ENA 269,00 SIT 0 S R E ON J A K N J11N]Cft Muzejski tre, i a CELJE 3000 CELJE Vode so vse prevečkrat onesnažene z gnojevko M? % 9770351 814014 Z novo investicijo bomo prispevali k zmanjšanju obremenjevanja okolja i adruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem adrugajmmzlrje ZgomJesavlnJska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. @ repromaterialom -19. maja 2003 PRODAJA BELIH PIŠČANCEV, PURANOV IN GRAHASTIH KOKOŠI ZA NADAUNO REJO - 3. junija 2003 NESNICE RJAVE - NA ZALOGI TUDI VSA OSTALA ZA PERUTNINO, GOVEDO, KRMILA ZA PRAŠIČE, KUNCE, OVCE... - Mineralno vitamiski dodatki - Žitarice 837 07 30 - PVC okna - vhodna vrata - senčila •LJ* , IIfB im MAROVT GREGOR s.p. KKBE Bočna 60 3342 Gornji Grad okenski sistemi Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 j o let garancije s PRODAMO VEC STANOVANJ IN MANJŠIH HIS NA ŠIRŠEM OBMOaU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL V Nazarje (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. ZAUPAJTE HAM ŠE ¥1 IR RAS POKLIČITE. Telefon: 09 «M 1600.6SM: 041 665 223 «# I m I Posebna ponudba osebnih nosoiil Izplačila v gotovini Od 12. do 23. maja v vseh poslovalnicah Podružnice Savinjsko-Šaleška. Izkoristite priložnost! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška NOVO OD 1.4.2003 DALJE DELUJE NAŠA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO Pes je človekov najboljši prijatelj, pravi pregovor. Med hišnimi ljubljenčki ima pes res posebno mesto in je sploh na podeželju oziroma tam, kjer prostorske danosti to omogo-čajo, še vedno najpogosteje zastopan predstavnik živali. Njegova vloga ni bila vedno družabniška, pač pa mu je človek zaupal čisto konkretne, koristne naloge in službe. Najbolj tipične so pes - čuvaj, pes - pastir in pes - lovec, pri katerih so se ob primerni dresuri odlično izkazale njegove volčje spretnosti. Danes sejim pridružujejo policijski psi, psi reševalci, psi vodniki in drugi. Naslednji pojem, s katerim se povezujeta živalska vrsta je zvestoba. Zvest prijatelj ali zvest služabnik je zlata vreden, zato ni čudno, da je pes tako priljubljen sopotnik človeku, saj mu nudi občutek stalnosti, varnosti in ljubljenosti. Nemalokrat lastniki radostno povedo, da je njihov štirinožni prijatelj obravnavan kot član družine. V sodobnem svetu odtujenih odnosov, ko se ljudje kljub gosti naseljenosti in fizični bližini počutijo vse bolj osamljene, pes (ob drugih živalskih ljubljenčkih) prevzema vlogo psihoterapevta. Hranjenje, igra ali sprehod s štirinožnim prijateljem sprošča napetosti, kijih ljudje doživljajo v čuslveno-razumskem vrtincu zapletenih medčloveških razmerij. Pes nadomešča praznino ljubljene osebe, najsi bo partnerja, otroka ali otroku odsotnost bratcev oziroma ses- tric. Pogled v njegove iskrene, odkrite oči, za katerimi se ne skrivajo preračunljivost, sprenevedanje, pre-varantskost in pretvarjanje, te prevzame z občutki pristnosti, naravnosti, zaupanja. Žal podoba psa ni vedno tako romantična. Ni zaman rek Pes je pes, ki želi poudariti, da se v teh domačih živalihše vedno skrivajozametki napadalnosti in agresivnosti, ki lahko nepredvideno izbruhnejo na plan. Najbrž ga ni človeka, ki ne bi nekajkrat vživljenju doživel neprijetno bližnje srečanjez razjarjenim kosmatincem. Seveda so tudi v tem primeru najbolj ogroženi otroci, ki se zaradi fizične šibkosti, pa tudi nepoznavanja primernega ravnanja s temi primerki iz družine zveri, pogoste žrtve pasjih napadov. Včasih tudi tragičnih. Karakter in vedenje živali sta poleg pasme odvisna predvsem od pasjega gospodarja. Skrb za psa, vzgoja in dresura ter končno zgled oblikujejo njegovo ravnanje. Ne reče se zaman, da je pes podoben gospodarju, ki ga konec koncev izbere po lastnem okusu in podobi. Dve skrajnosti v človekovem odnosu do psa je opaziti. Prvo, ki biji lahko rekli obsedenost s hišnim ljubljenčkom, zna čudovito izkoristiti industrija za pasjo oskrbo. Druga, kije žal še pogostejša, je zanemarjanje in mučenje priklenjenih psov. Najboljša je tako kot pri vseh stvareh vmesna pot - zdrav odnos, ki nalaga gospodarju odgovornost, da poskrbi za dobro počutje psa, obenem pa poskrbi, da najstarejša udomačena žival ne ogroža miru in zdravja drugih ljudi. j/- IZ VSEBINE: is Aktualno: O psih, ki se brez nadzora klatijo po Gornjem Gradu.......4 Društvo za varstvo voda Dreta: Onesnaževalce je treba seznaniti z zakoni..........6 Reportaža: Naj šoferji naše doline...........II Reportaža: Naj šoferji naše doline........II Tema meseca: Poročila se bova...............17 Gorsko kolesarstvo: Pahovnik pridno nabira točke.28 Gorsko kolesarstvo: Pahovnik pridno nabira točke.......28 Črna kronika: Rdeči petelin pri Kračniku v Lokah.30 Na naslovnici: “Pevcanje” sadnega drevja na star način V____________________________________J ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 18,16. maj 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon infaks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. ______________________________________________________________________________________________________________________________^ ® Aktualno ■■■■■■■ V NAZARSKI FIRMI GLIN TIP BREST SE KREPKO ZAVEDAJO EKOLOŠKEGA PROBLEMA, VENDAR POUDARJAJO, DA NISO EDINI GREŠNIKI Sanacija po korakih Nazorski okoljevarstveniki, združeni v zgornjesavinjsko ekološko društvo, si že nekaj časa prizadevajo širši javnosti predstaviti nezdrave ekološke razmere na širšem območju, ki so po njihovem prepričanju v glavnem povezane z zastarelo tehnologijo tovarne ivernih plošč, v kateri so v preteklih desetletjih razmišljali vse prej kot okoljevarstveno. Podjetje je po številnih menjavah lastnikov prešlo v last Brest Pohištva iz Cerknice, ki pa po mnenju varuhov narave ni pripravljeno seči v žep in zagotoviti sredstva za nujno sanacijo več kot trideset let starega sistema, ki obremenjuje okolje predvsem s prahom in prekomernim hrupom. Direktorica Glin TIP Bresta Irena Turk se problema seveda zaveda in je v mnogočem pripravljena prisluhniti ekološkemu drušlvu. Vendar globoko prepričana, da je onesnaževalcev okolja bislveno več in v širšem krogu kot se dejansko prikazuje. Ob tovarni ivernih plošč so tu še ostale firme nekdanjega Glina, katerih proizvodnja je tesno povezana z lesom in prahom, nenazadnje pa je potrebno vedeti, da so Nazarje vse bolj tudi kulturno in športno središče dogajanja v Zgornji Savinjski dolini, kar potegne za sabo določene negativne posledice. Vdružbi, ki reže kruh devetdesetim delavcem, so pripravili načrt sanacije poslovanja, ki bo po besedah direktorice izveden v nekaj letih. Lastnik iz Cerknice jim je zagotovil 800 tisoč evrov za namestitev linije za razvrščanje, obdelavo in predelavo lesne mase. "S to investicijo bomo razbremenili deponije in na ta način prispevali k zmanjšanju obremenjevanja okolja s ceneno lesno surovino. Del te surovine bomo predelali v iverne plošče za potrebe pohišlvene industrije, del pa v lesne pelete. Z zamenjavo strojne opreme podjetje ne bo več potrebovalo kakovostnih gozdnih sortimentov, zmanjšala se bo poraba toplotne in električne energije. Zaradi sodobne tehnologije mletja pa bo bistveno manjši hrup. Del lesne surovine, ki bo predelan v lesne pelete, predstavlja alternativo kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. Pe-leti bodo novost na našem tržišču, predstavljajo kakovosten energent iz obnovljivih virov energije, kar je dolgoročno v skladu s Kyotskim sporazumom," razlaga Irena Turk. Celotna investicija v zamenjavo strojne opreme je načrtovana dolgoročno in naj bi potekala v dveh fazah. Prva zajema zamenjavo strojne opreme, ki bo omogočila sortiranje lesnih odpadkov za reciklažo in prilagoditev linije za proizvodnjo plošč, druga faza pa predstavlja investicijo za proizvodnjo pelet. Sistem za doziranje lepil so v Glin TIP Brestu obnovili v preteklem letu, prej omenjena linija za razvrščanje, obdelavo in predelavo lesne mase bo začela z obratovanjem predvidoma do konca septembra, rok za izvedbo proizvodnje peletov pa bo postavljen po zaključeni izvedbi prve faze. v v Savinjčan 0 PSIH, KI SE BREZ NADZORA KLATIJO PO GORNJEGRAJSKIH ULICAH, (NEUSPEŠNO) RAZPRAVLJALI TUDI OBČINSKI SVETNIKI V posmeh sokrajanom in javnemu redu Irena Turk, direktorica Glin TIP Bresta Gornjegrajska občinska oblast je z razglasitvijo Gornjega Gradu za "nevidno mesto" verjetno želela narediti srednjeveški trg turistično zanimivejši in skrivnostno privlačen predvsem za obiskovalce, ki si jih v občini ob Dreti želijo tako srčno, da namenjajo precejšnja sredstva za promocijo in razpoznavnost kraja. V Gornjem Gradu bodo morali red narediti najprej med samimi krajani. Problem klateških psov, ki imajo vsi znane gospodarje, ni od včeraj, je pa očitno dovolj pereč, da so o njem pred časom razpravljali občinski svetniki, zadeve pa se je dotaknil tudi norčavi pust, ki je osrednji Attemsov trg preimenoval v Pasjega. V Gornjem Gradu že tretje leto velja sprejet odlok o javnem redu in miru, ki jasno predpisuje ukrepe s tega področja. Potem odloku mora vsakdo, ki prebiva v občini ali se v njej mudi občasno, živeti in delati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da spoštuje javno moralo in da skrbi za dostojen videz svojega kraja. Za dosego teh standardov so z odlokom jasno opredeljene kazni, med drugim tudi za tiste, ki puščajo psa prosto brez nadzora, da po svoji pasji pameti in presoji puščajo iztrebke praviloma v parku pred katedralo. O tem, daje treba pasjo nesnago tudi odstraniti, lastnikom psov niti na kraj pameti ne seže, saj je v praksi tako, da jih, če psi sami ne najdejo primernega drevesa ob cerkvi, tja napotijo lastniki. Nič bolje ni na drugih javnih površinah in na zasebnih zemljiščih, da o tem, da psi vse bolj ogrožajo starejše ljudi, ki jih je v kraju zaradi centra starejših občanov precej, in otroke, ne izgubljamo besed. Določbe odloka ostajajo torej mrtve črke na papirju, saj očitno nihče ni pomislil, da bi o nadležnih in motečih psih obvestil pristojno inšpekcijo in zahteval ureditev razmer, ki ob znamen- ito katedralo in ostale muzejske zbirke v središču občine vsekakor ne sodijo. Za spoštovanje občinske "zakonodaje" je brez dvoma najbolj odgovorna občina sama, zato smo vprašanje, kako nameravajo odpraviti pasjo anarhijo, naslovili na tajnika občine Jožeta Pozniča, ki nam je povedal, da so se z ljud- mi, ki odloka ne spoštujejo, že pogovarjali, vendar v pisni obliki še niso ukrepali. Ironija je vtem, da gre za vsem znane posameznike, ki se celotni skupnosti posmehujejo, namesto, da bi poskrbeli za svoje pasje ljubljence in jih zaprli v obore. Poznič se zaveda, da bo morala občina ob kršenju odloka ukrepati in pozvati pristojnega inšpektorja, da lastnikom psov izreče predvidene kazni. "Lastniki živali naj najprej uredijo zadeve v lastnih glavah, ne nazadnjegretudiza varnost prometa. Vozniki se morajo, namesto na promet, osredotočiti na pse, ki se sprehajajo po cesti," je konkreten tajnik gornjegrajske občine. Vprašanje prometne varnosti nikakor ne bi smelo biti odvisno od ignorantskega odnosa posameznikov, zato ostaja vprašanje, kako dolgo si bodo pristojni še "prizadevali" zakrivati oči ob goli zadnjici. Savinjčan GOLTE SLOVENIJA V iskanju partnerja Po lanskoletni smrtni nesreči dveh delavcev, ki sta umila ob dokončanju del pri menjavi nosilne vrvi nihalke, je bilo konec tudi vseh upov po uspešni zimski sezoni. Lastnik rekreacijskega centra, ki je vzadnjih letih vanj vložil 3,5 milijone evrov, odtlej še intenzivnejše išče slovenskega partnerja, s katerim bi soupravljal s centrom. V podjetju trenutno delajo na sanaciji nastalega stanja. Delavci gradbenega podjetja Pluton so pred dnevi razbili in odpeljali stare uteži nosilne vrvi, v prihodnjih dneh pa bodo ulili nove. Da ne gre za majhno delo priča tudi teža teh uteži, ki znaša okoli 72 ton. Lastnik podjetja Golte Slovenija je s svojimi sodelavci iskal strateškega partnerja že v lanskem letu, vendar do povezave ni prišlo. Ob poudarjanju, da novega partnerja ne iščejo zaradi morebitnega svežega kapitala, so v iskanje po lanski tragični nesreči stopili še aktivnejše. Seveda ob podpori lokalnih skupnosti, na katere mejijo zimsko-šport-ni objekti. Ravno v prihodnjih dneh bo prišlo do resnih pogovorov z morebitnim novim partnerjem. Gre za Pre- v________________________________ mogovnik Velenje, ki v načrtih prestrukturiranja podjetja svojo dejavnost usmerja predvsem v turizem. Znana so namreč dejstva, da bo Premogovnik zaprl svoje jaške v naslednjih 20 do 25 letih. Osnovni namen Premogovnika je povezava bližnjih turističnih dejavnikov, ki bi skupno omogočili celovito ponudbo turističnih produktov. Pri tem mislijo predvsem na Topolšico, Dobrno, Logarsko dolino, Mozirski gaj in seveda v istem sklopu tudi Golte. O izidu pogovorov direktor podjetja Golte Slovenija Peter Sevnik ne želi dajati nikakršnih napovedi. Vsekakor pa je prepričan, daje velenjski Premogovnik družba, ki je s svojim dosedanjim delom dokazala svoje sposobnosti in s katero seje vredno pogovarjati. Benjamin Kanjir ENGROTUŠ D.0.0. CELJE ŠIRI DEJAVNOST Kmalu prve Tuševe bencinske črpalke Podjetje Tuš so v prvi četrtini leta 2003 zaznamovale številne aktivnosti ter poslovne odločitve. Uspešno so zaključili humanitarno akcijo zbiranja denarja za obnovo otroškega igrišča v centru Celja pod sloganom "Gremo se igrat", prejeli priznanje za energetsko učinkovit projekt, za imetnike kartice Tuš Cash&Carry so v Mariboru in Ljubljani pripravili družabna srečanja, pričeli z akcijo "Manj daš, več imaš", v kateri bo v vsakokratni ponudbi kupcem na voljo 15 različnih izdelkov Tuševe blagovne znamke do 20 odstotkov cenejših kot v redni prodaji. Pod Tuševo blagovno znamko je do sedaj registriranih več kot340 ra-zličnih izdelkov. V maju se intenzivno pripravljajo na otvoritev prvih dveh Tuševih bencinskih črpalk v Sloveniji. Črpalki bosta poslovali v Mariboru in Celju, oh/oritev obeh pa je predvidena konec meseca maja. S črpalkami, kijih bodo namestili ob Tuševih prodajalnah, želi podjetje svojim kupcem ponuditi predvsem hitro storitev. Podjetje že načrtuje izgradnjo še dveh lastnih bencinskih črpalk, vendar njune lokacije Svet-elšek na tiskovni konferenci še ni želel razkriti. Glede gradnje Tuševe črpalke v Mozirju je za Savinjske novice povedal, daje bila občini ideja posredovana, vendar stališče občine še ni izoblikovano. Gradili bodo samo v primeru, če bodo interesi usklajeni. Lansko poslovno leto je Engrotuš zaključil s 25-odstotno rastjo, pri čemer je bil porast v veleprodaji 27-odstoten, v maloprodaji 21 -odstoten, v gostinski dejavnosti pa 82-odstoten. Tržni delež celjskega hitro rastočega podjetja, v katerem je zaposlenih 1350 ljudi, v Sloveniji že presega 11 odstotkov, vtreh letih pa ga želijo podvojiti. Pri širitvi na tuje trge pa na podlagi analiz teh trgov ocenjujejo, da lahko še počakajo, zanimiva pa se jim zdi predvsem Srbija. Tja in na druga območja bivše Jugoslavije nameravajo vstopiti tudi s kinematografsko dejavnostjo. Celjski PlanetTušjimje pri tem vzpodbuda, saj je v lanskem letu s 160-odstotno povečanim obiskom presegel pričakovanja. Tudi v tem letu Engrotuš že uresničuje investicijske načrte o širitvi poslovne mreže in ponudbe. Širili bodo verigo maloprodajnih mesnic, končujejo hipermarketz multikinom v Novem Mestu, v Mariboru čakajo na gradbeno dovoljenje za gradnjo njihovega največjega objekta - su- ŠMIHELSKA CESTA permarketa z objekti za prosti čas. Gradnja poslovno-trgovskega centra v Mozirju se bo začela, kakor hitro bodo pridobili gradbeno dovoljenje in vso potrebno dokumentacijo, v Tušu upajo, da bo to že junija, sočasno pa potekajo razgovori s potencialnimi najemniki prostorov in objektov ob Tuševi dejavnosti. Po mnenju direktorja Aleksandra Svet-elška bodo s trgovskim centrom v Mozirju zadržali v dolini velik del kupcev, ki so se prej po nakupih odpravljali v bližnja mesta. Mozirski center bo nadgradili nazorsko trgovino, v kateri zaradi omejenosti prostora kupcem niso mogli ponuditi vsega, kar sicer ponujajo na policah. Vesna Petkovšek Zalogaj vreden 800 milijonov Pred dnevi so delavci podjetja Krajnc VNG iz Žalca pričeli s pripravo spodnjega ustroja cestišča neasfaltiranega dela šmihelske ceste. V prvi fazi bodo za asfaltiranje pripravili odsek, dolg 1,5 kilometra, od konca asfalta do Kebrov. Končni cilj obsežnega projekta, ki bo potekal vtreh fazah, je popolna rekonstrukcija šmihelske ceste. Le-ta poteka od gostišča Vid do Planinske ravni. Namen projekta je priprava pogojev za nemoten dostop do zimskošportnega centra Golte. Na Planinski ravni je planirano veliko parkirišče, kjer bodo smučarji pustili jeklene konjičke in se do smučišč podali s sedežnico. Slednja je seveda v domeni lastnikov centra. V prvi fazi, ki je finančno ovrednotena na 80 milijonov tolarjev, bodo zgradili že omenjeni kos poti. Dela morajo biti zaključena do konca meseca junija. Občina je del sredstev, 50 milijonov, pridobila na razpisu regijske razvojne agencije, ostalih 30 pa prispeva občinski proračun. Druga faza, ki bo predvidoma potekala naslednje leto, predvideva modernizacijo makadamskega odseka, ki bo še ostal do Planinske ravni. Najobsežnejša bo tretja faza, v kateri naj bi se rekonstruirala celotna šmihelska cesta do dveh novih odsekov. Gradnja načrtuje kar 14 premostitvenih objektov, prepuste, kanale in seveda razširitve. Rekonstrukcija šmihelske cesteje eden izmed bistvenih dejavnikov, ki naj pripomorejo k razvoju Golt. Smučarji so podobne ceste že vajeni, saj pelje na Roglo. Le-ta pa je slovenski pojem o hitrem uspehu. Morda bo s starimi lastniki, novimi solastniki in primernim vložkom države ter lokalnih skupnosti vgradnjo cestne infrastrukture, zgodba o uspehu končno napisana tudi na Golteh kot enem izmed, po mnenju smučarjev, najlepših slovenskih smučarskih centrov. Benjamin Kanjir NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU I H d.o.o. Na trgu 46, Mozirje ® DRUŠTVO ZA VARSTVO VODA DRETA ZAGOVARJA PODPORO PROGRAMOM, KI JAMČIJO DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA VSEM PREBIVALCEM Onesnaževalce Drete je treba seznaniti z zakoni Vode so bile in ostajajo ključni kazalec, na katerih se pozna obnašanje ljudi v nekem okolju, zato si v društvu z imenom največje zadrečke reke prizadevajo, da bi reka dosegla optimalno stopnjo čistoče. S projektom zmanjšanja negativnih vplivov kmetovanja, ki ga podpirata regionalni razvojni center za srednjo in vzhodno Evropo ter dansko ministrstvo za okolje in energijo, želijo varuhi voda udariti temelje razvoja, ki naj bi temeljil na bogatih vodah, bujnih gozdovih in plodni zemlji. Gozdarstva in kmetijstva namreč ni mogoče obravnavati ločeno od drugih segmentov, prven- stveno pa se je treba zavedati, da je obstoj vseh tesno povezan z naravnimi danostmi v dolini. Na novinarski konferenci v Gornjem Gradu so bili predstavljeni različni pogledi na negativne vplive kmetovanja na vodovje (foto: EMS) Zaradi tega so v društvu prepričani, da brez povezovanja vodarstva, kmetijstva in gozdarslva ne bo mogoče zagotoviti trajnih naravnih virov kot podlago povečanju ekonomsko-so-cialnega položaja vseh slojev lokalnega prebivalstva. Vodja projekta Franc Bastl se zaveda, da bo pot dolga, saj morajo največje onesnaževalce vodotokov in pitne vode šele odkriti. Po njegovem mnenju je precej individualnih onesnaževalcev, ampak gre za to, daje v Za-drečki dolini kmetijska panoga zaznavna kot največji onesnaževalec. Problem je pravzaprav v tem, da kmetje premalo poznajo vse ostrejšo okoljsko zakonodajo, svoje pa prispevajo tudi preblage inšpekcije. Kmetje premalo poznajo vse ostrejšo okoljsko zakonodajo, svoje pa prispevajo tudi preblage inšpekcije. Najbolj obre-menjujo okolje nižinski kmetje, ki jim kmetovanje pomeni glavni vir dohodka. Vode so vse prevečkrat onesnažene z gnojevko. "Po pregledu stanja smo ugotovili, da najbolj obremenjujo okolje nižinski kmetje, ki jim kmetovanje pomeni glavni vir dohodka. Vsaka JUBILEJNO KLARINO LETO sprememba v okolju se najprej pokaže na vodah, ki naj bi bile vse prevečkrat onesnažene z gnojevko, ki sojo nekateri kmetje zaradi intenzivnega kmetovanja primorani razvažati tudi v neprimernih vremenskih oziroma letnih terminih. Kršitelje bi morale obravnavati tudi pristojne institucije za kmetijstvo in gozdarstvo," pravi Bastl, prepričan, da bo treba, če želimo doseči sorazmeren ekološki in turistični razvoj, motivirati širši krog ljudi, da bodo začeli razmišljati o lastnem okolju. Štefka Goltnik iz kmetijske svetovalne službe razlaga, da so v slovenski kmetijsko-okoljski program vk- ljučeni predvsem višinski kmetje, ki zaradi ekstenzivnega kmetovanja manj obremenjujejo okolje kot kolegi v nižinskem predelu doline. "V hlevih imajo manj živine, zato je obremenjevanje narave zgnojevko manj izrazito, precej pa je tudi takih, za katere kmetovanje ni glavni vir dohodka. Višinskim kmetom ni dana možnostšir-jenja, zato bodo morala poleg kmetijskega sodelovati tudi druga ministrstva, da se ljudje obdržijo na kmetijah. Preživeti bo možno samo z raznimi oblikami povezovanja, sicer na prostem trgu ne bo mogoče preživeti," ugotavlja Goltnikova, kar velja tudi za nižinske kmetije. Ob tem igra pomembno vlogo tudi gozd, na karje opozoril Damjan Jevš-nik iz Savinjskega gozdarskega društva. Gozd v velikem delu zavira odtekanje vode, vendar nekateri lastniki ne skrbijo za ustrezne vlake, zato takšne kot so, povzročajo hudournike. Zaradi želje po širjenju kmetijskih površin, ki pomeni kršenje novega zakona o vodah, so zeleni pasovi ob vodah vse manjši. Ob Dreti bi moral biti 10-metrski, ob manjših Zaradi želje po širjenju kmetijskih površin so zeleni pasovi ob vodah vse manjši. Ob Dreti bi moral biti 10-metrski, ob manjših vodotokih pa 5-metrski pas, vendar kljub jasni zakonski podlagi tega nihče ne izvaja. vodotokih pa 5-metrski, vendar kljub jasni zakonski podlagi tega nihče ne izvaja. Zeleni pas ob vodi med drugim filtrira gnojevko, ki bi morala biti 15 metrov od vode. V praksi se prevečkrat dogaja, da je gnojevka polita do same vode, zato bi bilo dejansko treba ugotoviti, ali kmetje premalo poznajo zakonodajo oziroma ali je morda razlog preblag inšpekcijski nadzor. Savinjčan 25 let nazarskih klaris V začetku letošnjega aprila je minilo natanko 25 let, odkar so tri sestre klarise prišle iz Zagreba v Nazarje. Ta frančiškov ženski red je že okoli leta 1300 imel na slovenskem kar sedem samostanov, ki pa jih je leta 1782 razpustil Franc Jožef. V letih 1993-94 so frančiškovi rodovi praznovali 800 letnico rojstva svete Klare. Takratje nastala ideja, da bi Klarin dan praznovali kot nekakšno srečanje vseh frančiškovih redov z mladimi. Ravno ti so namreč na razpotju življenja in rabijo ideale ter smernice za uresničitev lastnih življenj. Potrebujejo tudi vzornike in otipljivo evangelijsko življenje. Sveti Frančišek, ki ga papež imenuje mož miru, in Klara, žena molilve, sta dva velika in privlačna svetnika, ki že 800 let izžarevata moč pričevanja in sta še vedno aktualna. Klarin dan je vsako leto na predzadnji aprilski vikend. Če paje takrat praznik velike noči, pa teden kasneje, kakor je bilo temu tudi letos. Mladi so se zbrali na petkov večer, ki so ga posvetili molitvi. Od polnoči naprej so dve uri molitev oblikovali tako, kakorjo sestre klarise sleherno noč. Zjutraj so molili hvalnice, delali v skupinah, premišljevali in se udeležili svete maše. Letos mineva 750 let od smrti svete Klare Asiške. Papež Inocenc četrti je potrdil Klarino vodilo za sestre njenega reda. Bila je prva žena v meništvu, ki je napisala vodilo za svoj red. Zaradi visoke obletnice tudi ideja Klarinega leta. S praznovanjem so sestre klarise pričele na letošnjo cvetno nedeljo, trajalo pa bodo 11. avgusta nasled- nje leto. Na prvi dan praznovanja so v samostanu odprli razstavo umetniških fotografij Gorana Saboliča z naslovom Duh Assisija v klarinem letu med nami. Naslednja prireditev objubilejnem letu bo 17. maja, ko bo v Nazarjah srečanje frančiškovih otrok in mladine. Posebno slovesno pa bo 9. avgusta, ko bo ob 11. uri somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov. KRATKO BODO PONOVNO POTEGNILI DRŽAVLJANI Bitka za ohranitev nespremenjenega stanja Na podlagi zdaj že bivšega zakona o upravi je bilo v Sloveniji pred dobrimi osmimi leti ustanovljenih 58 upravnih enot, torej toliko, kot je bilo občin pred uvedbo lokalne samouprave. Upravne enote so prevzele delavce občinskih upravnih organov, ki so opravljali upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin. Nove občine, ki so nastale v tem času, so morale upravnim enotam zagotoviti prostore, seveda ob povračilu stroškov za vzdrževanje in poslovanje. Vinko Poličnik, načelnik UE Mozirje: "Zame je nesprejemljivo, da na eni strani govorimo o približevanju državnih uslug ljudem, po drugi pa jim določene odtujujemo. Geodetska uprava in davkarija sta že sedaj bližje Velenju kot Mozirju. Ob vseh projektih, ki smo jih vodili na upravni enoti, bi sedaj postali nekakšna izpostava. Če je to vzorec, potem je prav, da naredimo preslikavo skozi Mozirje in ugotovimo stanje. Ne trdim, da smo odlično urejeni, še zdaleč ne, vendar se je treba stehtati in realno oceniti zadeve." Z uvedbo pokrajin naj bi se zgodil tudi reorgan-izacijski poseg v upravne enote, seveda ne na račun storitev države za državljane. Med cilji reorganizacije upravnih enot, ki jih načrtujejo v uradu za organizacijo in razvoj državne uprave notranjega ministrstva, je med drugim navedeno enotno upravljanje, standardizacija upravnih storitev, povečanje učinkovitosti poslovanja, poenotenje kakovosti storitev, enoten sistem vodenja kakovosti itd. V praksi naj bi to pomenilo, da naj bi imeli v Sloveniji namesto dosedan- RADIO KLUB MOZIRJE Mozirski radioamaterji so bili aktivni na tekmovanju UKV maratonu, ki se odvija enkrat mesečno. Ob zaključku tekmovanja je klub kljub hudi konkurenci uspešno osvojil drugo mesto. Tudi na tekmovanju za pokal slovenske zveze radioamaterjev je en član osvojil odlično šesto mesto v GRP kategoriji in Slovenskem ATV tekmovanju peto mesto. Bili so uspešni tudi pri pripravi svoje spletne strani: http:// lea.hamradio.si/~s51 dsw/ Veliko časa so po mnenju Mira Prašnikarja, predsednika mozirskega radio kluba, vložili v reševanje lastništva zemljišča, kjer so klubski prostori. Tako so morali naročiti geodetske meritve zemljišča, karje bilo pogojeno z visokimi stroški. jih 58 samo toliko upravnih enot, kolikor bo pokrajin. Kotje znano, so strokovnjaki predlagali od 6 do največ 12 pokrajin, kar bo težko vzdržalo politično presojo, saj se bodo verjetno župani in načelniki zavzeli za ohranitev nespremenjenega stanja. Celotno dogajanje je že v tej fazi preseglo strokovno debato in dobiva politične razsežnosti. Čeprav je "država" celotno Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino umestila v Savinjsko pokrajino s sedežem v Celju, so župani tega območja vendarle ugotovili, kaj je na tem območju skupnega in da je SA-ŠA zaokrožena celota, ki bi lahko bila uspešnejša tudi kot regija oziroma pokrajina. "O tem, ali je možno SA-ŠO zrcaliti tudi skozi vprašanje upravne enote s pristojnostmi državne uprave, je danes še prezgodaj govoriti," ugotavlja Poličnik, prepričan, da bo tudi pri tem odločala politika. Ob dejstvu, da je vsak dan bolj čutiti vpliv volilnega leta, ni zelo verjetno, da se bo v tem času kaj bistvenega premaknilo. Vsekakor se bo težko izgovarjati na stroko oziroma bo mnenje strokovnjakov vse manj upoštevano, kar je jasno tudi Poličniku, ki s sodelavci na UE Mozirje nadaljuje z zastavljenim delom za izboljšave že doseženih standardov. Savinjčan Obnovili so tudi bivak v Borseki in pripravili prvomajsko kresovanje. Vsa ta dejavnost je pogojena s finančnimi sredstvi, kijih klub uspe pridobiti le iz članarin, saj nimajo sponzorjev. Pravtako za njihovo dejavnost po Prašnikarjevih besedah nimajo posluha zgornjesavinjske občine z izjemo mozirske in nazorske, ki pa sta za delovanje društva namenili le nekaj tisočakov. Na občnem zboru pretekli petek v Nazarjah so izvedli tudi volitve. Na čelu kluba ostaja Prašnikar, ki zatrjuje, da bodo tudi v naslednjem obdobju v klubu delali po začrtanih smernicah in se udeleževali različnih tekmovanj, pripravljali tečaje in srečanja za svoje nove in stare člane. Marija Sukalo Cepljenje lisic proti steklini UKREPI ZA PREPREČEVANJE STEKLINE SO ŠE POTREBNI Kot že verjetno veste, je cepljenje lisic proti steklini edina učinkovita oblika boja proti tej smrtonosni bolezni, kije nevarna tudi človeku. Z vsakoletnim cepljenjem lisičje steklina postala redka. Vendar se vsako leto še najde v Sloveniji nekaj steklih živali. V Zgornji Savinjski dolini zadnja štiri leta ni bil najden niti en primer. LETOS JE CEPLJENJE OD 5. DO 31. MAJA V letošnjem letu poteka cepljenje lisic proti steklini, ki ga organizira Veterinarska uprava RS, v času od 5. do 31. maja. Polaganje vab iz letal opravljajo piloti domačih letalskih društev iz višine 300 metrov, s posebej prirejenimi letali. Vabe se polagajo enakomerno po kmetijskih površinah in predvsem v gozdnih predelih. V območjih naselij se ne polagajo. Ko lisica najde vabo, jo pregrizne in se tako cepi proti steklini. Vaba je na zunaj videti kot velik briket iz ribje moke, v katerem je skrita ampula s cepivom. V ČASU CEPLJENJA PSE NA VRVICO V tem času za pse ni dovoljeno prosto gibanje (izjema so službeni psi), zato prosimo lastnike psov, da svoje živali vodijo na sprehod na vrvici. Pes, kije izpuščen, lahko najde vabo in jo enako kot lisica pregrizne. Vsak stik z vsebino oralne vabe za cepljenje lisic se po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) obravnava kot ugriz stekle živali. To za lastnika pomeni precej nevšečnosti. Zato se psi ne smejo prosto gibati, da je onemogočen stik s položenimi vabami. Sicer je vaba za psa neškodljiva. Lastnike psov naj ponovno opozorimo, da morajo biti po zakonu psi v naši državi cepljeni proti steklini vsako leto od starosti 4 mesece naprej. Vabe so nevarne takrat, kadar po nesreči pride pri ljudeh vsebina ampule s cepivom v stik s sluznico ali svežo rano. Vtakem primeru je potrebno to mesto takoj dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto v Celju, Zavod za zdravstveno varsh/o, Ipavčeva 18 (telefon 03 4251 200). Marija Sodja Kladnik, Zavod za gozdove OE Nazarje, Odsek za gozdne živali in lovstvo Za dejavnost kluba nimajo posluha niti občino V mozirski radio klub je včlanjenih več kot trideset radioamaterjev iz naše doline, ki delujejo na različnih frekvenčnih področjih. V preteklem letu so v prostorih nazorske osnovne šole pripravili tečaje za vse kategorije, ki ga je obiskovalo osem tečajnikov. ® GALERIJA "ŠTEKL" GORNJI GRAD Božja pričevanja skozi letne čase Talente, ki jih nosi človek v sebi, je mogoče uporabiti na vrsto različnih načinov, jih oplemenititi in nagraditi, tako da skozi lastni razvoj razveseljujejo nosilca in ostalo okolico. Mogoče jih je tudi zatajiti ali zavreči kot nevredne, vendar to počnejo samo ljudje, ki ne vedo, kaj iz sebe narediti, kaj početi s samim seboj. Leta 1975 rojeni diplomirani inženir gozdarstva, Zdenko Pumat ml. iz Gornjega Gradu je z razstavo fotografij v galeriji "Steki" poskušal izmeriti doslej prehojeno pot. Zdenko Pumat ml. iz Gornjega Gradu je z razstavo fotografij v galeriji Steki poskušal izmeriti doslej prehojeno pot (foto: EMS) Gensko in službeno zavezan naravi in lepoti, ki nas obdaja, je skozi fotografski objektiv pred obiskovalce položil štiri letne čase tako, kot so njemu pisani na kožo in jih ravno zato ne more nihče ponoviti. Na fotografiji ujeta strela nad Lepenatko in bleščeče kapljice rose ob živo rdečih meninskih brusnicah so samo njegov svet in zato neponovljiv. Fotografije so zaživele v vsej svoji lepoti, morebiti tudi nekoliko hvaležne avtorju, daje ob vztrajnem zalezovanju pravega trenutka iztrgal naravi košček božje lepote, ki večini ostaja prikrita, čeprav se ponuja na vsakem koraku. Odprtja razstave se je udeležilo nepričakovano veliko število ljubiteljev umetnosti, v imenu domačega kulturnega društva seje avtorju za njegovo vztrajno delo zahvalila Vika Venišnik. Razveseljivo pregledno je sebe in fotografije predstavil kar avtor sam, prijazno druženje pa so s kulturnim programom dopolnili Ve- ronika Slapnik (kitara), planinski dekliški zbor, Primož Krznar (klarinet) in recitator Klemen Petek. Za Purnata mlajšega velja, da ni področja, ki se ga ne bi dotaknilo njegovo fotografsko oko. Od leta 1995, ko so nastali prvi posnetki v obliki diapozitivov, seje v njegovem arhivu nabralo že preko 6000 posnetkov in čeprav je razstava v "Štek-lu" njegova prva tovrstna, je Pumat mlajši, kljub mladosti oziroma ravno zato, že trdno uveljavljen fotograf, ki poskuša iskati odgovore na številna odprta vprašanja tukajšnjega sobivanja zunaj naselij, na vrhu planine, v gozdu in številnih brezpotjih. Savinjčan GOSTINEC JOŽE MLINAR ORGANIZIRAL PRVO POKUŠINO ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV IN DRUGIH DOBROT S KMETIJ V Zgornji Savinjski dolini skoraj ni kmetije, ki ne izdeluje svinjski želodec, priznane zgornjesavin-jske suhomesnate specialitete, ki se po kakovosti uvršča v sam vrh kulinarične ponudbe. Kljub temu so kmetje pri trženju v glavnem prepuščeni lastni iznajdljivosti, kar je bil zadosten motiv podjetnemu gostincu Jožetu Mlinarju, da je skupaj s kmeti in ženskami iz društvom Toplica, ki so poskrbele za enkratno dekoracijo iz sadja, pripravil v gostilni Na gmajni v Radmirju prvo degustacijo želodcev. Z namenom predstaviti kmete, ki so se odzvali njegovemu vabilu in po- leg želodcev prispevali še domač sir, kruh in pristen jabolčnik. Ob domači glasbi, s katero so popestrili vzdušje Rakovi muzikanti iz Šmihela, je bilo več kot očitno, da so ljudje željni podobnih srečanj, brez komisij in ocenjevanj. Vrednoje omeniti tudi lične spominke v obliki mašnih plaščev iz radmirske zakladnice, s katerimi želi Mlinar vse bolj številne obiskovalce in romarje spomniti na pomemben del krajevne zgodovine, vezane na avstro-ogrsko cesarico habsburškega rodu Marijo Terezijo. Savinjčan Krajani Lepe Njive in mnogo njihovih prijateljev se je 4. maja podalo na pohod po vaških mejah. Začetek in konec njihove poti je bil ob podružnični osnovni šoli, kjer jih je po dolgih urah pešačenja pričakal zasluženi golaž. Potjih je vodila mimo Fužirja, Vrhovnika, pod stenami do Vauherja, Petkovnika, čez Germadski vrh, Tripotok, čez Pečnele do Apač. Pot je bila dolga, saj so hodili vse od devetih pa do pol petih popoldan. Vmes so se na domačijah okrepčali s tolkcem in kakšnim grižljajem. Na pohod seje podalo kar 82 pohodnikov. Tolikšen odziv daje slutiti, da bo stvar postala tradicionalna in v prihodnjih letih še množičnejša. Složni Leponjivcani VESELI VEČER S HARMONIKARJI DARKA ATELŠKA IN SUŠKO BANDO Daretova šola dobrih muzikantov Rečiškemu občinstvu so se po enoletnem trdem delu ponovno predstavili glasbeniki pod mentorstvom Darka Atelška in zadnji aprilski petek pripravili zanimiv in pester večer instrumentalne glasbe. Obiskovalcem pa so predstavili tudi pevec Janko Šumenčnik, Atelškov družinski ansambel ter Boris Kopitar, kot gost večera, ki je dogajanje na odru začinil s svojimi humornimi vložki in pesmimi iz svojega bogatega repertoarja. Darka Atelška, pa desetletnega Matija Veninše-ka in Franca Skoka. Skladba, ki jo je zaigral Skok z mentorjem, je samo dokaz več, da Atelšek ni samo dober glasbenik in pedagog, temveč tudi dober komponist. Veseli večer so harmonikarjem pomagali sooblikovati tudi godbeniki iz Dol Suhe, združeni v Suško bando, in poleg lahkotnih del lanskoletni izvedbi Nabuccovega zbora sužnjev letos dodali Opus 50 Ludwiga von Bethowena ter poslušalce prepričali, da se s trdim delom in vajami uspe narediti tudi nemogoče. Tako je vprašanje, ki se poraja v Kopitarjevi pesmi ... Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi in se zavedal svojih korenin, na Rečici na Veselem večeru ob prepolni dvorani dobilo pozitiven odgovor, saj je po besedah moderatorja večera Daretova šola »prava fotokopirnica« dobrih mladih muzikantov, ki so porok za obstoj slovenske pesmi. Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Srečanje gimnazijcev izpred pol stoletja V osnovni šoli na Ljubnem je bilo v petek, 9. maja, srečanje gimnazijcev, ki so pred pol stoletja kot edina generacija končali 4 letno nižjo gimnazijo na takratni ljubenski šoli. Srečanja so se udeležili tudi številni drugi, ki so obiskovali to gimnazijo, vendar sojo zaključili v Celju, Gornjem gradu ali Mozirju. Snidenje starih prijateljev iz šolskih dni, ki so po končanem šolanju odšli vsak po svoji poti po domovini in tujini, je bilo nadvse prisrčno, na trenutke celo ganljivo. Pri ogledu prenovljene ljubenske osnovne šole so se seznanili s sodobnimi razmerami za šolanje. Po dolgih letih so nekdanji sošolci svoje življenjske zgodbe prepletali s spomini na šolske dni pred petdesetimi leti, ki so bili kljub tedanji skromnosti na vseh področjih tudi lepi. In imeli so si kaj povedati. Franjo Atelšek Nekdanji gimnazijci so obudili spomine na šolanje pred 50-imi leti (foto: Franjo Atelšek) Po enoletnem trdem delu so se občinstvu na Veselem večeru ponovno predstavili harmonikarji Darka Atelška (foto: Marija Šukalo) Po besedah Darka Atelška vsak od njegovih učencev zaigra po dvomesečnih vajah, a je potem od njih samih odvisno, koliko želijo znati in vaditi ter se v znanju izpopolnjevati. Z veliko mero znanja in številnimi urami vadbe seje lahko poh- valilo kar dvaindvajset harmonikarjev, ki je na Veselem večeru raztegnilo svoj meh. Med tistimi, ki so na oder stopili prvič in premagali tremo, velja omeniti Nejca Presečnika, med »starimi mački«, ki izvajajo tudi zelo zahtevne skladbe ob boku PREDSTAVITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Razstava mozirskih likovnih umetnikov Pred petimi leti je prvo razstavo mozirskih likovnih umetnikov ob praznovanju mozirskega krajevnega praznika organiziral akademski slikar Alojz Zavolovšek. Tradicija je bila zavoljo njega iz leta v leto še nadgrajevana, vteh letih pa je razstava postala že kar nuja, ki združuje ljudi, ki si radi spočijejo ob umetniških stvaritvah. Letos je svoja dela postavilo na ogled 16 Mozirjanov, ki jim čopiči in rokovanje z barvami niso tuji. Pridružijo se jim tudi drugi, ki svojo umetniško žilico sproščajo ob oblikovanju lesa in gline. Razstava mozirskih umetnikov je zgolj predstavitvene narave, ne gre za ocenjevanje nastalih del, ampak druženje. Kljubtemuje predstavljena dela povzel Jure Repenšek. Letos so se predstavili Saša Dolšak, Mateja Finkšt, Elizabeta Kosmač, Konrad Marčinko, Marjana Verbuč, Nada Zager, Danica Janžovnik, Ema in Jana Janko, Mira in Anja Krajnc, Roman Makarovič, Milica Zupan, Amalija Germadnik, Franc Jurkovnik, Jože Kramberger in Jure Repenšek. Postavitev razstave in vodenje olvoritve sta pripadli Vladki Planovšek, izvedbe glasbenega dela prireditve pa seje lotil Tomaž Guček s klavirsko harmoniko. Ustvarjalni nemir in likovna negotovost sta zagotovilo, da se bodo mozirski likovniki naslednje leto zopet zbrali. Z novimi deli, z novimi pričakovanji in željami, da njihovo delo in trud nista zaman. RAZSTAVA IZDELKOV IZ GLINE MATEJE FINKŠT Trenutek časa ujet v glino V petek, prejšnji teden, je Kulturno društvo Nazaije pod vodstvom Vladimire Planovšek v Gradu Vrbovec pripravilo otvoritev prodajne razstave izdelkov iz gline, ki so nastali izpod rok upokojene laboratorijske tehničarke Mateje Finkšt iz Mozirja. Že sama otvoritev razstave je bila nekaj posebnega, ogled izdelkov pa je občutek dobrodošle drugačnosti le še poglobil. Poletno topel petkov večerje kar vabil k druženju zunaj in verjetno organizatorje razstave le še dodatno vzpodbudil k originalni zamisli, da se otvoritev pripravi na prostem, v idiličnem srednjeveškem okolju gradu Vrbovec. Pevke ženske vokalne skupine Sirenia, ki so pospremile odprtje razstave, so obiskovalce s svojimi zvonkimi glasovi ponesle še korak bližje razumevanju bistva lepote človeške umetnine. Umetnico, ki je svoje glinene stvaritve postavila na ogled širši javnosti, je predstavil Aleksander Videčnik. Potem, koje pred petimi leti stopila v pokoj, jo je oblikovanje gline povsem prevzelo in to je razvidno iz vsakega kosa gline, ki, spremenjen v kakršnokoli obliko, kar izžareva energijo in toplino oblikovanega motiva. Kot svoje prvo večje delo Finkštova šteje jaslice, ki so z odlično izdelavo potrdile njeno nadarjenost in tako prinesle željo po nadaljnjem rednem ustvarjanju. Iz njene tokratne razstave je razvidno veselje nad oblikovanjem motivov izredno širokega spektra. Tako so si lahko obiskovalci 'razstave ogledali podobe naših domačih krajev, cerkva, motivov iz zgodovine Zgornje Savinjske doline, razne reliefe v tihožitju, jaslice ter zelo ljubeče podobe družine ali matere z otrokom. Njeni izdelki obsegajo tako skulpture, okvirjene reliefne motive, kot ljudske spominke, primerne za obdarovanje ob različnih priložnostih in ravno ta raznolikost daje njeni razstavi še poseben čar. Kot je prisotnim razkril tudi Aleksander Videčnik, se ljubezen Mateje Finkšt do ustvarjanja novih oblik že prenaša na njeno vnukin- jo, ki prav tako rada oblikuje glino. Znanje in ljubezen do lepega tako ostajata v družini in to je Finkštovi gotovo v največje veselje. Tatiana Golob 7. DRUŽINSKO PETJE Slovenska družina poje s srcem Konec aprila je v Mozirju potekalo že tradicionalno druženje pevskih družin, ki ga vsako leto ob krajevnem prazniku »Jurjevo« pripravlja Kulturno društvo Jurij. Na prireditvi je zapelo šestnajst družin, ki so v Mozirje prišle iz vse Slovenije ter tako pokazale, da je slovenska družina še vedno živa, prav tako pa ni pozabljena slovenska narodna pesem. Prireditev, ki želi prispevati k ohranjanju ljudske pesmi ter hkrati opozarjati na izginjajoče vrednote znotraj družine, je tudi tokrat dosegla svoj namen. Občinslvo, kije dvorano Kulturnega doma Mozirje napolnilo do najožje družine, starši z otroci, bratje in sestre ter pevske skupine bratrancev. Eno skupinoje sestavljalo kar osem članov, to so bili Oblakovi brat-rani iz Mozirja, prav nič pa niso za njimi zaostajali Osrednekovi bratra- DRU; zadnjega kotička, je lahko prisluhnilo domači pesmi, zapeti v slogu posameznih krajin. Tokratna vodilna tema je bilo vojskovanje, odhod na vojsko, družine pa so zapele tudi po svojem izboru. Sestava posameznih družin je bila zelo različna, prišle so ni, šest mladih fantov, med katerimi so nekateri podmladek Oblakovih. Za dodatno popestritev je poskrbela Ljudska skupina Brinovšek iz Gneča pri Mozirju, kije zaigrala na instrumente starinskega izgleda, skupina pa seje poleg petja izkaza- la tudi z odličnim jodlanjem. Povabilu organizatorjev seje odzval Janez Gregorc Rajšter, kije zaigral na citre in zapel svojo pesem o Svetem Juriju, sestavljeno prav za to priložnost. Prireditev Družina poje redno spremlja Glasbenonarodopisni inštitut iz Ljubljane. Tudi tokratne prireditve seje udeležila Jasna Vidakovič, ki petje družin posname za Radio Slovenija za oddajo »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Ob koncu dvournega petja je KD Jurij podelilo dvema izžrebanima družinama nagradi, ki ju je prispevalo podjetje BSH Nazarje, občinstvo pa je z zadnjo družino za res uspešen konec ubrano in z veseljem zapelo. Tatiana Golob Srečanje izdelovalcev suhih mesnin Želja po druženju, predvsem pa spomin na pokojnega očeta je spodbudil Janeza Kuharja, daje povabil prijatelje in znance, s katerimi je organiziral prvo srečanje izdelovalcev suhih mesnin. Prostor so jim odstopili prijazni gasilci iz Grušovelj, to pa je že dovolj, da je bil na belo nedeljo tamkajšnji gasilski dom prepojen s prijetno ščemečim vonjem suhih mesnin. Dovolj je bilo tudi drugih dobrot, kruha iz domače peči in "tolkovca". Prijetno druženje naj bi bilo odslej vsakoletno, za Kuharja, ki na zadevo gleda globlje in nekoliko čustveno, je pomembno, da pridejo ljudje skupaj in si vzamejo čas za pokušino dobrot, ki so še nedavno bile železni repertoar podeželjskih jedilnikov. Tako naj bi tudi ostalo, brez ocenjevanja in nagrajevanja tega ali onega izdelovalca. Savinjčan OBISKALI SMO NAJ... ŠOFERJE Starost ni onira, ampak nzpodbudaf Savinjske novice so v aprilu zbirale priajvnice za akcijo najstarejšega šoferja, šoferja z najstarejšim vozniškim stažem in ponosnega lastnika najstarejšega jeklenega konjička. Izmed prijavljenih smo izbrali in obiskali nekatere "posebneže". Anton Piki (na sredini) s sovoznikoma pred stra; stolpom v Gornjem Gradu. Slika je bila posnel 1950 in 1953, ko je Anton vozil za zadrugo^» le ni doživela in kot pravi sama, že precej časa ni več zanimiva za policaje. Od nje smo se poslovili z željo, da bi tako ostalo še naprej. NATANČNA EVIDENCA NJEGOVEGA ŽIVLJENJA S "HROŠČEM" Kot pravi ljubitelj starih avtomobilov nam je Ivan Rus iz Gornjega Gradu najprej pokazal svoj avtomobil, volkswagnov hrošč iz leta 1959, ki pa svojih let nikakor ne kaže. Ivan je njegov prvi lastnik, kar pomeni, da vozi isti avto že celih 43 let. Ponosni lastnik pove, da se tudi sedaj, ko je njegova cena že vrtoglavo narasla, od njega še ne misli ločiti, čeprav mu resnih kupcev prav gotovo ne manjka. Vsa ta leta je avto sam vzdrževal in mu posvečal veliko pozornosti, zato pozna vse njegove detajle. Pokazal nam je knjižico, v katero je zapisal vsako vožnjo, vključno s številom opravljenih kilometrov, kam in s kom je bil namenjen ter celo vremenske razmerame na poti. Datum prvih zapisov sega v leto 1975 in Ivan, še vedno z občutki jeze pove, da so mu prvo knjižico, v kateri so bili podatki od leta 1960 dalje, ukradli. V dolgem, razburkanem življenju človeka se vse spreminja in prav zato se tako radi oklepamo tistih stalnic v našem življenju, ki nam dajejo občutek domačnosti, varnosti. Za 83-let-nega Ivana je to njegov avto. Tatiana Golob, foto: Ciril M. Sem VEČ KOT POL STOLETJA VOŽNJE BREZ NESREČE Najprej smo obiskali Antona Pik-la iz Mozirja, najstarejšega šoferja tako drugi, ki ga Ančka po prevoženih dvajsetih letih še vedno vozi. Njena želja je, da bi zdržal vsaj še tako dolgo kot ona, glede na njeno vitalnost pa ga čaka še prenekatera vožnja. Če pa se bo le vdal svojim letom, bi Rakunova ne želela nobenega drugega kotfičota. Nanj jo zagotovo veže veliko lepih spominov, saj ju je z možem popeljal na mnogo lepih izletov. Čeprav jo njeni znanci radi podražijo, da vozi prepočasi, se Ančka »pohvali« tudi s kaznijo za prehitro vožnjo, kakšne večje nesreče pa jega »konjička« še vedno z veseljem popelje po dolini. ČE BOM KUPILA DRUG AVTO, BO TO ZAGOTOVO FIČO! Navdih vsem gospem, ki se opravljanja potrebnega vozniškega izpita branijo z izgovorom, da so že preveč v letih, je zagotovo lahko 77-letna Ančka Grudnik iz Homca, ki seje tega opravila lotila šele pri 47 letih. Čeprav ni vse takoj steklo gladko, saj prizna, daje po drugem neuspehu hudo jokala, se le ni vdala in tretji poizkus je bil tudi zadnji! S pokojnim možem sta se poročila, ko sta bila oba že v štiridesetih in ker je mož po delovni nesreči ostal brez ene roke, nikakor pa nista bila zapečkarja, sta se odločila, daje avto vsekakortreba imeti, izpit pa naj opravi Ančka. Njun prvi avto je bil že skoraj legendarni fičo, prav v tokratni akciji, moža, ki ob koncu letošnjega leta praznuje 90 let. Anton ima vozniški izpit že od daljnega leta 1941 (torej vozi že celih 62 leti), je izpit opravil v Celovcu, kamor je bil po srečnem naključju poslan še z devetimi drugimi Slovenci. Bister 89-letnik med smehom s pripovedovanjem potrdi spretnost slovenskih fantov, saj je izpit po enomesečnem šolanju uspešno opravilo vseh 10 Slovencev, medtem, ko je od petnajstih avstrijskih učencev le pet odšlo domov z vozniškim dovoljenjem v roki. Vprašali smo ga, kako se je v svoji karieri poklicnega šoferja odrezal pri policajih. Ivanje brez sramu povedal, da v vseh 60 letih ni doživel prometne nesreče, kazen je plačal le dvakrat, ko seje usmilil žensk, ki bi morale pešačiti dolgo pot od Mozirja do Ljubnega, injih dobrodušno "pobral" na svoj službeni tovornjak. A kot pove, se policaju prevelika delovna vnema le ni izplačala, saj so ga ženske pošteno ozmerjale, prizorišče »zločina« pa je zapustil moker od njihovih pljunkov! Njegove vožnje žal niso bile vedno mirne. Ker je Ivan vozil tudi med vojno, je bil nekoč celo ranjen, ko so njegov tovornjak iz zasede napadli partizani, ušel pa ni niti letalskim rafalom. Ker »ga je sreča rada imela« je še danes vzoren voznik, ki svo- PRODAJA RABLJENEGA AVTOMOBILA Kako dobiti največ? Se zjutraj zbujate z glavobolom, ker ne morete prodati svojega rabljenega avtomobila?! V račun bi ga že dali, a kaj ko ga prodajalec oceni tako nizko, da ni za novega... Zgodbe iz vsakdanjega življenja. Nakup avtomobila ni več umetnost. Popusti in krediti so na razpolago po ugodnih pogojih. Problem postaja prodaja rabljenih! Na prvi pogled enostavno, ko pa je potrebno prodati, se pojavi kup problemov. Ampak dober nasvet pomaga... PLAČILO Vse papirje in prepis izročimo kupcu šele, ko imamo ves denar v rokah. Ne zanašajmo se na besede, saj bom prinesel jutri. Pred prodajo vzemite aro. Le -ta naj bo dovolj visoka. Če kupec odpove, ostane ara vam, če vi prodate avto ugodneje, ste dolžni vrniti kupcu dvakratno aro. PAPIRJI Uspešno prodano! Urediti je potrebno papirje. Najbolje pri kakšnem prodajalcu rabljenih vozil. Ta naredi prepis za minimalno plačilo davka, glede na cenitev avtomobila po uradnih knjigah (euro tax). Pri notarju overite pogodbo in avto odjavite na upravni enoti. Kupec vam mora poslati kopijo novega zavarovanja, saj na njeni osnovi dobite povrnjen denar za čas neizkoriščenega zavarovanja! Načini prodaje so različni. Lahko ga damo prodajalcu v račun in se ne ukvarjamo s prodajo. Zgubili smo najmanj 10% ali več. Za ta denar pa se splača potruditi. Gremo na Salomonovoglasnikali na internet (www.salomon.si ali www.avto.net) in oddamo osnovne podatke in čakamo. Oba oglasa sta zastonj, le www.avto.net pa ponuja možnost dodajanja fotografije vašega vozila. CENA Cena za prodajo vozila naj bo realna. V oglasih, kjer preverimo cene, so lete ponavadi napihnjene. Enoje želena cena prodajalca, drugo pa tržna. Torej ne pretiravati! ČISTOST Avtomobil pred prodajo dobro očistimo in po potrebi spolirajmo. Notranje obloge posesajmo ali globinsko očistimo. Poskrbimo za prazen pepelnik in za dišečo notranjost. Male poškodbe na laku popravimo in pospravimo v prtljažniku. REALNOST Kilometri naj bodo realni in servisna knjiga pripravljena. Kupec je vesel vseh računov opravljenih servisov. SLIKA Če oddamo sliko na internet, se splača zanjo potruditi. Oči kupujejo. Sodoben digitalni aparat, očiščen avto in lepa lokacija so garancija, da se bo kupčevo oko zadržalo dalj časa na vaši ponudbi. Dodatno opremo fotografirate posebej (alu platišča, spojler...) GARANCIJA Garancijo za prodan avto ne morete dati. Trgovci to lahko naredijo in takrat je cena vašega avtomobila precej nižja. Se pa seveda lažje proda. POSKUSNA VOŽNJA Previdno. Če je avto že odjavljen, kako je z zavarovanjem? Kdo vozi in kdo plača v primeru nezgode? Vedno pojdite zraven. Ne vzemite papirjev avtomobila na poskusno vožnjo, saj je kupec lahko tudi lopov! Vzame papirje in avto pa gre! rcc 100 let Prihaja karavana! Šmartno ob Paki, 18. maja ob nogometnem igrišču in 19. maja pred Mladinskim centrom. Ob naši stoletnici prirejamo Fordovo potujočo razstavo, ki bo med 14. majem in 1. julijem obiskala slovenska mesta od Kopra do Ljutomera. Razstavili bomo vse sedanje člane Fordove avtomobilske družine. Te boste seveda lahko tudi testirali in si obenem ogledali razstavo o zgodovini družbe Ford. Čaka vas še prijetna osvežitev in testne vožnje z ekskluzivnimi modeli, kot so novi Ford Streetka in športnika Focus ST170 ter Mondeo ST220. Praznujte z nami. Pridružite se karavani. Ustvarjen za življenje. Narejen, da traja. Jože Brglez “pevca” še, po starem W, (foto: Franjo Atelšek) Spomladanska opravila Ko se zemlja prebudi iz zimskega spanja, nastopi čas, ko je treba, poleg drugih opravil na poljih in vrtovih, poskrbeti tudi za sadno drevje. Pravilno očiščeno in obrezano bo ob ugodnih vremenskih pogojih jeseni zagotovo nudilo obilnejši pridelek kot zanemarjeno in zapuščeno. Jože Brglez, po domače Kogovnik, iz Ljubnega ob Savinji spada še med tiste, ki obvladajo star način cepljenja sadnega drevja oziroma "pevcanje", kot temu pravijo v teh krajih. Kogovnik je pri sosedu Učicovem Francu na jablani stare sorte obrezal tudi veje, ki niso kazale znakov življenja in obetale pridelka. Savinjčan TABORNI PROSTOR NA LAZAH Izmenjava izkušenj med rodovoma Konec aprila so se na tabornem prostoru na Lazah mudili taborniki II. grupe odredov Celje in rod Sotočje Nazarje- Kokarje, ki so za svoje člane pripravili dvodnevno taborjenje, na katerem so nabirali znanje za bližajoče se regijsko tekmovanje v orientaciji v Šentjurju. Nazarski in celjski taborniki so si na dvodnevnem taborenju na Lazah nabrali koristne izkušnje (foto: Marija Šukalo) Taborjenje, ki so ga zaokrožili s predstavitvijo tabora in dela staršem, je bilo prvo tovrstno druženje tako celjskih kot nazorskih medvedkov in čebelic, gozdovnikov in goz-dovnic ter popotnikov in popotnic v naravi, saj so si skozi zimski čas nabirali znanje s področja orientac- ije, signalizacije in ostalih pravil taborniškega življenja na vodovih sestankih. Prav tako pa je bila to priložnost, da sta si rodova izmenjala številne taborniške izkušnje, ki jih bodo lahko mlajši s pridom izkoristili. Na predvečer delavskega praznika 1. maja so s kresovanjem in kulturn- Zvonke Zakrajšek pripravili malčki v im programom praznik počastili Kokarjah, je popeljal obiskovalce v nazarski taborniki roda Sotočje. Pro- čas, ko so bili delavci zatirani, gram, ki so ga ob pomoči mentorice Marija Šukalo PREDSTAVITEV DVOJNE ZGOŠČENKE TRIA MOJ DOM V srcu nam stare še pesmi zvene Trio Moj dom je v teh dneh izdal zgoščenki »Kako je to lepo« in »Kjer valovi Save« z narodnimi in tujimi pesmimi, Avsenikovimi ter lastnimi skladbami. V nedeljo, 11.maja, je svoje delo predstavil širši javnosti, na prireditvi pa ni manjkalo niti drugih znanih muzikantov iz širše okolice. Trio Moj dom sestavljata dve pe- kljub napornim načrtom že vki, Kristina Šuster iz Mozirja ter pripravlja nov projekt dveh kaset Tanja Meža iz Velenja, vodja in zgoščenk, zasedbe Marjan Marinšek ju Kljub sončnemu nedeljskemu spremlja na citre. Vsi trije so ljubi- popoldnevu je bila dvorana Doma telji slovenskih narodnih pesmi, kulture v Velenju lepo zapolnjena, njihova navezanost na ljudsko ljudje so se povsem prepustili dediščino je zagotovo eden izmed glasovom Kristine in Tanje, prav dejavnikov, ki vpliva na njihovo tako lepo so sprejeli ostale izva- priljubljenost. Člani tria so s svoji- jalce, ki so se odzvali povabilu na mi nastopi doma precej zaposle- nastop. Zagotovo je bil znova ni, radi se odpravijo tudi po svetu, dosežen namen tria, ljudem kjer na turnejah zagotovo mar- približati pristno ljudsko pesem sikateremu Slovencu privabijo naših dedov in babic, pesem, kine solzo domotožja na oko. V letošn- sme izgubiti svojega prostora v jem letu bodo obiskali slovenske slovenskem glasbenem prostoru, rojake v južni Kaliforniji, trio pa Tatiana Golob NENAVADNA IGRA NARAVE Hruška in lipa v sožitju Narava je nepredvidljiva in pogosto poskrbi za presenečenja. Nenavadno sožitje, ki ga že vrsto let uživata hruška - lesnika in lipa pri Polažkovih na Homcah, je eno takih. Pri gospodarskem poslopju že več kot stoletje stoji hruška, ki v svoji rasti kljubuje zobu časa. Pred desetletjem pa je začela iz nje rasti tudi lipa. Po besedah Polažkove mame, naj bi hruško z lipo križale čebele. A seveda je to nepreverjena zgodba, ki jo je slišala od starejših, ko seje priženila na kmetijo. Kakorkoli že, na Homcah pri Cajnerjevih se lahko pohvalijo z drevesom, ki rodi različne plodove. Marija Šukalo SäiM. INNSBRUCK - BODENSKO JEZERO • MAINAU ■ RENSKI SLAPOVI 3 dni, 15.6.: 38.900 SIT; Z LADJO PO LEPI MODRI DONAVI 2 dni,14.6.:25.900 SIT;DRESDEN-BERLIN-POTSDAM-LEIPZIG 5 dni, 24.6.: 61.500,00 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 3 dni, 20.6.: 36.500 SIT; SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 3 dni,20.6.:42.90Q SIT; RIMINI-SAN MARINO-SAN LEO 2 dni, 14.6.: 22.900 SIT;- PLAČILO NA OBROKE S ČEKI III; Posebni programi za igralce GOLFA! V PRODAJI “POTEPUHOVO POLETJE 2003”-Jadranska obala, zdravilišča, planine,,, in “POČITNICE, ko želite nekaj več” Graja, Turčija, Egipt, Dom. Rep, Kuba, Mehika, Ugodne cene, plačilo na 8 obrokov BREZ OBRESTI!!! ____ Katalog vam POSEBNA PONUDBA: 15% POPUST: Umag: T.N. Sol Stella Maris, Sol Polynesia, —" UST MINUTE: Turčija, Grčija, Tunizija, Španija,Ciper POS'jemo Kanegraza termin 21.-28.6.; e-mail: potepuh@siol.net. .mb-dolinar.si tudi na dom! Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00, Ljubljana, Dunajska 105, tel: Q1/565 58 30 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebol Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siol.net p.e. BARVE, LAKI, ČISTILA trgovina Hmeljarska 15. PREBOLD Tel,: 03/572-4554 iISTILA /LAEE*3F'notor'st'čna oblačila zaščitne čelade 11 HÜ HYOSUNG hib skuterji pnevmatike - olja - filtri - svečke skuterji - chopperji KLE 500 EN 500 www.slomoto.com MOTO CENTER PROMOTOR, Drešnjavas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51 PE MOTO CENTER PILKO, Koprska 2, Ljubljano: 01/422 85 70 T"P"P Nazarje, Lesarska 10, IX JL Tel.: 03/83-98-550 STAVBNO POHIŠTVO S TRADICIJO ^5- (ćCĆtfe- Cf- , . S4VL- Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, I230 DOMŽALE. SAM NAZARjE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 4190, 839 41 91 839 47 71; lax: 03/839 47 72 DO PRODAJE ZALOG: - STREŠNIK BRAMAC... 1.680 SIT/m2 • OPEKA MODUL..96,50 SIT/kos Z dostavo! UGODNE CENE: - Strešnikov Tondach in Creaton - Fasade Demit - Keramičnih ploščic - Bakra in žlebov Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! mmmAmwmiMmmmmmw Piše: Aleksander Videčnik Milko Brezigar piše v knjigi Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva iz leta 1918 med drugim tudi o pridelavi žit v tedanjih slovenskih krajinah. Zanimivi podatki, kijih velja primerjati s sedanjimi pridelki. Takole piše: »Žito dozori najbolje na Koroškem, potem na Štajerskem in najslabše na Kranjskem. Koroška ima razmeroma malo polja, zato pa več gozdov, planin ter neproduktivne zemlje na visokih gorah, polje paje jako plodno... Krompir uspeva najbolje na Kranjskem, nekoliko slabše na Koroškem in Štajerskem.« Nadaljuje z navedbami količine pridelkov posameznih pridelkov: »S pšenico smo obsejali vsako leto 54.000 ha zemlje, na hektar pa smo pridelali 10,5 stotov zrnja... Na Hrvaškem so pridelali 10.9 stotov, na Češkem 17.7 in v povprečju v celi Avstriji 13.3 stote zrnja. Boljše pridelke so imeli Nemci 20.7 stotov zrnja na hektar. Najboljše pa so imeli na Danskem 30 stotov na hektar... Naša domovina zavzema tedaj med temi deželami zadnje mesto.« Tudi o pridelkih rži piše: »Rž je obrodila v desetletju 1904 do 1913 povprečno 9,3 stote na hektar (velja za naše pokrajine, op.A.V.). Na hrvaškem so pridelali 9, na Češkem 15.8, v Avstriji 13, na Nemškem 17.2, in na Danskem 22 stotov na hektar. Mi le od daleč sledimo ostalim deželam.« O koruzi pa je zapisal: »Tretji pridelek, ki nam služi za kruh, je koruza. Kakor se vidi iz zgornje razpredelnice, je posebno Štajerska jako plodna; pridela se povprečno 13.4 stote na hektar. Na Kranjskem samo 12.6, na Koroškem 11.7, na Hrvaškem 15, vAvstriji 12,1 stotov na hektar... V slovenski deželi obrodi koruza razmeroma dobro, boljše kakor v severnih deželah.« Očitno je pisec uporabljal za svoje razglabljanje podatke iz zadnjega štetja v avstrijskem cesarstvu, to pa je bilo za obdobje 1902 - 1913. Domnevamo lahko, da zaradi vojne pozneje niso več popisovali, v novi državi SHS pa še popisov ni bilo narejenih, saj je komaj zaživela. Tudi ni razvidno v katerem mesecu leta 1918 je izšla knjiga, iz katere črpamo podatke. Pa še to, ni jasno za katere slovenske dežele so navedeni podatki, verjetno gre za slovensko govorno območje. Seveda je to le domneva. Zanimiva je še tabela, ki navaja število prebival- O donosih žii na naših tleh cev po popisu iz leta 1910, na Kranjskem, slovenskem delu Štajerske in Koroške: »Kranjska je štela 526.000 prebivalcev, od teh je bilo kar 326.000 kmetov (62%). Štajerska je imela 473.000 prebivalcev, od teh 328.000 kmetov (66%), Koroška pa 121.000 oseb, od teh pa 79.000 kmetov (65%).« Pri teh podatkih smemo torej domnevati, da gre le za slovenska ozemlja. Če bi danes iskali odstotek kmetov v skupnem številu prebivalstva, bi bil krepko nižji,tako seje pač spremenila struktura skozi desetletja. nekatera uerouanja naših prednikov Naše ljudsko izročilo je vtem pogledu še posebej bogato. Ne gre toliko za množico raznih rekov, ki temeljijo na verovanju, bolj je zanimiva vsebinska plat. Ta je včasih duhovita, dostikrat vražjeverna, največ pa je posledica dolgoletnih slabih izkušenj tlačanske dobe. Naš človek je bil pretežno kmet in seje vseskozi boril z naravo za svoj obstoj, prav zato je naravo božansko častil. Pa si preberimo nekaj verovanj iz našega okolja. - Kostžegnanega mesa lahko varuje dom. Najprej jo zataknejo za streho hiše, ko pa prekopljejo vrt, jo zakopljejo v gredo, da bi dobro in obilno rodila. - Na telovo odlomijo veje bližnjega drevesa in jih shranijo. Ko se pripravlja k nevihti, jih zažgejo v ognjišču, da bi dim pregnal ujmo. - Na kvatrno soboto ni smela gospodinja vreč odpadne vode skozi vrata, če se v njej ni umila. Kajti lahko bi seji prikazal vrag. - Moški na kvatrno soboto niso smeli namastiti čevljev, ker bi jih potem lahko vzel vrag. - Če je gospodinja zamesila testo za kruh in se je bala, da bi se ji skazil, je vlila vodo v zmes skozi hlačnico moških hlač. Tak kruh je bil okusnejši. -Velikonočni ogenj je morala čuvati dekla vse do prihodnjega blagoslova čez leto dni. Če ji je ogenj ugasnil, je morala pobrati culo... - Če je dekla pazila, da ji pri umivanju mize ni padla kaplja vode na tla, je ob letu dobila dodatno obleko. - Na kresni večer so položili šentjanževo rožo na okno. Po potrebi so z njo kadili bolnega otroka. - Za vsakim sumljivim človekom je gospodinja vrgla vrč vode, da ne bi mogel storiti kaj zlega domačiji. - Če je bilo ob pustu dosti beračev, seje obetala dobra letina. - Na veliko soboto postavijo košaro z žegnom na stolico pred hišo. Kuram pa tedaj vržejo pest zrna, da jih ne bo videl jastreb. - Na veliki četrtek so jedli »zadnjo večerjo«. Obvezno so bili v predelu Gornjega Grada za večerjo masleni pšenični štruklji; potem veter ni trgal streh. - Na velik teden se ne sme delati plotov, ker bi iz zemlje, v katero so z železnim drogom naredili luknjo, pritekla kri. Vsako napisano misel bi lahko utemeljili. Dejsh/o je, do so naši predniki na vse načine želeli prenašati blagoslov na hišo, njive, vinograde in živino. Verovali so tudi, da je dim blagoslovljenega lesa kos ujmi in podobno. Pri vsem tem, moramo razumeti, da so ljudje pred sto in več leti, bili dosti neuki in si niso znali predstavljati raznih naravnih pojavov. To moramo upoštevati, ko beremo te ljudske modrosti. Po poroki še jesih... Slika je bila posneta v Mozirju leta 1921. Poslala jo je Olga Marolt iz Mozirja. Piše: Mari]a Bezovšek S pripravo je res nekoliko več dela, zato jih naredimo za več obrokov, kerjih lahko zamrznemo. V skrinji jih imamo do tri mesece. Zamrznjene damo kuhati v vrelo vodo. Vode naj bo več kot pri kuhanju svežih. Testo: 50 dkg moke, 2-3 jajci, malo mleka, 1 žlica olja, voda po potrebi Testo naredimo mehkejše kot za rezance. Pustimo ga nekaj časa počivati, nato ga razvaljamo za nožev rob debelo. Iz nadeva oblikujemo kroglice in jih po robu polagamo na testo v razmaku 3 - 4 cm. Kroglice pokrijemo s testom in jih izzrežemo. Oblikujemo jih v obliki "petelinčkov". Kuhamojih 10-15minutvslani Piše: Marjan Denša VRSTE IZOBRAŽEVANJ, KI JIH IZVAJA ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE V letošnjem leto bomo (oziroma smo deloma že) na naši območni enoti za lastnike gozdov izvedli številne tečaje in druge oblike izobraževanja. Na področju gozdne tehnike organiziramo v sodelovanju s srednjo gozdarsko in lesarsko šolo šest tečajev. Ker so strokovnjaki s SGLŠ dobri praktiki in usposobljeni predavatelji, je zanimanje za te tečaje med lastniki gozdov zelo veliko. To so dvodnevni ali enodnevni tečaji za varno delo z motorno žago, enodnevni tečaj za varno delo s traktorjem in tečaji za krojenje gozdno lesnih sortimentov. Poleg tehnoloških tečajev organ- Žlinkrofi - bogastvo naše kulinarike Ko govorimo o značilnih jedeh naše doline, ne moremo mimo žlinkrofov. Pri njih se pokaže vsa iznajdljivost naših babic. Lahko bi rekli, da ima vsaka vas svoj značilen nadev. Z njimi so postregli predvsem ob pomembnejših delih in tudi ob slovesnih priložnostih. vodi. Zabelimo jih z ocvirki ali s prepraženimi drobtinami. Ponudimo jih s krompirjevo solato, kislim zeljem, solato, jabolčno čežano ali kompotom. NADEV IZ SUHE SVINJINE IN RIŽA 20 dkg kuhane suhe svinjine, 10 dkg prepraženega riža, 1-2 jajci, zeleni peteršilj. Zmleto meso, prepražen riž, jajce in peteršilj zmešamo in oblikujemo kroglice. NADEV IZ SUHE SVINJINE IN KUHANE GOVEDINE 20 dkg kuhane suhe svinjine, 10 dkg kuhane govedine, 1 jajce, 1 žlica smetane, 2 dkg čebule, 2 dkg masti, 25 dkg naribanega kruha, poper, majaron, timijan,bazilika. Zmletemu mesu dodamo vse sestavine, premešamo in oblikujemo kroglice. Po potrebi dodamo drobtine. NADEV IZ SKUTE -sladek: 0,5kgskute, 1 dl smetane,1 jajce, cimet, sladkor po okusu, vanilijin sladkor, drobtine po potrebi. -slan: 0,5 kg skute,1 dl smetane, 1 jajce, malo drobtin, peteršilj. Skuti dodamo vse sestavine, dobro premešamo in oblikujemo kroglice. NADEV Z RIŽEM 0,751 mleka, sol, 20 dag riža, 2 žlici masla, 2-3 jajca, zelen petršilj, 1 dl smetane, drobtine po potrebi. Na mleku skuhamo riž. Na maslu spečemo cvrčo. Ohlajenemu rižu primešamo cvrčo, sesekljan peteršilj, smetano in drobtine. Dobro premešamo in nadevamo žlinkrofe. NADEV S SUHIM MESOM IN KRUHOM 0,5 kg kuhane in zmlete suhe svinjine, 0,75-1 kg starega kruha, 5S jajc, zeleni peteršilj, 1 žlica sesekljane čebule, 2 žlici masti, malo mleka. Kruh naribamo in ga premešamo z zmleto svinjino, dodamo rzžvrkljana jajca, peteršilj, na masti ocvrto čebulo in mleko po potrebi. Dobro premešamo in oblikujemo kroglice. NADEV S SUHIM SADJEM 0,75 kg suhih hrušk, 10 dkg masla, 10 dkg drobtin, sladkor, cimet, smetana Hruške zmeljemo na mesoreznici. Na maslu prepražimo drobtine, dodamo hruške, skuto, cimet in sladkor. Nadev redčimo s sladko smetano. KROMPIRJEV NADEV 0,5 kg krompirja, 3-4 žlice sladke ali kisle smetane, 2 jajci, peteršilj, drobtine. Za nadev skuhamo krompir, ga pretlačimo, dodamo sladko ali kislo smetano, peteršilj, jajce in po potrebi drobtine. Oblikujemo žlinkrofe. Kuhane zabelimo in postrežemo s solato ali vinsko omako. Izvajanje del v gozdovih je zelo nevarno, naporno, pogosto zdravju škodljivo in tudi neprijetno. Zato Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) organizira in izvaja številne oblike izobraževanja lastnikov gozdov za izvajanje del v gozdovih. Z udeležbo na teh izobraževanjih pridobijo lastniki znanja in spretnosti za pravilno, racionalno in zlasti varno izvajanje del v gozdovih. iziramo tudi delavnice iz gojenja in varstva gozdov in sicer po vseh krajevnih enotah. V letošnjem letu izvajamo delavnice na temo priprava sestoja za naravno obnovo in nega naravnega mladja. V jesenskem času pa bo tečaj o hipovirulenci pravega kostanja. Pripravljamo tudi predavanja o aktualni problematiki (subvencije, načrtovanje v gozdarstvu, ravnanje z gozdnim drevjem izven gozda, pomenu ptic za gozdove idr). V načrtuje tudi organizacija strokovne ekskurzije za lastnike gozdov, na kateri želimo predstaviti uspešno sodelovanje gozdarjev in lastnikov gozdov na drugih območjih. SVETOVANJE USTNIKOM GOZDOV Med izobraževanje lastnikov gozdov uvrščamo tudi svetovanje lastnikom gozdov pri izdaji odločbe. V letu 2002 je ZGS izdal lastnikom gozdov preko 2.300 odločb in pri vsaki je revirni gozdar lastniku svetoval, kako naj delo čim bolje opravi. Zagotovo je to neposredno svetovanje za lastnika velikega pomena, saj obravnava konkretna navodila na konkretnih objektih. ZAKAJ JE KORISTNO, DA SE USTNIK GOZDA UDELEŽI STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Na prvem mestu sta varnost in zdravje! V naših gozdovih se zgodi vse preveč nesreč, tudi težkih. V gozdu izvajamo dela v nevarnih razmerah (strmina, skalovitost, debela, nagnjena drevesa, težki sortimenti idr.), z nevarnimi pripomočki (motorna žaga, traktor, vitel idr.), na neprijeten, tudi zdravju škodljiv način (vlaga, hrup, vibracije, nevarnost ugriza klopa idr.). S pravilno tehniko dela se pri delu tudi manj utrujamo in v enakem času naredimo več in bolje, kar po eni strani pripomore k boljši varnosti in po drugi k večji učinkovitosti. Lastniki gozdov se vedno bolj zavedajo pomena znanja, ki prinaša posredne in neposredne finančne koristi. Lep primer je znanje o krojenju sortimentov. Kdor se udeleži takega tečaja, zna v prihodnje svoj les skrojiti v vrednejše Sortimente in jih tako lahko ugodneje proda. Tovrstna izobraževanja imajo vse večjo težo tudi na formalni strani. Potrdila o opravljenem tečaju »varno delo s traktorjem« že veljajo za varnostno oceno. KAKO SE UHKO USTNIK UDELEŽI IZOBRAŽEVANJA O vsebini in času izobraževanja se lahko lastnik gozda pozanima pri svojem revirnem gozdarju, lahko pa tudi na krajevni ali območni enoti ZGS. V zadnjem obdobju pa ZGS termine o izobraževanju objavlja tudi v medijih. Prijavi pa se pri svojem revirnem gozdarju. l NOSTALGIJA Govedorejec Stanko bivšemu predsedniku Zadruge Floijanu: "Potolaži se, saj smo tudi v tvojem mandatu požrli vse, kar so nam pripravili. Ampak, žvečili smo pa precej bolj glasno kot tvoji nasledniki." (VZAJEMNOST PRESS) JURIŠNIK Gornjegrajski neznani junak:«"Med vojno smo ležali na senu, potem so nam petdeset let podlagali mehko pirnico, sedaj pa mislijo, da bom ležal na smrdljivi foliji. Madona, a smo se za to borili?!" APEL IN ČEVLJAR Anton, dirigent mozirske Zadruge: "Sem ti rekel, da ne riši violinskega ključa s tušem, ker boš popacal celotno notno črtovje!" Andrej, prva violina orkestra: "Ne sekiraj se, saj imam pivnik od najboljšega soseda." (KONKURENČNA IDILA PRESS) FENOL (POLJUD.) PLETENA JOPICA (KNJIŽ.) JUGOSLOVANSKA LETALSKA DRUŽBA ATOMSKO, BIOLOŠKO IN KEMIČNO OROŽJE MESTO V INDIJI MEDMET SMEHA SEVER (FR.) NASTAVEK, KI ZADUŠI POK PIŠTOLE KLENKAN- JE ANTON AŠKERC REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA IVO ANDRIĆ GLAVNO MESTO ARMENIJE IZPODNEB- NIK, METEOR GLASBENA VAJA KRASTAČA (PPG.) LJUBA TADIČ UNIČEVAL. ŽELEZA HRVAŠKI POLITI K-JOSIP MOJZESOV BRAT CEPINOV OKEL VIŠAVJE V NOTRANJ. ARABIJE, NEDŽD NEMŠKI SLIKAR- EMIL ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER DELEC Z ELEKTRIČNIM NABOJEM AVSTRIJSKA POROČEVALNA AGENCIJA ALEKSA ŠANTIĆ VAROVALO V ELEKTRIČNEM TOKOKROGU HERMANN ABERT NEKDANJI AVSTRALSKI TENISAČ- PAT PEPELIKA (KEM., ZAST.) KANADSKI PEVEC- PAUL SEKRETAR OZN- KOFI KRATICA ZA RAČUNAL. PODPRTO NAČRTOVAN. (ANGL.) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Pakkala, akvarel, trasant, NO, anta, Matevž, Ll, etamin, krakelira, ama, ielenovina, ep, Avala, AJ, Reno, Nm, tren, lapil, Tar, Čajkovski, Atari, Šerko, Ribičič, Ranke, izum, Nišan, LS, cekar, cricket, amaro, apnišče MINI SLOVARČEK: ANAIZA- romarsko mesto musliman. V Saudski Arabiji STEATIT- krojaško nadomestilo za kredo EREVAN- glavno mesto Armenije POTAŠELJ- pepelika (kem., Zast.) RAJKOT- mesto v Indiji ARNDT- nemški pisatelj- Ernst Sponzorji oziroma donatorji prireditve 24- urnega v malem nogometu v Nazarjah: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINA NAZARJE, SINTAL d.d„ LESKOM d.d„ SAVINJA d.d„ GLIN K&M d.o.o., SPIX TIPLES d.o.o, VIK-Vili Kranjc s.p., RIHTER d.o.o., SAM d.o.o., MIZARSTVO Lukač Miloš s.p., SERVIS GUM Marolt Janez s.p., MESARSTVO Krajner Matej s.p., K-KRAN TRADE d.o.o., MIZARSTVO KOVAČ d.o.o., MVM d.o.o., WEST BLUE Milena Lukač s.p., FOTO SENI, LO SMS NAZARJE, DIE KAERNTNER SPARCASSE, DIANA d.o.o., BAR NAZARET, PIZZERI-JAIZOLES, TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC, RANČ BURGER VENIŠE, ASC 2000 d.o.o., CIGALE d.o.o., ŠPORTNI CENTER PRODNIK, ELKROJ, PROCES PDF d.o.o., Jani Slemenšeks.p„TRANSPORT MMIKLAVC, SAVINJSKE NOVICE, ULTRAd.o.o., MIZARSTVO Kaker Jani s.p., KAMP MENINA, Srečko Urtelj s.p.JKAVC PNEUMATIC CENTER, BOAVDEL Krajner Bojan s.p., GOSTILNA BOHAČ, FANY Marolt Štefan s.p., MOJ RADIO, FREŠER GOSTINSTVO, IGEA NAZARJE, BAR TRIBUČ, AV-TOŠOLA TRAFFIC, AGENCIJA MS in ZADRUGA MOZIRJE. Kulturno društvo Bočna prireja 8. tradicionalno srečanje pevskih zborov PESEM POMLADI 2003 Prireditev bo 17. maja ob 19. uri v kulturnem domu Bočna. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni! Napovednik • Sobota (17. maj), ob 10.00. Športno igrišče Nazarje Festival frančiškovih otrok • Sobota (17. maj), ob 9.30. Športna dvorana Polzela Košarkarska tekma - Hopsi: Nazarje (mlajši pionirji) • Sobota (17 maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi - 8. tradicionalno srečanje pevskih zborov • Sobota (17 maj), ob 8.00. Center Velenja Jurijev sejem • Nedelja (18. maj), ob 700. Ljubno ob Savinji 24. pohod na Travnik • Nedelja (18. maj), ob 11.00. Telovadnica II. OŠ Celje Košarkarska tekma - Keleja : Nazarje (starejši pionirji) • Nedelja (18. maj), od 700 do 1700. Velenjski grad Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu muzejev • Četrtek (22. maj), ob 13.00. Osrednja knjižnica Celje Otvoritev razstave raziskovalnih nalog Mladi za Celje • Petek (23. maj), ob 12.00. Titov trg Velenje Maturantska parada 2003 ŽIVALI - PRODAM 210 cm- dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063 Kozličke iz ekološke reje prodam. Tel. 5841- Prodamo žig Poštnina plačana pri pošti 702. 3330 Mozirje". Informacije v uredništvu Sav- „ .. .... . ■ . .. injskih novic ali na tel: 839 0 790. Kozo in vec kozličkov prodam, možnost odd- -J------------------------------------------- aje manjših količin mleka. Gsm: 040/796- Prodam 250 m2 rabljene strešne kritine -384, trajanke. Tel. 03/5843-196. Bikca frizika starega 14 dni in teličko sivko staro 1 teden, prodam. Tel. 584-11-96. Prodam 300 kom trajanke po polovični ceni. Tei. 583-17-65. Jarkice pred nesnostjo prodamo. Krajnc, fel. 5472071 ali gsm 031/772038. Burske kozličke prodam. Tel. 5844-104, zvečer. Prodam mobilni telefon acer G520. Cena 3.500 sit. Gsm: 031/358-679. Prodam otroško kolo znamke rog, cena po dogovoru. Gsm: 031/382-285. Prodam kravo sivko, brejo 8 mesecev. Gsm: 20 silaznih bal prodam. Tel. 5845-086. 041/894-351. Prodam teličko limuzin, staro 14 dni. Tel. Prodam fantovski sukjič št. 46, za birmo ali valeto. Gsm: 031/497-367. 5841-653. Ugodno prodam barvni TV gorenje. Gsm: ŽIVALI - KUPIM 041/528-101. Kupim telička starega en teden. Tei. 01/8325 400. Fantovski obleki za prvo obhajilo in birmo prodam - ugodno. Gsm: 031/792-422. DRUGO - PRODAM Prodam gobelin »rože v vazi« in več drugih. Italijansko pohištvo, visoki nivo, moderno in starinsko-masiva-barok. Ugodno! Gsm: 041/ 668-274. Gsm: 070/715-741. Prodam kolo - otroško 4-6 let in žensko kolo. Tel. 838-11-13. Prodam obračalnik pajek širine 230, cena po dogovoru. Gsm: 031/362-809. Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063 Ugodno prodam gorenjski sušilni stroj WT 610. Gsm: 041 793 063 Ugodno prodam dobro ohranjen tomos av-fomatik, neregistriran. Gsm: 031/335-432. Deske za lovske trofeje divjega prašiča, srnjaka, jelena, prodam. Tel. 03/5843-678 ali gsm 031/674-363. Prodam okrogle bale. Gsm: 041/354-599. Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina Prodam vitlo. Gsm 041/727-843. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN ime in priimek [ naslov NAROČ. ŠT. i nn Ugodno prodam okrogle silažne bale. Gsm 041/525-778. AVTOMOBILI - PRODAM Ford fiesto 1.3, letnik 97, modra barva, prodam. Gsm 031/780-615. Prodam nissan sunny 1,4 S LX, I. 91. Gsm: 041/603-004. Prodam opel kadet, letnik 1977. Tel. 5835-465. Prodam renault 4 GTL, reg. 26.10.2003, letnik 89. Gsm: 041/464-833. Renault 4 GTL, registriran 11. meseca, pustim zavarovanje, cena 90.000 sit. Forštner Marija, Dobrovlje 18. Prodam renault R5five, kovinsko moder, letnik 1994,86000 km. Gsm: 041/322-914. STANOVANJA IN HIŠE Prodam stanovanje 52 m2 na Rečici ob Savinji. Gsm: 031/676-921 in 041/269-103. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnats.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišfvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje, tel. 897-03-00 ali GSM 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šaiek 20,3320 Velenje. GRADITE, PRENAVLJATE, UREJATE? Polagamo keramične ploščice, iz njih vam lahko izdelamo unikatne mozaike, oblagamo s kamnom, položimo pa tudi tlakovce, betonske plošče in robnike. Tel. 03/838 81 33, GSM 041/483 692, artus@email.si. www.meaaone.com/artus Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. DIMNIKARSKI MOJSTER Dimnikarstvo, servisi gorilnikov, sanacije dimnikov, energetsko svetovanje v okviru stroke. TEL. 89-77-999, GSM 041/616-751. Pečnik Peter s.p., Šalek 108,3320 Velenje. Kupim novejšo enodružinsko hišo na lepi lokaciji. Gsm: 031/836-378 ali tel: 57-26-319. Velenje - sobo, možnost kuhanja in pranja, oddam zelo ugodno! Bližina Gorenja-Pre-mogovnika. Gsm: 040/38-58-98. ZEMLJIŠČA Zazidljivo parcelo v okolici Mozirja ali Šmartnega ob Paki kupim. Gsm: 041/579-221. Prodam njivo - travnik 30 a, na ravnini na Rečici ob Savinji (Poljane). Gsm: 041/942-170. RAZNO 33 letni s sinčkom z resnim in poštenim namenom iščem iskreno dekle za skupno življenje. Tel. 031/505-495. Kupim robljene kuhinjske elemente. Gsm: 031/539051. Oddam - prodam počitniško prikolico - Vr-sar-Koversada filil. Gsm: 041/668-274. MORDA STE I5KALI PRAV TO POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA ^ mazDa Z0OAA-Z&G*'7 VELENJE AKCIJSKA VOZILA MAZDA LETNIK 2003 MODEL PREMACY 1.81 PREMACY 2,0 DUD PREMACY 2.0 DITD EXCLUSIVE PREMACY 2.0 DITD BLUE MAZDA 323F 1.4 EVISION MAZDA 323F 1.6 EVISION POPUST CENA S POPUSTOM 477.064 SIT 3.534.936 SIT 550.802 SIT 3.838.798 SIT 624.539 SIT 4.142.661 SIT POSEBNA PONUDBA 3.909.598 SIT 402.977 SIT 2.825.923 SIT 516.161 SIT 3.433.648 SIT Akcija velja do razprodaje zalogi Cenik velja do preklica ali izdaje novegal VEDNO DOBRE AKCIJE DNEVI ODPRTIH VRAT 16. in 17. maj - Vljudno vabljeni! MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com Slika je simbolna. prerez stene hladilnika notranjost bakterije ( AglON™-AntiBacteria delci izločanje polimerna osnova Anti Bacteria - n. svetovna novost pri Boschu. Povsod, kjer hranimo živila, so tudi bakterije. Notranje stene vseh Boschevih hladilnikov vsebujejo inovativno snov AglON™, ki zagotavlja zaščito pred rastjo bakterij. AntiBacteria, prispevek k higieni v vašem hladilniku. r ANTI BACTERIA Bosch hišni aparati Odlična izbira Celje - skladišče D-Per 7/2003 Bakterije? Ne, hvala! III III III III III III 5000012489, 18 COBISS ©