List 6.
Tečaj XXXVII.
Izhajajo vsako sređo po
pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošilj
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr

Izubijani
sredo
februar ij a 1879.
Obseg: Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija
različne rastline v sebi ?
Zdravniške skušnje.
Nemško uradovanje v kranjskih deželnih uradih. „Slavjansko • orientalno vprašanje'*. (Dalje.)
Ruska ali sibirska
v
rz.
Koliko redivnih stvari imajo
Besedica o tožbah zoper posle. — Velike ali male obcine ?
Kaj smo? in česa hoćemo?
0 dr. Jos. Perwolfovem delu
Črtice iz Bosne. (Dalje.)
Mnogovrstne novice.
Dopisi.
Gospodárske stvari
željo
7
naj dá Bog, da dr. Bleiweis še mnogo let delà
na prid ljudske omike in družbe kmetijske.
Zbor
po
Občni zbor družbe kmetijske kranjske
29. januarija 1879.
trdi predsednikov govor z navdušenimi živio-klici. Predsednik baron Wurzbach obrača zdaj zbora po-
zornost na 25letnico ces arjeve poroke
y
ki
se
bode
obhajaia 24. aprila t. 1. kranjska dežela in njeni prebi-
Novembra meseca lanskega leta zarad važnih po- valci so bili vsak cas v ijubezni udáni presvitii habs-zvedovanj na letos přeloženi občni zbor je bil 29. dne burški dinastiji in bodo to izpričali tudi ob tej veseli januarija. Sešlo se je 46 družbenikov, med katerimi dogodbi, zato predlaga, naj zbor veleva centralnemu
odboru, da družba kmetijska kranjska poklanja adreso
vipa
vske, vrhniške, postojnske
in
predstojniki rateške
kranjskogorske podružnice: gospodje vitez dr. Gutmans- Nj. veličanstvoma z izrazom věrně udanosti in zvestobe.
Zbor z živahnimi živio- in slavaklici odobri predsednikov
thai,
Kar. Seitner; c. k. dež. vlado
Rihard Dolenec, Fr. Kotnik, dekan Hofstetter in
pl. Fladung.
je zastopal vládni svétnik predlog.
Vodstvo deželne slapenske sadje- in
Po končanem govoru prosi dr. Bleiweis besede
vinorejske sole je v tem zboru razstavilo mnogovrstnih	in se zahvaluje gospodu predsedniku za premili spomin
šolskih pridelkov: sadnih drevés, ukoreninčenih in ne-	njegove 70ietnice, ki mu daje priliko spolniti svojo
ukoreninčenih trt, različnih vin ; razstavilo je tudi panj,	dolžnost, da prisrčno zahvalo izrazi družbi kmetijski,
ki šolskemu čbelarstvu in cebelarjem na Krasu najbolje	katero reprezentuje slavni današnji zbor; krasni al-
rabi
?
poleg tega vsega pa tudi je razstavilo oni vioski
bum
Je
rekel
ki mi ga je izročil centralni odbor
precednik (Filtrirapparat), ki ga nareja Vincenci Poniž,	s slikami prečastitega gospoda predsednika in vseh go-
klepár v Ajdovščini pri Vipavi, in je po skušnjah sla-	spodov odbornikov, poleg njih pa tudi gospodov pred-
penske šole izvrstno dober, iz boljega materijala in skor	stojnikov družbenih podružme, ostane mi ves čas svo-
za polovico cenejši od dunajskih in druzih, ker stane	jega življenja dragoceni spomin na družbo, iz katere iz
30 gold. Koncem tega poročila povemo razsodbo o	vira od leta 1843. vse moje delovanje na gospodar-
posamnih pokušanih vinih, ki se je soglasno glasila na	Bkem in narodnem polji; za toliko nezasluženo priznanje
čast sUpenski šoli, in poročamo naj prej, kako je tekla	naj blagovoli slavni zbor sprejeti zagotovilo resne volje obravnava zborovih predmetov.
>
Zbora predsednik baron Karol Wurzbach je čas svojega življenja.
delati na korist našemu narodu kolikor bodem mogel ves
Živio-klici so
pričel sejo z ogovorom, v katerem pozdravlja došle go- skupščine tajnikovemu govoru
bili odgovor
spode in naznanja zboru , da je družba kmetijska du najska,
točka obravnav je bilo poročilo ,,o del o va nj i
linška, šlezka, goriška in rovinjska izvoliia glavnega odbora, počenši od zadnjega zborovanja.
«
njega za zastopnika
y
gališka in saleburška dr. Bleiweisa ska viteza dr. Gutmansthaia
one* »iivaa ui . v/ m uli o u o b u a i a ,
pa gosp. Seitnera za zastopnika.
družba hrvatska, štajarska, K tej točki oglasi se le dr. Bleiweis in predlaga, naj
y
družba trža- občni zbor ponovi prošnjo lanskega zbora do c. kr.
družba celovška deželne vlade
da
bi dežela dobila
zgubo
za družbo kmetijsko jako delavnih mož
i «tiu« vutu y oivci uviiQiLivj viauc • vic. ui uciicin uuuiia w \j
Nadalje miluje živinozdravnike (enega za Gorenjsko
ces. o k r a j n e
y
druzega
za
gosp
Notranjsko in tretjega za Dolenjsko). Predsednik
Jož. Debevca in gosp. Fried. H o mana, ki sta lani podpira ta predlog z ozirom na silno potrebo, da kme-
umrla
y
in
gosp
Fr.
v Rumunijo , in
Schollmayra, ki se je preselil
tovalec o potrebi dobi prave pomoči. Vládni zaštop-gosp. Salcerja, ki je bil poklícan v nik radovoljno prevzame nalog, da deželna vlada na
»	J « " ^	»I	^/VU^l VMJU ▼	U I IX 1 » U V T	U V/ J/l V T «M ULI \J	y VIC« UOMVJiUL*
viso službo na Dunaj. Potem omenja 701etnice dr, Jan. višem mestu pospeši resitev navedene prošnje
eiweisa, družbenega tajnika, rekši, da take časti
y
I	■■■ ■ I ■ ■■ mM	■■ ■ J
ki jo je doživel on pri tej priliki, se ni še nikdar in hodnjemu obČnemu zboru, nikomur skazalo v deželi
Dalja
obravnava „odborovega poro čila" se prepusti pri-
naši
y
kajti poslavljenemu po
programoví točki
računu za leto 1877. in
nebrojnih deputacijah je došlo nad 400 castitk po tele- proračunu za 1879.
gramih in druzih pismih, izvolilo ga je 168 občin kranj- Brus. Račun leta 1877.
poroča odbora blagajnik
8kib, štajarskih
y
katerega
so pretresli go-
BO..U, Qb<*jc»i0n>iU, goriških in druzih za častnega občana, spodje Fr. Souvan, Jan. Murnik in Kar. Zagar ter ga nad 30 znanstvenih in druzih društev pa izvolilo za popolno v redu našli, je kazal dohodke s 6619 gold.
častnega uda itd.; konečno izrazuje gospod predsednik
36 V
2
kr.
y
stroške pa s 6251 gold.
n
2
kr.
9
ter je po
takem v blagajnici ostalo gotovine368 gold. 29 kr. Inventar kaže 34.312 gold. 72 kr. družbenega premo-
ženja. Po proračunu sa letošnje leto utegnejo dohod ki zaašati 4096 gold. 56 kr., s tro ski pa 3962
gold. 40 kr., po takem koncem leta čez stroske ostati 134 gold. 7 kr. — Zbor odobri račun in proračun.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske skušnje.
Ruska ali sibirska rž.
Skušnje z rusko ali sibirsko ržjo (russischer oder 8ÍbirÍ8cher Roggen) na Koroškem se tako dobro obnašaj o, da jo ondašnja družba hvali in priporoča.
Podobna je ta rž v slami, klasji in zrnu naši zimski rži, pa jo včasih presega v večem pridelku. Tako na priliko, je lánsko leto dala v Rotenthurnu de-veterni pridelek, na oralu za tretji del veČ, kakor nasa
zimska rž.
Pomena vredno je, da je ruska rž sorta, ki se more za zimsko ali jaro rž sejati. Gospod Lasnik v Pu-samici jo je ozimino sejal in veliko přidělal.
Ce pa hočemo rusko rž ioieti za jaro rž, jo moramo zgodaj spomladi, pa redko (za tretji del manj kakor navadioe jare rži) sejati na njivo, katera je bila že pred zimo za to setev obdelana.
Prav lepo seme se dobi pri koroški kmetijski družbi 50 kil za 6 gold.
Naj bi po taki pohvali tudi naša kmetijska družba si naročila nekoliko semena ruske rži.
Koliko redivnih stvari imajo različne rastline v sebi ?
Po preiskavah Einhofovih je v 100 funtih do-
brega sená 50 funtov , v krompirji 26, v pesi 10, v
repi 9, v korenji 1972, v ohrovtu 8, v navadni in pa nemški in turski detelji in grašici 5572, v pšenični slami 10, v rženi slami 8, v ječmenoví slami 32, v ov-seni slami 27, v bobovi slami 46, v grahovi in leČji
slami 35, v pšeničnih otrobih 48, v rženih otrobih 46
funtov redivne moči.
Zdravniške skušnje.
* Na rane, ce se je kdo s smodnikom ustřelil, naj
se nemudoma položi frišnega kislega zelja. Bole* čine potem kmalu nehajo in rana se zaceli.
Besedica o tožbah zoper posle.
Pogostoma se slišijo pritožbe, da so današnji posli slabi in slaběji, kakor so prejšnje čase bili.
To je resnica, al od kod izvira to?
Na to vprašanje daje někdo v časniku koroške kmetijske družbe odgovor, ki se na to glasi, da so go-spociarji in gospodi nje največ krivi slabih poslov. On namrečpravi: vsak člověk je tak, za kakoršnega je izrejen (odgojen). Kdo pa more z večim vspehom delati na dobro odgojo (izrejo) posebno mladih poslov, kafcor gospodario gospodinja, ki jih v službi imata. Gospodar s svojo rodovino naj bo lep zgled poslom, zgled varčnega gospodarstva, ljubezni do reda, stroge poštenosti, natan-čnega spolnovanja svojih dolžnosti, prijaznosti in ljubezni do svojega bližnjega in sploh čedoega krščan-skega življenja.
V tem smislu potřebuje sedanja p o sel s k a postava temeljite prenaredbe, ki ne bi obsegala samo dolžnosti za posle, ampak bi tudi govorila o vodilih za gospo-
dar je, zato bi se smela predrugačena sedanja „postava za posle" imenovati tudi ,,postava za gospodarje".
Gotovo je v teh besedab zrno resnice, saj uže stari pregozor pravi: „zgledi vlečejo".
"	■	»	! ■	I I	I
Velike ali male občine?
^	Izpodnožja Triglarorega 2. febr.
Steviika 16. „Slov. Nar." nam je přinesla organizacijo novo sestav ljenih velikih občin, katero je deželni odbor dne 27. decembra u. 1. za tri politiska
ok rajna glavarstva izdelal. Zares čuditi se je tej naredbi, kako malo ali prav nič se je deželni odbor oziral na razmere in teža ve hribovskih prebivalcev nasproti onim, ki stanujejo v dolini ali na ravnini, na pridobitne razmere, na razne potrebe zemljiškega obdelovanja itd. ! Čujte, kaj je storil deželni odbor. Našo kranjsko Švico, naš Bohinj, ki je obstál do sedaj iz dveh glavnih občin, združil je v eno samo občino a 4470 prebivalci. *) V okrajnih glavaratvih Postojna, Kranj in Radoljica je
deželni odbor spoznal in naredil za najvećo glavno občino naš go rat i Bohinj s 4470 du sam i, za njim je največa občina Senčur v kranjskem okraji s 5157 prebivalci , vse druge občine vseh teh treh glavarstev so
spod 4000 ljudi, in sicer okoli 3000, 2000, 1000, 900,
da celó spod 800 dušami je vstvaril eno občino. Dne 7. aprila leta 1875. je bilo anketno posvetovanje pri
deželnem zboru kranjskem o velikih aii manjših obči-nah na Kranjskem, in takrat je obveljal sklep, naj se občinam na prosto voljo dá, da si po svojib razmerab napravijo velike ali pa male občine. Sam c. k. okraj ni glavar kranjski gosp. Der bič je po obilih svojih skus-njah zagovarjal ma nj se občine, in gosp. dr. BI e i we i s je pravo zadel, rekši, da prvi pridevek toliko povdar-jane autonomije občin je ta, da se same brez biro-kratičnega vpliva po svojih potrebah zložijo v velike ali male občine. K omenjenemu posvetovanju deželnega zbora je bil povabljen tudi pisavec teh vrstic, ter je kolikor toliko razkladal hribovske težave in razmere med kmetiškim in fužinskim ljudstvom v Bohinji. Gosp. Dežman je temu govoru posebno se s tem pri-trdil , da je razložil razmere kmetiskega ljudstva na
Lipenci in rokodelsko kovaškega v Kamnigorici,
reksi med drugim, kako napačno bi bilo, Lipenćane v
Kamnogoriško občino siliti. In res so ostali Kamnogo-ričani zase še občina z 876 dušami. Zakaj pa g03p. Dežman ni videl raamer med spodnjo in zgornjo Bohinjsko dolino, katere so mu bile, ko je še kot Dežman I. pred več leti po Bobinji botaniziral , dobro znane, in je hotel iz dveh naj bolj goratih občin sedaj le eno stvariti, in to največo v treb okrajih. Obe Bo-hinjski občini po goratih svojih okolnostih dozdaj uže zadosti veliki, ste bili zmirom vsaka za-se zadovoljni, in nikomur se niso sline cedile po združenji, kar bi nam prizadjalo zdaj še mnogo več stroškov. Dozdaj so županovali spoštovani domaći kmetje, za naprej pa kaže za toliko veliko občino posebnega u rad ni ka najeti za dobro plačo. Odkod pa denarja za to vzetiV Morebiti nam obrtnijska , tukaj tudi nekako drugače imenovana družba, katera Bohinjce, kjer le more, tako pri-srčno poljubkuje, da jih zastran pašnih prestopkov vsako leto po več sto v Radoljico k sodniji spravi in brez katere bi kmalu ne vedeli prave poti iz Bohinja v Radoljico, bi rada dala zastonj kakosnega svojega nemčur-skega pisarja, da bi ž njim po volji gosp. Dežmana II.
*J Nameravana odborová osnova ni še zad nj a beseda; govorili bodo še drugi faktorji, predno se osnovajo nove občine. Treba je le dokazati, da ne gre birokratično vkup siliti, kar naravno ne gré skupaj.	Vred.
poštenim priprostim Bohinjcem izveličavno nemiko kulturo čepila. Za to kulturo pa se lepo zahvaiujemo» Mi
e
kaže
formalna rešitev dotičnega zboroveg
sklep
da takratna narodna većina deželnega odbora je potrebujemo le kulturopašnikov, ki so nam živa po- domaćemu miru na ljubo nemskemu uradnemu jezika
či delokrog po izjemab pustila, kakor jib je pa pra-viloma izključenemu uradnemu jeziku „slovenskemu"
treba, pa smo potem dobri prijatelji*
Narodne »tvari.
Nemško uradovanje v kranjskih deželnih
pri uradovanji ostalo
tudi tega še ni bilo zadosti ! Vsled nezmožnosti
mnozih uradnikov io vsled tega
j
a
uradih.
deželneg
odb
O
ključno ne mšk
je od predsedstva
jezik rabil, in
naj
Ker
se je po sklepu
od 10. januarija 1879. leta
semškutarski večini našega deželnega odbora zljubilo, ekoraj
urade, se ve
bolj še vsled lanskib novih volitev, katere so se tri slovenskega jezika nezmožne, oziroma temu jeziku smrtno
odbornike posadil
odborniške sedeže
po vsem nemšćino v pel jati v deželne
kakor je v zadnjem deželnem
da
zboru poslanec dr. pl. Schrey
trdil
y
posnamemo
,brez žaljenja
enakopravnosti slovenskega jezika" ne bo napačno, nekoliko pojasniti nujoo potrebo, korist in važnost tega sklepa, in pa spravoljubnost, katero naši ustavoverci v
tem sklepu nam nasproti prinašajo :
Iz zgodorine slovenskega uradovanja
tukaj sklep deželnega zbora od 21. oktobra 1869. leta
kateri se glasi :
Uradni jezik pri vseh uradnijah deželnemu odboru kranjskemu podčinjenih je od 1. januarija 1870. leta počenši jezik slovenski.
2. Izvršitev tega sklepa se nalaga deželnemu odboru in njemu se ob enem prepušča, da izjeme, ako bi bilo potrebno, stavlja in v prihodnjem zasedanji dežel-
že po prak vse deželne z nemškimi
skoraj
• —~ "" ^^iuioau	bilje
zključno vpeljan nemški jezik v
d
spisi
kar tudi najjasneje priča do maleg
polnj
Poda vse to še ni zadosto
registratura
mm
a
in
pravičnim" ustavovercem
karto tol
od
našim „spravoljub-
Raztrgali so
svečana 1870. leta
trgali so še bolj tolerantno prakso in
y
raz-
raz paragrafu
19
so jo v ob
y
ljubnemu našemu narodu
temeljnih postav ; v obraz spravo
cev
9
Mi nimamo vzroka, obžalovati ta sklep ustavover
mi tukaj konstatiramo samo ta čin njihov«
da
nas
miroljubno8ti , ustavoverci raztrgali ono karto,
narod
ne
pozabi
y
tolerance" zagotovilo
; y
in našim
da
da so
ki se sme zvati „karta protnikom že zdaj damo
m ne bo nikdar vec skrb karto to
krpati, kakor smo jo dozd
krpali
iz
gole
po
nemu zboru o tem poroča
notranjem miru, ampak da se bomo vprihodnje držali
Kako se je ta sklep formalno rešil, kažejo sie- V8e m stroge nase p
deča , v seji deželnega odbora dne 4. februarija 1870.
leta sklenjena vodila :
Od 1. marca 1870. leta počenši je slovenski jezik
uradni jezik v vseh pod deželnim odborom stojećih uradnijah. Izjeme od tega pravila so sledeče:
Vložni zapisnik je slovensko-nemšk , to je po
regi-
desetink
v deželi, ki šteje
nemških prebivalcev
nad
kega naroda , komaj eno desetinko pa
Jezikoslovne stvari.
jeziku
>
v katerem so dohajalne vloge pisane
9
straturno kazalo naj se piše za zdaj nemški.
Kaj smo? in cesa hočemo?
nam
Nemško se na Kranjskem piše nemškim obči vojaškim uradnijam in pa takim privatnikom, o
Tako vpraša gospod profesor
r? iz
Rusije
stavku: „Jezikoslovne opazke
u
v se-
(gl. let. „Novic" št. 3,
katerih se za gotovo vé, da ne umejo slovenskega je- str. 22), v katerem po vsi pravici pobija nasvet gosp.
predíog v in dotične sestave pisali, kakor
zika; uradnijam, le
zunaj Kranjskega se nemško dopisuje vsem
deželnemu odboru goriekemu m uradnijam
trojedne kraljevine se dopisuje po slovensko.
Nemške vloge strank in uradnij se resujejo po
nemško, slovenske pa po slovensko.
Sejini zapisniki deželnega odbora se pišejo slovenski ali nemški, kakor je sporocilo odborníkovo slovensko
M.
da
u ter tako približali se jim
b
nemško.
D.
vseh
opravilstvih, ki tičejo
zaklad zemijiške odveze in pcsilno delalnico, je uradni jezik nemški.
Deželnemu računarstvu je v vseh administrativnih opravilih uradni jezik slovenski, v kontrolnem
Hrva tje, z
Gospod —77 je poslednja leta sè svojimi zanimlji-vimi pismi, iz katerih veje samosvestno cenjenje slovanské vrednosti, a sosebno svojimi živahnimi opisi ju-naških del in slavnih podvigov ruskega vojstva, marsi-kateri list naših „Novic" okrásil in povzdignil. Zato sem jaz uže dolgo želei, da bi se vzvidelo njemu (ali drugemu komu, kdor živi v enakih okolnostih bodi na Ruskem, bodi Hrvatskem ali v Srbiji), spregovoriti časih katero tudi 0 slovstvenih rečéh, da bi se i Slovenci okoristili s tem, kar in kakor on — znajoČ oba jezika
Vft * U1JJ VUl U f iliu U1 MMUI 1 VíiilA W4V T VUUUI ) w «31/uka VIUVU4	------- -	/	J	t/
uradovanji pa za zdaj in sicer do marca meseca 1871. uvidi in najde, da je pravo in veljavno, ter namerjam
j r	%	••«	+	« •	•	1 v • i • 1 1
leta nemški, od marca 1871. 1. počenši bode slovenski; med časom bode deželni odbor po posebni komisiji za to skrbel, da se racunstvu in blagajnici potrebno imen-stvo (terminologija) določno ustanovi.
Proračuni različnih zakladov, ki se deželnemu zboru predložijo, kakor tudi računski sklepi ustaoovnih zakladov so slovensko nemški.
poznej e povrniti se k tej
y
stvari in tanje razložiti, kako
menim, da bi si lahko zadobil veliko zaslugo.
Nego za omenjeni nasvet, djal bi jaz
y
bila
je pre-
velika čast, da se je kdo celó iz Rusije zoper njega oglasil,
In res, kako bi mogli mi sami iznebiti se lepega pred stva, ki nam so
, —	j~---—~ —----J "r " J o
kajti med nami se menda nihče ni změnil za-nj
ga odkrili in obranili veljavni gramatiki
Uradovanje deželne blagajnice je v vsem, razun (gl. na pr. Metelko str. 144 in 145) ter bi
y
kakor
opraviistva v zakladu zemijiške odveze, slovensko.	p±avi guop. — »/, — ^v.,*^»*.	jv-.«» „«^
Deželnim dobrotnim zavodom veljajo za občenje	tisto malo, kar so mu tujci pustili obščega s slavjansko
z uradnijami in strankami v deželi in zunaj dežele gledé	većino?" Kdo ne zna razločka, na pr. med: wrezati ali
rabe slovenskega in nemškega jezika ista pravila, ki so	čekati vejo, vrezati ali vsekati znamenje va-njo itd.?
prav pravi gosp
V
potrebili iz našega jezika
navedena pod številkama
in
3).
No
y
ker se v gori zadetem sestavku in tudi po
t
Ta pravila so se vsem pod deželnim odborom sto-	drugih slovenskih listih kjekod namikuje nekaj tacega
ječim uradnijam in napravam gledé uradnega jezika kot	kakor je približevanj e j eziko v, mena knjiž-
vodilo, po katerem se imajo ravnati, naznanila.	nega jezika, izbor občnega literaturnega je-
-	-	h	• ï	£	_	> .	-	• wÈ< -
zika, vredno je malo dalje pomuditi se pri tem vpra
sa nj i
Pred 13 stoletji so Obri vpregali ruske žene pred
svoje vozove, pred 6 stoletji je tartarski veliki khan po
Najpred nam se tukaj vriva drugo vprašanje, nam- celi Rusiji davek (tribut) pobiral!
Pa
reč: Jeli res mena knjižnega jezika zdaj na dnevnem
bolje?
Je
to danes
Koliko časa je od tega, kar so turski
pase in
redu? So li okolnosti naše toliko izpremenjene, da amo njim enaka druhal divjali po Bosni, Bolgariji in Srbiji? •Slovenci danas na razpotji, íáčóó sveta, kaj hočemo, Komaj je
>
kam hočemo, dočim včeraj nismo
30 let, kar so
magjarski
generaii" in „sod
bili? Meni se ne vidi niki" obešali slovašse in srbské domoljube. Dandanes
živeči prijatli onih magjarskih „generalov in sodnikov"
radostjo, da cena si ovan-
tako. Opazujem res z veliko------,~7---------------________„
skemu imenu po Evropi na vis bije in da nam ta zapirajo slovanské domoljube, Miletiča in druge
in
A 4. MJ V UWf MUgttV V4V/L1AV1J U W V ^ i-U I 4 V V I Vi » IU Ui U^^ ^ IU
blagotvorna svest prsa širi, nas jači in krepi in nam v bi jih še danes obesali, ko bi se ne bali kazni evrop-naših pravičnih težojah ne dá klonuti duhom, kakor ske. — Z velicimi težavami ustanovljene narodne zaveli Hrvat; ali ne vidim tistega velikega prekreta ali vode ubogih Slovakov so uničili in njihovo premoženje
*	"" — ----- -----o -----o r-------- --- ' w*«
zgodovinskega obrata, kakoršnega bi k temu treba bilo. kontiscirali.
dobi
>
ko je
v Zagrebu U a j
začel
svoje za
Hr
istini, boj še trpi, kakor pred stoletji
evro p
vate toliko imenitno delovanje, čulo se je res dokaj ske razmere so danes drugacne. Kakor Hunci in Oori
Pečenegi in Kumanci, tako se bodo tudi Turki iu
glasov, 8vetujočih Slovencem priatopiti v ilirsko kolo, in
jaz se sam spominjam,
da sem slisal
aja
venščina nima nikakve budućnosti.
reči: Slo- Mad jari evropski civilizaciji umakniti morali.
Uni
so
že zdaj tako rekoč vničeni, tem pa manjka le še druzega
Katero pot smo takrat izbrali, to vsi vemo in vi- Vi 1 agoša, pa so tudi pri kraji.
dimo tudi
uspeb, ki
smo ga, idoć po njej, dosegli.
Odkar so Turki Carigrad vzeli, in na Kosovem
Preletimo v duhu preteklih 50 let. Po tem ko^je p o 1 j i zmagali, zdihovali so balkanski Slovani in z njimi
Metelko postavil jeziku trdna pravila, pribrenci
))
Ce-
vsa Evropa pod udarci te azijatske druhali. Kako da
belica" na slovenski vrt; zapoje Preširen in iznenadi, je Evropa to trpeia, da se jih ni ubranila? Bile so ta-
« .	«	A	• •	• •	•	i ^ I	I	<	V	-	4	^	%	«	«	i	A	i	. 1	•	~ «
očara z divnimi svojimi poezijami
Slovence, katerim
ni
bilo
popolnem zamrlo narodno čustvo
>
oglase
se
se
„Novice" in začno širiti omiko in buditi národno svest po najzabitnijih koteh prostranega slovenskega ozemija ; Ko se ski povzdigne svoj ubrani, zvonki glas in oduševljuje slovenska
cas tri mogočne države, ki bi bile to labko zabranile, toda one niso hotele složno postopati, in zato je tako
prišlo.
(Dal. prih.)
vnema
srca; „Novicam ' pridružajo se
dragi slovenski listi; ljudstvo se zbudí iz predolgega dremeža , omili mu knjiga, s katero ga sv. M o hor ja
Mnogovrstne novice,
*
družba in pozneje Matica obilo zakiadata
>
tako, da ima rodoljubna dubovščina
delo, nategniti
po lepši slovenščini, ki jo iz knjig in časnikov čita in
Novo narodno gledalisče v Pragi bode kmalu do-
omili inu delano. Za dunajskim opernim gledališČem bode to gle-
dališče najlepse v našem cesarstvu. Veliko bo tako, da bode 2200 oseb prostora imelo v njem. Do sedaj je za
mu
>
posluša, lika
iz ust narodnih duhovnikov ganjen govorico in dan današnji ti priprost delavec
sem se sam nedavno uveril
nega
napise pismo
si sam
tega
kakorš-
pred visokošolec ne bil vzmogel. Res mora člcTveku, kateri nekaj več let iz zgodovine slovenskega
napravo njegovo v vsem potrošeno 1 milijon in 130.537
gold. 40 kr.
* Vládni časnik, ki izhaja v Sarajevu pod ime-
nom
slovstva živo pametuje, srce radosti zaigravati, kedar 8amo v latinici
„Bosansko-hercegovacke novine", pričel se je tiskati poleg latinice tudi s cirilico. Ko se je tiskal
sijajni zlog Erjavca, Levca, Stritarja m še dru-
>
bili so ondašnji Turki zadovoljni
ker verske
9
a preubožno in „okorno
gih naših izvrstnjakov primerja
besedo dětinstva", kakoršna nam govori iz prvih te-čajev „Novic". Sili te miline in ljubkosti niti naše nežne gospodične, naše krasavice niso mogle po vsem odoleti, tudi one (po malem res!) pristopajo v kolo slovensko.	(Dal. prih.)
v latinskih pismenkah niso videli razžaljenja ravnopravnosti. Sedaj pa se Mohamedanci dogovarjajo
y
9
naj
veleva
y
da
Zgodovinske »tvari.
da pošijejo prošnjo do našega cesarja se vládni list tiska tudi s turski mi pismenkami (jazijarni) in v turskem jeziku, ćeš, da to zabteva verska ravnopravnost. Poleg tega nameravajo sedaj tudi židovi (judje) prositi , da z njihovimi pismenkami in v njiho-vem jeziku se tiska navedeni vladni časnik. Tedaj tudi Turke navdaja klic po ravnopravnosti !
dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko-orien
talno vprašanje" zvanem.
Piše Fr. P o t o č n i k.
II.
Čkalje.)
boji ruskih Vladimirov, Igor-jev in Ivanov s Pečenegi, Kumanci in T&rtari, srbskega Lazarja in Miloša, carov Nikolaja in Aleksandra s
Boji Samovi z Obri
9
poljskega kralja Sobieskega, ruskih
Turki, boji Svatopluka.
Ozir po svetu.
Crtice iz Bosne.
(Dalje.)
Prenoćili smo na pianem, ker nismo mogli priti do malega Maglaja, kjer je nekoliko hiš. Kako se je moj tovariš rotil, ko tu s svojo pritožbo pritožbo pri poveij-niku vojaškega spremstva zoper podcastnika ni nic opravil, tega rajši ne popisujem. Spala sva oba pod milim nebom, kakor drugi vsi, a ponoČi je Bavarec
Jelačiča, Kuničaoina, Paskieviča, velikega kneza Niko- vsako uro klel to deželo, po kateri se mora člověk ves
■ft ~ H	■ H|	__ __ _
generalov Filipoviča in Jovanoviča
bitke
Ko-
daň voziti
u ua ivu" uau vv/aiti , pa uo pnuo uu ixi^ove», u« «i uuuu ^vu.w.jv.
Vilagošu, Ker ni mogel spati, je zabaval se s tem, da je praznil po času različni prizori svojo torbo, v kateri je imel nekoliko pijače in mrzle
in Deligradu,
pri
sovem polji, pri Kazanu Plevni in Livnu, to so onega nepretrganega boja Slovanstva z azijatskimi dru-
ne pride do mesta, da bi dobil posteljo.
jedí
f
drugo jutro sem mu moral uže jaz
okreti
O
ćesar sem
želodec bil
halmi, ki še danes ni končan, in tudi tako dolgo s svojo slivovko , sirom in slanino, ne bo, dokler ne bo zadnjega ostanka azijatskih ropar- silo sabo vzel, dobro vedoc , kako težko bo tukaj kaj
jev ista osoda zadela, kakor Obre
9
Hunce, Pečenege itd.
dobiti nevojakom.
Skoro prav tako, kakor prejšnji, je bilo ta dan. ki je potrebna za slavnost. Na ograjenem prostora so Koraaj smo pa popoldne bili memo malega Maglaja, se nastavijo vojaški in civilni načelniki. Ko se prikaže da-
dež in kmalo je cesta tako razmočena, da se vsa hovščina , zagromi po dolini kanone pok, svečanost se
vlije
kolona vstavi, toraj tudi aajin voz. Ce bi tega ne bilo, prične. Arhimandrit Sava Kosano
bili prav lahko prišli se pred noéjo v Banjaluko
duhovenstvo
Kaj je storiti ? Tu na mokrem
)
v
blatu
1Q
deži
kom
POJ
breda pesmi
blagoslo
vodo
grad
)
ćastna kompanij
strelj
pok
9
za
prenočiti je prehudo, moj tovariš se je temu z vao pesem se razlega po zimski okolici
po-
s puškami in cesarska
moôj
99
usta vij al
Peljimo se nazaj v bil sam tudi rajši
u
pal
9
reče slednjié koôij
zlati križ v Miljacko, voda je biagoslovlj
tem se pomoči
loue oiguujiu auu j vj jame zajemati, u -<% ju pije m octuu v&auje. zj a v u j v u u <
pod streho, kakor tu Virtemberga prinese duhovnik vode v zlatem kozarcu
da
ljudstvo
PU
in sabo vzame. Za vojvodo
pod milim nebom, „gospoda tam gotovo dobita preno
se
čišče
in konjič pa vsaj streho
brne arhimandrit do poveljnika, se zahvaljuje
'i ^^ ť t —j
Ta predlog je posebno mojemu tovaršu všeč
f
vr-in
nemo se toraj nazaj , ker še pol ure ni bilo do tje kmalu smo v „hanu", kakor se imenujejo gostilnice ob lip
ce8tah.
Zdaj
z navdušenimi besedami bodenje bosenskega naroda stva so se razlegali krog in krog
veličanstvu cesarju za osvo-živio-klici zbranega ijud-
Kar
baron
Bosno
pustil, se je vse na slabeje obrnilo
Tak „han"
se sme previsoko ceniti. Navadno je priiizujejo, kakor da
preočitno se kaže, da njegovi nasledniki se Turkom
vstrijski uradniki
se
b baii
spodnj
del z
lUiQ ^/IVtiíJVOkV vuuiut JL^WTWWUW jv	^nutíujvjuj ttaawi VI.« Ml OO JIU ua 11 , dVOUllO&l Ul aUiil&l
in kamenja skup zmetan hlev za so začeli deželo ponemčevati in magjarizirati, kolikor
živino, nad tem je lesen slovenskih deželah: v tem
hram
>
podob
kednjim po
morei o
kmetj
Biuvens&iu ue&eiau « v icui jo, pije m o^x voo , »oi o« tu
skup nabere, kakor spodej živina. Navadno gori v sredi bi
in
se puntajo, ker nočejo tretjine odraj
vse
kar se tovati Turkom, Turki pa razsajajo, ker tretjine ne do
Fo takém ne bode šlo vse tako giaďko, kakor
ob krátkém se o mrazu ljudje grejejo m se je- se je mislilo izprva. Prave dežel
ogenj,
dila pekó in kuhajo. Sicer pa
brez vsega
mož bo treba, da se srečno
osnove in p
Glasovitih šesteronožnih živali se pa
ne manjka, podvzetj
dovrši začetek blageg
Han
v katerega
bil naš
k naj
liau y v aatui	j w ^i»	* vMutu
je bil vsaj v tem nekako bolji, da je imei zgorej
pel jal
t
Gorici
febr
Od
přetekl, meseca nisem
enega e bil
za
krčmarj
rodovino
>
druzeQ
za
več pisal „Novicam". Braici niso zavoljo tega škode
trpěli, ker posebno važnega se ta čas ni nic zgodil
oddelka goste, ki
miza in trije stoli in celó postelja precejšnje širokosti, naše kronike ne utrga. Dolgo poroćiio v št
koliko gosposki, kajti bila je v njem Vendar pa naj podam nekaj zastankov, da se mi nit
Čedna pa tudi ta soba ni bila, zato je moj popotni to variš vnovič pričel kleti
t
o
P
Nc
v tukajsnjem laškem tab
9
Dež
čilo rica
bil v tem popenjal
}
nebo
naj dopolnim s tem, da se je srditi „Isonzo
pa se ni razmra
p r i j az n i 1 s tistimi
y
)
in prej ko navadno se je napočila noč. Krčma- riunt montes
td
a
ki jih Sp
hotel bičati
že spet
Partu-
lep
reč
m
Nadejamo
i iva, prijazna Hrvatica, ki je celó par nemških besedi se, da se tudi tišti mestni dolgovi poravnajo, zarad znala, nama napravi vecerjo. Janjček je prav dobro	Ta "	--------
terih
9)
začel
padati naše municipalce. Pravij
• k	à *	« %	■	I • .	-1	».
dišal obema, za pijaco sva dobila celó vina v butelijah, da so našli v Trstu upnika, ki jim toliko denarj ki je bilo sicer drago, a vendar bilo je vino. Moj to- sodi, da se vsi drugi razni dolgovi poplaćajo, da <
bilo sicer drago, a vendar bilo je vino.
to
variš ga je jel piti, kakor da bi bila voda, in kmalu je pokazalo, da se ga prijema. Jaz ga nisem svaril
sodi
on
misleč si
da
se
bolj
9
če se ga
do dobreQ
ed prosit
da se vsi drug
dolgovi popi
a poda ostane
f
nas upnik. Ce vidi kedo v tem kaj tolažbe
o v «»i li, pruaib ; — Preteklo nedeljo, 26. januarja, naleze, trgu sv. Antona novo pokrito trži sČ
so
za
bom vsaj ponoči mir imei pred njim
(Dalje prihodnjič.)
in druge reči. Prav lepo naprave, katere niso

bile silne in
nem gospodarstvu ne vjerna)
druzega prihaja na misel
Kj
spada med tište se z varčnostj tej priliki mi
dprli
zelenj
na
drag< mest
Naši dopisi.
prej vodomet, katerega je kinčal lep
zdaj tržišče
ekaj
y
bil
kip sv.
t
Sarajeva 24. jan
praznik pravoslavne cerkve
ljenja vode, ali, kakor ga staroverci sami zovejo
18. dne t. m. je bil velik čeli novo tržišce napravljati
Padovanskega. Ta okusni kip so, ko so za
y
praznik blagoslov- zneje
tako
m
siišal praviti
kam spravili in ga po
prod
Ali
praznik ,,bogo j avl jan j a" (ep ifanij a, pri katoličanih pa vem,
mestna gospóska imela pravico, kip prodat
da
se
kralji). Oznanoval je veliki ta praznik grom kanón tona podobo v z grada glavnega města bosanskega in v obilném šte- diti kralj
ekdaj pripovedovalo
9
da
vem sv.
Î
je
to
francoska rod
nje vodometa in trga dala nare
vilu zbranemu ljudstvu se je na ves glas razlagalo, da so minuli časi zatiranja in da sme vsaka vera svobodno in brez vseh ovir obhajati svoje obrede in praznike pod nj
leta 1844. tam bi
(kjer
9
tistega
kip
mogočnim orlom avstrijskim, pod varstvom slavnega godkom
Ck
prapora našega cara.
Pred
uro zjutraj uže je bila in stanoval
v
prostorna srbska cerkev polna pobožnih ljudi iz města Frančiškanakem, katerega poslopj
in kmetov. Ob devetih pa so zapeli zvonovi v znamenje, da procesija pride iz cerkve, Ta je bila zares velikan-
zhodnem kotu
Bourbonska, ki je do
v grof Strassoldovi hiši, stanovala
leta umri vojvoda Angoulemski). Ome-v zvezi z naslednjim zgodovinskim dota 1225. je přišel v Gorico sv. Anton sam
enem) samostanu zdaj trg obdaja.
č
v
se
trga
čed
kapel
sv.
Anto
1825. posvećena) prav na tistem mestu
»
ska.
Na čelu jej je bil vojvoda
Virtemberški, obdan
s
svetnik
kot
pr
gvardij
stanoval.
er je ta e iz zgo-
dovin8kih ozirov tedaj bi se bilo spodobilo , statuo sv.
na trg godovi
se po
častniki, za temi so se uvrstili naćelniki raznih uradov. Ljudi je bilo vec tisočav, vsi veselih obrazov, kajti uže 500 let ni smela nobena kršćanska procesija
s prapori iti po ces t a h ponosoega turškega ,,Bosna- njene kapele je grof Lanthieri
Anton sem v
em imenu
9
obraniti
Ker
zabredel, naj povem še to, da tik ome-
evo poslopje, v katerem
Seraja", kakor Turki imenujejo Sarajevo. Počasi se je pomikala dolga rajda čez močni leseni most tik pe-
8tanoval papež Pij VI. leta 1782., ko je potová! na
Dunaj
Vidite tedaj
9
da
naše tržišce sv. Anto
>
na kateri stoji trdnjava, do doline Miljacke v kaj imenitno
čine
divje-lepem kraji. Tukaj je prostor ograjen in lepo dekana
Kanalskeg
Smrt nam je pobr
. Aadr. Wolfa
a
. jan. \
Dne 18
do-
ega
okinčan, v njem stojí krasna kamenita posoda z vodo, je bil v prvostolni cerkvi. vmeščen novi dek
n a
šeg
Fra
Terezijineg
a. Mercin
*
kapitelj
preč
(prej) akoz 25 let dekan
gOBp
v bliž
Borca
sveč.
Narodna naša čitainica na
pravi
dne t. m. zvečer ob
uri veliko ..besedo" s
njem bt. Petru in se prej katehet in kaplan v Gorici, petjem, deklamacijo in gledališko igro „Ravni pot naj-(Pred 41 leti je bil preč. gosp. M. moj katehet in pred boljsi pot", po „besedi" pa tombolo in ples. Tako dobi
\JL ICU 11 iCVI JO u»	gvu^/t AIA» *"VJ »mvvuvv .u fr.wx* UUIJOI pwii , pu „ UCOvUl p O tUUJ UU1U (ii piCO. i A&U U U U i
28 leti moj učitelj petja). Patron , ki podeluje pri nas vsak kaj, kar je njemu po volji. Vstopnina k besedi
dekan8tvo v kapiteljnu, je grof Montecuccoii, grajščak 20 eoldoy, vstopnina možkih za ples pa 80 soldov.
Pazenski
Ni davno mi
došel novi
m a ti z e m
Frančiškan sk
provin cij
s v.
K
Hr v ask
Zirov 27. jao
Kranjske. Ta provincija ima koreniko v 13
^	»	% i • T^	I	TT	* 1	O
Gorjancev v zadnjem listu „Novíc":
Po pravici praša dopisnik z
kaj
in
nas hribovce napotilo na nemčurski kolovoz?
Je
vendar
Tudi
jaz
se
štej
(3),
klicala nekdaj Bosensko-Hrvaska. Samostanov ne morem o tej reci, kolikor o njej vem, molčati ; zato
zdaj 12 v
kofiiah: v Grorisk
a)
>
Ljubljanski
naj povem ,
da
so v žirovskem šolskem svetu tudi
v Lavantinski (2), v Tržaški (1), v Zagrebski (4), nekateri taki možje, ki so navdani nemškutarskega dubá
v Senj s k
a)
Vsi fconventi skupaj imajo inasnikov
r
103
klerik
y
klerikano
1
f
láikov 31
(samostanskih) 23
i
k
ter cij arijo
kup 162. Glavar vseh 1
sa-
da jih je nadučitelj Božič posebno v to spodbadal
kolikor jih je pa domačino?, to je, slovenskih domo-
ker
mostano
minister provinciahs
<<
yo^i* x^	ljubov v šolskem svetu, u um »u a;
stanuje na Ko- jim občinski sluga ni přebral prošnje
sta nj
'odi so zapeljani zato
ki
—	f----.	— — j—	4 —r —	«w sojo v nem-
v Gorici (preč. O. r riderik Honigmann). škem jeziku skovali nemčurski šolski svetovalci sami
Na znani Stremayerjev razpis zadevajoc državno pod- in za katero drugi slovenski šolski svetovalci niso nié
poro
érskega zaloga)
7
ki
dobivajo Franćis&ani vedeli. To prošnjo so po hišah nosili za podpis, in
Kapucini, odsel je od tukaj že davno razkaz dotičnih kdor jo je podpisal, je mačka v žaklji kupil. — Zani-
pravic, Danes je Svečo
ki jih imajo naši Frančiskani na Kostanj
Pri blagoslavijanji sveć v pr
cerkvi so me obbajale čudne misi
Bla0
malo bo čitatelje „Novic" vprašanje: kaj temu priprosto naše ljudstvo? Povem jim
da
pravi
se
sliši
častitlj
knez-nadškof
med
drugimi
tudi dve prav
so pre- in vidi velika nezadovoljnost pri slovenskih stariših za-
okusno ozališan
njegovo soprugo
za grof Chamborda in groti nj
Gorici se izkazuje
kralj
vsaj senca kralj
časti
>
francoskemu v Parizu pa kraijujeta
voljo poti, dan j e
siljenega nemškega jez.ka otrokom da se popolnem ne učijo druzih
y
ki
je na
lim
za vsak-
Grevy in Gambett
Francozi taki? Ne, tudi SI Slovan
tempora
t
So
življenje potrebnih naukov v domaćem jeziku. Veliko očetov in mater milo o tem toži in premišljuje,
nekateri
pa samo kako pomoč najti zoper to postransko skovano zvijačo
f
e
7
Poljaki, Hrvati in, se ve
7
Drug da tudi Nemci
Ce pa kdo nadučitelja ali
šolskega
predstojnika za to
}
reč kaj popraša, dobi odgovor, „da je to prišlo iz Ljub ljane." Zdaj noče tukaj nobeden kriv biti tega, da se
in Madžari se ponašaj o se svojimi. ímenitnimi mozm tudi če so v visokih državnih siužbah, na pr. ministri, je v Ljubljani koledova'o za usiljenje tujega nauka v do-
ali ,
triotizma v tem
landsmannministri", pri nas pa isčejo nekateri pa- mačo šolo, ker vidi, da je to napaka. Vsaka reč je
met
da najzaslužniše in odličniše
Saj res imamo odi cnikov
Od ilirske Bistrice 26. sveč. X. (Konec.)
kako
ojake
prevec
> !
prav le na pravem mestu
to je star pregovor y
ški župan uže več let tù županu]
7
Jabla-on za
naj
ima gospoda^ svojo, mi pošteni kmetje pa tudi
svojo suknjo. Ce ljubljanska gospoda noče
se
našega deželnega slovenskega jezika
7
kaj
nam
učiti sili
pi
blago
bčine vnet, vidi se iz tega, da se on za nemsčino, katere ne potrebujemo, ker imamo v svojem
most pri Samsovem posestvu pod dolenjim Zemonom jeziku vse bukve spisane, ki so nam za omiko potrebne, čez vodo Reko ves čas prav nič brigal ni, in se se Cemu tedaj šolsko mladino na kmetih vpregati v tujo
danes ne briga. In vendar je ta most prebivalcem de
galejo !
8eterih vaši silno potreben
žiru
bil
like kori
tudi v strategićnem
Bizovika
sveč.
(Vabilo.) Narodna naša čital
Tedaj
gospod župan, ako na nica napravi pribodnjo nedeljo (9. dne t. m.) popoldne
Lili U Uli Ul ▼ UU1VU IV vi i O 11 • JL UUOJ y ^ViJ^UU	----v, . • ^ • . vr v. M . v, «wv^^.j v	v'	y ^ vr y vy . ^ M W
večer svojega županovanja hoćete kak stalen spominek ob 4. uri pustno veselico s petjem , godbo in tombolo.
zapustiti, požurite se, da se most Pri tej veselici razstavi čitainica podobo gosp. dr. Jan
cela Jab- Bleiweisa, ki jo je lično izdelal podobar Zaječ v Ljub-
svojemu
del
7
7
si more z malimi stroški trden lesen most
pri Samsu čez Reko napravi, za katereg laniška dolina zavzeta, katera je gotovo ozira vrednejša nego edina grajščina Bobenska, katera ima dovolj lepih
hrastov narediti botami naj lega
ljani*
Udje ne plačajo ustopnine , neadje pa po 20 kr.
obilni udeležbi vabi bližnje in dalnje pa tudi druge
goste
a ne
y
žulil.
SI
bi si celi okraj s placevaojem in ro-
od b o r. Prihodnjo nedeljo 9. dne t. m
dežel
db
v
blag
protest
bistriškega
katerega
Ljublj
pa
spodnje Siške.
napravi naša čitainica Vodniku na čast slovesno besedo
kraj
so vsa županstva ce-
proti nameravanemu mostu in
županovim spletkam napravile, pravično rešiti in denár
kar
se ga na račun dotičnih davkoplačevalce
vedeni namen morebiti dovoliti utegnilo
drug
potrebne reči v podporo obr
7
naj
7
na
pravo mosta čez vodo Reko poleg Samsovih
pr
m
7
? v naše za
za na-inov in
katei
lista
Ljubljane.
občnem zboru družbe kmetijske
>
•ega popis se začenja na prvi strani današnjega , so bili enoglasno za častne ude družbe kmetijske izvoljeni grof Jel a čič, predsednik hrvatsko-sla-
vonskega društva
7
grof
oronini, predsednik družbe
kmetijske goriške in pa vitez Kalena U r b a n o v, c. k. deželni predsednik kranjski. — Casino priznanje
žag
pod doljnim
monom
Naj
si. deželni odbor je zbor izrekel go3p. Jan. Bari e tu, naducitelju v Pod-
tudi to resno prevdari, ali bi bilo prav, da bi obvelj
m o v o 1 j
ega člověka
>
ki
po
ključbi zdaj
di
zemelji za marljivo podučevanje šohke mladine v kme tij3tvu in v kmetijstvo spadajočih prirodopisnih naukib,
Matiju Deutacomanu, posestniku v gorenji Loki
na stolu županovem, pa se bode moral, kakor hitro njegova dôba poide, umakniti druzemu , ki ne bo stavil	Pa za umno sadje- in gozdorejo. — Za odbornike v
bnih interesov, na prvo město, pa se tudi v narodnih	centralni odbor so bili voljeni gosp. Jan. Mur nik
_ X. /JL	#tf i l • « à.t	t	i	W l
7
zadevah vedel tak zemlji, katera j venska.
7
kakor se domaČinu spodob
na
tajnik
kupčijske in obrtnijske zbornice
7
gosp
hvala
Bogu1
dandane
se
slo
Robič, deželni poslanec, in pa gosp predsednik čebelarskega društva.
Jož
e
Luka
J er i č
9
*
Tako se imenuje nas kapitelj po Mariji Tereziji.
Sklep zadnjega deželnega zbora , da se kakor
lani na korist deželnemu zakladu tudi za
Pis.
letošnje
leto
pobira 20 odstotkov přiklade na direktne davke izvzemši
voj do priklado, 20 odstotkov pa tudi od vžitnine za vino, most in mesó , so od cesarja potrjeni, potrjen je pa tudi zborov sklep, da so plače učiteljev ljudskih sol oprosčene deželnih přiklad na dohodnino.
—	Deželoi glavar vitez dr. Kaltenegger se je 3. dne t. m. iz Dunaja povrnil zopet v Ljubljano.
— (Po sklepu deželnega odbora 4. dne t. m.) se
nemudoma razpišejo še ostala delà za norišnico na Studencu, natnreč: a) mizarska delà, proračunana na
10.000 gold., b) ključarska delà, prevdarjena na 9000
gold., c) steklarska s 1500 gold, in d) barvarska delà s 1300 gold.
—	Zbornica trgovska in obertnijska je v zadnji seji zopet izvolila gosp. Aleksandra Dreo-ta za svojega predsednika, gospoda Kar* Lukmana za pod-predsednika.
—	( Veselo naznanilo in vljudna prošnja.) Vodstvo
one velike dobrodelne loterije, katere dohodki so,
kakor so v 3. listu „Novice" poroćale , namenjeni ljubljanski hiralnici in dekliški sirotišnici, je v stanu, danes uže kaj več naznaniti o napredku te loterije. Poleg dragocenih v našem listu uže navedenih 2 dobitkov, ki ju je presvitli césar daroval v vrednosti 400 gold, in 100 gold, za nakup srečk, ic poleg dobitka, v vrednosti 50 gold, od presvitle cesarice darovanega, je vodstvu došlo ali mu je zagotovljeno lepo število dobitkov , med katerimi naj imenujemo najodličnejše, ki so: podoba sv. Vincenca v zlatem okviru, 200 gold, vredna, — mašni sviloi plašč, vreden 150 gold., — velika fisharmonika, — zlata žepna ura, vredna 60 gold., in več druzih zlatih in srebernih lepotij, slik in druzih lepih reči za vsakdanjo rabo. Zanimalo bode deležnike zvedeti, da je med dobitki tudi lep, dveleten junec švi-carskega plemena, 150 gold, vreden, in krasna triletna kobila hrvatskega plemena, 200 gold, vredna. Dozdaj
vodstvu darovanih dobitkov vrednost znaša okoli 2000 gold. — Dobrotniki tudi pridno nakupujejo cele vrste
{serije) srečk in jih je uže oddanih 400. Ker pa loterija v vsem skupaj ima 800 serij, vsaka serija s 125 sreč-
kami pa mora dobiti en veliki in en manjši dobitek,
z a t o je š e 800 večih in 2400 manjših dobitkov treba. Da jih vodstvo dobi, se obrača do dobrot-nikov s prisrcno prošnjo, naj mu jih darujejo. Imena njih bodo kmalu hvaležno razglašena. Druge dobrotnike pa prosi, naj, kolikor morejo nakupijo srečk, da bode loterijni dohodek tako zdaten, da obe milodarni napravi (sirotišnica io hiralnica) se rešite dolgov. — Konečno dostavlja vodstvo še to, da na p rip oročilo takih Iju-
domilih osob, obcio, fabrik in drugih zavodov, ki bodo dejansko podpirali to loterijo, se bode v sicer enacih razmerah vodstvo posebno oziralo, kedar bo za to šio, kakega neozdravljivega bolnika ali kako ubogo siroto spraviti v hiralnico ali dekliško sirotišnico. — Naj bi tedaj ta ponovljeni poziv našel po dežsli tišti odmev, ki ga zasluži revščina neozdravljenih bolnikov in za-puščenih sirot!
—	(Tarifa za gornje meso v Ljubljani naj se od-pravi), smo rekli v našem listu od 22. januarja. Kakor slišimo, se s tem našim mnenjem vjerna tukajšnja trgovska in obrtnijska zbornica, ki je v seji 31. jan.
sklenila mestnemu magistratu odpravo tarifo v an ja nasvetovati. Ker pride ta stvar v obravnavo mestnemu odboru, naj važno vprašanje: ali je tarifovanje govejega mesá petrebno ali ne? nekoliko pretresemo.
Če se uže iz stališča svobodnega obrtniškega gibanja ne dá zagovarjati, da se mesarjem se tarifa določuje, ko se peki že davno svobodno gibljejo, imamo mi, ki se ne àtejemo v vrsto današnjih liberalcev, drugih raz-logov dovolj, po katerih zagovarjamo odpravo tarifo-
vanja. Poglejmo, na kateri podlagi je mestni magi-
strat določeval ceno govejega mesa? Okrajni glavarji mu mesec za mesecem posiljajo iz dežele ceno go v ej e ži vine. Kancelist, ki ima v okrajnem glavarstvu nálog, vsak mesec pozvedovati govejo ceno, zapiše brez mnogostran-skega pozvedovanja, kar mu ta ali uni pové, in poroča potem magistratu v Ljubljano. Da se ti gospodje ne brigajo preveč za to, ali je pozvedba resnična ali ne, ali da marsikteri mesec le prepisujejo tež o goved in njihovo ceno iz zapisnika prejšnjega meseca, o tem prepričati se je imei magistrat uže prilike dovolj. Na takih resničnin ali neresničnih podlogah določuje magistrat tarifo mesa in po tej tarifi ga mora mesar prodajati, če ne, ga zadene kazen. Res vidimo tudi v mesnicah pri mesar jih tarifo na kljuki viseti, — mesar pa vendar meso prodaja, kakor mu je ljubo. Mesarji se tedaj tarife ne držijo, tudi držati ne morejo, ker ni pravična. Se li pa ljudstvo, ki mesó kupuje, drži tarife? Tudi ne! Gospodinje ali kuharice zahtevajo pogostoma od me-sarja posebne kosove („mulprata", „ertelc", ,,kaiserfieiš" itd.) brez přiklade. Ali sme mesar zdaj reči, da jim izbranega kosa ne dá? Mislimo, da ne. In ali mima ljudstvo pravice, si kupiti mesá po svoji volji? Mislimo, da jo ima. V vseh teh po ožajih je tedaj tarifa le na papirji. Da mesar za izbrano boljše mesó za-hteva višo eeno, je čisto naravno, in kdor si i zbira, tudi čez tarifo plača. Kaj pa potem z ostalim slabejim mesom in priklado? Revno ljudstvo ga dobi, pa ne po najnižji ceni, ampak po srednji ceni, vsaj mesar za boljše mesó ni toliko dobil, da bi mogel slabeje meso in priklado prav dober kup prodajati. Po takem revniše ljudstvo bogatinom plačuje bolje meso, ono mora pa neprimerno ceno plačevati za slabeje blago. Ko bi predpisane tarife ne bilo, bi mesar najbolje meso in brez přiklade po viši, slabeje pa po prav nizki ceni prodajati mogel. Ni zato tudi čuda, da mesarjem zmirom boljega mesá zmanjkuje, slabejega pa ostaja. Vsega tega je predpisana tarifa kriva. — Vemo, da se nam bode tfi ali tam ugovarjalo: če magistrat ne bi mesarjem določeval cene mesá, bo pa mesó dražje. Ta ugovor ne veljá, kajti v Ljubljani niso le trije ali štirje mesarji, ampak 20 jih je, in vsak izmed njih dobro vé, če bode ceno prenapel, da ne bode kupčev imei. Konkurenca je tudi tu najbolje sredstvo poštene svobodné kupČije.
—	(SveČniČni veselici) narodne naše čitalnice na čast bi lahko, ko bi „Novice" prostora obilno imele, napisali obširno poročilo; takó pa lena kratko rečemo, da „beseda" in bal povzdignila sta to veselico v vrsto najpri-jetniših večerov čitalnicnih. Naš pevski zbor pod vodstvom vriega pevovodja gosp. Valente je na občno pohvalo izvršil svoje naloge; gosp. Medenov krasni glas je nocoj pel ko zvon lepo, in gospodična ZetinoviČeva je zopet pokazala izvrstno svojo izurjenost na glasoviru. Kakor je tedaj Euterpa po vse zadovoljna bila s prvim delom nocojšnje zabave, tako je vesela bila Terpsihora z drugim delom, kateremu vod ja sta bila gg. Juvančič in Stegnar, ponosna na to, da blizo 40ličnih parov je nevtrud-Ijivo se sukalo do pozne noči. Telegram hrvatskih rodo-ljubov z Dunaja je pozdravljal skupščino, jako veselo prijetnega večera. Je bil pa tudi gosp. blagajnik tako vesel, kakor skupšČina v dvorani ? ,,Er zàhlte die Hâup-ter seiner Lieben und sieh ! es íehlte manches theuere Haupt" pravi nemški pesnik. Al te pesmi nočemo dalje popevati, da nas ne vpraša kdo: čemu „narodni dom"? y I
—	(Likvidacij ski odbor banke ,,Slovenije") nam na vprašanje v 3. listu „Novic" objavlja, da je v eni svojih
zadnjih sej sklenil sklicati občni zbor delničarjev, kjer jim bode najugodnejša prilika dana, zvedeti vse, kar se jim potrebno zdi. — Ko bi, kakor slišimo, ne-kateri delničarji ne odlašali z lepo vplačati to, kar so
vplačati dolžni in bodo po tožbi plačati morali, bila bi zasadila tri t + t» ne vživa več zaupanja na najvišem cela likvidacija uže davno pri kraji; tako pa likvida- mestu in da naloga novega ministerstva bode, ustanoviti
cijski odbor po navadni dolgi poti tožeb išče denarja, s
avstrijsko stranko, ki bode
pravična vsem narodom pod
katerimi le počasi poplačuje svoje dolgove zavarovancem krono habsbursko in na katero se vlada bode mogla
tudi
in drugim. Od tod neki izhaja vsa ovira, da likvidacija res po polževem napreduje in se škoda godi deiniČarjem, državni
upirati, kedar pride
zbornici, ki
ki so uže davno — če tudi s kislim obrazom — vplačali, rodom avstrijskim. kar so pravilno plaćati morali. Namesto da bi bila nica postalo nekdanje geslo ministra likvidaci ja hitro izmotana in bi delničarji potem še kako je na radost vsem lojalnim Avstrijanom okiicalo s teht-
vnanja politika v obravnavo ima biti priljubljena hiša vsem na-Če se ta novica vresniči, bode res-
1 » •	% m
se
Belcredija, ki
povračilo svojega
doplačanja dobili, lier banka „Slo-
ními besedami: „prosta je pot". Da je ta novica hudo
venija" menda ni popoino na kantu, kakor bi nemčurji potrla nemčurske ustavoverce, ki so se dělali dozdaj,
radi imeli, se
zateza stvar „ad caleodas
graecas
u
brez
kakor da bi bila ustava le njih
posestvo, razume se samo
krivde likvidacijskega odbora. Mi nismo bili in nismo po sebi. Gak ajmo tedaj, aii se nam na političnem pod
7
da bi poplačal, kar poplaćati ima,
pravdniki likvidacijskega odbora, al sama pamet nam uže to dá, če nima, potroši vsak dan po nepotrebnem denarja, ker pisarne ne more zapreti
(Pozor mestjani!) Mestni magistrat naznanja
y
da
bo zapisnik volilcev za nove volitve za letošnje leto v ekspeditu skozi štiri tedne na pregled ležal.
Vsak
volitev opravičeni ima pravico , zoper ta zapisnik ,
, da je kdo, ki nima volilne pravice, vpisan ,
meni
za
ako
ali
kdo
9
ki
ima pravico, izpuščen ali ne v pravi volilni
razred uvršten, reklamirati. Ta reklamacija mora pa do
28. svečana t.
magistratu ustmeno ali
pismeno go-
tovo predložena biti ; pozneje reklamacije ne veljajo veČ.
(Znamenje Časa!) Danes se je vitez Vi sten-
eck pismeno odpovedal deželnemu poslanstvu.
5. list dunajskega političnega Časnika „Der
zanimive tvarine, namreč: Poli-
Osten" obsega mnogo tische Uebersicht. — Massregeln gegen die Pest.
Demission Mac Mahons.
Die
Aus der Heimat der Pest.
Ein Veteran aus dem Jahre 1848.
Aus Bosnien.
Aus Jassy.
Aus Bukarest.
Aus Czernowitz etc.
Die gleichzeitig auegegebene Nummer der iilustrirten Unterhaltungs-Beilage „Das Lesestubcben" enthált: Der For8tmeÍ8ter von Hohenerbfeld, Kriminalnovelle. — Auf
Konigs, histo-
Aus
Der Adjutant des
Numea, Erzâhlung. riscber Roman, dem Thierleben im brasilianiachen Urwaid.
Wiedergefunden, Erzâhlung.
Humori-
8tiscbes.
Bilderrathsel etc. etc.
Von den zahlrei-
cben Illustrationen seien erwàhnt : Die Thomaskircbe in
Strassburg. — Auf Sumatra. Aus dem Circus. I und II.
Lauernde Hauskatzen.
Er hat sie verlassen. Brasilianischer Urwaid.
Theaterstudien.
Humo-
ristisches.
Der

Osten" 8ammt „Lesestubchen" ko-
stet vierteljâhrig bios 1 gold. 50 kr.
Zastavica s številkami.
Kako se dá 45 od 45 odšteti (subtrahirati) tako, da ostane 45?
Volksst." jo vé; kdor je
m
j
(Kdor je uganjko bral
naj jo ugane.)
v „K
neb ji
res
prikaže „danica holjših časov" !
Zbornica poslane
predmete, katere ima obravnati, dok
t. m. odložila vse r ne bode ime-
novano novo ministerst bode prihodnja seja.
Ne ve se tedaj
)
kedaj
Zbornica gospÔ3ka morebiti danes v razpravo
vzame in dovrši berlinsko
pogodbo
î
verjetno je
y
da Ber-
în ž njo se pri
sprejme predlog dotičnega odbora, ki nasvetuje: „ linski pogodbi podeljuje se ustavno privoljenje." tem sklepom bo važna stvar řešena čakuje imenovanje novega ministerstva, ki ima krono in narode rešiti ustavoverčnega gospodstva, ki je toliko nesrećo nakopalo Avstriji.
Ministerstva predsednik knez Auersperg je to-lažljivo poročal o kugi v Rusiji, zoper katero so oštre naredbe vpeljane.
Francosko. Iz Pariza.
Kar se je zgodilo tii
30. dne u. m., je pomenljivo za ves svet. Leta 1873.
izvoljeni načelnik republikanske vlade, general Mac-Mahon, mož velikega zaupanja in zmernega značaja, se je, ker ni hotel v vsem plesati po goslih nemirnega skrajnega levienjaka Gambetta, odpovedal vladařstvu* Po nasvetu Gambettovem je bil na njega mesto izvoljen bivši predsednik državnega zbora in republikanec z dušo in telesom Grevy. Volitev se je gladko izvršila Francozje so danes še lepo mirni
in
;
hodnost přinesla, to vé
On
y
kaj bode p riki ljudstvom veliko
pratiko piše. Da brez novih prekucij ne bode , se je
zeló bati.
Iz Zagreba.
Gosp. Matija Mrazović
y
mož
ve
nase
likih in mnogoletnih zaslug za domovino našo glasno voljen za načelnika gradskega župana mestnega.) Vsi mestjani so to izvolitev spre jeli z navdušeno radostjo. (Tudi mi iz Ljubljane mu kli
, je eno
(po
čemo
slava!) Sijajin je bil
y
kakor „Obzor" poroča
>
vče
rajšnji vseučiliščini bal, na katerem je bil pričujoč tudi baron Filipovič.
Iz TurČije.
Vlada je Crnogorcem
dne
m
izročila Spuž, Zabljak in Podgorico. Crnogorci po takem zapustijo tursko zemljo, ki so jo dozdaj posedali.
Novičar iz domaćih
tujih
dežel.
Dunaj a.
Novega ministerstva še nimamo
y
al podoba je, da ga kmalu dobimo, in po objavah časnika „Deutsche Zeit." tako, po katerem se ima premeniti tudi dosedanja nesrečna vladna sistema. Ta časnik hoče iz gotovih virov vediti, da se sostave novega ministerstva udeležuje načelnik cesarjeve pisarnice gosp. Braun, to je, tišti mož, ki je sodeloval tudi takrat, ko je grof Hohenwart postal mininisterstva predsednik. Gotovo je neki, da dozdaj gospodujoča „ustavover8ka" stranka, ki si je uže sama na svoj grob
Žitna cena
v Ljubljani 1. februarija 1879. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 6 fl. 50.
banaake*
8 fl. 43.
tursice 4 fl. 60.
soraice 6 fl. 80.
rži 4 fl. 34.
jemena 5 fl. 63.
prosa 7 fl. 5.
ajde 4 fl. 50.
ovsa
3 fl
60 kr.
Krompir 3 fl. 21 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik : Alojzi Majer.
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih nasJednikov y Ljubljani.