami o periodičnih in zaključnih računih, saj te potekajo skoraj vedno z zamudo, tako da na rezultat poslovanja ne morejo vplivati. Radi bi tudi pomagali pri razreševanju nekaterih organizacijskih problemov, ki bodo v bodoče bistvčno vplivali na TOZD.
Sprejeli so si tudi program delovanja v prihodnjem obdobju. Kadrovanje in sprejemanje novih članov naj bi bil kontinuiran proces in v izobraževanje naj bi bilo vključenih čimveč kandidatov. Komunisti naj bi še bolj intenzivno delovali na tistih področjih, za katera so zadolženi in obravnavali vse pobude na čimbolj demokratičen način.	Marko	Rakušček
SLOVENSKE ZALOŽBE V PRIHODNJEM LETU
Prevodi in priročniki pri Cankarjevi založbi
udi letos so se zbrali na tradicionalnem srečanju nekdanji delavci — upoko-Jenci novogoriške ISKRE-Avtoelektrike. Predstavniki družbenopolitičnih 0rganizacij in poslovodnih organov so jih seznanili s sedanjim gospodarskim trenutkom in jim zaželeli zdravja in osebne sreče v novem letu 1980.
Motive išče v naravi
Y Naklem smo imeli priložnost videti m"TV0 razstavo dveh mladih nadebudnih Klancev, ki šele stopata v svet umetnosti.
Bojan Završnik iz Nakla in Borut °|nJak iz Strahinja.
i{^eveda razstava ni bila nikakršna umet-kompozicija visoke umetnosti, pač pa
člŠrLaVliai0 te s*'*<e 'ntuz'azem mladega s, v®ka po izraznosti notranjih hotenj. ratka. mlBdeniča sta hotela pokazati Iju-kaj jima je všeč in s slikanjem hočeta nalti notranje zadovoljstvo, im i *e k'la njuna prva razstava. Skupaj sta e a .razstavljenih 25 slik na platnu. Oba v likovnem pogledu samouka.
Kazstavo si je ogledalo dvesto obiskoval-/ovrstne razstave so v bodoče še bolj f!2® ena, saj jih do sedaj ni bilo veliko. Po-na ,vala velja organizatorjem: Kulturno-metniškem društvu Dobrava, osnovni organizaciji ZSMS Naklo in SZDL Naklo, ki ° na|ogo dobro opravili.
U začetkih, motivih in ciljih sem se po-Teh°r-x z ^B-letnim dijakom 4. Sb letnika hmške strojne šole v Šolskem centru Is-ra — Kranj — Borutom Košnjekom.
OpBi mi tvoje začetke slikarstva? liJTu malega sem zelo rad risal in gledal ke, jih občudoval. Nato sem to poskušal P enesti na papir. Kasneje sem hodil na raz-ave, se spoznal s tehniko risanja. Prve sli-5 50 Pastale s svinčnikom, sledili pa so smVaiie.l' (vodene barvice). Iskal sem nove . ®.ri 'n sa s slikarstvom začel resneje ukva-I. Pred štirimi leti, ko sem začel risati z lam na platno. To me je zelo navdušilo, s.®m s tem izrazil svoja občutja in dobil auosčenje. Spoznal sem tudi Bojana Zavr-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-oov, tehnični urednik: Janko Čolnar ~ Ureja uredniški odbor: Alojz Boc Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljublja-fa, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko Podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila , temeljnega davka od prometa proiz-\ vodov.
šnika, s katerim sva pričela skupaj slikati in si izmenjavala izkušnje.
Kje iščeš motive?
Slikam pokrajino, veličino narave in to z oljem na platno. Ta me je tako navdušila in prevzela, da hodim v njeno samoto, iščem življenjski mir, današnjega hitrega tempa življenja, kar pa upodobim tudi v slikah.
Njegova moč je v impresiji — vtisu, ki ga naredi nanj izsek iz sveta v katerem živi, zanima pa ga tudi mistični del narave in nerazumljivost stvari, ki niso delo človeških rok. Svoje sposobnosti poskuša tudi v portretih.
Vzornika nima. Všeč mu je Lenardo de Vinci glede bistrosti raziskovanj, snovi in tehničnega razvoja, ki je bil za svojo dobo zelo napreden. Težave ima z barvami in pripomočki, za katere je seveda uvoz prepovedan, so pa tudi velik finančni izdatek. Ima težave z mentorstvom, zato želi, da bi dobil dobrega mentorja, ki bi ga popeljal v svet slikarstva.
Zelo mu je všeč, ker pri pouku slovenskega jezika vzporedno z razvojem književnosti spoznavajo tudi umetnost slikarstva — impresionistov, slikarstva XX. stoletja itd. Z navdušenjem pričakuje obisk Slovenske narodne galerije, za katero bo organiziran ogled v mesecu januarju ali februarju.
V prostem času išče sprostitev v naravi pa naj si bo uživanje ob prenosu vtisa na platno ali pa sprehod in tek po domačih gozdovih . . . Ukvarja se tudi s športom — karate.
Zelo všeč mu je progresivna glasba, coun-try, rock, blues in jazz, ki pa ga je treba razumeti
..Življenjski cilj?
je, da bi uspel kot slikar, da bi imel še možnost razstavljati svoja dela v katerih izpovedujem notranja občutja, ki pa so odziv tudi na mojem zunanjem videzu, pogledih na glasbo in nazor. Moja želja je, da bi se vpisal na umetnostno akademijo — smer slikarstvo, da bi se izpopolnil ...“
Drago Papler
V našem tretjem poročilu o knjigah Cankarjeve založbe bo to pot tekla beseda o prevodih, priročnikih in knjigah, ki jih je sama založnica uvrstila pod rubriko ..razno".
Zbirka Zgodovinski roman obsega štiri prevedena dela. Prvo je roman Petra Motra-ma „Grk Miron". To je zgodovinski roman, ki ga je naš avtor skušal predstaviti v posodobljeni obliki: reakcionarni starši, revolucionarne mladine, politične intrige, boj za oblast; v ospredju je pa naslikal atensko demokracijo, njene prednosti in slabost. Mironova zgodba se ves čas prepleta z atensko zgodovino in usodo Alkibiada, slavnega atenskega vojskovodje iz 5. stoletja pr. n. š.
Druga knjiga iz te zbirke je „Matternich in vojvodinje" Dorothy Gies McGuiganove, ki je zelo studiozno delo in se opira z veliko natančnostjo na zgodovinske podatke, na memoare in pisma. Avtorica je raziskala Metternichovo družinsko korespondenco in njegova pisma vojvodinji Sagan, s katero je imel dolgo let trajajoče strastno razmerje. Po teh pismih se nam razkriva druga plat tega hladnega, spretnega diplomata in računarja v vsej njegovi človeški ranljivosti, spremljamo pa tudi dogodke po Napoleonovem porazu v Rusiji.
Tretja knjiga te zbirke je delo znanega sodobnega pisatelja Hermana Kestna „Jaz, kralj". Kestnov roman o trinoškem španskem kralju Filipu II., o njegovih ženah in vojnah, zlasti o krvavem boju z upornimi Nizozemci, je mogočna zgodovinska freska, ki zbuja številne asociacije na novejše čase in novejše trinoge.
Četrta knjiga je delo angleškega pisca Jamesa Clavella „Sogun". Roman se dogaja ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja na Japonskem, kjer pristane nasedla nizozemska ladja. Roman je napisan izredno napeto, pripovedovanje je barvito in plastično, velikim posluhom pa nam slika fevdalno Japonsko in njen, Evropejcem tako tuj način življenja.
Prav tako so izključno prevodi tudi v zbirki Okrogle povesti, v kateri bodo izšla štiri, danes že klasična dela, na to tematiko,, ki jih ni treba posebej predstavljati. Gre za znamenitega „Gargantua in Pantagruel „Francoise Rabelaise, „Dekameron" Giovannija Boccacia," Matamorfoze ali zlatega osla „Apuleja in Balzacove „Okro-gle povesti".
Med prevode sodi tudi zbirka Modra ptica, ki jo skupaj izdajata Državna založba Slovenije in Cankarjeva založba. Med šestimi knjigami te zbirke bo Cankarjeva založba pripravila tri dela in sicer roman sodobnega kitajskega pisatelja Chun-Chen Veha (mimogrede zapišemo, da smo razgovor z njim objavili v našem časniku, ko se je pisatelj mudil kot član kitajske pisateljske delegacije na zasedanju slovenskega PHEN kluba na Bledu letos) „Vas v hribih". To je z izrednim vžigavanjem v ljudi in okolje napisan roman o idilični, od sveta odrezani hribovski vasi, ki ječi pod jarmom izkoriščevalskega veleposestnika, v dobi pred kitajsko revolucijo, nato pa se dogajanje premakne v čas revolucije in kontrarevolucije. Navadni vaščani še vedno verjamejo v svoje bogove in svojega gospodarja in njihovo srečanje z vdorom novih idej v vas in s prevratom, je opisano izredno plastično in prepričljivo, celo z nekim — kitajskim humorjem, ki ga razvija avtor tudi ob najbolj tragičnih in kriznih situacijah svojih junakov.
Druga knjiga te zbirke je delo Venedikte Jerofejeva ..Moskva — Petuški", delo, ki je izšlo v ..samizdatu" in doživelo senzacijo na zahodu. Delo je groteska in sicer tipična groteska karnevalskega tipa, ki ni, samo izraz neke situacije, ampak tudi dokaj svobodnega odnosa do ustaljenih, deloma že avtomatiziranih idealov in norm, ki spreminjajo življenje v statično neznanost.
ZAHVALI
Ob boleči in prerani smrti mojega dragega očeta
MAKSA FABJANA
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na liniji koordinatnega stikalnika v TOZD TEA za spremstvo na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat lepa hvala
hči Marinka Petrovič
Ob boleči izgubi našega očeta
JOŽETA ZAPLOTNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam števil-čnika in linije elementov v TOZD TEA za izraze sožalja in podarjeni venec ter denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala
hčerka Marinka Špenko z družino.
Tretje delo pa je ..Srečni Jim" Kingsleya Amisa. Šala, satira, humor in ironija, to so glavna orožja, ki jih uporablja junak tega romana Jim Dixon v svojem spopadu z družbo, ki jo predstavlja univerzitetno središče v Angliji.
V načrtu za leto 1980 je tudi pet leksikalnih izdaj. Na prvem mestu omenimo mali leksikom ..Glasba", ki prinaša strokovne, zgodovinske in splošne pojme s področja muzikologije in glasbene zgodovine. Tudi ta leksikon sodi v vrsto del, ki jih založnica prireja po predlogah nemške založbe Herder, vendar pa je v njem uvrščena tudi naša muzikologija. Leksikon obsega 2000 gesel, ki jih nazorno pojasnjuje še nad 400 ilustracij in preglednic.
Tudi ..Slovenska književnost" je mali leksikon, a je čisto izvirno delo in hkrati tudi prvo v tej zbirki, ki ne obravnava teoretičnih pojmov neke stroke, temveč ljudi, ustvarjalce naše književnosti od njenih začetkov do današnjih dni. Leksikon bo obsegal okoli 1500 gesel, ki bodo dovolj obširna in izčrpna, sestavljena pa bodo po standardnem mednarodnem vzorcu za gesla v literarnem leksikonu. Pripomniti je še treba, da leksikon ne bo obravnaval samo pesnikov, pisateljev in dramatikov, temveč tudi zbiralce ljudskih pesmi, literarne zgodovinarje in kritike, urednike, mentorje in druge spodbudnike, ki so močno vplivali na literarno življenje.
Tretje delo iz te zbirke je knjiga Janka Pučnika „Velika knjiga o vremenu", v kateri je zajeto vse, kar človeka, še posebej pa Slovence zanima o vremenu na sploh in posebej o vremenu pri nas. Delo je bogato ilustrirano s slikovnim gradivom, dodane pa so mu priloge, seznami meteoroloških postaj, tabela meteoroloških podatkov, kronološki podatki o razvoju meteorologije v svetu in poseben meteorološki slovar.
..Stoletje svetovnih vojn" je naslednje delo, ki obravnava vse pomembnejše vojne XX. stoletja. V knjigi bo opisanih kakih dvajset vojn, od angleško-burske in japonsko ruske do zadnje bližnjevzhodne. Seveda je teža knjiga na prvi, zlasti pa še na drugi svetovni vojni. Knjiga bo bogato ilustrirana, opremljena s številnimi zemljevidi, preglednicami, skicami letal, ladij in drugega orožja, statističnimi pregledi in drugim dokumentarnim gradivom.
..Skrinja lepo pisana" pa je kratek pregled etnologije Slovencev, ki so ga pripravili domala vsi etnografi, ki pri nas kaj pomenijo. To bo monografija o vseh vajah te znanosti na Slovenskem. Vendar ne gre za strokovno publikacijo, čeprav so osnovni teksti kajpak strokovno in znanstveno neoporečni, vendar hkrati tudi za poljudno privlačno in uporabno knjigo za široko občinstvo.
Naslednja zbirka so Priročniki, obsegla bo pet del. Dr. Dražigost Pokorn je napisal delo ..Dietna kuhinja", ki je v bistvu knjiga o zdravljenju s hrano. Pogosto se znajdemo v položaju, ko nam neko določeno fiziološko stanje (na primer ostarelost, nosečnost, fizična aktivnost) ali pa bolezen narekujeta drugačno prehranjevanje, da bi si ohranili zdravje, se okrepili ali celo pozdravili kako bolezen. Pri nas še nimamo priročnika, v katerem bi bila celovita obdelana prehrana
v takih izjemnih okoliščinah in bi ponujal praktična, konkretna navodila in recepte za tako prehrano.
Znani ljubljanski zeliščar in predelovalec zdravilnih zelišč Janez Vidmajer nam v knjigi ..Zelišča, čaji in kozmetika" ponuja svoje znanje in izkušnje o zdravilnih zeleh, v katerih sodobni človek znova išče prastare in prvinske vire moči, zdravja in energije.
Tretja knjiga iz te zbirke je „Kaj morajo vedeti starši o otroku" avtorjev dr. Raste Radešček-Rakar in dr. Martine Žmuc— Torori. Priročnik učinkovito dopolnjuje vrsto priročnikov o tem, kaj mora človek vedeti o sebi in drugih, da laže usklajuje svoje življenje s potrebami in zahtevami časa. Namenjen je staršem in vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo in nego otrok. Sodobna dognanja medicine, psihologije in pedagogike opirata avtorici na svoje izkušnje, ki si jih nabirata vsak dan pri praktičnem delu v ambulanti, bolnišnici in posvetovalnici pri pogovorih s starši in vzgojitelji.
Zadnje delo te zbirke je prevod knjige Kurta Allgeierja ..Arterioskleroza je ozdravljiva". Med najpogostejšimi boleznimi, ki se končajo s smrtjo, so bolezni srca in ožilja. V ozadju teh bolezni, ki prekašajo celo raka, tiči arterioskleroza. Priročnik govori o tem, kaj je skleroza, kako se ji lahko sami izognemo in preprečimo najhujše in kaj lahko stori zdravnik. Knjigo odlikuje zelo preprost, vsakomur dostopen slog. Opremljena je s slikami in risbami. Delo zajema najnovejša dognanja pri raziskavah te epidemije 20. stoletja in ta dognanja so dokazala, da je arterioskleroza ozdravljiva.
Končno smo prišli do zadnje zbirke pod naslovom ..razno". Štiri dela najdemo pod to točko. Na prvem mestu so ..Slovenske narodne pesmi" Karla Štreklja. To delo je še danes nepresežena zbirka slovenske ljudske poezije in zato se je založnica tudi odločila, da ponatisne to delo. ..Slovenske narodne pesmi" obsegajo v originalni izdaji 8300 slovenskih in okrog 400 kajkavskih pesmi, ki .so tematsko razporejene v 16 snopičev in 4 zvezke. Snopiči so izhajali od leta 1895 do 1923.; zadnja dva je uredil po Štrekljevi smrti dr. Joža Glonar. Ponatis bo uporabil tehniko reprinta, pri iem pa bodo reproducirali ne le vsako stran iz knjige, marveč tudi ovitke posameznih snopičev, tako da bo reprint obsegal 3598 strani.
Stoosemdesetletnici rojstva Franceta Prešerna namenja založba poseben natis Sonetov nasreče: slikar in grafik Tomaž Kržišnik je pripravil domisleno, likovno bogato in izvirno predstavitev teh izjemrvh sonetov.
Tu je dalje ..Zgodovina arhitekture" Stehpena Gardinerja, sodelavca angleških in ameriških časnikov in avtorja knjig o Corbusieru ter Evolucije hiše. Gardiner je svojo knjigo napisal poljudno razlago stilov v arhitekturi od nekdaj do danes. Avtor najznačilnejše reprezentančne primerke opisuje, ponazarja z barvnimi fotografijami in hkrati primerja variacije istega stila v različnih kulturnih in zgodovinskih podnebjih.
Zadnje delo zbirke ..razno" pa je knjiga Courtlanda Canbyja ,,Bogastva preteklosti". To je poljudna, barvita in impresivna knjiga o arheološkem in duhovnem bogastvu sveta, kot so ga današnjim rodovom in zanamcem pripravile in zapustile nekdanje kulture, recimo grška, rimska, inkovska in druge. Njen avtor, ameriški zgodovinar in publicist Canby, je v anglo-ameriškem svetu ugleden in priznan pisec poljudnih knjig iz zgodovine, arheologije, kulturne zgodovine, navtike, letanja itd. Seveda bo knjiga tudi temu ustrezno bogato ilustrirana.	d. ž.
Borut Košnjek ob svojih razstavljenih slikah.
V
Prebrali smo za vas
Vsekakor je sleherni znanstveni pristop k zgodovini socialističnega delavskega gibanja na Slovenskem pomemben prispevek k zgodovini Slovencev na sploh. V tem smislu je treba vsekakor pozdraviti izid dela Franca Rozmana ..Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajer-skem“, ki gaje tik pred novim letom izdala založba Borec iz Ljubljane.
Razprava, ki je v bistvu doktorska disertacija zgodovinarja Franca Rozmana jirikazuje razvoj delavskega gibanja marksistične smeri na slovenskem Štajerskem, to je na tistem ozemlju, ki je bilo do leta 1918, torej do razpada avstro-ogrske monarhije, del takratne kronovine Štajerske in se je v tistem času imenovalo spodnja Štajerska.
Avtor se je v svoji obravnavi omejil na delavsko gibanje socialno-demo-kratske usmeritve, medtem ko je samo včasih posegel tudi v delavske organizacije drugačnega svetovnega nazora, kot so bile denimo krščansko--socialne. Po drugi strani _pa to tudi ni zgodovina slovenskega delavskega gibanja na slovenskem Štajerskem, ampak pregled delavskega gibanja obeh narodov, slovenskega in nemškega, ki sta takrat bivala na tem prostoru. Delavstvo obeh je bilo organizirano v socialdemokratski stranki, edini organizirani stranki v vsej avstrijski polovici monarhije.
Sicer pa avtor v svoji obsežni študiji upravičeno ugotavlja, da je delavska stranka na slovenskem Štajerskem pognala sorazmerno krepke korenine, število strankarsko in strokovno organiziranih sdelavcev ni bilo majhno, predvsem pa so bili strankarsko zanesljivi, kar so jim meščanske stranke morale priznati. Glede nacionanega vprašanja socialne demokracije na Štajerskem ni niti v teoriji niti v praksi storila kdovekaj, sicer pa razhke med nacionalizmom zatiranega in zatirajočega naroda ni poznala teorija vse druge internacionale. Toliko večji pa je pomen socialne demokracije na podlagi tistega programa, ki je bil za socialno demokracijo primeren, torej spreminjanje družbenoekonomskega položaja delavskega razreda in demokratizacija družbe, čeprav je razvoj pokazal, da so bile tiste oblike boja, ki so veljale za revolucionarne, v bistvu revizionistične.
Za konec lahko o tej knjigi še zapišemo, da smo doslej imeli le znanstvene razprave, ki so zvečine obravnavale delavsko gibanje na Kranjskem. Avtor pa je zbral vrsto novih podatkov iz delavskega in meščanskega časopisja tistega časa in na osnovi teh in še drugih virov prikazal razvoj delavstva in njegove organiziranosti tako v Mariboru kot Celju, dveh največjih delavskih središčih, kot tudi po drugih krajih na Štajerskem. Raziskal je torej razvoj socialnodemokratske stranke na tem ozemlju, pa mezdne in stavkovna gibanja, praznovanje prvega maja, volitve v državni in deželni zbor, delovanje železničarskih organizacij itd. In v tem prikazu dogodkov so na vidnem mestu razmerja med delavskim gibanjem in meščanskimi strankami, pa nacionalno vprašanje pri avstrijski socialni demokraciji, kar vse je imelo globlje posledice v naši politični zgodovini.
Knjiga Franca Rozmana ..Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem*1, ki kronološko obravnava razvoj delavskega gibanja na tem območju od začetkov v letu 1868 do 1914, je tudi prejela Kajuhovo nagrado za leto 1978.	£>. Ž.
V
ČASOPISNE NOVICE
Zagrebška tovarna Nikola Tesla je podpisala pogodbo o izdelavi in montaži glavne in lokalne avtomatske telefonske centrale elektronske vrste za mesto Mostar. Ob podpisu so se hkrati dogovorili tudi o izdelavi elektronskih central za Čapljino Konjic, Neum in Ljubinje. Vse centrale bodo vključili v promet leta 1981.
Bralec beograjskih Večernjih novosti sprašuje, kje bi lahko kupil dvotarifni trifazni števec naše proizvodnje. Uredništvo časopisa odgovarja, da števcev trenutno ni, kdaj pa bodo na razpolago, je najbolje povprašati v treh trgovinah Iskre v Beogradu.
Dipl. inž. Miloš Kobe je objavil v Gospodarskem vestniku obširen članek z naslovom Elektronika — njene značilnosti in možnosti v družbenoekonomskem razvoju Slovenije.
V okviru niške Elektronske industrije je pričela obratovati 26. decembra nova tovarna za proizvodnjo trifaznih dvotarifnih števcev. Proizvodnja poteka po dokumentaciji avstrijske firme Danubia z Dunaja. Novi števci so ..zadnja beseda tehnike" na tem področju in delujejo najmanj 15 let brez kontrole. El jih bo izdelala 100 tisoč na leto, tovarniška cena zanje pa je 2.000 dinarjev, piše beograjska Politika.
Mnogo pohvale so deležni strokovnjaki Iskrinega razvojnega inštituta, ki so na 1.026 m visoki Vremščici postavili sončni generator, ki s pridobljeno električno energijo napaja telekomunikacijske naprave za zveze s Slovenskim Primorjem — članek v Zagrebškem Vikendu.
Skrajni čas je, da v Jugoslaviji prenehamo z zastopstvom interesov raznih multi-nacionalnih družb - proizvajalcev računalniške opreme — je rekel podpredsednik Gospodarske zbornice Ratko Scilar na sestanku iniciativne delovne grupe Gospodarske zbornice Jugoslavije za sestavo družbenega dogovora o proizvodnji računalnikov — izvleček iz govora podpredsednika Ratka Svilarja je posredoval Tanjug, objavili pa so ga vsi pomembnejši časopisi v državi.
Vse drugače, članek poln hvale, je napisala novinarka Bogatajeva v gorenjskem Glasu o TOZD Gospodinjski aparati v Retečah. Poleg kratke zgodovine tovarne in sedanjih poslovnih rezultatov so posebej poudarjeni načrti za prihodnje. Tovarna v zadnjem času uvaja mikroelektroniko v gospodinjske aparate in aparate za osebno nego. Tako že razvija nove kakovostne štedilnike, v katerih bo vgrajena mikroelektronika, izdelovati pa bo začela tudi pomivalne stroje, ki jih trenutno na tržišču zelo primanjkuje. Oba izdelka bosta oblikovno, kot kakovostno na evropski ravni. Lani so v primerjavi z letom 1978 povečali prodajo na tuje za 75 % in iztržili dva milijona dolarjev, letos pa nameravajo izvoz podvojiti in to predvsem na konvertibilno tržišče. Možnosti prodaje so tako velike, da bi lahko prek meje prodali vso proizvodnjo, vendar bi s tem osiromašili domače tržišče.
Ptujski tednik razpravlja v posebnem članku o problemu razvoja zaostalih krajevnih skupnosti na svojem področju. Za primer navaja krajevno skupnost Makole, ki se je razvila prav zaradi Iskre, ki je ustanovila tamkaj sodobno tovarno za proizvodnjo relejev in programatorjev. V njej je trenutno 120 zaposlenih, v glavnem žensk, v naslednjih letih pa se bo število povečalo na 350 zaposlenih domačinov. Žal je infrastruktura še vedno najšibkejša točka v krajevni skupnosti.
Iskra bo ..nalagala investicije" v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem v znanje, tako že v uvodu piše mariborski Večer, ki podrobneje obravnava razvoj Iskre v naslednjih letih v članku z naslovom Elektronska revolucija.
Zaradi sanacije izgub izkazanih v obdobju januar - september preteklega leta je pet temeljnih organizacij združenega dela Elektronske industrije zaprosilo skupščino občine Niš za oprostitev plačila davka na osebne dohodke. Gre za TOZD: ..Televizija", ..Radioakustika", ..Specifični elementi", ..Tiskano vezje" in ..Klima naprave . TOZD zaposlujejo 12 tisoč delavcev, dosegle pa so skupno izgubo v vrednosti 39,5 milijonov dinarjev.
Zvezni zavod za statistiko objavlja, da se je industrijska proizvodnja v novembru povečala skupno za 6,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem leta 1978. Skupno v enajstih mesecih lanskega leta pa je proizvodnja narasla za 7,8 odstotka v primerjavi z istim obdobjem pred letom dni. Posamezne panoge so zabeležile takle porast: proizvodnja derivatov nafte 12 odstotkov, strojegradnja 14 odstotkov, proizvodnja električnih strojev in aparatov 10 odstotkov, finalisti v lesni industriji 10 odstotkov, predelovalci kavčuka 13 odstotkov. Nižjo proizvodnjo so zabeležili proizvajalci neželeznih kovin (rudarji) 1 odstotek in predelovalci neželeznih kcvin 10 odstotkov.
Za okroglo mizo, ki jo je organiziralo ljubljansko Delo, je sedel tudi naš sodelavec Nace Pavlin iz Kranja. Beseda je tekla o področju varstva pri delu. Pri tem je Nace Pavlin povedal naslednje' ,,V Iskri imamo zelo dobro varnostno službo. Nesreče pri delu upadajo tako po teži kot po obsegu, kar je zelo pomembno, saj nekateri ljudje v težnji po zaslužku delajo prek vseh razumnih meja. Tudi tu bi moral posredovati varnostni inženir in vplivati na to, da bi z normami omejili takšno prekmerno delo."
Beograjska Ekonomska Politika objavlja zapoznelo vest, da je zagrebška delovna organizacija Slavija odprla nov računski center, v katerem so montirani elektronski računalniki iz Iskrine proizvodnje Iskradata C 18, prav tako pa tudi v dislociranih obratih Slavije v Petrinju, Samoboru in Velikoj Gorici. zbra| in uredi| Marjgn Kra|j
v______________________________________________________________________________________y
Po stezah partizanske Jelovice
— Program —
Spominske in športno rekreativne prireditve „Po poteh partizanske Jelovice" bodo 12. in 13. januarja 1980. Letošnje 22. prireditve bodo posvečene 38. letnici Dražgoške bitke in 35-obletnici zmage nad fašizmom ter praznovanja občinskega praznika občine Škofja Loka. Namenjene so obujanju tradicij NOB, spominu Cankarjevega bataljona, vaščanom Dražgoš in vsem žrtvam vojne, hkrati pa so potrdilo nadaljnje graditve samoupravne socialistične družbe.
ŠPORTNE PRIREDITVE
1.	Množični smučarski tek „Po poteh partizanske Jelovice" članov, mladink in mladincev, zbranih po športnih in družbenopolitičnih organizacijah, pripadnikov JLA, TO in Milice (smučarji, planinci, taborniki, lovci, ZSMS, ZRVS, ZZB itd.)
2.	Smučarski tek v biatlonu za jugoslovanski spominski pokal (Dražgoše, Igman, Mavrovo, Mrkopalj, Zlatibor in Žabjak). Tekmovanje bo v okolici Škofje Loke (Kamnitnik — Crngrob) v soboto, 12. januarja 1980. Če pa ne bo snega, bo tekmovanje v Dražgošah, oz. na Jelovici.
3.	Ratrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS „Po poti heroja Kebeta". Štart tekmovalcev bo v Kropi, cilj pa v Dražgošah pri osnovni šoli. V okviru tekmovanja bo streljanje z vojaško pištolo in reševanje taktične vaje.
4.	Slalom za cicibanke in cicibane na Slemenu v Dražgošah pod geslom „Dražgoš-ka bitka — ponos mladih".
5.	Sankaška tekmovanja s tekmovalnimi, samotežnimi in navadnimi sanmi. Tekmovanje je namenjeno vsem kategorijam sankačev, organizirano bo pod geslom: „V naravi se krepimo in spoznavamo domovino".
6.	Odprto IX. smučarsko prvenstvo enot TO SR Slovenije. Štart in cilj bo pred spomenikom NOB V Dražgošah. V okvir tekmovanja je vključeno tudi streljanje z vojaško puško.
7. Poleti zmajarjev za medaljo. Tekmovanje se bo odvijalo pod parolo ..Svobodna Jelovica". Start bo na vrhu Dražgoške gore, cilj pa na Rudnem polju. Pričetek poletov bo ob 12.
MNOŽIČNI REKREATIVNI POHODI V DRAŽGOŠE
1. „Po poti Cankarjevega bataljona — od Pasje ravni do Dražgoš". Poleg planincev naj se pohoda udeležijo tudii pripadniki JLA, TOI, ZRVS, ZZB, taborniki in drugi. Pohod bo krenil 12. januarja ob 12. iz Pasje ravni do Breznice, kjer bodo pohodniki prenočili, naslednji dan ob 12.30 pa-bo pohod zaključen v Dražgošah pred spomenikom.
2.	„Po stezah prvih partizanov — od Soteske preko Jelovice do Dražgoš" je parola naslednje pohodne enote, ki. bo krenila iz Soteske 13. januarja ob 7., v Dražgoše pa bo prispela ob 12.30. Smer pohoda je primerna za planince, tabornike, lovce in pripadnike TO ter JLA, odraslo mladino in druge s primerno kondicijo.
3.	„Po poti heroja Iva Slavca Jokla — od Čepulj preko Mohorja do Dražgoš" s pričetkom ob 8. in prihodom na cilj ob 12. Pohoda naj bi se množično udeležili prebivalci Kranja, zlasti študenti, šolska mladina, člani sindikalnih organizacij, planinci, taborniki, lovci, pripadniki JLA in TO, člani ZZB ter drugi.
4.	„Po poti Škofjeloškega odreda — od Škofje Loke preko Križne gore do Dražgoš." Pričetek pohoda bo na Križni gori ob 7., prihod v Dražgoše pa je predviden ob 12.30. Vabljeni srednješolci, študentje, taborniki, planinci, člani ZZB, ZRVS, lovci. Smer je zahtevna in primerna za tiste, ki imajo kondicijo.
5.	„Po poti komandanta Otona Vrhunca — Blaža — od Selc preko Kališča do Dražgoš" s pričetkom pred osnovno šolo v Selcih ob 10. in prihodom v Dražgoše ob 13. Vabljene so družine z otroki, krajani Selc in okolice, člani sindikalnih organizacij, borci, pripadniki TO, ZZB, slabovidni iz Škofje Loke, pionirji osnovne šole Selce in drugi.
6.	„Po poti herojev Žagarja in Gregorčiča od Rudna do Dražgoš" s pričetkom pred gasilskim domom na Rudnem ob 11. Pohod naj bo od vseh navedenih najmnožičnejši. Na njem sodelujejo šolarji, cicibani, krajani Selške doline ter vsi, ki bodo z prevoznimi sredstvi prispeli do Rudnega.
7.	„Po poti heroja Dežman Antona — Tončka od Krope preko Jamnika do Dražgoš" s pričetkom v Kropi ob 10., prihod na cilj v Dražgoše pa je predviden ob 12.30. Pohoda naj se udeleži osnovnošolska in srednješolska mladina, študentje, člani ZZB, ZRVS, pripadniki TO, zaposleni v DO in ostali. Odhod iz Krope je predviden po končanem startu ekip ZRVS in ZSMS.
8.	..Taborniki, pozdravljeni na Bičkovi skali" je parola množičnega zimsko-orien-tacijskega pohoda in srečanja tabornikov Slovenije s prikazom taborniških veščin. Zborno mesto je pod Bičkovo skalo 13. januarja od 10. dalje.
9.	..Dražgošam, vsi na prireditev ob 38-obletnici bitke" je geslo in naloga odbora ZZB NOB Dražgoše — Rudno.
10.	..Alpinistična vaja enot JLA iz garnizije BOHINJSKA BELA": plezanje, spuščanje in reševanje ranjencev s pomočjo plezalnih pripomočkov na Bičkovi skali.
Na prireditvi v Dražgošah naj bi sodelovalo najmanj 6000 do 7000 udeležencev.
PRIPRAVE NA ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Glede na to, da se približujejo zimske športne igre SOZD Iskre, prireja ISKRA— AVTOMATIKA v Kranjski gori 8. 2. 1980 smučarsko prvenstvo delovne organizacije. Istočasno z omenjenim prvenstvom bo potekal tudi izbor reprezentance, ki nas bo zastopala na zimskih športnih igrah SOZD Iskra 14. in 15. 2. 1980.
Prijavijo se lahko vsi delavci Iskre-Avto-matike in sicer po naslednjih kategorijah: razred	z	leta
A
B
C
D
G
F
do 25 od 25 do 30 od 30 do 35 od 35 do 40 od 40 do 45 nad 45 let
Veleslalom ženske:
razred
A
B
C
leta do 30 od 30 do 40 nad 40
Tek moški: razred A B
leta do 35 nad 35
Tek ženske: razred A B
leta do 30 let nad 30 let
Prijave zbirajo po posameznih TOZD do 1. 2. 1980:
TOZD SVN - Milan Novak TOZD Orodja — Miro Golob TOZD Sestavni deli — Lado Lukač TOZD Naprave — Janez Podlesnik TOZD PCT — Breda Jančar TOZD ELA - Igor Bučar TOZDTNN — Janez Murn TOZD (na lokaciji Kotnikova) —
Ljuba Prezelj
DS L — Jože Lončar
DSSZ — Špela Dittrich
Ostali podatki: prevoz je organiziran v lastni režiji.
Pričetek tekmovanja bo ob 11. Startne številke bodo razdeljene med 9. in 10. uro pred hotelom Prisank (vse udeležence prosimo za pravočasen dvig startnih številk.) Razglasitev rezultatov in kosilo bo ob 15. uri v hotelu Prisank.
Vse ostale informacije lahko dobite v DS1 — Tone Kastelic, tel.: 320-441, int. 321.
Š.D.
OSREDNJI KULTURNI PROGRAM
1.	Osrednja spominska svečanost bo pri spomeniku NOB v Dražgošah ob 14. uri.
—	pozdravni govor predsednika prireditvenega odbora,
—	slavnostni govor,
—	kratek kulturni program z nastopom recitatorjev in godbe na pihala.
2.	Razglasitev rezultatov tekmovanj:
—	množičnega smučarskega teka,
—	sankaških tekmovanj,
—	državnega prvenstva v biatlonu,
—	poletov zmajarjev,
—	teka ekip ZRVS in ZSMS,
—	patrolnega teka enot TO, JLA in milice.
NAVODILA IN PRIPOMBE
Udeleženci pohodnih enot naj bodo primerno oblečeni. Upoštevajo najvremen-ske razmere in pogoje pohoda v hribovitem svetu. Planinski čevlji in tople volnene nogavice so obvezne. V nahrbtnikih ali smučarskih torbicah naj imajo pohodniki rezervna oblačila in zaščitno površinsko obleko. Zaradi lažje hoje prireditelj priporoča smučarske ali navadne leskove palice. V slučaju visokega snega naj prvih pet na čelu kolone natakne na čevlje krplje. Okrepčila na poti in malico naj si udelečenci zagotovijo sami. Tople napitke (čaj) bo možno dobiti v Dražgošah.
Pohodniki v smeri Rovtarica — Dražgoše lahko uporabljajo (terenske) smuči.
V Dražgošah naj se vsi udeleženci pohodnih enot in tekmovalnih ekip udeležijo spominske svečanosti od spomeniku NOB, ob zaključku prireditev pa naj se disciplinirano vrnejo v dolino, kjer bodo na Češnjici čakali avtobusi. Avtobusi bodo tudi v Nemiljah. Prevoz bo organiziran proti plačilu vozne karte na določeni relaciji
Parkirišča za osebne avtomobile bodo na Rudnem in v Nemiljah. V Dražgošah bodo zagotovljena parkirišča za tekmovalne ekipe, prvo pomoč in za službena vozila
Pohodne kolone naj nosijo prapore ZZB, planincev, mladine in drugih. Zaželjeni so transparenti z izpisanimi gesli posameznih pohodov, npr. „PO POTI CANKARJEVEGA BATALJONA"
Prireditveni odbor bo zagotovil vsem udeležencem značke ..Dražgoše 1980", ki bodo podeljene ob poti vsake posamezne kolone oziroma na cilju posameznih tekmovanj. Vsak tekmovalec bo dobil tudi pismeno spominsko priznanje.	F
OBČNI ZBOR PLANINSKE SEKCIJE ISKRE ELEKTROMEHANIKE
Vse prijatelje planin vabimo v petek, 18 januarja 1980 ob 18. uri na občni zbor Planinske sekcije Iskre Elektromehanike, ki bo v dvorani družbenopolitičnih organizacij v Savski loki (nad delavsko restavracijo) z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in izvolitev organov zbora
2.	Poročilo o delu v pretekli sezoni in mandatni dobi
3.	Razprava o poročilih
4.	Razrešitev starega odbora in izvolitev novega
5.	Predlog programa za prihajajočo sezono
6.	Zaključek s predvajanjem barvnih diapozitivov
Vabi odbor
e	Planinske sekcije
Razpis XVIII. zimsko-športnih iger Iskre
Propozicije
za tekmovanje na XVIII. zimskošportnih igrah SOZD ISKRA, ki bodo 15. in 16. 2. 1980 v Gozd Martuljku in Granjski gori.
XVIII. zimsko športne igre obsegajo tekmovalni disciplini „tek in veleslalom". Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:
TEKI
MOŠKI: 10 km — tekmovalni razred I
/zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1980 niso dopolnili 35 let/
MOŠKI: 5 km — tekmovalni razred II
(zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1980 dopolnili 35 let.)
ŽENSKE: 5 km — tekmovalni razred I
(zajema tekmovalke, ki do 1. 1. 1980 niso dopolnile 30 let.)
ŽENSKE: tekmovalni razred II	t
(zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1980 dopolnile 30 let.)
Tekmovanje v tekih bo 15. 02. 1980 ob 15.00. uri v Gozd Martuljku.
VELESLALOM
bo dne 16. 02. 1980 ob 10.00. uri v Kranjski gori.
MOŠKI: tekmovalni razred A
zajema tekmovalce do 24. leta starosti
MOŠKI: tekmovalni razred B
zajema tekmovalce od 25. do 29. leta starosti
MOŠKI: tekmovalni razred C
zajema tekmovalce od 30 do 34. leta starosti
MOŠKI: tekmovalni razred D
zajema tekmovalce od 35. do 39. leta starosti
MOŠKI: tekmovalni razred E
zajema tekmovalce od 40. do 45. leta starosti
MOŠKI: tekmovalni razred F
zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1980 dopolnili 45 let
ŽENSKE: tekmovalni razred A
zajema tekmovalke do 29. leta starosti
ŽENSKE: tekmovalni razred B
zajema tekmovalke od 30. do 39. leta starosti
ŽENSKE: tekmovalni razred C
zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1980 dopolnile 40 let
Rezultati tekmovanja v tekih in veleslalomu se ocenjujejo posamezno in ekipno. Za ekipno uvrstitev se točkujejo teki in veleslalom najbolje uvrščenih iz vsakega razreda moških in žensk.
Za nepopolne ekipe se štejejo KT zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 500 KT za ekipno uvrstitev.
Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, ki jo bo imenovala komisija za šport in rekreacijo pri SOZD Iskra.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani SOZD ISKRA, ki bodo svojo udeležbo prijavili pri svojih referentih za šport in rekreacijo, pri DO SOZD Iskra.
Vse delovne organizacije morajo svojo udeležbo prijaviti pismeno do 9. 02. 1980 na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Področje za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27.
Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba. Prijava mora vsebovati:
—	priimek in ime tekmovalca
—	rojstne podatke
—	razred v katerem bo tekmoval
V	primeru spora ima komisija za pritožbe pravico i identificirati tekmovalce s pomočjo osebne izkaznice. Vsi tekmovalci morajo na cilju imeti osebno izkaznico ali katerikoli dokument, ki ima fotografijo (vozniško dovoljenje, potni list, ipd.)
Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu.
V	primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član DO SOZD Iskra, ali da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu, diskvalificira vse tekmovalce delovne organizacije tekmovalnega razreda.
Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja vse nastopajoče tekmovalce in vrniti startne številke. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo.
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe. Organizator tekmovanja si pridržuje pravico spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem bo vodstvo zimsko športnih iger SOZD Iskra pravočasno obvestilo vse prijavljene.
Komisija za šport in rekreacijo SOZD ISKRA Vili Tekavec, I. r.
X
ne
šii
zd
dr
tu
Ut
se
va
ot
zv
ra
at
Organizacijski komite množičnega smučarskega teka po poteh Kokrškega odreda 1980 v Dupljah
razpisuje
Po poteh Kokrškega odreda
5. MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA V NEDELJO, 20. JANUARJA 1980 OB 9.30 V DUPLJAH.
Start in cilj bosta na KONCAH pod vasjo Sp. Duplje.
Pokrovitelj teka je SLOVENIJALES Ljubljana.
1. Program 5. množičnega smučarskega teka v Dupljah je naslednji:
—	smučarski tek 25 km (moški, ženske)
—	trim tek 15 km (moški, ženske)
—	pionirski tek 7 km (pionirke, pionirji)
—	vojaški tek, UJV 15 km
—	družinski tek.
steze potekajo po poteh, kjer so med
Organizator je poskrbel, da vse tekaške NOB hodili in se borili borci Kokrškega odri
2. Pogoj za udeležence:
Na 5. množičnem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odreda 1980 v Dupljah lahko sodelujejo vsi občani SFRJ, zamejski Slovenci in tujci. Pri vojaškem smučarskem teku tekmujejo pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice v uniformah na vojaških terenskih smučeh.
Pionirski smučarski tek je za učence(ke) rojene leta 1965 in mlajše.
Na trimskem teku sodelujejo vsi smučarji — tekači obeh spolov brez starostne omejitve.
Na družinskem teku sodelujejo oče, mati in en otrok. Oče tekmuje na 25-kilometrski progi, mati na trim progi in otrok odvisno od starosti. Za uvrstitev družine se bo upošteval seštevek točk, pridobljenih glede na vrstni red prihoda skozi cilj.
3.	Prijava
Vsak udeleženec naj pošlje organizatorju do 15.1. 1980 prijavnico, ki je del tega razpisa.
Skupinske prijave športnih klubov, društev, mladinskih organizacij ter aktivov sindikalnih organizacij, šol in drugih morajo vsebovati vse podatke, ki so v Ptijavnici. Udeležence za vojaški smučarski tek prijavijo pristojna poveljstva do 10.
4.	Startnina
Startnina za udeležence 5. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda 1980 v Dupljah znaša:
—	za odrasle 100 din
—	za pionirje 20 din
—	za člane SZS, ki imajo potrjeno izkaznico, je Startnina 50 % navedenih zneskov
—	vojaki so prosti Startnine.
Ob dvigu številk bo izvedena tudi kontrola članskih izkaznic SZS.
Startnino je treba vplačati ob prijavi:
—	posameznik s poštno nakaznico na naslov: TVD PARTIZAN DUPLJE 64203.
—	sindikalne in druge organizacije na ŽR: 51500-679-70076 TVD PARTIZAN Duplje z oznako „za množični smučarski tek."
Podrobne pogoje razpisa so prejela ŠD, organizacije ZSMS, sindikalne organizacije in drugi po pošti.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
S<
d
n
P
P
u
n
n
d
d
I
POKAL KOKRICE ZA NASLOV „KAJLA 80" V SMUČARSKIH TEKIH ZA SEZONO 1979/80
V želji, da bi pritegnili k aktivnosti čim večje število ljubiteljev smučarskega teka, razpisujejo krajani Kokrice za letošnjo
smučarsko sezono tekmovanje za naslov „KAJLA 80“ v smučarskih tekih.
Tekmovanje je namenjeno vsem občanom Kranja iri poteka po določenih pravilih, ki jih je izdelala komisija, katera vodi tekmovanje.
Interesenti iz Elektromehanike se lahko prijavijo pri Pef-u Pajku, tel.: 33-79, kjer dobijo tudi vse dodatne informacije.	’
£2. O-N ►-•£?»=? cr	s 2 O Z p. c. ?rqs stiO-s-s-zgc