SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de septiembre - 30. septembra 2004
■■■■■■■■■■■■
SLOVENSKE PARLAMENTARNE VOLITVE V ARGENTINI
V Argentini živi kar lepo število rojakov, ki ima slovensko državljanstvo in se tudi redno udeležuje volitev. Da ne bo pomot in nevšečnosti se nam zdi primerno, da obrazložimo način, kje in kako lahko oddamo svoj glas na volitvah za poslance v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo letos v nedeljo, 3. oktobra. Kot bralci gotovo vedo, lahko volimo direktno, ali pa overovimo glasovnico, za katero smo posebej prosili in jo prejeli po pošti.
KJE SE VOLI?
DIREKTNO se voli SAMO NA VELEPOSLANIŠTVU
Republike Slovenije v Buenos Airesu, Av. Santa Fe 846, 6. nadstropje, v nedeljo 3. oktobra od 9. do 17. ure.
OVERAVLJANJE GLASOVNIC PO POŠTI, pa pride v poštev samo za tiste rojake, ki so se prijavili za volitev po pošti in tudi prejeli volilno gradivo.
Overavljalo se bo po sledečem razporedu:
Planinski stan, Bariloche (dr. Robert Eiletz): v četrtek, 30. septembra, od 18. do 21. ure.
Hladnikov dom, Slovenska vas (dr. Andrej Fink): v soboto, 2. oktobra, od 19. do 20. ure.
Slomškov dom, Ramos Mejfa (Božidar Fink): v nedeljo, 3. oktobra, od 10. do 11. ure.
Slovenska Pristava, Castelar (Janez Gregor Jelenc): v nedeljo, 3. oktobra od 11. do 12. ure.
Slovensko društvo Triglav, Rosario (Marjan Jeriha): v četrtek, 30. septembra, od 16. do 18. ure.
Naš dom, San Justo (Veronika E. Malovrh): v nedeljo, 3. oktobra, od 10,30. do 11,30 ure.
Slovensko prekmursko društvo, Bernal (Roberto Mislej): v soboto, 2. oktobra, od 15. do 16. ure.
Slovenska hiša, Buenos Aires (Tone Mizerit): v soboto,
2. oktobra, od 18.30 do 19.30 ure.
Slovensko društvo, Cordoba (Graciela Mravlje): po dogovoru.
Slovenski dom, San Martin (inž. Tone Peter Podržaj): v nedeljo, 3. oktobra od 10. do 12. ure.
Slovensko podporno društvo Triglav, Buenos Aires
(Lovrenc Rojic): v soboto, 2. oktobra, od 15. do 17. ure.
Slovenski dom, Mendoza (inž. Jože Šmon): v sredo, 29. septembra, od 20. do 22. ure.
Slovenski dom, Miramar (Nežka Trpin): v sredo, 29. septembra, od 19. do 20. ure.
Tucuman (inž. Jože Žakelj): po dogovoru.
Slovenski dom, Carapachay (Franci Žnidar) v nedeljo,
3. oktobra, od 11,30. do 12.30 ure.
KAKO SE VOLI?
Volimo tako, da na glasovnici obkrožimo številko stranke, za katero želimo oddati svoj glas. Glasovati smemo samo za eno stranko, torej SMEMO OBKROŽITI SAMO ENO ŠTEVILKO.
Ker je Slovenija razdeljena na 88 volilnih okrajev, je torej 88 različnih glasovnic. Vsak volivec mora dobiti glasovnico, ki se uporablja za glasovanje v okraju na območju Slovenije, v katerem je sicer vpisan v volilni imenik. Tisti, ki volijo po pošti, prejmejo glasovnico od volilnega odbora svojega okraja. Tisti pa, ki bodo volili na veleposlaništvu, jim bo prav tako izročena glasovnica, ki pripada njihovemu okraju. Vsaka glasovnica vsebuje samo eno ime kandidata za vsako stranko.
Za nas je pravilna označba še bolj zapletena, ker neka stranka nima iste številke v vseh volilnih enotah, temveč različne. Torej ne priporočajmo sorojaku, da naj obkroži neko določeno številko, če njegov kraj pripada drugi volilni enoti. Najbolj enostavno je, da na glasovnici poiščemo ime naše stranke in obkrožimo številko, ki je v isti vrsti pred imenom.
Lahko pa tudi že prej ugotovimo ime kandidata v našem volilnem okraju. To lahko poizvemo pri zastopnikih naših strank, ali pa tudi po internetu, na spletni strani ^.RepuUiške volilne komisije: www.rvk.si sv*e' 'ČHbNsem tem pa je glavno, da tudi v Argentini čim več slovj^jyh državljanov pohiti na volišče in izrazi svojo 'V&tfo, kij-rnu po ustavi pripada in ki je, posebej še ob teh ‘j.^ključnjjj/volitvah, častna dolžnost!
49. SLOVENSKI DAN
S pesmijo, novim dnem naproti
Poleg vseslovenskega romanja v Lujan, je Slovenski dan gotovo najbolj obiskano in tudi priljubljeno srečanje argentinskih Slovencev. Je to naš osrednji praznik, ko se zberejo rojaki iz vseh predelov na skupno srečanje. Ta prireditev se je začela z družabnim in dobrodelnim namenom na nedeljo po veliki noči, na tako imenovano „belo nedeljo", leta 1956 na Slovenski pristavi. Organiziralo jo je tedanje Društvo Slovencev in s tem dalo možnost rojakom, raztresenim po širnem Velikem Buenos Airesu, da so se srečali v družabnosti in obujali skupne spomine, saj ni poteklo še niti deset let, odkar so se naselili v tej deželi.
Tradicija srečanja na Pristavi se je ohranila do leta 1974, ko je po odločitvi društva Zedinjena Slovenija in v soglasju z Medorganizacijskim sve-
ms1 r ■
„Zato v prihodnost vedro zrem.
In še to vem:
kar ljubim in kar sam častim, bo tudi sin za svoje vzel."
Tone Rode
torn Slovenski dan zapustil svoj prvotni prostor in pričel krožiti po ostalih slovenskih središčih. Leta 1994 pa je praznovanje zapustilo običajni dan bele nedelje in se preselilo na premakljivi datum nedelje, na katero obhaja obletnico dom, ki tisto leto gosti prireditev.
Letos je bil torej že 49. Slovenski dan in je potekal skupaj s 43. obletnico Slomškovega doma v Ramos Meji-ji. Organizatorje je zelo skrbelo, ker je vremenska služba zadnje dni napovedovala dež, za prireditev pa je bilo vse pripravljeno pod milim nebom. Celo v nedeljo zjutraj so napovedovali nevihte in nalive. A skupnost, predvsem roja-
Levo: Somaševanje pod vodstom delegata dr. Jureta Rodeta
Spodaj: Vsi nastopajoči ob koncu prireditve
ki iz krajevnega Doma, so zaupali v varstvo blaženega Slomška, kateremu je Dom posvečen. Ni bilo zaman: vreme je vzdržalo in se proti večeru celo zjasnilo. (Če vera premika gore, kako ne bo od-podila nekaj oblakov?).
Slavje se je pričelo ob pol dvanajstih. Prireditev je vodila napovedovalka dneva, podpredsednica Zedinjene Slovenije prof. Neda Vesel Dolenc. Krajevni predsednik cont. Gregor Hribar in predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj sta ob petju obeh himen dvignila argentinsko in slovensko zastavo, ob prisotnosti častnega člana Doma in častnega konzula RS v Buenos Airesu Hermana Zupana.
Nato je bila koncelebrirana maša, ki jo je vodil prelat dr. Jure Rode, so-maševali pa še krajevni župnik Franci Cukjati ter lazarista provincial Lojze Gajšek in Pavle Novak. V cerkvenem nagovoru je prelat Rode navezal liturgična besedila tudi na temo srečanja.
Sledilo je prijateljsko kosilo, med in po katerem je bilo mnogo časa za razgovor in ogled treh umetniških razstav. V mladinski sobi so bila dela že pokojnega kiparja Franceta Ahčina ter fotografije Marka Vorn -rgarja. Zraven pa je razstavljalo pet mladih umetnikov: Damian Garcia, Cecilija Grbec, Janez Juvančič, Marta Krajnik in Veronika Šparhakl. Pohvale vredna je iniciativa, da naša srečanja obogatijo tudi umetniški dogodki, kot je bil ta.
Nad. na 2. str.
	
ŠKOFIJSKA IZJAVA OB PARLAMENTARNIH VOLITVAH	SVETOGORSKA MARIJA 	3 V ENTRE RIOS	4
MLADINSKI DAN V NAŠEM DOMU V SAN JUSTU	INCIDENTI NA SLOVENSKO-HRVAŠKI 	4 MEJI	5
Otroci Slomškove šole
ja. Nosila je naslov, povezan z geslom dneva: „Slovenci včeraj, danes in jutri: s pesmijo, novim dnem naproti".
Na oder so stopili nastopajoči: recitatorji in pevski zbori. Nad 120 članov raznih zborov in skupin je napolnilo prostor, nad katerim se je dvigal zaslon, na katerem so se vrstile slike in filmi, ki so spremljali in povezovali
Nad. na 3. str. Mešani in otroški pevski zbor iz San Martina
49. Slovenski dan
Po uradnih pozdravih se je predstavila nogometna ekipa Zedinjene Slovenije, ki je že trikrat obiskala Slovenijo in žela lepe uspehe. Predstavni nagovor je imel Tone Mizerit, ki je med drugim dejal:
„Športna srečanja, ki v nogometu družijo rojake iz raznih držav sveta, so plod iniciative Slovencev v Argentini. Ta ekipa je že trikrat ponesla v domovino naše ime ...
Šport druži, šport povezuje. Ekipa, ki stoji pred vami, je povezala fante različnih rodov slovenskih potomcev. Pritegnila je v skupnost tudi take, ki so živeli oddaljeni. Ponesla je ime slovenskih Argentincev in ga združila s skupnosti iz Nemčije, Francije, Kanade, s predstavniki koroških in primorskih rojakov.
Šport druži in nas povezuje preko mej držav in
Otroški zbor Zarja mladosti
kontinentov. Zato naša osrednja organizacija želi, in bo predlog ponesla odgovornim organom v domovini, da naj se v prihodnosti, v rednih obdobjih, izvedejo slovenske izseljenske olimpiade, kjer naj se izseljenci in njihovi potomci srečajo in se v tekmovanjih v različnih panogah povežejo, da se bomo še bolj čutili kot ena sama družina. Da nam bodo prišle v meso in kri besede naše izseljenske himne: 'Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija'." Kratek film je nato orisal delovanje ekipe.
Sledil je slavnostni govor Božidarja Finka, ki smo ga v celoti objavili na uvodnem mestu v prejšnji številki našega lista.
Popolnoma se je že stemnilo, ko se je začela akademi-
Nad. s 1. str.
Zastavonoši med sveto daritvijo
Osrednji del prireditve se je pričel nekoliko po napovedanem času, ko se je znočilo. Napovedovalka prof, Neda Vesel Dolenc je najprej pozdravila vse odlične goste, zastopnike domov in organizacij in javne delavce.
Mešani pevski zbor San Justo
Lojze Rezelj,
Predsednik Zedinjene Slovenije
Jana Strgar
Svetovalka veleposlaništva RS
Parana, Mendozi, Malargue in nazadnje avgusta letos v Bariločah. Razstava bo od decembra letos do marca naslednjega leta na ogled v Etnografskem muzeju Šlovenije v Ljubljani. S to razstavo se je izkazalo, da Slovenci v Argentini niso nepoznani, ravno obratno, Slovenci v Argentini so pomemben člen argentinske družbe, saj je slovenska skupnost v Argentini številčna in predvsem zelo dejavna.
Tudi lektorat slovenskega jezika na Univerzi v Buenos Airesu pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo R Slovenije od aprila 2003 deluje uspešno in služi tudi kot opora in pomoč učiteljicam in učiteljem slovenščine v Argentini. Rada bi poudarila, da je to je edini lektorat slovenskega jezika, ki ga v celoti financira Republika Slovenija, v evropskih državah je to urejeno tako, da obe državi z enakim deležem sodelujeta pri financiranju lektoratov.
Zavedamo se problemov, s katerimi se soočate zaradi zapletene gospodarske in socialne situacije v Argentini. Tisti, ki spremljate aktivnosti v Sloveniji, veste, da je pomoč pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delovanje slovenskih društev po svetu ena izmed prioritet delovanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, skupaj z ostalimi pristojnimi institucijami v Sloveniji. Pred kratkim je veleposlaništvo vsem slovenskim medijem in vsem društvom poslalo obvestilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu o razpisu za zbiranje predlogov programov in projektov Slovencev po svetu za sofinanciranje akcij v letu 2004. Kot vsako leto, tudi letos pričakujemo razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje kulturnih projektov. Prepričana sem, da se da z sodelovanjem in s skupnimi močmi marsikaj narediti.
Za konec bi vam rada ob obletnici slovenskega dne in Slomškovega doma ponovno iskreno čestitala za prehojeno pot, za trud in delo, za vašo predanost slovenstvu, za ohranjanje tradicij, kulture in slovenskega jezika.
Naj bo današnje praznovanje tudi izraz hvaležnosti vsem zaslužnim članicam in članom vseh domov ter vzpodbuda za
prihodnost. Še naprej vam želim prijeten večer in praznovanje vaše obletnice.
Gregor Hribar
Predsednik Slomškovega Doma
Dobrodošli na 43. obletnico Slomškovega doma in 49. Slovenski dan.
Najprej naj se zahvalim našemu zavetniku, blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je iz onstranstva uslišal naše prošnje za lepo vreme, kljub slabi vremenski napovedi.
V imenu Slomškovega doma, ki je danes gostitelj teh dveh prireditev, bi rad poudaril zadovoljstvo, ki smo ga doživeli ob pripravi programa, ki ga boste uživali. Zadovoljstvo ob dobrovoljnem in brezpogojnem sodelovanju krovne organizacije ZS, bratskih domov in prijateljskih organizaciji.
Vsak od njih je nudil, kar je le bilo v njegovih močeh, kot tudi naši lokalni garači. Vsem naša iskrena zahvala.
Brez dvoma bo tako dobro razpoloženje napram skupnih ciljev in kljub težavam omogočilo, da bomo kot skupnost še mnogo let mogli ne samo obstojati, ampak tudi rasti bolj in bolj.
Nocoj nas družita pesem in šport, dve lepi Slovenski navadi, ki sta izraz pristnega skupnega dela. Tistega skupnega dela, na katerega ne smemo nikoli pozabiti.
Naj nas Bog in zdrava pamet spremljata na tej poti.
Dragi prijatelji, Bog Vas živi !
S ponosom stopam pred množico slovenskih rojakov, zbranih	na
današnjem 49. Slovenskem dnevu pod geslom:	„S
pesmijo, novim dnem naproti".
Obhajamo pa tudi 43. obletnico Slomškovega doma. Dovolite mi, da v imenu Zedinjene Slovenije, katera povezuje vse slovenske do-
move in organizacije v Argentini, čestitam Slomškovemu domu ob tej obletnici. Posebne čestitke sedanjemu odboru in vsem drugim vidnim in nevidnim sodelavcem pri tako požrtvovalnem delu v dobrobit tega našega doma.
Pred več kot sto leti smo v naši domovini slišali klic: „Slovenci, združimo se!" Danes plapola naša slovenska zastava, danes pojemo eno smo slovensko himno, danes smo vsi samo Slovenci z lastno državo, danes je domovina samostojna.
Mi, ki smo morali v svet, smo ostali živ del naroda. Ustanovili smo Slovenijo v svetu. Slovenijo svobodnih Slovencev, v kateri raste Slovenska kultura, slovenska znanost in umetnost. Vse delo izhaja in raste iz predanosti slovenstvu, da bi končno slovenski narod živel in da bi bili vsi Slovenci deležni svobodnega življenja v Sloveniji.
Zato danes tudi ta naš praznik 49. Slovenski dan. Bog daj, da bi slovenski dnevi še naprej krepili naše občestvo in oznanjali zarjo svobode!
Zakličemo vsem rojakom doma in po svetu: Slovenci, združeni, zvesti svojim koreninam, pojdimo s pesmijo boljši prihodnosti našega naroda naproti.
Bog živi vse Slovence!
V čast mi je prisostvovati na vaši prireditvi in vam imenu Veleposlaništva in Vlade Republike Slovenije izražam iskrene čestitke ob praznovanj u 49. slovenskega dne in 43. obletnice praznovanja Slomškovega doma.
Prepričana sem, da Slovenci doma in po svetu pripisujemo velik pomen dejstvu, da je Slovenija 1. maja letos postala polnopravna članica Evropske unije. Naš interes za članstvo v EU je temeljil na želji slovenskega naroda živeti v miru, svobodi in blaginji, ter v demokratični skupnosti enakopravnih partnerjev. Zdaj smo tudi formalno ponovno del skupnega evropskega prostora, kamor Slovenija tako zgodovinsko kot kulturno sodi že od nekdaj.
Članstvo Slovenije v EU vidimo kot gospodarski, politični in kulturni dosežek, ker nam je uspelo Slovenijo vključiti v pomembno mednarodno skupnost, pokazali smo politično zrelost, pridobili večjo moč in prepoznavnost v mednarodnih odnosih.
Veleposlaništvo si vztrajno prizadeva za večjo kulturno in tudi siceršnjo prepoznavnost Slovenije v Argentini. Pred 14 dnevi smo v Kulturnem centru Recoleta slovesno odprli razstavo o moderni slovenski arhitekturi s prisotnostjo štirih mladih ustvarjalcev iz Slovenije.
Vsi se še spomnimo, da smo pred enim letom v Nacionalnem muzeju priseljevanja s skupnimi močmi postavili razstavo o slovenskih priseljencih v Argentini, ki je bila zastavljena kot potujoča razstava in je bila na ogled že v Ituzaingu, Rosariu,
49. Slovenski dan
Nad. z 2. str.
celoten večer. Nastopili so štirje zbori: mešani iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, odrasli in otroški zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, otroški zbor Zarja mladosti pod vodstvom prof. Marjane Jelenc in zbor Slomškove šole, katerega vodi Marcelo Brula. Poleg tega sta nastopili še dve rock skupini mladih Slovencev: „EQE" in „Charlies T".
Pred nami se je v besedi, pesmi in slikah pričela razvijati polpretekla slovenska zgodovina. Po Cankarjevem opisu lepot slovenske zemlje, smo najprej oživeli dobo med obema vojnama ponazorjeno v pesmih kot Oj Triglav, moj dom; V dolinci prijetni, Navzgor se širi rožmarin.
Idila se je končala. Prišla je druga svetovna vojna in z njo revolucija, medvojni poboji, krvav konec in povojne
Skupina EQE
In končno Himna radosti, povratek Slovenije v zbor svobodnih evropskih narodov in izraz vere v lepšo prihodnost. Celoten nastop se je zaključil s skupnim petjem naše izseljenske himne: „... kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija."
Zamisel kulturnega dela je bila zelo posrečena. Posebej želim poudariti (kar je morda nekatere, zlasti starejše motilo), harmonično sovpadanje in priličnost vložkov moderne glasbe. To ni le dalo predstavi podlago realizma (kot Titova fotografija in vključitev Malvinske vojne saj so naše matere tudi trpele ob usodi sinov, argentinskih vojakov), temveč tudi dejansko pokazalo, da je naša mladina tudi v njim lastni glasbi navezana na svoje korenine.
Vsa predstava je bila lepo in tudi tehnično zelo kvalitetno izvedena. Slike in filmi so si brezhibno sledili, pevski posegi so bili prepričljivi in celota res harmonična. Gotovo gre glavna zasluga kulturnemu referentu Slomškovega doma Marko Selanu, ki je že štiri mesece pripravljal prireditev. Globoko besedilo povezave je bilo izpod peresa pesnika Toneta Rodeta. Kot recitatorji so se izkazali Alenka Smole Bokalič, Aleksandra Omahna in Štefan Godec. Oblikovanje videa je bilo delo Jureta Cestnika. Za scenski prostor so poskrbeli Miha Podržaj, Aleks Kastelic in sodelavci. Luči in zvok so upravljali Matjaž Ribnikar, Dani Cestnik in Lavechia sonido. Vsem so se organizatorji tudi javno zahvalili.
Seveda se je srečanje nadaljevalo pozno v noč, ob dobri postrežbi in v prijetnem razgovoru. Tudi prijetne glasbe ni manjkalo za tiste, ki se radi zavrtijo. Za to je poskrbel Slovenski inštrumentalni ansambel.
-e. -t.
/Z ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT _______________________
Izjava slovenskih škofov ob volitvah 2004
Drage sestre in bratje!
Volitve poslancev državnega zbora so v naši ustavni ureditvi najpomembnejše. Vsaka štiri leta smo poklicani, da na novo izberemo ljudi, ki bodo odločali o najpomembnejših zadevah naše državne skupnosti.
Smisel demokracije je v tem, da lahko vsi državljani povsem enakopravno izrazimo svojo voljo in zamisel, kakšna naj bo naša prihodnost. To možnost nam dajejo svobodne in poštene volitve v demokratični državni ureditvi.
Odločili smo se za demokracijo, zato bi bilo neodgovorno, če se volitev ne bi udeležili.
Ko gremo na volitve, skrbno pretehtajmo, koga bomo volili. Odločitev ni vedno lahka. Kot kristjani pa se moramo pri premisleku in odločanju ravnati po krščanskih vrednotah.
Tudi za naše državnozborske volitve veljajo smernice, ki smo jih skupaj z vsemi evropskimi škofi poudarili ob volitvah v evropski parlament.
Volili bomo tiste poslance, od katerih lahko pričakujemo, da bodo zagovarjali spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, družino kot temelj varnosti, zdravja, izobrazbe in dobrega počutja in branili družinsko življenje, zlasti pravico staršev, da brez ekonomske diskriminacije in v skladu s svojim prepričanjem svobodno izberejo izobrazbo in vzgojo za svoje otroke. Potrebujemo poslance, ki bodo znali z ustreznimi zakoni pospeševati ekonomsko rast, ob tem pa poskrbeli tudi za najrevnejše in najbolj ranljive med nami.
Izbrati moramo poslance, ki bodo zagotavljali poštenost, preglednost in pokončnost v celotnem sistemu državne uprave in v lastnih vrstah.
Potrebujemo poslance, ki bodo skrbeli za ohranitev lepega in zdravega naravnega okolja. Njihova skrb mora biti tudi, da bomo v Evropski uniji gojili slovensko kulturo in narodno zavest. V svetu vedno hujšega nasilja in terorizma potrebujemo varnost in mirno sožitje. Imeti pa morajo tudi odprto srce za druge ljudi po svetu, ki trpijo zaradi krivic in revščine.
Kot katoličani in člani Cerkve pa bomo končno gledali tudi na to, da bomo izvolili poslance, ki bodo priznavali velik pomen verskih vrednot v družbi in še posebej pomen naše krščanske dediščine ter si prizadevali za celovito ureditev položaja Katoliške cerkve ter drugih cerkva in verskih skupnosti v naši državi.
Na volitvah smo vsi enaki in enakopravni. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben. Zato volitev ne smemo lahkomiselno opustiti. Ne iti na svobodne in poštene volitve pomeni odpovedati se dostojanstvu svobodnega državljana, ki sprejema nase del odgovornosti za skupnost. Zadnji koncil jasno naroča: "Vsi državljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje." (CS 75, 1). Podobno je tudi bi. Anton Martin Slomšek ob volitvah priporočil svojim vernikom: „Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, tako boste ležali".
Optimizem pred volitvami
Ponovno je pretekli teden gospodarstvo zasedlo osrednje mesto v javnih občilih. Vendar smo lahko zapazili tudi močne premike na političnem odru. Bliža se volilno leto in to se pozna ob vsakem koraku.
Pred svetom. Predsednik Kirchner je pohitel v New York, kjer se je udeležil zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Potovanje je poteklo v znamenju ekonomskih problemov, ki jih ima Argentina. V svojem nagovoru skupščini je Kirchner ponovno in ostro kritiziral delovanje Mednarodnega denarnega sklada (FMI) v posameznih krizah, ki jih je prestala Argentina. V ostalem pa je ponovil že znana in stalna stališča države v zvezi z raznimi mednarodnimi problemi. Tudi v sklopu skupščine pa je dobil močno podporo s strani brazilskega predsednika. Lula je prav tako ponovil kritike na FMI in izrazil jasno soglasje z Argentino pri pogajanjih v zvezi z zunanjim dolgom.
V središču zanimanja. Razumljivo je, da se zadeva dolga vedno bolj poudarja. Bliža se namreč trenutek odločitve, ko bo Argentina refinancirala dolg, ki se nahaja v defaultu. Kot je bralcem znano, je tedanji krat-kodobni (in kratkočasni) predsednik Rodriguez Saa napovedal default, to je, neplačevanje zunanjega dolga. Vlade, ki so prišle za njim so ta sklep le delno obdržale. Redno in vestno se je plačevalo mednarodnim finančnim organizmom (FMI, Svetovna banka. Medameriška razvojna banka) in tudi nekatere bone privatnih upnikov. Dejansko dolg, ki je zapadel neplačevanju, znaša okoli 80.000 milijonov dolarjev, od celotnega dolga 181.000 milijonov dolarjev, torej niti polovica. Argentina danes ponuja 25% nominalne vrednosti teh bonov, upniki pa bi sprejeli dogovor za 30%. Kot vidimo, razlika ni tako velika in je vedno bolj trdno upanje, da v kratkem pride do dogovora in se. bomo lahko vrnili v zbor držav z urejenimi finančnimi obveznostmi.
Ugodne okoliščine. Rekordna davčna nabirka, ki v mnogem sloni na uspešnem izvozu in tudi na IVA, davku na dodano vrednost, dovoli, da država ostali del dolga redno plačuje. Presežek uporabljajo tudi, da odplačujejo ne le obresti, temveč tudi del glavnice dolga. Prav tako je v proračunu za prihodnje leto predviden zvišan znesek za odplačevanje obveznosti. Vse to zbuja zanimanje in priznanje v mednarodni skupnosti. Razvoj argentinskega gospodarstva je še vedno pozitiven. Čeprav je hitrost nekoliko popustila, smo julija lahko beležili 6% zvišanje notranje bruto proizvodnje v primerjavi z
istim mesecem lanskega leta.
Polemična oblast. Prav v zvezi z proračunom za leto 2005 pa je vlada zašla v težave. Po ustavi ima samo parlament pravico, da odloča o davčnih in proračunskih zadevah. Ker smo se nahajali v hudi krizi, je bil v veljavi zakon, ki je del teh pravic prepuščal izvršilni oblasti. Ta zakon pa je zapadel in vlada je parlament prosila, naj ji še za prihodnje leto obnovi to posebno oblast (superpoderes, rečejo temu). Po tem postopku bi ministrski predsednik (šef kabineta) imel pravico, da preusmeri del finančnih sredstev v drugačno uporabo, kot pa jo je določil parlament. Tukaj pa še je zataknilo. Vsa opozicija se je korporativno uprla in postavila vprašaj na potrditev tega zakona. Vemo, da ima peroni-zem v parlamentu lastno večino. Vemo pa tudi, da niso vsi peronisti naklonjeni vladi in še manj pripravljeni enostavno potrjevati vladne zakonske osnutke. Kirchner bo torej znova prisiljen, da se pogaja z Duhaldejem in zagotovi, da bodo vsi pero-nistični poslanci podprli zakonsko besedilo. Tukaj se ponovno jasno pokaže, kdo pooseblja vlado in kdo ima realno oblast.
Urejena opozicija. Kadar smo zadnje čase govorili o opoziciji, smo navajali imena kot Lopez Murphy, Macri ali Carrio. Skoraj pa nismo omenjali radikalne stranke, čeprav ima v rokah šest provinc in nad 500 občin po vsej državi, ter v parlamentu 46 poslancev in 19 senatorjev, daleč torej pred katerokoli drugo opozicijsko stranko. Razlog je enostaven: po sramotnem pobegu De la Rue z oblasti in po hudem nazadovanju na zadnjih volitvah, se je stranka umaknila iz javne debate. Lahko bi rekli, da se je zatekla v svoj brlog in si lizala rane. Sedaj pa so sklicali narodno konvencijo in se pripravljajo na nastop na volitvah prihodnjega leta. Konvencija pa je pomenila zgodovinski dogodek. Po dveh desetletjih nenehne prevlade alfonsinizma, se je zbrala nekakšna povezava in izglasovala novo vodstvo. Adolfo Stubrin je prevzel vodstvo konvencije, s podporo predsednika stranke Rozasa in številnih provin-cijskih veljakov. S tem, da je konec nadvlade Alfonsina vstaja med radikali upanje, da bodo lahko zaustavili nenehno padanje zadnjih let in se krepko postavili na mesto prve opozicijske sile. Ideološka smer novega vodstva je sicer zelo raznolika in mnogi od njih so se zadnje čase navduševali za skupen nastop z Murphyjem ali Carrio (oba sta uskočila iz radikalizma, eden na desno, druga na levo). Vendar že dejstvo spremembe je pozitivno za uravnove-šenje na argentinskem političnem odru.
V osrednjem delu prireditve Za sproščeno Slovenijo v organizaciji Zbora za republiko so vodilni politiki pomladnih strank kritizirali vladajočo LDS in izrazili pričakovanje, da bodo tri stranke po volitvah uspele oblikovati vlado. Predsedniki pomladnih strank, Janez Janša (SDS), Andrej Bajuk (NSi) in Janez Podobnik (SLS) so teden dni pred volitvami državljane pozvali k udeležbi na volitvah in glasovanju za opozicijo.
„Stopimo skupaj, pozabimo na stare zamere," je med drugim dejal Janša na zborovanju.
Janša je v kritiki gesla kampanje LDS „Skupaj spreminjamo Slovenijo" dejal, da Slovenije ni treba spreminjati, še posebej pa naj tega ne počno tisti, ki so doslej državo lastninili. Predsednik največje opozicijske stranke je še obljubil, da bodo prekinili s politiko „izključevanja, korupcije in klientelizma".
Tudi predsedujoči Zboru za republiko Peter Jambrek je poudaril „trdno povezanost" pomladnih strank in dejal, da
v zboru ne dvomijo, da je napočil „zadnji čas" za zamenjavo vlade. Pobudnik zbora in poslanec SDS Dimitrij Rupel, ki je zaradi sodelovanja pri Zboru za republiko zapustil vrste LDS, je dodal, da bo zmaga treh strank „zmaga zedinjene politike zedinjene Slovenije". Nekdanji predsednik SLS in član predsedstva Slovenije Ivan Oman pa je pozval k enotnosti pomladnih strank tudi po volitvah 3. oktobra.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je ocenil, da je država pod vodstvom LDS zašla v slepo ulico in dodal, da je čas za resnične spremembe, za novo smer v razvoju slovenske družbe in za sproščeno Slovenijo. „Glas za NSi je tudi glas za koalicijo Slovenijo in za slovensko pomlad," je dejal Bajuk.
Poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle (NSi) je izrazil prepričanje, da je na volitvah ,,preboj mogoč" in ocenil, da lahko pomladne stranke izboljšajo rezultat z evropskih volitev, kjer so zmagale „s štiri proti tri".
Skupina Charlies T
moritve. „Reqviem" je občuteno spremlja spomin na to dobo našega naroda.
In potem? Narod v domovini je trpel pod jarmom komunističnega režima, begunce pa so čakala taborišča, zatem pa odhod v neznani svet in naselitev v novi domovini. Tudi tu je pesem spremljala dogodke, a nova pesem, „pristaniška in kreolska, (,,Adios Nonino"), sprva popolnoma nerazumljiva je s časom postala tudi naša". Vživljanje v novo domovino, ki je našim otrokom in vnukom že prva - njihova. To je nakazala ob nastajanju novih generacij tudi rock glasba - argentinska in slovenska.
Potem smo pričakali zlom komunizma in neodvisnost Slovenije. Zdravljica, naša narodna himna, je zadonela iz grl vseh zborov. Vsi prisotni so v znak spoštovanja vstali.
SLOVENCI	V
MARIJA SVETOGORSKA
Maria del Monte Santo
Novosti celjske Mohorjeve družbe
Mohorjeva družba Celje je za jesen pripravila štiri knjižne novosti. Številnim naslovom založbe se pridružujejo še Moja Četrta kariera Metke Klevišar, Moj vrtni svet Jožeta Strgarja, Vzgoja za zdravje avtoric Jelke Drobne in Pjerine Mohar in Doma sem, kjer je moje srce Marije Sreš.
Zdravnica Metka Klevišar v Moji četrti karieri ne piše o poklicni, komolčarski karieri, ampak o tisti, za katero se ne poteguje nihče.
Jože Strgar v knjigi Moj vrtni svet razmišlja o vrtnarstvu in vrtovih, o urejanju okolij, predstavlja razvoj vrtnarstva in vrtne kulture ter se srečuje z ljudmi, ki o vsem tem kaj vedo - ne le doma, temveč po vsem svetu.
"Danes, ko je Cerkev razširjena po vsem svetu, dobiva misijonarska dejavnost nove razsežnosti in ne poteka več samo v eno smer," piše v spremni besedi h knjigi Doma sem, kjer je moje srce urednik Misijonskih obzorij dr. Drago Karl Ocvirk. V svoji knjigi misijonarka sestra Marija Sreš piše o svojem delovanju v Gudžeratu na severozahodu Indije. Knjiga je nadaljevanje njene pripovedi z naslovom Tam, kjer kesude cveto.
Pristava zmagala 25-16 in 25-18 ter prešla v finalo.
Odigrala se je neverjetna finala med Pristavo in Carapachayem. Carapachay je v prvem setu zmagal Pristavo 25-8. V drugem setu se je Pristavska ekipa opomogla in zmagala 25-20. Odločilni tretji set je osvojil Carapachay z rezultatom 15-11 in z njim tudi prvo mesto.
Pozicije moštev ob zaključku tekmovanj so bile sledeče: za SDO je prvo mesto dosegel San Justo z desetimi točkami, drugo mesto dekleta iz San Martina z osmimi točkami, tretje mesto dekleta iz Pristave s šestimi točkami, četrto mesto iz Carapachaya s štirimi točkami in zadnje mesto so si delila dekleta iz, Lanusa in Slomškovega doma. Za SFZ je prvo mesto osvojil Carapachay s desetimi točkami, drugo mesto moštvo iz Pristave z osmimi točkami, tretje mesto fantje iz San Justa s šestimi točkami, četrto mesto moštvo iz San Martina s, štirimi točkami, predzadnje mesto Ramoščani z dvema točkama zadnje mesto pa fantje iz Lanusa z eno točko.
Seveda je bilo treba skrbeti tudi za hrano telesa. Na razpolago« so bile polpete, ter kot vedno tradicionalni sanhuški krofi.
Po končanih tekmovanjih se je kmalu pričel kulturni program, katerega je zamislila in spisala gospa Marija Zupanc Urbančič, predstavil pa Damijan Urbančič. Krasno ozadje je bilo delo mojstra Toneta Oblaka. Pri koordinaciji programa so sodelovali vsi člani odbora Mladinskih organizacij, katerih predsednik in predsednica sta Matjaž Štrubelj in Marjana Kržišnik.
Program je bil sestavljen iz raznih plesov, ki so bili povezani med seboj z mislijo, izraženo v posnetem zvočnem ozadju (Marko Štrubelj). Predstavilo se je osem plesov. Prvo je zaplesala skupina otrokov nekaj slovenske folklore. Sledila je razgibana kubanska 'Salsa'. Takoj za tem smo uživali keltski irski ples, skupaj s svojevrstno keltsko glasbo. Četrti predstavljeni ples je bila dobro izvedena španska „Jota", za katero se je predstavil krasen argentinski ples z noži in 'boleadorami', kjer so sanhuščani pokazali vso svojo spretnost. Zadnja dva plesa sta bila tudi iz argentinske folklore. Bila sta dobro zaplesana Chacarera in Chamame. V programu je sanhuška mladina poudarila misel, da je bogastvo v različnosti in da vsak mora narod ohraniti svoje posebnosti in značilnosti. Združeni tvorimo prihodnost!
Po končanem programu nastopov so se podelile nagrade zmagovalcem v tekmovanjih v odbojki, ter se vrstile zahvale vsem ki so sodelovali. Seveda potem ni manjkalo proste zabave, ki vedno tudi pritegne mnogo mladih.
JMR
Uradni naziv dežele FJK poslej tudi v slovenščini
Julijska krajina (FJK) bo po novem imela štirijezični naziv:	v	italijanščini;
slovenščini, furlanščini in nemščini. Ta predlog je na zasedanju v prostorih deželnega parlamenta FJK sprejela skupščina t.i. konvencije, ki se ukvarja s sestavljanjem osnutka novega deželnega statuta in se v teh dneh izteka. Konvencija je sicer tako danes kot v prejšnjih dneh že sprejela več določil, ki so pozitivna za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Predlog o štirijezičnem poimenovanju dežele so vložili slovenski člani konvencije za sestavo novega statuta FJK Bojan Brezigar, Igor Canciani, Mirko Sardoč in Bruna Zorzini Spetič. Slednje so podprli tudi pre-
dstavniki furlanske in nemške skupnosti v FJK ter predstavniki sindikatov, krajevnih uprav, levosredinske večine in tudi največje desnosredinske opozicijske stranke Naprej Italija.
Poleg tega so na zasedanju odobrili še člen, ki govori o priznavanju večjezičnega značaja dežele, zato so jeziki dežele italijanski (uradni jezik Republike Italije) ter furlanski, slovenski in nemški.
Dežela s posebnimi določili spodbuja uporabo svojih jezikov v vseh družbenih okoljih, ščiti kulture zgodovinskih manjšin in skupnosti, ki te jezike govorijo. Sicer bo dežela spodbujala tudi pobude v korist italijanske narodne skupnosti v Slove-
niji in na Hrvaškem, priznavala pa bo tudi združenja in organizacije, ki zastopajo kolektivne interese. To utegne privesti do formalnega priznanja krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in Sveta slovenskih organizacij.
Na zasedanju so člani konvencije danes še skleni-
li, da bo glavno mesto dežele Trst. Ze v prejšnjih dneh pa je konvencija določila, da bo dežela FJK s svojimi zakoni zaščitila pravice pripadnikov slovenske narodne skupnosti na deželnem ozemlju, med drugim tudi z določilom v prid zajamčene izvolitve vsaj enega poslanca slovenske narodnosti v deželni parlament FJK.
SAN JUSTO
Uspel Mladinski dan
12. septembra se je vršil v San Justu Mladinski dan pod geslom ,,Združeni v bodoči rod". Pričel se je že zgodaj zjutraj s daritvijo sv. maše v sanhuški stolnici.
Takoj zatem so prišla na vrsto tekmovanja.
V predelu A, tekmovanja v odbojki ŠDO so igrali Carapachay proti ekipi iz San Martina, ki je zmagala prva dva seta za 25-8 in 25-11. Potem je Carapachay igral proti moštvu Slomškovega doma. Izgubilo moštvo iz Carapachaya 7-25 in 30-32.
V predelu B SDO so tekmovali San Justo proti Pristavi in zmagal prvi set za 29-27. Drugi set so zmagale pristavčanke 25-20, tretjega pa znova San Justo 15-7. Dekleta iz San Justa so potem igrala proti moštvu iz Lanusa in zmagala oba seta s sledečim rezultatom: prvi set 25-18 in drugi set 25-21. Tako so prešle na finalo. Odigrala se je tudi igra deklet iz Pristave proti lanuški ekipi. Prvi set so zmagala dekleta iz Lanusa 26-24. Drugi in pa tretji pa set
ENTRE RIOS
Ustoličenje podobe Svetogorske Marije
so zmagala dekleta iz Pristave 25-22 in 16-14.
Na finali SDO, je igralo za prvo mesto moštvo iz San Martina proti dekletom iz San Justa. San Justo je dosegel zmago za 25-16 in 25-19.
Tekmovanje v odbojki moštev SFZ je bilo zelo napeto.
Tekmovali so v predelu A Carapachay proti San Martinu. Prvi set je zmagal Carapachay 25-17. V drugem setu je moštvo iz San Martina zmagalo 25-20. V tretjem setu pa je Carapachay dosegel jasno zmago 15-3.
Carapachay je potem tekmoval s Ramoško ekipo in zmagal oba seta 25-13 in 25-17. Ramos je potem tekmoval proti San Martinu in bil poražen v obeh setih 18-25 in 28-30.
V predelu B SFZ, je igrala Pristava proti San Justu. San Justo je zmagal prvi set 25-22, vendar ostala dva seta je zmagala Pristava 25-19 in 20-18. San Justo je potem igral proti lanuškem moštvu in zmagal 25-18 in 25-18. Zadnja igra v tem predelu je bila Pristava proti Lanusu, kjer je
Recuerdo de su bendicičn Parroquia de San Benito Abad 16 de Agosto de 2004
Enm> Rtos ■ Argentina
Idejo za ta verski obred so predstavili potomci prvega naselitvenega toka Slovencev v Argentino. Leta 1879 je prva skupina primorskih rojakov zapustila svoj rodni kraj in se napotila v to deželo. Pomanjkanje sredstev za preživetje ter mučno doživljanje zapostavljanja in podjarmljenja so rojake napotili v novi svet, kjer so pričakovali priznanje človeškega dostojanstva, miru in boljše prihodnosti zase in za svoje otroke.
Različni razlogi so povzročili, da se je stik z izvorno domovino pretrgal. Po dolgih desetletjih pa so njihovi potomci hoteli obnoviti prekinjene odnose. Želeli so v nekem kraju stare domovine tudi postaviti kak spomin na svoje prednike, ki so nekoč odšli, zapustili svoje drage, svoje korenine in se nikoli več vrnili.
Prebujenje zavesti svojega izvora so sedanji potomci takratnih naseljencev doživeli ob obisku veleposlanika Republike Slovenije mag. Bojana Grobov-ška, ki je prišel v San Benito, da počasti spomin na rojake, ki so se naselili v tem kraju. Od tedaj naprej so si potomci prizadevali, da bi se na nek način predstavili v stari domovini. Tako se je porodila misel, da bi podarili veliki rožni venec, katerega je izdelal Carlos Gabas, kaki cerkvi na mejnem področju med Slovenci in Furlani. Ti so namreč prišli v Argentino skupaj s Slovenci in se naselili v istem kraju v provinci Entre Rios. Msgr. dr. Jure Rode je posredoval, da se je to moglo zgoditi v baziliki na Sveti gori ob koncu leta 2003.
Pojavila se je tudi misel, da bi ustoličili podobo Svetogorske Marije v župni cerkvi v San Benito, kot izraz hvaležnosti in kot
znak potrditve dokončne povezanosti narodov in cerkva izvorne in nove domovine. Tako so si zamislili sliko, ki združuje podobo Svetogorske Marije ter cerkva na Sveti gori in župnije San Benito. Slika je dobila velikost 1,20 m širine in 1,35 m višine.
Nadškof v Parana, msgr. Mario Luis Bautista Mau-lion, je 16. avgusta 2004 blagoslovil in ustoličil omenjeno sveto podobo. Slavja so se udeležile vladne osebnosti, predstavniki raznih izseljenskih skupnosti, otroci krajevnih šol z zastavami, verniki iz Parana in San Benito, fantje in dekleta iz slovenskega društva Triglav - Entre Rios v slovenskih narodnih nošah in slovensko zastavo. Prisotnih je bilo okoli 300 oseb. Ob koncu obreda so prireditelji razdelili med navzoče spominske podobice in letak, ki je opisal zgodovino prikazovanj Svetogorske Marije ter bazilike na Sveti gori.
Carlos Bizaj,
raziskovalec in zgodovinar slovenskega naseljevanja v Entre Rios ter predsednik slovenskega društva Triglav
Mejni zapleti s Hrvaško
V sredo, 22. septembra, se je na slovensko hrvaški meji v Sečovljah dogodil hud incident: hrvaški obmejni policisti so na meji zadržali več slovenskih državljanov, med njimi dva predstavnika SLS Slovenske ljudske stranke, in tudi predsednika stranke Podobnika, ker niso hoteli pokazati osebne izkaznice, češ da so na slovenskem ozemlju. Policisti naj bi podrli na tla predsednika SLS Janeza Podobnika in mu skupaj s poslancem stranke Ivanom Božičem odvzeli prostost, tako kot tudi ostalim navzočim državljanom Slovenije, ter jih izpustili šele po nekaj urah. Policija je to storila na 'zelo grob način in Podobniku pri tem poškodovala roko. Skupina članov SLS se je pred tem udeležila posaditve lipe na domačiji Joška Jorasa.
Predsednik slovenske vlade Anton Rop je incident označil za „nedopustno, neevropsko ravnanje, ki Hrvaško vodi proč od Evropske unije". Kot je še napovedal v izjavi za javnost, bo slovenska vlada uporabila vse instrumente, ki so evropski in v kontekstu evropske politike. „Po našem mnenju je bil to incident ne le v in proti Sloveniji, temveč tudi proti EU, in zato pričakujemo, da se bodo tudi Evropska komisija in njeni predstavniki ustrezno odzvali," je dejal premier.
Pojasnil je, da so slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša poklicali na posvetovanja v Ljubljano, hrvaškega veleposlanika v Ljubljani Maria Nobila pa so poklicali na razgovor na slovensko zunanje ministrstvo.
Dodal je, da je v zvezi z dogodkom po telefonu poklical hrvaškega kolega Iva Sanaderja in od njega zahteval izpustitev prijetih slovenskih državljanov. Sanader mu je zagotovil, da bodo izpuščeni v najkrajšem možnem času. Premier Rop je poklical tudi Podobnika in mu zagotovil, da bo vlada storila vse, da bi dosegli rešitev nastalih razmer.
Slovenija je države članice Evropske unije v Bruslju obvestila o odločitvi vlade, da v luči sredinega grobega incidenta na slovensko-hrvaški meji do nadaljnjega ne more več brezpogojno podpirati Hrvaške v procesu evropske integracije. Na vprašanje, kako bo Slovenija izvajala svoje novo stališče v praksi, pa je predstavnik vlade dejal, da bo država v nasprotju s svojo dosedanjo brezpogojno podporo med drugim zelo podrobno spremljala hrvaška dejanja in izpolnjevanje pogojev.
EU je Hrvaški status kandidatke podelila na vrhunskem zasedanju junija v Bruslju, ko ji je tudi prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj v začetku prihodnjega leta. To je storila v soglasju vseh držav članic, kot to veleva pogodba o EU. Soglasje članic je sicer med drugim potrebno tudi za nadaljnje sprejemanje konkretnih izhodišč za pogajanja.
V vseh pogovorih med Slovenijo in Etrvaško od leta 1991 naprej je bilo območje zadnjih sedmih kilometrov obravnavano kot sporno. Hrvaški politiki so v zadnjem času izjavljali, da je bila kopenska meja določena s stališčem Badinterjeve komisije. Po besedah predsednika Drnovška to ni res, ker je na posameznih odsekih kopenske meje izvajanje suverenosti ob osamosvojitvi bilo sporno; nekatere elemente je izvajala slovenska, druge pa hrvaška stran. Kot je izpostavil Drnovšek, bi se o teh spornih odsekih morali dogovoriti v meddržavnih pogajanjih. „To smo tudi storili leta 2001, a je hrvaška stran potem odstopila od sporazuma, ki sta ga že potrdili obe vladi," je zatrdil.
Hrvaška stran v zadnjem času poskuša ustvariti vtis, da je kopenska meja že določena. Iz sporazuma Drnovšek -Račan je hrvaška stran vzela tisto, kar jim ustreza, drugo pa zavrača. Vendar je bil sporazum kompromis, ki se ga ne da deliti, ali vzameš vse ali pa nič. Kopenski del velja le hkrati z morskim ali pa ne velja noben. Hrvaška pa je že pred tem z enostransko razglasitvijo ekološko-ribolovne cone želela prejudicirati tudi morsko mejo, je še zapisal predsednik republike.
EU se je sicer na incident odzvala zadržano. Evropska komisija je zaskrbljena in vznemirjena ob poročilih o sredinem incidentu in o njem želi prejeti več informacij, je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattna, Emma Udwina. Tiskovna predstavnica visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, Christina Gallach, je povedala, da je EU polno obveščena o incidentu. Tega ni komentirala, je pa opozorila na načelno stališče EU, po katerem je treba dvostranske spore - še posebej zapletene, kot je slovensko-hrvaški - reševati ,,dvostransko in z dialogom".
Slovenske stranke so vse po vrsti odločno obsodile incident in ravnanje hrvaške policije. SNS in Koalicija Slovenija sta zahtevali tudi izredno zasedanje DZ o odnosih s Hrvaško. Koalicija Slovenija zahteva tudi odstop ministra Bohinca. Tudi predsednik SLS Janez Podobnik, ki je bil ob sredini aretaciji lažje poškodovan, je znova izrazil ogorčenje, ker slovenska policija ob incidentu ni ukrepala, čeprav je bila o dogodku obveščena. Zato bo od ministra Bohinca zahteval, da se ugotovi odgovornost generalnega direktorja policije Darka Anželja. Če Bohinc ne bo ukrepal, bo tudi SLS zahtevala njegov odstop.
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je ocenil, da je najnovejši incident le še en dokaz, da nobenega odprtega problema med državama ni mogoče rešiti niti s silo niti z vsiljevanjem sile. „Treba je sesti za mizo in se dogovoriti, če to ni mogoče, pa prositi za arbitražo," je dejal.
KRSTNA PREDSTAVA ZADNJI KRAJEC
Že, od same naznanitve je bilo veliko pričakovanja. Willenpart je ves čas v emigraciji steber našega gledališča.
Zadnji četrtek 16. in nedeljo 19. je ramoško dvorano napolnila gledališka publika. VVillenpartova tridejanka useka v sredino našega življenja. Zunanje nam nudi kaj preprosto zgodbo. Partizanka Karla da umirajočemu nasprotniku milostni strel, zato pa si po vojni naloži sama pokoro. V emigraciji streže njegovemu ranjenemu bratu in se končno z njim poroči. Zaplet pride v Buenos Airesu do vrhunca, mož spozna, da je žena ubijalka njegovega brata. Upravičeno je prepričan, da je ona kriva vseh njegovih nezgod. A nasprotno govori njena velika ljubezen, ki končno zmaga, in tako spet zbliža oba.
Žena Karla je nosilka drame. Ona je lik trdne družice, ki se žrtvuje za moža. Njen mož Andrej je črnogled in bojazljiv. Dramo odlikuje realizem, brez olepševanja. Vsebuje nekaj mest, ki človeka primejo.
Delo je režiral avtor Willenpart, obenem je še odigral glavno vlogo Mlakarja. Tu se je predstavil dognano.
Karlo je odigrala Igličeva. Ustvarila je prikupen lik ljubeče žene. Frank Podlogar je zaživel v kreaciji Maksa Borštnika. Emi Blejčevi je bila zaupana stranska vloga gospe Kernove. Nataša Zajčeva se je to pot dobro izkazala: V njej je močan igralski talent. Zdravnika so zaupali g. Adamiču. Živahnega Tonija je igral mali Petričkov Boštjan.
Avtorju, igralcem in režiserju je bil na odru podeljen lovorjev venec.
Willenpartova drama pomeni trojni uspeh, prvega priznajmo avtorju, drugi je kronal igralce, nas vseh pa je tretji uspeh ker je ta nova uspela slovenska drama naša kulturna obogatitev.
-jkc
IZŠLA je knjiga Kociprovih povesti MERTIK
Z uvodom dr. Tineta Debeljaka ter slikama pisatelja in Slovenskih goric.
Cena broš. 20 pesov, člani SKA imajo 20% popusta,
Naročite Mertik, ki je knjiga čudovite lepote, pri Slovenski kulturni akciji.
Svobodna Slovenija, št. XXX, XX. septembra 1954
ESLOVENIA,
PO SVE
ŽENDARMERIJA
Pet članic Evropske zveze je v petek v okviru neformalnega srečanja o-brambnih ministrov povezave v Noordvijku na Nizozemskem sklenilo dogovor o oblikovanju evropske žandarmerije. Pobudo za oblikovanje evropske žandarmerije je dala Francija; v enoti, ki bo v začetku štela 800 mož, pa bodo sodelovali še pripadniki policijskih sil z vojaškim statusom iz Španije, Italije, Nizozemske in Portugalske. Enota žandarmerije bo izvajala mirovne operacije, ki so prenevarne za civilne organizacije, hkrati pa ne zahtevajo visoke stopnje vojaške usposobljenosti.
VRNITEV BEGUNCEV
Na svoje domove v BiH
se je po podatkih Visokega komisariata za begunce Združenih narodov (UNHCR) vrnilo že milijon nekdanjih beguncev in pregnancev. Iz regije je bilo v vojni med leti 1992 in 1995 na silo izgnanih več kot dva milijona ljudi.
NEPRILJUBLJENA IMENA
Tropski viharji si kar sledijo eden za drugim in pustošijo Kubo, Dominikansko republiko in druge otoke, pa tudi Florido in bližnje države ZDA. Najbolj je prizadet Haiti, v katerem je število žrtev neznano, a jih štejejo že v tisočih. Na sto-tisoče pa je ostalo brez strehe in hrane. Frances, Ivan, Jeanne - tako poimenujejo viharje - so postala nepriljubljena imena v regiji-
Las ejecuciones
El partido comunista esloveno estimo que habfa llegado la hora de tomar las riendas del poder, cosa que no podrfa lograr mediante el camino de la democracia. Ese fue tambien uno de los motivos para crear el Frente de liberacion. Razonaban en forma correcta: la gente no los seguirfa si no acallaban sus fines revolucionarios. Por eso lanzaron a los cuatro vientos la batalla contra los invaso-res. Sabian que no debfan dejar la lucha en manos ajenas, si querfan que tuviera el rumbo deseado. Siguiendo el modelo sovietico nombraron a los comisarios politicos, gente del partido, que adoctrinaban a los partisanos. Eran sus ideologos. Conocfan al detalle la tecnica guerrillera y sabian muy bien como debfan actuar para que la revolu-cion pudiera llevarse a cabo.
En primer lugar decretaron que no habfa lugar para ninguna lucha que no fuera la de ellos. Esto no ocurria en otras regiones de Europa (el levantamiento comunista se aunaba allf a los esfuerzos de los demas partidos politicos). Los que no querfan unirse a los comunistas o a los partisanos eran llamados traidores. Tambien resultaban sospechosos los que en un futuro podrfan organizar partidos propios, a los que el partido comunista no podrfa supervisar. En esta categorfa entraban, principalmente, los catolicos y, en alguna medida, los liberales. Por lo tanto habfa que sacarlos del camino. Esto se lograba con los ajusticiamientos.
No bien organizaron el frente de liberacion, ya lanzaron entre la gente la sospecha de que determinadas personas entraban en la categorfa de traidores. Se entiende que estas sospechas no iban acompahadas con argumen-taciones, con demostraciones. Los asesinaban en la calle y luego decfan que habfan sido traidores.
Estas ejecuciones no estaban supervisadas por el Frente de liberacion, sino que las dirigfa el partido. Obraba segun su parecer y atendiendo a sus fines especfficos. El servicio informativo estaba en manos del partido. Los ejecutores eran los jovenes partisanos y la que coordinaba la accion era Zdenka Kidrič, la esposa de Boris Kidrič.
SLOVENCI
PARAOLIMPIJSKE IGRE
Slovenska paraolimpijska reprezentanca je na igrah v Atenah osvojila prvo medaljo v streljanju z zračno puško v kategoriji SH1: Franc Pinter jo je osvojil s 692,6 kroga.
Atletinja Tatjana Majcen, ki je na tekmi v suvanju krogle na paraolimpijskih igrah v Atenah pristala na četrtem mestu v kategoriji F54, je po uspešni pritožbi slovenske reprezentance dobila bronasto medaljo. V slovenski ekipi so se pritožili, ker zmagovalka Čehinja Jana Fesslova ni bila prijavljena v ustrezni kategoriji. Fesslova je tako nazadovala na deseto mesto, tretje mesto pa je zdaj pripadlo Majcnovi.
Zlato medaljo je osvojila namiznoteniška igralka Mateja Pintar, ki je med posameznicami v kategoriji 3 v finalu premagala Francozinjo Stephanie Mariage s 3:1.
NAJBOLJŠA SLOVENSKA PADALKA
Najboljša slovenske padalka vseh časov Irena Avbelj je na svetovnem prvenstvu v hrvaški Reki osvojila najprej zlato kolajno v figurativnih skokih, kar je njena prva v tej klasični padalski disciplini. Temu uspehu je naslednji dan dodala še zlato v kombinaciji figur in skokov na cilj. Ne glede na to, da odločitev o kolajnah za dekleta še ni končana, saj so v borbi za srebro še vedno Irena Avbelj, Rusinja Jekšikejeva in Čehinja Dvorakova, pa je že znan vrstni red v kombinaciji, ki gre v prid najboljši slovenski padalki.
ŠPORTNO PLEZANJE V MARBELLI
Slovenski športni plezalci so se na četrti tekmi svetovnega pokala v španski Marbelli odlično odrezali. Vsa sedmerica, ki je potovala v Španijo, se je namreč uvrstila v polfinale, v finalu pa je slovenska vrsta imela dva predstavnika. Martina Čufar je v ženski konkurenci osvojila drugo mesto, pri moških pa je Klemen Bečan potrdil dobro pripravljenost in s četrtim mestom dosegel njegov najboljši rezultat v karieri in drugi najboljši dosežek slovenske moške ekipe sploh.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Vombergar, Jože Rožanec, Carlos Bizaj, Lučka Oblak. Mediji: STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke. ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES CRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
Pagina 6
30 de septiembre de 2004» N° 37
SVOBODNA SLOVENIJA
MMMMHMmMNMMM
9 £ r--
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MAU O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H, Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek®hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
OBVESTILA
SOBOTA, 2. oktobra: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 3. oktobra: Slovenske parlamentarne volitve.
Mladinski dan na Pristavi.
SOBOTA, 9. oktobra: Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. oktobra: 48° obletnica v Našega doma v San Justu. Misijonska nedelja. PONEDELJEK, 11. oktobra:
Sestanek pristavskega odseka ZSMŽ, ob 10. uri. Razgovor z Ano Marijo Hren o temi: „Pogled na Slovenijo danes".
ČETRTEK, 14. oktobra: Sestanek Zveze sloven-
Številke Nove Slovenije na glasovnicah
Ker so številke strank in kandidatov različne med posameznimi volilnimi enotami, objavljamo tukaj katera je številka NSi (Nove Slovenije) v vsaki enoti posebej.
1. VOLILNA ENOTA - NSi številka 13
obsega območja občin (na dan sprejema zakona
23.09.1992): Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič (sedež: Kranj);
2. VOLILNA ENOTA - NSi številka 18 obsega območja občin (na dan sprejema zakona
23.09.1992): Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin (sedež: Postojna);
3. VOLILNA ENOTA - NSi številka 7
obsega območja občin (po stanju na dan sprejema zakona 23.9.1992): Cerknica, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Logatec, Vrhnika (sedež: Ljubljana Center);
4. VOLILNA ENOTA - NSi številka 3
obsega območja občin (po stanju na dan sprejema zakona 23.9.1992): Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ribnica (sedež: Ljubljana Bežigrad);
5. VOLILNA ENOTA - NSi številka 11
obsega območja občin (na dan sprejema zakona
23.9.1992): Celje, Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje, Žalec, Šentjur pri Celju (sedež: Celje);
6. VOLILNA ENOTA - NSi številka 4
obsega območja občin (na dan sprejema zakona
23.9.1992): Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje, Trebnje, Zagorje ob Savi, Črnomelj (sedež: Novo mesto);
7. VOLILNA ENOTA - NSi številka 1
obsega območja občin (na dan sprejema zakona
23.9.1992): Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah (sedež: Maribor);
8. VOLILNA ENOTA - NSi številka 12
obsega območje občin: Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Pesnica, Ptuj (sedež: Ptuj).
NOVICE	IZ
skih mater in žena v Slovenski hiši. Ob 16.00 razgovor s Tonetom Mizeritom na temo „Družba in oblast".
Seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši
SOBOTA, 16. oktobra: Proslava 50. obletnice ustanovitve Slovenske kulturne akcije, v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 21. oktobra: V Slovenskem domu v San Martinu srečanje odseka zveze mater in žena. Ob
16.00 Razgovor s Tonetom
Mizeritom na temo „Kam gre Argentina?".
SOBOTA, 23. oktobra: Redni	pouk	na
Srednješolskem	tečaju
RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši
NEDELJA, 24. oktobra: 37° Obletnica na Slovenski Pristavi
SOBOTA, 30. oktobra: Redni	pouk	na
Srednješolskem	tečaju
RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Večer nogometne ekipe ZS v Našem domu v San Justo.
ŠTANJEL
V gradu Štanjel so v galeriji Lojzeta Spacala odprli razstavo z naslovom "Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel!", ki se posveča arhitektu Maksu Fabianiju "z druge plati", kot človeku, vezanem na rodni kraj in domačo pokrajino. Jedro razstave predstavljajo originalni načrti, ki jih je Fabiani v letih povojne obnove od leta 1945 do 1947 izdelal za posamezne objekte v Štanjelu in Kobdilju. Na ogled so tudi druga arhitektova pričevanja o prostoru in času, tedanje kulturno in družbeno ozadje pa bo obudila fotografska kronika družin Fabiani in Ferrari iz teh obdobij.
MOČ PREŽIVETJA
Študijski krožek Moč preživetja je predstavil ustavno pobudo za začetek
postopka za oceno ustavnosti zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o popravi krivic s predlogom za razpis javne obravnave. Mentor študijskega krožka Jože Dežman je poudaril, da je bilo ključno geslo v krožku, katerega člani so žrtve vojnega in revolucijskega nasilja, "odpustiti, vendar ne pozabiti".
TRESE SE, TRESE...
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v sredo, 22. septembra ob 16.55, zabeležili močan potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 20 kilometrov severovzhodno od Ljubljane.
Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,7, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla šeste
OSEBNE
Smrti.
Umrli so: v Castelarju Marija Babnik roj. Snedec (82); v Boulogne Gabrijel Dovč (85); v Carapachaju Pavel Jeretina (78); v Buenos Airesu (Capitalu) Marijan Siler (74); v San Justo Lojze Petek (75).
Naj počivajo v miru!
stopnje po evropski potresni lestvici.
REZERVE IN ZUNANJI DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec maja znašale 7,56 milijarde evrov in so bile za 6,41 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države. Ta je konec petega letošnjega meseca znašal 13,97 milijarde evrov. Od skupnih majskih deviznih rezerv odpade 6,55 milijarde evrov na devizne rezerve centralne banke, preostalih 1,01 milijarde evrov pa na rezerve poslovnih bank.
REŠITEV
KRIŽANKE
Vodoravno: 1. pop; 4. apostol: 10. Ebro; 12. estet; tribun; 15. Odol; 17. Ev;
18. ar; 19. sla; 20. ris; 22. ara; 23. jug; 25. Eol; 27. je; 29. da; 30. enka; 32. pernat; 34. Jazon; 36. gore; 37. domenek; 38. vic.
Navpično: 1. Peterle; 2. obrvi; 3. pri; 5. Pen; 6. os; 7. stol; 8. tedaj; 9. Oto; 11. oba; 14. Ural; 16. Logatec;
19. saje; 21. sekam; 24. udari; 26. oaze; 28. erg; 31. njo; 32. pne; 33. nov; 35. on.
NAŠ DOM SAN JUSTO
vabi na
4 8. OBLETNICO
V nedeljo, 10. oktobra 2004
11.00: zbiranje predstavnikov domov in narodnih noš v Našem domu 11.15: sprevod do sanhuške stolnice
11.30: sv. maša za vse žive in rajne rojake iz okraja. Daruje delegat prelat dr. Jure Rode ob somaševanju. Poje MPZ San lusto pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar 12.45: dviganje zastav v Našem domu
13.00: akademija na dvorišču. Prvo srečanje s škofom sanjuške škofije, Mons. Baldomerom Carlosom Martinijem. Nastopajo otroci in mladina Našega doma.
13.30: kosilo v spodnjih prostorih 17.00: popoldanski program:
v dvorani: pozdravi, slavnostni govornik arh. Jure Vombergar.
Na odru Frida Beznika misterij v dveh dejanjih "Slehernik" Huga von Hofmannsthala v režiji Blaža Mikliča ter s sceno Toneta Oblaka. Na dvorišču: prosta zabava in preskrbljena postrežba ob spremljavi orkestra.
Prijave za kosilo: Mici Malavašič Casullo, 4441-5528;
Franci Štrubelj, 4691-0933; Mari Novljan Uštar, 4484-4251.
Nova Slovenija
03.10.2004 glasujte za pravo smer!
34. Mladinski dan na Pristavi
3. oktobra 2004
„KAKOR DRUŽINA STOPAJMO V BODOČNOST"
8.00 uri: začetek tekmovanj 11.15 uri: dviganje zastav 11.30 uri: sveta maša
13.00 uri: kosilo
19.00 uri: kulturni program
Nato prosta zabava s sodelovanjem skupine „EQE" in DJ
Vsi lepo vabljeni!