ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 20. junija 1991 • Leto I, št. 10 • Cena 10 forintov
DVE TRI MINUTE PRED DVANAJSTO
2. junija je bila dvorana kulturnega doma v Števanovcih nabito polna. Babice in dedki so z zanimanjem poslušali pravljice, ki jih morda tudi sami poznajo. Zdaj so jim pa "parpovejdali" vnuki. Da bi se splačalo imeti več prireditev tudi na tem koncu Porabja, nam je dokazal dober odziv. S tem bi lahko "razbremenili" Seničane, istočasno pa spodbujali tukajšnje ljudi h kulturnemu ustvarjanju. (Foto: I. Barber)
Prva junijska nedelja je bila v Števanovcih in okolici kar živahna, kajti tamkajšnji Slovenski klub je organiziral celodnevni program. Malo pred enajsto uro je bila dvorana kulturnega doma že nabito polna. Organizatorji se morda takrat, ko so načrtovali program, niti niso zavedali, da je na Madžarskem v tem času teden knjig.
Tega se je spomnil tudi Karel Krajcar, avtor^zbirke Slovenske pravljice iz Porabja. Osrednji program je bil namenjen predstavitvi zbirke. Od zapisovalca pravljic smo zvedeli, da se je ideja, da bi ohranil ustno izročilo v Porabju, rodila takrat, ko je bil mlad študent v Budimpešti.
"Ko sem prišel domov v Števanovce na šolo, sem se z magnetofonom napotil k starim ljudem, ki so mi znali veliko "parpovejdati".
Prva zbirka porabskih pravljic je izšla v narečju leta 1984. "Ko je Demokratična Zveza južnih Slovanov pred leti izdala izbor slovenskih pravljic iz Porabja, je knjiga pritegnila pozornost. Sklenil sem, da bom poskusil te pravljice, ki so zapisane v lepem porab-skem govoru, prestaviti v knjižno slovenščino," je povedal Jože Ternar, ki je tudi poskrbel za prevod. "Karel Krajcar je opravil dragoceno delo. Tako rekoč dve tri minute pred dvanajsto je zbral te bisere ljudskega pripovedništva, kajti njegovi pripovedovalci so žal že pokojni."
Dvojezična zbirka je
skupna izdaja Pomurske založbe in prejšnje Demokratične Zveze. S tem, da so pravljice objavljene dvojezično, so dostopne številnim bralcem v Sloveniji in na Madžarskem.
Avtorja sta omenila tudi
to, da sta knjigo namenila predvsem šolarjem v upanju, da jih bo svet pravljic iz njihovih krajev zanimal, da bodo pravljice prebirali v knjižni slovenščini in se jo bodo tako lažje učili.
Da otroci radi segajo po
pravljicah, so dokazali s svojim nastopom, ki so ga sestavili iz pravljic, ljudskih balad in pesmi. Otroška folklorna skupina iz Beltinec se je predstavila z otroškimi igricami. Domače pevke so navdušile publiko s
porabskimi ljudskimi pesmi. Ta skupina je začela vaditi pred kratkim. Upajmo, da jih bo uspeh prvega nastopa navdušil in da bodo stalno delovali.
Po kulturnem programu so se navzoči lahko podrobneje seznanili z našim časopisom.
Nekaj veselih trenutkov nam je prineslo žrebanje dobitkov med naročniki časopisa.
"Štiri darila nesem domov v vas, pa nobeno ni moje/’ je tožila ženska iz Verice. "Mogoče pa bom drugič imela srečo!"
V	imenu dobitnikov in uredništva časopisa se zahvaljujemo podjetjem, ki so z dobitki in materialno omogočila prireditev. (POMURSKA BANKA, d.d. M. Sobota; POTROŠNIK, VELETRGOVINA M. Sobota; RADENSKA Radenci; SOLIDARNOST, Invalidske delavnice, M. Sobota; ZAVAROVALNICA TRIGLAV Murska Sobota)
Popoldne so se pomerili nogometaši na igrišču v Otkovcih.
V	kulturnem domu so mladi folkloristi iz Beltinec naučili svoje vrstnike nekaj ljudskih plesov,m igric in pesmi.
Nekaj se je začelo tudi v Števanovcih. Upajmo, da bodo znali teh nekaj minut pred dvanajsto izkoristiti in da bo nekoč živahno kulturno delovanje spet oživelo. Da so sposobni veliko narediti, so dokazali 2. junija.
M.S.
Prej ali slej pride do najslabše kombinacije nesrečnih okoliščin, zato zavarujte sebe in svoje premoženje pri
ZAVAROVALNICI TRIGLAV, Območna enota M. Sobota
Ker življenje potrebuje varnost
2

Zaradi vrste razlogov je bilo Porabje na obrobju slovenske pozornosti, ko je šlo za Slovence, ki ne živijo v matični domovini.
Pred vami, spoštovane bralke in bralci, je deseta številka štirinajstdnevnika Porabje. Majhen, a prijeten jubilej za vas in tudi nas, ki pripravljamo časopis, ki je bil toplo sprejet tudi v matični Sloveniji in med Slovenci v Avstriji in Italiji; zvedeli pa smo, da ga prebirajo še drugod, kjer živijo Slovenci.
V uredništvu srni si dejali, kaj ko bi se za deseto številko Porabja pogovarjali s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom, državnikom, ki zna prisluhniti manjšinam, jih razumeti in jim pomagati. Porabskim Slovencem tudi zato, ker govori njihovo narečje, saj je bil rojen v Križevcih na Goričkem, kamor se vidi iz Porabja. Da ni pozabil narečja, se je lepo pokazalo lani v gornje-seniškem kulturnem domu, kjer je govoril tako, da so ga razumeli res prav vsi.
Se nekaj je, na kar smo opozorili predsednika že s prvim vprašanjem, in sicer: v prvi številki, ki je izšla 14. februarja letos, v vseh naslednjih in tudi v deseti smo zapisali: DEZINFORMACIJE. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku. Od takrat je minilo 106 dni, mejnega prehoda pa še ni. (Je bil to ilegalni prestop?)"
— In Vaš komentar, gospod predsednik Milan Kučan?
"Ni ravno prijetno, da sva v vsaki številki, kar seveda pomeni, da problem prehoda še ni rešen. Midva sva se takrat, ko sem bil v Budimpešti in tudi v Porabju, dogovorila, da ob obisku v Jugoslaviji gospod Ar-pad Goncz obišče Slovenijo in da bi ali ob prihodu v Jugoslavijo ali ob koncu obiska šla prek tega prehoda, kar bi pomenilo, da bi bil odprt.
Medtem so se zgodile nekatere stvari, ki po moji sodbi po nepotrebnem odlagajo odprtje prehoda. Gospoda Gdncza v Jugoslavijo še ni bilo, prišlo je do uvoza orožja iz Madžarske na
POGOVOR S PREDSEDNIKOM PREDSEDSTVA SLOVENIJE MILANOM KUČANOM
SAMOSTOJNA SLOVENIJA SE BO PO EVROPSKIH NAČELIH ZAVZEMALA ZA MANJŠINE
Hrvaško, pa se je diplomacija veliko zapletala okoli tega. Zdaj so seveda v ospredju slovenske osamosvojitvene težnje, in to je v diplomaciji, kjer je znano, da mlini meljejo počasi, dodaten razlog, da se stvari urejajo zelo previdno.
Nekajkrat sem govoril z madžarskim veleposlanikom in našim veleposlanikom v Budimpešti, govoril sem tudi z generalnim konzulom v Zagrebu in moj sklep je, da bo po osamosvojitvi Slovenije zadeva rešena razmeroma hitro. Tudi zato, ker ta del za Slovenijo ne bo neki kotiček države, ki je pozabljen od boga in oblasti, ampak je to del naše meje, kjer na obeh straneh živijo naši ljudje. Za Madžare je zelo pomembno, da odpremo prehode na tistem delu madžarsko—slovenske meje, kjer živijo na obeh straneh Madžari, kjer torej živi madžarska manjšina."
— Vaš prvi obisk na tujem (oktobra lani) je bil na Madžarskem. Kaj menite o stikih med Slovenijo in Mad-
žarsko, in tudi o sodelovanju Slovenije z drugima sosedama?
"Ti stiki so na formalni ravni dobri, pomeni, da problemov ni, razen tako življenskih, kot je mejni prehod, najbrž pa bi jih našli še nekaj. Ne rečem, da so izkoriščene vse možnosti in da je to sodelovanje na ravni, ki bi pokazala, da sta to evropski državi, ki želita živeti po standardih in na način, kot živijo druge evropske države, Mislim, da so velike možnosti zlasti v gospodarstvu, ki so bistvene
in jih bo potrebno razvijati.
Naši gospodarstvi sta—to so pokazali vsi dosedanji pogovori in analize na obeh straneh — komplementarni in ne vidim razloga, da ne bi moglo priti do zelo intenzivnega sodelovanja. Najprej bomo morali pri nas urediti politične razmere, zagotoviti, da se gospodarski in drugi stiki s takšno ali drugačno samovoljo ne bodo pretrgali čez noč, in potem, menim, da bodo stvari stekle tako z Madžarsko kot z Avstrijo in Italijo.
Sodelovanje z Italijo je seveda nekaj, kar je ta hip posebej pomembno, ne samo zato, ker je naš drugi največji gospodarski partner, ampak zato, ker je od vseh naših sosed edina članica Evropske gospodarske skupnosti, vplivna v tej integraciji in tudi v svetu nasploh. Italija je ena najbolj razvitih držav, s katero imamo urejenih veliko vprašanj z zelo pomembnimi meddržavnimi akti. Gre predvsem za Osimske sporazume, ki so pravna podlaga za urejanje položaja naših manjšin, ker so vključena tudi določila Videmskega sporazuma.
Ne vidim razloga, da tako ne bi moglo biti tudi z Avstrijo, Madžarsko in v prihodnje tudi s Hrvaško, to so naše sosede in javno smo poudarili, tudi z Izjavo o dobrih namerah, da želi biti Slovenija vsem dobra soseda, ki bo spoštovala njihove interese in ki ne bo ogrožala njihovega miru."
Junius 26-ig, az bn&llo Szlovenia kikialtasaig mar csak nehany nap van. A hataron tuli szlovenek is figyelemmel kiserik az anyaorszagban torteno esemeny-eket. Mit iizen nekik?
"Mindenekelčtt azt, hogy a demokratikus beren-dezkedesu Szlovenia tovžbbra is anyaorszaguk k Iva n maradni, s eppen az eur6pai demokratikus elvek ervenyesftese teszi majd lehetove, hogy felvessuk a hataron tuli szloven kisebbsegek egyenjogusaganak kerdeset.
Remeiem, hogy a szloven onallosag kedvezo valto-zast jelent majd a rabavideki szlovenek eleteben. Az anyaorszag teljesiteni fogja mindazokat a jogos elva-rasokat, amelyeket kStelessege teljesiteni."
—	V življenju manjšin se je veliko spremenilo. Tudi nekatere strokovne ocene iz preteklosti ne držijo več, toda v življenju se velikokrat zatika, sva ža rekla. Kritični opazovalec ima (še) vedno občutek, da Slovenija nekoliko manj skrbi za porab-ske, kot druge Slovence v zamejstvu?
"Najbrž drži takšna ocena ali vsaj vtis. Iz vrste razlogov je bilo Porabje nekje na obrobju slovenske pozornosti, ko je šlo za varstvo Slovencev, ki ne živijo v matični domovini. Zdaj se je seveda pokazalo, kako napačna je bila domneva, da pač dve državi, ki imata socialistično ureditev, demokratično rešujeta tudi probleme manjšin.
Nasploh bi dejal, da je eno temeljnih načel, če že ne temeljni princip demokracije, kakšen je resnični položaj manjšin. Ne mislim samo nacionalnih, ampak tudi verske, ideološke in druge. Posebej demokratična je po moje tista družba, ki manjšinam zagotavlja dejansko enakopravnost. Pomeni, da jim je pripravljena priznati več pravic, kot jih priznava sebi, ker je manjšina znotraj večine ogrožena. To načelo smo deklarirali do vseh naših sosed in torej tudi do republike Madžarske. Moji razgovori na Madžarskem so pokazali, da republika Madžarska, vsaj po formalni plati, ne zanika svojih obveznosti, ki jih ima za zagotavljanje enakopravnosti."
—	Smo pred 26. junijem, dnevom slovenske osamosvojitve. Slovenci v zamejstvu zelo pozorno spremljajo dogajanje v matični domovini. Kaj bi jim sporočili?
"Predvsem to, da bodo imeli tudi vnaprej v Sloveniji državo matičnega naroda, ki bo demokratično urejena in bo zato lahko z uveljavljanjem demokratičnih načel, ki veljajo v vseh evropskih državah, in razmerju med njimi postavila tudi vprašanje enakopravnosti slovenskih manjšin.
Upam, da slovenska samostojnost zlasti porabskim Slovencem ne bo pomenila ničesar, česar doslej niso upravičeno pričakovali, da je dolžna in da to zanje mora storiti država matičnega naroda."
Pogovarjal se je Ernest Ružič
PORABJE, 20. junija 1991
PREKMURCI IN PORABCI PRED 155 LETI
V seriji Zvezki Arhiva Železne županije (Vas megyei Iev4ltari fiizetek) je izšel pred kratkim v Sombotelu 4. zvezek, ki statistično in geografsko opisuje Železno županijo (Vas Varmegye) v letu 1836. S to letnico je namreč v Pešti izšlo velikansko delo, ki v šestih knjigah obravnava vse komitate ali županije na Madžarskem. Avtor tega orjaškega podviga je bil Elek Feny-es, eden najpomembnejših strokovnih piscev na področju zemljepisa in statistike v reformnem obdobju. V prvem zvezku se na 84 straneh ukvarja z Železno županijo. To pot bi želel prevesti dva odstavka, ki se nanašata na nas, prekmurske in porab-ske Slovence.
"Vendski Toti (vendus totok), Vandali ('vandalusok') ali kakor sami sebe imenujejo Slovenci ('szlovvenczi'), živijo v majhnem jugozahodnem kotu naše domovine in so precej neznani v širšem krogu. Tačas so v totskem okraju ('t6tsagi jdrds') Železne županije in v majhnem predelu okraja Lov6' v Žalski županiji. Ljudje, naseljeni v osmih vaseh v Somodžski županiji, so se v glavnem pomadžarili. Vse skupaj gre za kakih 48 do 49 tisoč duš. Glede veroizpovedi je v Železni županiji v 14 župnijah 18,348 katoličanov, v 4 farah pa 11,297 evangeličanov. Vendi ('vendusok') v Žalski županiji so skorajda vsi katoličani, v nasprotju s tistimi v Somogyu, ki so evangeličani. Sicer pa so tudi tlačani v starih časih od 1608 do 1627, ko sta veliki lastnik posestev v Lendavi in Murski Soboti in celotna rodbina Szechijevih prešla na evangeličansko veroizpoved, sledili svojim gospodarjem. Vendar se je pozneje njihovo število po sili razmer zmanjšalo na zgoraj omenjeno.
O njihovem izvoru je dalo mnenje več učenjakov. Vendar pa da niso ostanki nekdanjih Vandalov, moramo v tem pogledu popolnoma pritrditi Tacitu, saj so bili stari Vandali Nemci, sedanji pa so slovanskega porekla, kar nedvomno dokazuje njihov jezik. Verjetno izhajajo iz tistih slovanskih ljudstev, ki so v srednjih stoletjjh potovali s severa proti jugu, proti Jadranskemu
morju. V glavnem so nižje rasti, suhi, toda vzravnani ljudje. V hribih so bolj zdravi, bolj veseli, močnejši, na ravnicah ob Muri pa bledi, bolj slabotni. Ponavadi so zelo delavni, tako da so na madžarskih ravnicah vendski mlatilci in kosci najbolj pribljubljeni. Nadalje so v hribovitejših predelih na moč revni, na ravninskih pa bogatejši. Kljub temu pa je njihova hrana revna. Tako si kruh pečejo iz žita, ajde, koruze, krompirja in celo koruznega storža. Vendi, ki živijo na bogatih ravnicah, raje prodajo svojo lepo pšenico, kot
Ob 10. številki
PORABJA
Zgodilo in začelo se je 14. februarja letos. Slovenci na Madžarskem ste končno dočakali svoj prvi časopis v maternem jeziku. Uresničuje se ena najpomembnejših obljub vodstva Zveze Slovencev, saj si preprosto ni mogoče predstavljati življenje in narodnostno ohranitev porabskih Slovencev brez lastnega glasila.
pa da bi jo pojedli. Njihova priljubljena hrana je ajda, nato proso, koruza, zelje, stročnice in solata. Njihova kultura je neznatna, književnost ničta, ker razen nekaj evangelijev in molitev drugih tiskanih knjig nimajo. Šol imajo vsega skupaj pet in še te v kakšnem stanju?! Vendar pa so moralno krotki. Tu pa tam kaj ušpičijo, kaj manjšega tudi ukradejo, toda večja hudodelstva naredijo redkokdaj. Svoje originalne noše nimajo, ampak se zgledujejo po madžarskem ali nemškem ali štajerskem kroju, odvisno pač od tega, kateri narod jim je bližji."
Franček Mukič Ilustracija: M. Kozar
Tokrat je pred bralci in naročniki že 10. številka Porabja. Četudi teh prvih deset še ne dovoljuje resnejše in celostnejše ocene časopisa, je nesporno velika stvar že dejstvo, da porabski Slovenci vsakih 14 dni svoje "novine" redno prejemate, da jih z veseljem pričakujete, vse bolj dopisujete vanje in seveda prebirate. Časopis ima vedno več naročnikov predvsem v Porabju, pa tudi v Budimpešti, Sombotelu, Sopranu, Monoštru in v matični domovini Sloveniji. Vse bolj se širi krog dopisnikov, zlasti med mladimi in šolskimi otroki, s svojimi prispevki pa časopis bogatijo tudi nekateri novinarji iz Slovenije, posebej iz Pomurja.
Pred dnevi smo se na priložnostni prireditvi in
"Krüja našoga fsakdanešnjoga..."
Varašanci, da Zazrankoma (zjutraj) v bauto dejo pa tjüpijo eštja topli krü ali žemíé, si ranč ne brodijo, ka po vasnicaj samo po devetoj ali dese-toj vöri parpelajo krü. Če ga sploj parpielajo sakši den!
Edni iz Števanovac so sa taužili, ka v vesi samo sakši drugi den majo fri-šek krü. Da bi zvedli, ka je istina kau-lak tauga, smo malo spitavali lüstfo.
"Ja, samo sakši drugi den parpielajo krü. F torak, četrtak pa soboto," je nan povedala Eržika Nemet.
Od bautošice samo zvedli, ka so gnauk sprobali, da bi sakši den frišek krü meli. Tie njin je pa dosta krüja ostalo, ka so tisti, steri sa dalač držijo, nej Prišli sakši den v bauto. Po enom mejseci so prej lidjé sami prosili, aj bau fse po staron. Dej je istina? Žüpan mora vedati!
"S tejn krüjon je tak bilau, da smo mi djilejš (sestanek) držali za cejlo ves, so bili takši, ka so prosili, aj sakši den krü bau. Mi smo tie tanapravili (urediu). Dja sa ojdo f pekarno pa k ÁFÉSZ-a. F kratkon cajti smo tana-
F Števanovske bauto Zaman deta po krü f pondejlak, srejdo pa petak.
Foto: Anikö Székely
pravili, ka so sikši den vozili krü. Lüstfo sa je tü tak fcüj želo (navadno), ka sakši drügi den so šagau meli po krü titi. Samo en mejsac so sakši den vozili krü, kiflina pa žemlé. Pa
nej so parpielali zazranka, samo v ada-najsto pa dvanajsto vöra. Tie pa že bautošica nej mogla zodati (prodati). Zavolo tauga, ka so tjasnau (pozno) vozili, so si šaulardja tö nej mogli za djüžino tjüpiti. i Mi smo tie prosili pekarno pa ÁFESZ, aj žemlé pa kiflina sakši den vozijo, če krü rejsan nej. Prajli so mi, ka do samo tak sakši den vozili, če mi tö fcüj plačamo. Dja sa pa tak pravo, Sto asek (dobiček) gora zema, tisti aj parpiela f pravon cajti. Tau sa njin tö pravo, ka če oni neščejo, tie mi privatno pekarno ziščemo. Zdaj pa' znauva začnejo voziti kjflina pa žemle' sikši den. Krü pa sikši drugi den."
Sto ma istino? Sakši! Tisti tö, steri bi sakši den radi frišek krü djeli, tisti tö, steri pravijo, ka raj aj majo sakši drugi den Zazrankoma rano krü, kak ka bi ga trbelo do podneva čakati. Enoj stvari sa pa lieko Veselijo. Žemlé svoje fsakdanešnje pa rejsan dobijo sakši den.
M.S.
predstavitvi časopisa v Števanovcih lahko prepričali, kako porabski Slovenci sprejemate in cenite svoj časopis. V nabito polni dvorani kulturnega doma ste se zbrali starejši in mladi, z navdušenjem in neskritim zadovoljstvom ste spremljali prireditev in se veselili kar dveh novih kulturnih pridobitev:	Krajcarjevih	Porab-
skih ljudskih pravljic in svojega novega časopisa Porabje Očitno torej Porabje prispeva k boljšemu obveščanju o delu in življenju naše narodnostne manjšine na Madžarskem. Časopis opravlja tako izjemno kulturno, narodnostno in politično poslanstvo med Slovenci ob Rabi, prispeva pa tudi k boljšemu razumevanju in zbliževanju Madžarske in Slovenije ter njunih prebivalcev. V prihodnje bo seveda potrebno vložiti nove napore, da bo časopis postal še vsebinsko bogatejši in bolj raznovrsten, da bo postopoma izoblikoval svojo celostno podobo. Morda bi si prizadevali, da bi že v prihodnjem letu prerastel v tednik in postal kritični spremljevalec in vodnik Slovencev na Madžarskem. Skupaj s svojim časopisom boste tako postajali Porabci vse bolj ponosni, da ste Slovenci, učili boste svoje otroke slovenskega jezika in se borili za ohranitev slovenstva.
Naj zapišem še to, da se novega časopisa veselimo tudi v matični domovini Sloveniji. Hkrati s prizadevanji za neodvisno in suvereno Slovenijo, za svojo lastno državo, si še kako želimo nacionalno ohranitev in pokončno držo vseh svojih rojakov po svetu.
Ob 10. številki Porabja torej prisrčne čestitke in srečno!
Geza Bačič
PORABJE, 20. junija 1991
4
PROROKÜVANJE
Par nan f Porabji so gnauk svejta tö bilé Sibil-ske knjige, f Steraj je doj-spisano bilau, kak bau, da konec sveta baude. Kak vögleda, da je človek v navadi, te ma vendrak pá na pameti odi konec našoga pü-klavoga sveta. 1944 — oga leta so buma strašni cajti ojdli, sa je vrejdno bilau bojati. Nej čüda, ka je toga leta ena porabska dekla f svojo slovensko pesmarice prejk spisala nika s tistoga, ka je v vogrsko] rejči fküp-paubro plebanoš Jénos Csiz-madia iz Gyergehegya in I. 1936 vödau f Soproni.
Cejlo delo sa tak začne, ka prej od 1936 —oga do 1946—oga leko čakamo ete čüedne dele, štere je prej proroküvalo 40 sveti apatic (nun) ino menihov (szer-zetes).
DRUGA BOJNA VÖ VDARI
V Dajčlandi pela rosag en pavarskoga rada vladar, šteroga lüstvo z velkin vasel-djon gorprimle fseposedik. In šteri rad ma mlajše, čeje sreča na poštiji (cesti), je pobauža. Vövdari druga bojna. Z Rusoškoga en grdi
Mešani pevski zbor Avgust Pavel in folklorna skupina z Gornjega Senika sta 8. in 9. junija gostovala na Radišah na avstrijskem Koroškem. Po prihodu v Celovec so naši skupini predstavili nekatere kulturne spomenike v gradu, pozno popoldan pa smo spoznali kraj Radiše in prebivalce. Zvečer sta se pevski zbor in folklorna skupina predstavila s celovečernim programom v kulturnem domu. Nabito polna dvorana je zelo prisrčno sprejela naši skupini iz Porabja. Po programu so za nas organizirali družabno srečanje v kulturnem domu. Po mnenju vaščanov že dolgo ni bilo tako veselo. Ob žlahtni kapljici in lepem petju smo doživeli nepozaben večer.
V nedeljo, 9. junija, je pevski zbor sodeloval tudi
stvaur s kustimi zobami in oroslanskimi (levjimi) pata-mi sa nutri vgej v Europo. Lüstvo de dosta tarpelo tan, gé do tášli (Poljska). Daj-čland de drugo paut nutri v Belgium üšo ino tan ostane. Francuški rosag sa na dva tala fčesne, na söver-noga pa južnoga (déli). Al-gir sa fkraj ftrgne od Fran-cuškoga rosaga. Tü dva par-ta (stranki) baudeta, slabši de Nencon pomago (Ber-tain).
MLAJŠI DO GORELI
England cejli svejt gor-vožgi, da zgibi svojo ko-lonialno (gyarmati) mauč. Palote (plače) v nenškaj in taljanskaj varašaj (mestih) sa fkifpporünejo. Tan, gé so gnauk cerkve pa ceste bilé, de samo trava rasla. Žard-javi šarkanji (zmaji) v lufti do žveplovi odjen vömetali na varaše. Matare, aj don leko rejšijo svojo gorečo
pri slovenski maši v tamkajšnji farni cerkvi. Popoldan nam je tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle razkazal del Koroške.
Organizatorjem hvala!
J.H.
deco, do nutri v vodau la-tele (Napoli). Na Taljanskon revolucija (forradalom) vövdari. Italija de v bojni lab-da (žoga) za špilanje. Trnok dosta Nemcov spadne. Nen-ški vladar de sa büu z ru-soškov sodačijov. Dojoblada (premaga) Vzhodno Europo in de büu smrtne boje s prihajajočimi komuništari. Velka süjča baude. Potoki sa vöposišijo.
PAPAPOBEGNE Z VATIKANA
Modrija pa ples doj baude parpovödani. V Rimi revolucija vövdari. Sveti Oča pobejgne z Vatikana, dva kardinala (biboros) ta ga v Svaje sparvajala, gé 90 gni ostane. Te baude med Esse-non pa Münsteron najvekšo bitje v zgodovini sveta, da de dva gni pa tri noči na-parstanoma kmica (tema). F ton karvavon fortessimoni nenški vladar dojzbije svoje protivnike. Če rejsan, ka de sa do tistoga mau tak vidlo, ka zgibi bojno. Tedeum
Letos poleti bo na Jadranu zelo malo madžarskih turistov sporočajo turistične agencije v Železni županiji. Zaradi političnih dogodkov v Jugoslaviji je namreč večina prijavljenih odpovedala potovanje. Rajši se odločajo za potovanja v Grčijo ali Španijo, čeprav so dražja.
Turistične agencije za to poletje niti ne načrtujejo dopustov na obali. Savaria Turist
de Papa f Kölni držo. Te ok-ronajo nenškoga casara, šteri de z nenške hercegovske daržine. Sveti Oča nazaj o-dide v Rim. Nenci poni-žajo protivnike od Papana, nenški protestanti pa tö ka-toličani gratajo. England zgibi fse svoje kolonije (gyarmat), v njej komuniš-tarska revolucija vövdari. Na Francuškon parminé repu-blika (köztársaság) ino si krala vöodabréjo, šteri pride iz daržine lelij (Bourbon). Francuzi do taprejk v England šli red delat. England cuj Francuškoma rosagi za-kapčnejo. V Englandi do Papana pa za svojoga meli.
NA RUSOŠKON VÖMARGÉ KOMUNIZEM
Na Rusoškon vömargé komunizem, država pa na falajčke (kose) razspadne. Poljska pa' velka baude. Konec svetovne katastrofe f tis-ton leti baude, da f cvejt-non mejseci dvakrat pun mejsec baude na nebi ino de sa obliskalo pa garme-lo. Z Merke pa z velkin vaseldjon pridejo nazaj tisti, šteri so tavö odišli.
načrtuje le nekaj krajših potovanj v Ravne na Koroškem in Portorož. Agencija se je na kraju samem prepričala o tem, da potovanje v te kraje ni nevarno, kljub temu pa ni prijav. Ko se je agencija pozanimala o razmerah v Jugoslaviji na veleposlaništvu v Budimpešti, je neki glas odgovoril le: "Srečno pot v Jugoslavijo I"
M.S.
POT POD KARAVANKAMI
V	začetku junija so odprli enega najsodobneje opremljenih cestnih mejnih prehodov v Evropi, strokovnjaki pa ga uvrščajo tudi med gradbeno najzahtevnejše tovrstne objekte v Alpah. Gre za karavanški cestni predor (7864 metrov), ki bo omogočil hitrejšo povezavo med Slovenijo in Avstrijo. Z dokončanjem del in odprtjem prehoda se je sklenila skoraj 30-let-na aktivnost za zgraditev te prometne poti.
SLOVESTNA PRISEGA
V	učnih centrih na Igu in v Pekrah, kjer poteka poskusno usposabljanje prve generacije vojakov Teritorialne obrambe, je priseglo 270 fantov. Prisege so se poleg številnih svojcev in prijateljev vojakov TO udeležili slovenski politiki, tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, predsednik slovenske skupščine France Bučar, obrambni minister Janez Janša in drugi.
Fantje, ki se bodo usposabljali največ sedem mesecev, so prisegli, da bodo branili samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije.
KUČAN V RIMU
Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je bil na večdnevnem obisku v Rimu, kjer se je pogovarjal s predsednikom italijanske republike Cossigo, zunanjim ministrom De Michelisom in predsednikom senata Spandolinijem, sprejel pa ga je tudi papež Janez Pavel 11.
Na novinarski konferenci po pogovorih je Kučan povedal, da bo Evropska skupnost v kratkem objavila nov dokument o Jugoslaviji, v katerem bo jasno rečeno, da se dvanajsterica še naprej zavzema za ohranitev Jugoslavije. Sicer pa Slovenci v Rim niso prišli reševat svojih problemov, temveč in predvsem pojasnit, da izid plebiscita zavezuje slovenske oblasti, da do 26. junija pripravijo vse potrebno za delovanje samostojne suverene države Slovenije.
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
Pravi naslov za denarne zadeve
Francek Mukič
"Srečno pot" v Jugoslavijo
MED KOROŠCI!
PORABJE, 20. junija 1991
5
MANJ KOT TISOČ SOVJETSKIH VOJAKOV
"16. junija je zapustil ozemlje Republike Madžarske tudi zadnji sovjetski vojak", je izjavil Gyorgy Keleti, predstavnik obrambnega ministrstva.
Na začetku junija je bilo na Madžarskem manj kot tisoč ruskih vojakov. Odpeljali pa so že vso vojaško opremo.
DENAR
Na začetku junija se je sestal kuratorij Sklada za narodne in etnične manjšine. Po pregledu prošenj so odločali o razdelitvi denarja. Slovenska manjšina je dobila tokrat približno 250.000 forintov. Na prošnjo Slovenskega društva Lipa bo dobila seniška fara za opremo 50.000 forintov. Sklad za narodnosti je osnovala tudi županijska skupščina Železne županije iz svojega proračuna za manjšine, ki živijo na njenem območju. Iz tega sklada so dobile slovenske šole, klubi in društva 95.000 forintov.
PORABCI
V
SLOVENIJI
22. in 23. junija se bo pevski zbor A. Pavel udeležil tradicionalnega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Istočasno bodo organizirali srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Kranju oz. Pokljuki. Porabci se bodo udeležili z nogometno in rokometno ekipo in igralci namiznega tenisa.
CENA
ZELENJAVE IN SADJA
Čeprav bi naš organizem potreboval veliko vitaminov, nam cene zelenjave in sadja ne dopuščajo, da bi si vsak dan privoščili tisto, kar si želimo.
V monoštrskih trgovinah so namreč cene še zmeraj visoke. Za kilogram novega krompirja moramo dati približno 70 forintov. Paradižnik stane 130 forintov. Paprika se prodaja po kosih (od 13 do 28 forintov), jagode stanejo 180 forintov.
NAŠ OGRADEC NAŠE NJIVE
Kak leko obranimo krumpiča?
V našoj krajini dva felé kaštige poznamo, ka nan krumpiča pokvari-jo. Sakšo leto velki kvar delajo KOLO-RADCI (burgonya bogarak), v dežev-ni letaj pa krumpična kaštiga leko pri-da.
Koloradca dobra poznamo. Kaulak 1 centi so dugi, redjajčevo farbo pa 10 črni strafof majo. V zima sé v zemlej držijo, da toplo grtüje sé naprej potegnajo. Fčasih djesti iščejo, če na mesti ne najdejo, eštje preveč daleč sé tö nasejo.
Zute jajce pod listje kladejo pa za 1 tjeden sé mladi vözlažéjo. Té redečo-žuta črvi več djejo kak stari. V eton cajti trbej odprvin šprickati.
Dosta felé sredstva ponüvájo nan. FLIBOL E, DITRIFON WSC, ROV-LINKA 50 WP ali SEVIN 85 Wp samo te nücajmo, če DECIS ne dobimo. DECIS odavajo v 2 deciliterskon glaži ali v 5 cm3 ampuli tö. Do 10 litra vodé 10 ali 15 cm3 (2 ali 3 ampuli) DECIS moremo djati. DECIS je nej krepki čemer, dapa zatok trbej pazili, aj nan v oči ali na kaužo ne pride. 1 tjeden po šprickanji krumpiča ne smejmo djesti ali polagati. Potejn krumpiča sakši tjeden poglednamo, da je potrebno šprickanje ponovimo. Če je zeleno trno na nikoj prišlo v vodau
leko listni gnoj dejamo (Do 10 litra vode 1 deciliter WUXAL). Té' gnoj pomaga rasti zeleno pa tak več krum-pičof dobimo.
Našoga sausada moremo trucati, aj on tö špricka, nasprautno koloradci furt prejk pridajo na našo, dej več djesti: najdejo.
Če malo krumpičof mamo, brez šprickanja sé tö leko obranimo. V eden šurki glaž malo ecija vlajemo. Da stari koloradci naprej pridajo, z žli-cof ali z malin boton je v glaž zama-
témo. Tau delo sakši tjeden moremo ponoviti.
Krumpičina kaštiga (burgonyavész) sé najbola v deževnij letaj pokaže. Da krumpičtja ta' zacvetéjo, spodnji tisti začnejo ridjagi grtüvati pa povegniti. Če eštje toplo tü grata, za 1 tjeden leko celo zeleno na nikoj prida. Do-ste lüdi misli, ka prauto toga nega pomauč. Nej je takl Da f pamet zemamo, ka listje začne ridjaviti, šprickati trbej. Za tau kaštigo tö več felé sredstva najdemo. Najbaugša je REZOXIKLORID 50 WP nücati. Do 10 litra vodé 5 dekagramof materiala damo. V vodau moremo eštje 2,5 cm3 NONIT-a djati, aj sé šprickanje bole zgrabi na listje. Na mesto REZOXI-KLORID-a leko nücamo eštje: RECIN SUPER ali DITHANE M45 ali ZINEB80.
Če cajt deževen pa topel ostane za 7—10 dni šprickanje moremo ponoviti. Na slednjin WUXAL tö leko nücamo. 3 tjedne po slednjon šprickanji krumpiča djesti ali polagati nej slobaudno!
A Talaber
Zoltan Korpič se je leta 1971 priselil v Sakalovce iz Slovenske vesi. Vsi ga poznajo kot aktivnega človeka, ki se rad vključuje v delo, posebno ko gre za razvoj vasi. Letos je bil izvoljen za predsednika gasilskega društva v Sakalovcih. Ali res obstaja to gasilsko društvo, je samostojno, ali . . .? Pojasnil mi je trenutno stanje in na koncu pogovora sem dobila odgovor na "ali".
"Leta 1894 so ustanovili gasilsko društvo (tuzol-toegyesiilet) v Sakalovcih. Od takrat se je marsikaj zgodilo, spremenilo. Tudi organizacijske oblike so se spremenile, toda gasilsko društvo je v tem obdobju delovalo ne glede na režime.
Tačas nas je 20, 11 aktivnih članov in 9 drugih.
ki nas podpirajo. 1971. leta so gasilsko društvo združili z dolnjeseniškim po takratnih zakonskih predpisih (ren-delet). Od takrat smo izmenično hodili na tekmovanja po dogovoru. Čez nekaj let so se pridružili tudi gornjeseniški gasilci, saj so vsa tri društva spadala k občini Dolnji Senik. Nespo-razumni med nami so postajali zmeraj večji, posebno ko je bilo treba iti na tekmovanja. Vsi bi radi šli, šlo pa je lahko samo eno društvo. Del opreme in denar sta bila tudi skupna. Novi zakoni pa dovoljujejo samostojno delovanje gasilskih društev. V vasi smo imeli februarja ustanovni zbor, kjer smo se odločili, da bomo samostojni. Poslali smo že nov statut (alapszabaly) društva, da bi
Zoltan Korpič (z leve) se rad vključuje v delo, posebno ko gre za razvoj vasi.
nas registrirali na sodišču. Zaenkrat ni nobenega odgovora, upam, da bomo najkasneje do jeseni dobili dovoljenje. Že še pripravljamo na samostojnost. Gasilski
dom smo obnovili. Zdaj čakamo še na kakšno pisarno. Zupan nam jo je obljubil, toda zaenkrat se ta obljuba še ni uresničila. Tudi skupen denar bo treba razdeliti. Mislim, da se bo dalo vse to urediti.
Zelja naših članov je, da bi se pobratili z gasilskim društvom na Goričkem. Če bi se mejni prehod končno odprl, bi bili blizu. Lahko bi se srečevali, izmenjavali izkušnje in če bi bilo potrebno, bi pomagali pri ugašanju požarov (upam, da do tega ne bo prišlo). Torej komaj čakamo, da bomo spet gospodarji v svoji vasi. Seveda ne rečem, da je bilo vse slabo, ko smo bili (smo še) združeni, toda najlepše je biti samostojen in tega si vsi želimo."
K.H.
PORABJE, 20. junija 1991
6
KRALJEVIČ IN LEPA VIDA
NAŠE PESMI (1)
Nekoč je živel kraljevič. Mati ga je za-zrana budila, naj vstane, da bo šel k maši, saj so prej kralji in bogati tudi hodili k maši, bolj kakor siromaki.
Priganjala ga je, naj vstane pa gre k maši. Kraljevič pa ni vstal. Mati je že drugič prišla in ga priganjala, pa le ni vstal.
Takrat v tistem času je bilo tako, da če je mati v kaj zaklela dete, je tisto v resnici postalo.
Mati je že bila jezna pa mu je rekla: "Da bi postal kača, ker ne ubogaš pa ne greš k maši!"
Ko je vdrugič odprla izbo, se je po njej že zvijala in vlačila kača.
Kraljica se je prestrašila pa je rekla, da tistemu, ki bo odrešil sina, dajo toliko geinaz, kolikor bo prosil.
Kraljevič kača pa pravi: "Mati pa oča, vidva nimata toliko premoženja pa tak dolgo ne bosta živela, da bi me odrešila. Vidva me ne moreta rešiti. Rešila me bo Junaška Vida, ki se danes rodi."
Zares, Vida je rasla, kraljevič pa je bil kača naprej.
Ko je Vida bila stara štirinajst let, je zazranka rano šla plet proso. Bila je trno velika rosa. Sama sebi si je golčala: "Kaj je bilo to? Kaj je bilo tukaj, ker je rosa stepena pa ni nikakršnega stopaja? Kaj je hodilo tod? Da bi bog dal, da bi bilo moje, kar je tod hodilo!"
Naslednji zranjak je spet bilo tako. Vida je šla plet proso pa je rosa spet bila stepena. Spet pravi sama sebi: "Kaj je hodilo tod, da je rosa vsa stepena, pa ni nikakršnega stopaja?"
Ko na tretji zranjak pride, je v brazdi bila velika kača. Vida se je zbala in prestrašeno odskočila. Kača pa pravi: "Ne boj se me, Vida, Lepa Vida! Jaz nisem huda kača, mladi kraljevič sem. Usedi se na tla, jaz pa se splazim k tvojim nogam pa ti povem, kaj naj storiš, da me odrešiš. . ."
Prav, Vida se je usedla na tla, kača se je splazila k njej pa je rekla: 'Tam na tistem visokem hribu stoji velik grad. Ti boš šla tja po cesti, jaz pa po grmovju. Tam si utrgaš tri enoletne leskove šibe pa tam počakaj name. Ko jaz pridem, me ščukni z eno šibo pa jo odvrži. Potem me ščukni z drugo šibo pa jo prav tako odvrži, nato pa s tretjo in jo tudi odvrži."
Zares. Lepa Vida je prišla v grad. Tam je bil leskov grm. Utrgala si je tri enoletne šibe. Tačas se je tudi kača priplazila do gradu. Vida je storila, kakor ji je velela kača. Ščuknifa jo je s prvo šibo pa jo odvrgla, nato jo je ščuknila z drugo in jo spet odvrgla. Ko jo ščukne s tretjo šibo, se pred njo pojavi kraljevič. Ni več bil kača.
Sla sta v grad. Kralj in kraljica sta bila trno vesela. Veliko gostuvanje so služili. Pa sta tako sedaj še vedno v tistem gradu na hribu, če aštjak živita.
Zbral in zapisal Karel Krajcar
Etnografski raziskovalni tabor
Zveza Slovencev na Madžarskem in Muzej Avgusta Pavla v Monoštru organizirata etnografski raziskovalni tabor, ki bo od 1. do 5. julija. Na obvestilo, ki smo ga poslali porabskim šolam, se je odzvalo 8 učencev iz monoštrske, gornjeseniške in števanovske osemletke.
Namen raziskovalnega tabora je zbiranje podatkov in fotografiranje kulturne
dediščine. Delo bo potekalo v dveh skupinah in z dvema temama. Prva skupina bo zapisovala podatke o ljudski noši (in seveda tudi slikala), druga pa bo zbirala stare fotografije. Raziskovali bodo v porabski h vasicah. Tako bi radi seznanili mlajšo generacijo s tradicionalno porabsko kulturo. Vprašalniki so v slovenščini, in "mladi raziskovalci" se bo-
do lahko usposabljali tudi jezikovno. Mogoče se bodo čez nekaj let ravno ti učenci odločili za študij slavistike ali etnologije.
Stroške (potni stroški, hrana itd.) bo plačala Zveza Slovencev na Madžarskem.
K.H.
Črne oči
Cme oči, plave vlase, so mene zalübila. Črne oči, plave vlasé, so mené zalübila.
Daj bi mejla tinto, pero, tinto, pero, šrajb*papir.
Bi t' napisali, lübi moj dragi, Kelkokrat si biu pri men".
Skuze baudo moja tinta.
Žica baude šrajb papir.
Jezik baude moje pero, s ken ti pišen, dragi moj.
Daj bi tau moj Oča znali, kaj sé z menof Zdaj godi.
Oni bi več nej zaspati, cejlo nauč sé jaukaü.
Daj bi tau moja mati znali, kaj sé z menof Zdaj godi.
Oni bi me potopili vu toj prvoj kaupanci.
(Gorenji Siniki — mkm—
* nenško—schreiben—pisati
PORABJE,20. junija 1991
OTROŠKI SVET
7
NA IZLETU
Naša Sola neguje prijateljske stike s prosenjakovsko šolo v Sloveniji 4. junija smo bili na skupnem izletu.
Z učiteljico Klaro Fodor smo odpotovali v Mursko Soboto. Tam smo se dobili zjutraj ob Šestih z učenci in učitelji iz Prosenjakovce.
Najprej smo si ogledali lepo zgodovinsko mesto Ptuj. Čeprav je malo deževalo, je bil pogled z gradu čudovit. Pot nas je peljala na Hrvaško v Trakoš-čan. Tudi ta grad je zelo zanimiv. Na koncu smo se odpeljali v Ormož, kjer smo si ogledali tovarno sladkorja. Med potjo smo občudovali lepo pokrajino.
Vrnili smo se z lepimi doživetji in željo, da bi se čim-prej srečali pri nas v Porabju.
Kristjan Mižer, 4. r., OŠ Gornji Senik
Varčevanje
Na naši šoli lahko varčuje vsakdo, če hoče. Otroci začnemo varčevati že na začetku šolskega leta. V razredu ima skoraj vsakdo hranilno knjižico.
Če dobimo od staršev ali sorodnikov kaj denarja, ga ne zapravimo za sladoled, ampak ga vložimo na knjižico. Iz tega “drobiža" se do konca šolskega leta nabere kar lepa vsota. Za vloženi denar dobimo tudi obresti.
Odločila sem se, da si bom za denar, ki ga bom dobila na koncu šolskega leta, kupila lepo obleko.
Tudi naslednje leto bom varčevala, saj bom tako kot se bom zdaj navadila, skrbela za denar tudi, ko bom odrasla.
Renata Čizmaš, 4.r., OŠ Gornji Senik
POZABIL SEM NA ŠOLO
Včeraj popoldan sem igral nogomet.
Pozabil sem na šolo in samo zabijal žogo.
Danes sem prišel v šolo in sem dobil enko.
Postal sem rdeč,
ko sem mislil na očetovo roko.
Težka roka očetova mi je... po glavi, nisem mislil več na žogo, temveč na šolo.
Gabor Wachter, 6. r., OŠ Gornji Senik
tudi psiholog Berthold Schvvarz. Meni, da je zveza med barvo avtomobila in njegovim lastnikom, če je lastnik barvo avtomobila ob naku-
Naša učiteljica nas je med tednom opozorila, da bomo imeli v petek akcijo zbiranja koristnih odpadkov.
Z veseljem smo se pripravljali. Vaščane smo obvestili, saj so učenci nesli domov listke z obvestilom, naj vsakdo postavi odpadke pred hišo. Razdelili smo se v tri skupine. Prva je zbirala odpadke na Janezovem bregu, druga pri hi; šah, ki so ob cestah, tretja pa v Bekavarašu (Žabje mesto)/ Ob enih popoldne smo začeli delati. Ob cesti je bilo veliko železnih predmetov. Z delom smo kar hitro končali učiteljica nas je pohvalila.
Zbiranje odpadkov je bilo zanimivo in zelo koristno. Bili bi veseli, če bi še bile takšne akcije.
Monika Dravec 6.r., OŠ Gornji Senik
VES-VEM
Spoznali smo že izvor avtomobilskih gum. Danes pa si poglejmo avtomobil — njegovo barvo in lastnika.
0 avtomobilih in njihovih lastnikih najdemo mnogo zapisanega. Nekomu je kaka barva avtomobila všeč, drugi je ne mara.
S tem se je ukvarjal
pu lahko izbiral. Pa poglejmo, kakšna.
Ljudje, ki vozijo rdeče ali rumene avtomobile so največkrat vedri, razpoloženi, veseli, srečni in ustvarjalni. V zelenem avtomobilu se vozijo ljubitelji narave oziroma ljudje, za katere rečemo, da so z obema
nogama na zemlji. Kdor se vozi v modrem avtomobilu, je veren in uravnotežen. V belem avtomobilu se vozi uravnovešen, premišljen človek. Črn avtomobil naj bi bil last človeka, ki ima nos za trgovanje. Siva in srebrna barva pa naj bi označevala ljudi, ki se želijo na družbeni lestvici visoko povzpeti. Avtomobil pepelnate barve (barva mlečne kave) imajo ljudje, ki so glava družine in so skrbni očetje.
Seveda psiholog opozarja, da to velja samo takrat, če imamo ob nakupu avtomobila možnost izbirati tudi barvo.
Dragi otroci!
VODORAVNO:
NAVPIČNO:
1. kjer se srečata dve steni 3. babica 6. pokrivalo
8.	angleško "ali" (OR)
9.	srce stroja 10. fotografija
13. lokomotiva + vagoni 16. kamor ne maraš hoditi 18. "OV"
20.	veznik
21.	porabska vas
27. mož in žena
29.	TV
30.	žensko ime
32.	prenočišče
33.	vodoravno 8. obratno 34.. . 7 do 10
1... . greš?
2.	kdor krade
3.	slana snov
4.	1 + 2
5.	središče Porabja 7. lepa domača ptica
10.	češplja
11.	rak obratno
12.	konj majhne rasti
14.	rdeča tekočina v telesu
15.	prevedi madžarsko
25.	brez tega ni življenja
26.	3. in 18. črka 28. konec predmeta 31. ne "ja"
besedo: por 17.... Marija!
19. vlečejo ga krave
22.	glava,hrbet,roke,noge itd.
23.	madžarska izgovorjava črke L
24.	motorno vozilo
Tokrat je križanko sestavil vaš vrstnik Dušan Mukič, učenec 4. razreda v Sombotelu, in vam želi uspešno reševanje. Rešitve nam pošljite do 5. julija. Uredništvo pa vam želi vesele počitnice. Ne pozabite na nas! Tudi poleti nam lahko pišete, rišete, saj nas zanima, kaj počnete med počitnicami.
PORABJE, 20. junija 1991
DEZINFORMACIJE
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku.
Od takrat je minilo 232 dni, mejnega prehoda pa še ni. (Je bil to ilegalni prestop?)
SREČANJE KULTURNIH DELAVCEV IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA
7. in 8. junija je bilo v prosvetnem domu na Opčinah dvodnevno srečanje predsednikov, tajnikov in sodelavcev slovenskih kulturnih društev iz Slovenije, Porabja, Koroške in Italije. Začelo se je v jutranjih urah s predstavitvijo kulturnih dejavnosti zamejskih Slovencev in njihovih organizacij.
Goste so pozdravili tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopar, novoizvoljeni predsednik organizacije Franček Rudolf in v imenu gostiteljev, to je Zveze slovenskih kulturnih društev. Slovenske prosvete in Zveze Slovenske katoliške prosvete iz Gorice, predsednik ZSKD Ace Mermolja. Nato so o delovanju svojih organizacij spregovorili tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Mal le, predstavnik Krščanske kulturne zve-
ze iz Celovca Nužej Tolmaier, predstavnik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Marij Maver, predsednik ZSKD Ace Mermolja, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Damijan Pavlin in predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko Harej. Iz povedanega se je izluščila zanimiva slika kulturnega delovanja Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Seveda ostajajo še številni stari problemi, novost pa je v tem, da so se skupaj predstavile organizacije iz vseh treh "zamejstev". Večerne ure so bile posvečene kulturnemu programu ter seveda sproščeni zabavi. Srečanje se je nadaljevalo 8. junija, udeležil pa se ga je tudi minister dr. Janez Dular.
NARAVA DAJE NAJBOLJŠE
NIKA ZA SMEJ
NEJ JEVREJDNO GEZIKE ZNATI...
Dva človeka delata na njivi. Na pauti eden auto šlajfa pa stana.
"Sprechen Sie deutsch?" pitajo naša padaša po nén-škon. Tej va dvá pa samo pleča vlačita.
"Si parla italiano?" čüja-ta pitanje po taljanskon. Pá samo pleča potegnata. Na slednjin po francouskon je pitajo:
"Parlez-vous francais?" Da na tau tü valas ne dobijo, dvera notri vdarijo pa odidejo.
Za edno dobro vöro eden paver pravi drügoma:
"Záto bi dobro bilau ge-zike znati/' ''Zakoj?'' ga pita drugi. 'Tej so tri gezike vedli, pa na koj so Prišli z njimi?"
A. Talaber
AJ NE TRPI
Dva policaja sa srečata na pauti. Eden črni pantlik ma na golejra. Drugi ga pa pita:	"Ka	sa je Zgodilo?
Koga žalüješ?" "A, samo pa njaj. Mojo ženo žalüjen." Padaš ma pa pravi: "Samo mi takšo ne guči. Vej san pa eštje fčara gučo ž njauf."
"Vejn, ka si gučo. Večer sé je zgodila navola. Rokau si je tavrejzala z naužicon."
Padaš pa pravi: "Pa je od toga mrla?"
"A, kaj pa. Doj sa go strejlo, aj ne trpi."
I. Barber
KUONJ
Živo je eden človek pa edna ženska. Mela sta enoga
kuonja. Kuonj je ženo tak brsno, ka je mrla. Za edno leto sa je človek pa oženo. Nej sta minaula dva mejsaca, kuonj je ženo bujo. Tretja je ranč tak prišla. F sé tri žene je eden pop pokapo. Da so tretjo ženo pokopali, je moža pop pito:
"Povejte mi, ka tau zna-manüvla? Da po pokapanji ženske k van staupijo pa van nika gučijo, vi z glavauf ku-mata, kak či bi prali (rekli): ja, ja. Ce moški k van dejo, te z glavauf kažeta: nej, nej."
"Vejte gospaudi Ženske me pitajo, če je pokojna dobra žena bila? Tie dja z glavauf migan: ja, ja. Moški ma pa prosijo, aj njin kuonja odan. Tistin pa z glavauf pokažan: nej, nej."
T. Hirnök
Sodelovanje se poglablja
V začetku junija so se zbrali ravnatelji vrtca in osnovnih šol iz Porabja z ravnatelji nekaterih vrtcev in šol iz Prekmurja v Republiki Sloveniji. To je bilo že tretje skupno srečanje. Tokrat je bil gostitelj Pedagoški inštitut iz Sombotela, ki ga vodi dr. Laszlo Szabo.
Sestanka so se udeležili še namestnik direktorja Lajos Danes, iz prosvetnega oddelka Ferenc Szendi, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok ter predstojnik Zavoda za šolstvo iz M. Sobote Feri Huber.
Dr. Szabo je navzoče seznanil s položajem šolstva na Madžarskem in delom Pedagoškega inštituta. Gospod Danes pa je govoril o zelo uspelem sodelovanju med Pedagoškim inštitutom in Zavodom za šolstvo v M. Soboti. V nadaljevanju pa so ravnatelji ocenili enoletno medsebojno sodelovanje, ki je bilo mnogostransko, za vse koristno in sistematično. Tako so bili vsi načrti sodelovanja uresničeni, vanj pa so že vključeni tudi vrtci.
Sodelovanje poteka med:
—	osnovno šolo 2. v Monoštru in osnovno šolo v Lendavi,
—	osnovno šolo 1. v Monoštru in osnovno šolo v Lendavi ter Rogaševcih,
—	osnovno šolo in vrtcem na Gornjem Seniku in osnovno šolo ter vrtcem v Prosenjakovcih,
—	osnovno šolo in vrtcem v Števanovcih in osnovno šolo ter vrtcem v Genterovcih,
—	vrtcem v Monoštru in vrtcem v Lendavi.
Taka sodelovanja so omogočila izjemno mnogo izmenjav učil, učnih pripomočkov, učnih gradiv, otroških revij itd.
V pogovoru pa so se izoblikovala še mnenja, ki so opozarjala na načrtovanja, sodelovanja manjših skupin učiteljev, in to večkrat letno, zaradi lažje izmenjave izkušenj. Večje bi
Margiti Horvat verjetno ni bilo vseeno, ko je zvedela, da bo rodila dvojčka. Peter in Tomaž sta pokukala na svet 26. marca. Peter je tehtal 1920 gramov, Tomaž pa 100 gramov manj. Oba sta bila dolga 42 cm. Sedaj, ko sta stara tri mesece, tehtata že tri kilograme in pol.
Družina, ki je imela že dva sinova stara 11 in 10 let, se je preselila v novo stanovanje. To jim je omogočila tudi socialna podpora, ki znaša 600 tisoč forintov.
Mama Margita pravi, da ji starejša sinova veliko pomagata, kajti sama ne bi zmogla vsega dela.	(Foto: T. Standor)
lahko bilo tudi sodelovanje pri izobraževanju in dvojezičnem delu.
V prihodnje pa bi kazalo tudi načrtovati več skupnih razstav izdelkov učencev, nastopov pevskih zborov, izmenjav otroških kulturnih skupin in izdaj šolskih glasil. Organizirati pa bi morali tudi izlete učencev iz Porabja v Republiko Slovenijo in obratno iz Prekmurja v Republiko Madžarsko.
Ob koncu sestanka so bili vsi mnenja, da je bil tak skupni posvet potreben in koristen.
JK
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Szčll Kdlman tčr 11, p. p. 77
Cena:
posamezna številka 10 forintov oz. din, celoletna naročnina 240 forintov oz. din
Tisk: SOLIDARNOST, Arhitekta Novaka 4 69000 Murska Sobota, Slovenija
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.