gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. » Ljubljani v sredo 22. maja 1867. Gospodarske stvari. Zakaj gre kmetijstvo zmirom bolj rakovo pot? Ako hoče bolnik, đa se svoje bolezni srečno ozdravi, mora izvedenemu zdravniku svojo bolezen na tanko raz-odeti: kako je bolezen dobil, kje je bolan, kaj ga najbolj bolí, in v kteri dôbi je že bolezen njegova. Na- je to res, lahko vidimo, ako pogledamo v izročevalna (čezdajanska) pisma. Sinu ali hčeri se toliko na hrbet naloži, da komaj nosi. Pogledimo tudi v zemljiščine knjige ? 7 Hl pa bomo videli številke, kako po papirji plese bomo vstrašili. Naj povedó kantonske go- sejo sposke, s kakošno težavo da se davki iztirjujejo. Vse to nam priča, da je kmet preobložen, đa trpi kakor duša v 7 vicah, pričakovaje boljših casov. sproti pa tudi, ako zdravnik bolezni prav ne spozná in Ne bojo pa nas izveličale postave za ponoćno stražo vzrokov njenih ne odstrani, mu vsa zdravila ne bojo ne prepoved, da se ne sme ponoči proso meti in lan treti pomagala nič. Ravno taka je pri kmetijstvu. Dokler se presilni davki ne znižajo, da vendar kaj prida pridelkov ne ne postava zastran poljskih čuvajev in več takih. rečem, da ne bi bile dane iz dobrega namena in da 7 Ne ne bi bile koristne tù in tam vse to zdí se mi, kakor ostane gospodarju za druge potrebe, so vsi drugi sveti da bi gospodar drevo škropil, ko vsahnuje, misleč, da zastonj. Od tod izvira največ, da hira kmetijstvo, mu bode s tem pomagal, pa ne pogleda na korenino kakor drevesce, ko ga crv spodjeda, tako dolgo j vic* j 7 J Ov vsahne. Imej še tako dobrega konja, če ga preobložiš, Tudi kmetijstvu se mora pri ko renin i pomagati, Resnico tega nam spri- tem ^ bojo izdale druge postave tudi veliko več njegovo, ki na skali stojí in ne dobi redilnega soka. po- videl boš, da ne more peljati. in čuje skušnja. Naj ' pridela, i»VJLAJ tJ AiJVIM/JIV VA 4. Vl^ V JJ VU tLV v v tuui Y Y Uu J XIX kmetje sami bojo opustili marsiktero nerodnost in ne- e letina le nekoliko slaba, že si kmet toliko ne marnost, v ktero jih zapelje revščina m obup c lCLiučt »laua, ze si lvuutJL ne 7 * "w j1" ««^ij« *^ y ov^nc* n a bi mogel sebe in svojo družino pošteno pre- veseljem potem poprijeli mnogih koristnih naprav in se z živiti in s potrebno obleko preskrbeti. Prašajte le kor so asekuracije pred škodo ognja, toče itd. ljubljanske magazinarje in druge trgovce, koliko žita kmetom prodadó za potrebni 7 ka- M. Ilovar. v • v zívez ubogi kmet pa mora ravno toliko zemljiščinega davka na leto plačevati. prište vati p r e d o 1 g e Davkom se morejo tudi Obcni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. pravde. „Kdor v pravdo sili, temu se denar ne smili" je star pregovor. Ni pa vselej tako, đa je pravđar (Dalje.) Drugi predmet zborov je bila prenaredba đo- pravde sam kriv; včasih se mora človek za pravično zdanjih pravil (štatut) družbenih. reč potegniti, in dostikrat se primeri, đa je več stro- škov, kakor je 9 stvar vredna, za ktero se vleče; Poročal je o tem družbeni tajnik dr. Jan. Blei- ravno taka je pri iztirjevanji kacega dolga; ako je glavnica weis. sprožil Želi ijo, đa se nekako spremenijo pravila, je prvi Ludevik Dimic, gozdnarski oskrbnik v Kranj- maj hn a 7 mora dolžnik posojevalcu toliko stroškov pla- ski gori, ker je v občnem zboru 1. 1865. povdarjal po- čati, kolikor je dolgá. Gotovo je, da so pravde že mar- trebo, đa bi se kmetijska družba kaj več ozirala na go z d- sikterega na beraško palico spravile. Živa potreba je nar stvo. Ta občni zbor je izvolil odsek v gozdnarstvu I j^H I Hl ^HH WĚI I HH H I I da poti izvrševale. se sodniške obravnave saj na k rajši izvedenih mož, da osnuje nacrt novih pravil. občnem zboru 1866. leta, ko mu je gosp. Dimic poročal Raba nemškega jezika v urađnijah je tudi na o tem novem nacrtu, se je pa po predlogu gosp. Dež- škođo kmetu, ki tega jezika ne razume zato, ker ni domač. manovém priznala še druga potreba, namreč ta 7 da 7 da to ni noben davek, ko se kmetu v Ali mislite res tuj em jeziku izdelujejo in na dom pošiljajo pisma, kterih gozdnarstvo, temuč se dozdanja pravila ne prenaredé samo le gledé na da se prestvarijo še v druzih ne razume? Koliko časa kmet s tem zamudi, da more rečéh po potrebah sedanjega 7 včasih po več ur dalječ iti nemškega tolmača iskat, da časa. Izvoljen je bil po tem še drug odsek, ki naj se loti zaželenega predelo- mu za plačilo ali za bokal vina pismo prebere likrat se zgodi, da 7 pa ko- ome še celó napak! vanja. Gosp. vitez Gutmansthal osnuje načrt njeni odsek in glavni odbor družbe kmetijske to vrlo Predraga sol je velika nadloga gospodarstvu, dobro izdelano osnovo pretrese jo, in kar sta obá ta od- ft m m ^ « A ft ft 1 1 • li • 1 11 • fl9 V 4 Saj je vsegamogočni Bog 3 dele zemlje morja vstvaril; bora skupaj sklenila, podalo se je natisnjeno že 14 dni ni se bati, da bi ga zmanjkalo se iz njega delà. toraj tudi soli ne, ki pred zborom vsem udom v prevdarek. Danes je šio za 7 ^cm ziuiaiijaaiu , luiaj nuui oun uu , xvx uwvi viu »uu^u » . In vendar je draga, ker se mora za sklep novih pravil po občnem zboru ki edini ima pravico predelavati štatute. Ko je dr. Bleiweis zboru Res je, da se razun poljskega pridelka tuđi vsako vse to razložil, nasvetuje konečno, da naj se ne beró eno družino na leto in dan po 7 gold, izdati. leto nekaj za živino strži; al vendar ne toliko, da bi vsi razdelki 7 se mogla truma davkov in druzih težav poravnati. Da mudno, ampak komur ni kak kterih je 38, ker to bi bilo sila za- v ^ v vsec 7 ta naj se oglasi 7 168 da se potem le o njem obravnava začne. Zbor soglasno društva. Gosp. dr. Wurzbach je zadovoljen s tem od potrdi ta predlog. govorom Prvi se oglasi g. Š o 1 m a j e r rekoč : naslov pravil den več ne ogl Ker se na vprašanje predsednikovo nobe naj se glasi kmetijska in gozdnarska družba", ne > se v se o vecino sprej me j pa samo kmetijska. Zoper to poprime besedo dr. J. Ahačič ter pravi, da kmetijstvo tako dobro obsega njivo kakor gozd (boršt) ; nelogično bi tedaj bilo reči naj se slovesno obhaja stolet da bi govoril o kakošnem osnovi pravil, ktera se z veliko Tretj točka zborove obravnave je bil predlog, da kmetijske kranjske kmetijska in gozdnarska družba", ker beseda „kmetij- družbe, ki je 26. oktobra 1767. leta imela svoj p ska" že vse pové. Gosp. Dimic brani g. Solmajerja, zbor rekoč, da gozdnarstvo je poseben razdelek kmetijstva. o tem in pravi Gosp. župan in odbornik dr. Etb. Costa poroča ker se v spomin stoletnice name Dr. Etb. Costa zagovarja dr. Ahačiča, da pravo njena kmetijsko-obrtnijska razstava morala letos odio tedaj naj se častni ta spomin namesti 26. oktobra trdi sicer bi morali tudi reči : družba svilorejna V • j w Zltl ži vinorej na itd. 7 Družba ima že svojo diplomo .»«».v*... *wv* . « ' --»v» J ûitij b^iioij xxcvj oo uaobui ouuiuui llclLLlGo 11 ^U. ker to so tudi posebni razdelki. ki je saboto, praznuje 24. oktobra letos s tem 7 7 SVO] pečat z naslovom ob uri sv. maša v stolni cerkvi 7 da je 77 družbe kmetijske", in ravno letos ima obhajati slovesni občni zbor stoletnico SVOJO ^ lUUi ouv-tjlv/ujluv^ uv^c* iLuvuuif J ZiVCUCl BlUVCBLLčl UU8UU.Ć1 Dr. Bleiweis to isto trdi in preganja strah gozdnar- tijske družbe in povablj tedaj tudi stoletnico tega imena. ob dveh popold 7 ob 10. uri V OIX i. UUUUl 14UIS1, KJ J \J U U.YC511 jJUpUlU-LlC skupili uueu zvečer slovesná beseda v gledišču samo za ude kme obed goste brez vhodnine jem s zadeve. dalo 3. pravil, čegar vsi oddelki varujejo gozdnarske čitalnica se naprosi, da osnuje primerno besedo 7 Gosp. dr. Toman misli, naj bi se družbi Dalj naj ime družba gospodarska"; to ime več obsega zgod se v spomin stoletnice naredi knjiga s popisom dr už b v slovenskem in nemškem j kakor ime družba kmetijska; tudi je navadno pri ziku, in ako se oglasi dovolj naročnikov za bronast južnih naših bratih. Dr. Ahačič se boji imena t „gospodarska", ker onega razločka, ki je bil pred letom predlogi so bili sogl 1848. med gospodo in kmetom, dandanes ni več. — svetinja spom Gosp. Dežman razjasnuje dr. Ahačiču, da gospo- družbe in potem podel naj se dá kovati primerna svetinj sprejeti kuje o tem ali Vsi naj se na m udom, ali stroške kmetijske darsko in gosposko ni eno. Dr. Etb. Costa č pa nabira razjasnuje od druge strani } da kakor gospodarsko ročniki njo in svetinjo dobo potem na- bila živahna razprava; na posled je obveljal in gosposko ni eno, tako je tudi razloček med predlog, ki gaje v imenu glavnega odbora stavil gosp kmečko in kmetijsko. Pomen kmetijsko je tako dr. Costa. (Dal. prih.) obširen, da tudi gozdnarstvo obsega „gospodarsko" pa obsega še več kakor vse razdeike kmetijstva 7 gospodar še vec pomeni kakor kmetovalec. posled ob veljá staro ime „družbe kmetijske' 3. želi gosp. Dimic popravka nemške besede ker Na Vižraarski pašnik razdeljen! ki „Novice", ktere že veliko let priporočajo razdeli- «v*««^« —~, ^ tev pašnikov (gmajn), uuuu ^^ v^ov^ij^ nuuiu, »iw oxx- se soglasno sprejme. — Gosp. Li kar ne vidi, da bi šijo, da ene najveće gmaj ne na Kranjskem ni več. Pre- gozdnarski odsek imel odločno področje. Gosp. dr. E. teklega leta v jeseni bila je razdeljena daleč po svetu Costa in dr. Bleiweis dokazujeta, da vsem odse- znana gmajna, ker tisoč in tisoč vojakov^se je po nji kom so odločena svoja področja. Gosp. Dežman tudi vadilo (muštralo). Ta pašnik leži pod Šmarno goro bodo pac veselje imele, ako sli- ne vidi škode gozdnarjem 7 ker 22. na tanko od- ločuje 7 kdo da se vzame v ta odsek. Vitez Gut- med Savo in Vižmarji na lepi ravni planjavi; dolg je mansthal želi 7 da . . ^ ^. blizo pol ure lio dá, mou uu^u ^^ vimu*, xictvdj 27. bi se predelal tako, da vsa- je dobrega svetá, večidel je peščen; en del je sam men blizo 300 oralov nekaj kemu udu je pripuščeno se udeleževati séj vseh od- pesek. mokrih letinah nam je več zalegel kakor v da so sekov. Zoper to govoré gospodje Dežman, dr. Costa, suhih. Dolgo je trpelo , da smo do tega prišli, o^ dr. Toman, dr. Ahačič, dr. Bleiweis in dr. pl. naše pa že tudi naših sprednikov želje spolnjene. Škoda, Karol Wurzbach. JPo tem pade predlog viteza Gut- da naš nekdanji visokocenjeni župan Janez Sever ni tega dočakal; neizrečeno bi ga bilo veselilo. Nasled- mansthala. Gosp. Šol maj er želi, da bi se pri 21. ------------------------—--- - -m J------/-------.O-------UV/^jCV UUUWttMl, j-jv. ' bolj odločno reklo, kdaj in kako se napravljajo na- nik ranjcega župana župan gospodar Jože Planinšek je po tni zb o r i (Wanderversammlungen). Dr. Bleiweis misli 7 da ni treba tega 7 ker s pomočjo prisežnih mož pametno izpeljal, česar doživeti pravilih morejo sklicati kakor drugi občni zbori se pa napravi popotni shod, njegov program (obravnave). popotni zbori se po Severju ni bilo mogoče. Nenavadnemu trudu njego- se ve ako da se oklice tudi 7 Pri vemu in tihemu ravnanju in prevdarjanju gre hvala da se je ta važna reč tako dobro izpeljala. 7 Res da odborih na tanko izreče, namreč 1 gozdnar na 32. želi gosp. mora od nekterih, kteri niso prijatelji kmetijskega na- ; al pamet njegova in —' J ^ ^ ^ w — v Q ^ ^ —— ^ v ^ • ^ * —^ * J O " Q v ^ J^ • 111 U JL \Aš V/ Vi 11 \J IX UVJl 1.11 y JL1 UVI 1 111 »J vy J^VI I D imic, da se število gozdnarjev v poddružniških předka, marsiktero grenko slišati 11 _ # 1 i 1 • v v -4 i O 1 • i «t ■ • • i t od- bornike 7 gozdnarja na 6 odbornikov. Vitez Gut- blagor soseski srenjskih svetovalcev jih je peljala na pravo pot v zatoraj mansthal in dr. Bleiweis odgovarjata, da se za vsak in vižmarski soseski! kraj ne more odločiti število gozdnarjev slava županu Planinšeku v poddružniškem odboru 7 ki ker naj bodo so » ^/vuuiuuuioavm vuuviw j JVOi OU kraji, JVjCA Kj^LKJ I I KJ- VBU 111U U jJ HUllC^čt LLU1J ^ . pa^auuo, i njegov glas vendar se meni drugače sodi. Naj se mi do- ki J° 9 v rašči zadržuj ej o tako da mladji neke sline dobimo iz njih le malo deračja, in še to se pri vežnji vse polomi. Ako kdo kako sredstvo zoper to kvar pozná, bi „Novicah" naznani, voli povedati, zakaj drugače mislim. tukaj Dr. Miklošič, čegar slavnih knjig se držim tudi y v staroslověnském slovarji na 510. strani piše : onorANHTH vb. [iiaivuv polluere ; C A } paganum fieri mu zlo hvaležni bili , ce nam je po nOTANHHX 9 m. ker letos smo morali beke posebno drago plačevati. Trtjonov imamo letos spet obilo , pa hvala Bogu, da jim je mladje tako hitro preraslo, kajti letos se nadjamo bogate bendime. P. Koron, kmet. srb. opoganiti" ; na 587. 588. strani : i&vixôçj elXrjv gentilis ; nsl. poganin habd. ; srb. pol. poganin. norANHTH vb. profanare. norAN& adj. e&vrxóg gen- tilis gan srb. ? impurus ; barbaricus nsl. UJJW1 WO , k^CVJL UCÍIIVjUO , iJLOl. pOgtill IUU1C1UUCU . meti. pogan vrag spiritus immundus habd. teufelchen : Slovensko slovstvo. pogan impurus ; pogan x. © b ^ i v, u. o, ^^mja,, ganiti polluere ; klrus. pohanyj sordidus ; rnagy. pogány ; pohánka heidekorn : nota rus. dial, noramca pro mm s tereus po-; blg. poganija ; po- * Kratki nauki %a sadjerejo Po jboljih virih adde prus. pogûnans pl. a. ; lit. pagonas ; let. pagans pisal Dragotin Ferdinand Ripš 1. Na svitlo dal nota let. gânît macuîare ; rum. pig^n , pmgxresk ; in slovenskim kmetom v prid namenil Ludevik vitez mrum. nayxav&Gxov ; alb. pugain. wieg. 1. 490.: hue trahe pol. ganić etc. norANEKHHE azbuk." Dodajmo temu še: čšk. haniti vb. tadeln, schmàhen Gutmansthal-Benvenut tudi imamo velikih in malih „Sadjerejcev Ce (C obilo 9 vendar nam je dobro došla knjižica, ktera niti predolga niti prekratka srednjo pot hodi in v lahko razum-ljivem jeziku prav po domače razlaga jerejcu vedeti potreba. vse, kar je Ravno zato, in ker še Vf • v sad- ? schimpfen, hôhnen, hance m. hanec m. tadler, schmaher, schimpfer, hanba tadel, sehande 9 sehan-, schmach, po 20 podobicah razjasnuje to, kar sebnega priporočila vredna za bolj odraščeno mladino z besedo uci, je se po- der schimpf, hanbiti vb. beschâmen, schànden; poljski: ganca m. ganiciel tadler, nagana, ganba tadel; gorénje- srb. hanic vb. tadeln, schimpfen 9 schmàhen, hohnen, lâ- ; 9 ktera hodi v nedelj sko šolo. Cena aicmxxav/, stern, Hi 1 • • v • • / Knjižici schmach tako nizka (veljá Je teJ 10 novih^ krajcarjev), da še tako hanjak m. herumstreicher, hanba f. tadel, schande, , la- dober kup nimamo nobene. Želeti je tedaj 9 da na ti- xieren ? soče iztisov pride med slovensko naše ljudstvo. Naj jo tedaj priporoča vsak po svoji okolici, komur je povzdiga toliko koristne sadjereje pri srcu. Ako gosp. izdatelj vitez Gutmansthal vidi, da bo narod naš segel po teh bukvicah, bode še več druzih tako na kratko osnovanih kmetijskih knjig na světlo dal. závitku pričujočih bukvić, ki se glasi: ; dolénjesrb. hugaňas se den leib leeren nsl. (na hrv. meji) opoganiti se stercore inqui- schânden, gonoba f. iiber- nari; gonobiti vb. verderben, treibung, schande. Metelko 115. se pravilneje pisalo : ganoba, ganobiti. Kaže torej, da bi Če to rec premišljamo, vidimo, da je beseda pogan zložena iz razmernika po ino iz osnove gan, ktera se nahaja tudi nezložena: let. gânît; poljski: ganic, ganca, ganiciel, ganba; čšk. haniti, hanec, hanba; gsrb. ----------J i/o gauvja^ gauxvjicij galica ^ LV. liaaiitx, îiauv/v/, iimiuwmi ^ ^oi u« Da vť? resna. volJa> kaže nam naslov na hanić, hanjak, hanba; nsl. ganoba; nahaja se dalje zlo- (bukvarnica) za kmeta", v kteri Je 9f Knj i žni ca sadjereja" prvo mesto našla. Zato podpirajmo dobre namene njegove ! * 79 Oesterreichs Rettung u žena z drugimi razmerniki, ne samo spo; poljski: na- dsrb. huganas se. Težko je misliti, da latinska paganus, ktera vprav znači dorfbewohner, v tako množ- gana, beseda škem jeziku dal dr. 9 se glasi knjiga v nem- more v tujih jezicih, kamor je zasejana, ki jo je na Dunaji ravnokar na svetio nih, oddáljenih pomenih, tako široko po svéti ségnoti 9 Prohaska. nsl. je Poganec m. tudi krajevno ime; niti nej ver- lio jeti, đa se je ta tujka pozneje mogla odcepiti od besedice po ter osnovi g an dati samostojnost. Kder se torej snov gan kaže nezložena ali zložena z drugim razmernikom, smemo soditi, da tamkaj mora imeti v domaćem jezici koreniko. Dalje vidimo, da ta beseda znaci nečistoto, gnusobo, nesnago: strsl. nor<\N& adj. impurus, norANHTH profanare; nsl. pogan vrag spiritus immundus, opoganiti se stercore inquinari, ganoba schande ; blg. srb. pogan impurus, poganiti polluere, pogan f. stercus — v tem poméni rabi pogan (excre-menta) tudi Kurelcu v spisi: imena vlastita i splošna domaćih životin, — malorus. pohanyj sordidus, let. gânît maculare itd. (Kon. prih.) Za poduk in kratek čas. Pis lika in časniki v Avstrii. Drugi zvezek knjige „Statist. Jahresb. der os ter. Monarchie" za leto 1865 popisuje število pišem in časnikov našega cesarstva tako-le: Na vsako glavo so se v tem letu štela skor 3 pisma, — šio je namreč 1865. leta po pošti 96 milijonov in 215.510 pišem, in pa 1 časnišk list, kajti vseh listov skupaj je izšlo 37 milijonov in 24.343. To število pa veljá le po čez šteto, po posameznih deželah našega cesarstva je v tem razloček. V Avstrii pod Anižo je zavoljo Dunaja prišlo 12 pišem in 9 listov na vsakega člověka, — v Avstrii nad Anižo, na Salcbur-škem, Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem in Ceskem med 3 in 4 pisma in pol do 1 lista, — čez eno pismo, vendar pa ne 3 pišem se je na enega člověka štelo na Marskem in Slezkem, na Dalma-tinskem, Ogerskem, v Galicii, Bukovini, na Hrvaškem, Slavonskem in v vojaški Granici; — še eno pismo pa ni prišlo na enega člověka na Erdeljskem; na Hrvaškem in Slavonskem pa se je bralo najmanj časnikov; še le na 100 ljudi ^so se šteli 3 listi, na Ogerskem na 60, na Marskem, Slezkem, v Galicii, Bukovini, Dal-macii na 25, na Erdeljskem na 10. Kako pa je to v druzih državah? Na Pruskem štejejo na enega člověka leto in dan 7 pišem in 4 čas-niške liste, — na Francozkem 8 pišem in 6 listov, — na Angležkem 20 pišem na vsacega Člověka leto in dan. Kakor se telesni napredek dežele sodi po tem, ali se več ali manj rnjila (žajfe) porabi v tej ali uni deželi, tako se tudi družinski (socijalni), trgovski in politični napredek sodi po številu pišem, ki se leto in dan pišejo v tej ali uni deželi in po številu časnikov. — Tedaj tudi po tem merilu nismo Slovenci tako zadej v omiki, kakor bi nas radi imeli nekteri — prijatli naši. Kratkočasno bcrilo. Francozi v Bobovcu. Burka za kratek čas. v Spisal Sak. (Dalje in konec.) Morebiti so přinesli vjeti desertérji seboj duha „modemskih idej", kajti dvignila je zdaj huda opozicija v zboru svojo glavo, in pokazala bobovskim ob-lastnikom močne rogove. Cvet te „radikalne" stranke bilo je mlajše pleme fantov in novih gospodarjev, kteri bi tudi radi govorili in odločevali v srenj skih zadevah. Očete osupnila je ta poprej neviđena in neslišana pri-kazen, in nektere zgrabi pravična jeza. Šment si ga vedi, kakov bi bil konec tega pričkanja in prepiranja, ako ne bi imel Bobovec moža, kakoršnega bi bilo dan danes treba v marsikterem deželnem zboru: groznoga vekača! In ta ni bil nikdo drug ko bobovski mlinar, mesar in krčmar v eni koži: Lukež Kozel. Ta okrogli velikán razpel je zdaj svoja široka usta, in prevpil z oroslanskim glasom ves možki in ženski spol, kričé : „Tiho, jezike za zobe! Naj izrečejo oče župan prvi svojo misel!" — Ves zbor odreveni in potihne, ko bi ga z vodo polil. Ali županu zvonile so mlinarjeve besede zelo sladko po ušesih. Stori tedaj skupščini v ime-nitnem govoru svoje predloge: naj bi se zoper nove napade sovražnikov oborožilo vse, kar je človečjega od desetega do šestdesetega leta (tedaj gotovo „allgemeine Wehrpflicht") ; naj bi se podarilo petim junakom vsakemu po pet kokoši, dve puri in bokal repnega semena; naj bi se--— tretjič? Zastran vjetih Francozov Habzek ni vedel nobene umne povedati. Prva dva predloga sprejel je zbor „per acclamationem", k poslednjemu pa je vpilo mnogo glasov: „Na kol z divjaki!" Mnogo drugih kričalo je: „Pretepimo inspodimojih tjè, odkoder so se priklatili." Dideldidajček pa je djal: „Nak, ne bodimo bedaki, če jih spodimo, jvrnejo se morebiti kmalu z vso vojsko k nam nazaj. Čujte, mrcine redili so se zdaj z našimi purani, naj še pokusijo naš bob; dokler ne gré sovražnik iz dežele, podržimo jih v luknji! Potem pa jih Sošljimo cesarju, gotovo nam bo za naše junaštvo po-elil kak zlat križec, ali nas bo oprostil dač!" Z veselími „pravo"-klici sprejeli so Bobovčani ta nasvet, zvitemu lončarju pa se je dozdevalo skoraj, da že vidi na svojih prsih bliščečo svetinjo. S tem sklepom končal je zbor, in osoda vjetih deserterjev bila je odločena. Mislim, da ti je, slovenski braiec, znana ona baža sočivja, ki jej pravimo bob; bob je na Slovenskem narodna jed in oblizek. Ko sem še pasel krave, moral sem ga pod streho* spraviti vsak ubog dan pre-cejšnjo skledo, če ne, bilo je za mene gorjé! Da, Slovenci imamo toliko boba, da ga mečemo dostikrat v steno, na priliko v liberalnem (!) graškem deželnem zboru. To žalostno národno jed, ustvarjeno le za debele močne želodce Slovencev, kako bi jo prebavil tenek olikan francozki želodec? Bila je tedaj najhujša muka in kazen jetnikom, ne mogel bi jim hudobnež Dideldidajček veče zmisliti. Ko je postavila prvikrat županovka pred brkaste deserterje veliko skledo mastno zabelj enega boba, se ga nobeden doteknil ni; al žugajoče puške in kose stra-žarjev podučile so jih, da tù ni šale, ampak da veljá: jej tiček ali pogini! Začnejo tedaj po skledi rovati in počasoma požirati, pa gorjé — obotavljalo se jim je! Kaj je bilo neusmiljenim BobovČanom za to mar ? Ravnali so se po načelu: Kdor se med volkové podá, mora ž njimi tuliti. Hudo siljenje in strah za zdravo kožo storila sta, da so čez dobro uro Francozi skledo imeli prazno, — trebuhe pa preobložene — napete ! In ka-košni še so bili le nasledki tega obeda!! — V Bobovcu ni bilo pa nikoli toliko krohota in smeha, ko ta dan. Drugo poldne pričakovali so jetniki nove jedi, toda ukanili so se! Prišla je sopet skleda debelega boba. To videče, popade jih jeza in obup. Jamejo rjoveti, kričati in divjati, da je naše vaščane obšla groza in so jih ukrotili le z najvećim trudom. Premagani in trdno zvezani brkači, spoznavši, da je prazen vsak upor, vzamejo slednjič sopet svoje žlice, in hitreje ko prej-šnji dan, izpraznili so skledo. Enaka godila se jim je odsihmal vsako poldne, in čuda! čedalje bolje dišal jim je bob, — v štirnajstih dneh so mu bili popoinoma privajeni! To se je BobovČanom jako dopadlo, in oleh-čali so jim žalostěn stan v marsikterem oziru. Bobov- čanke pa, ženice mehkega srca ko vse Slovenke, milovale so jih na tihem, in županova mlada Katrica, ktera jim je hrano kuhala, vtaknila je večkrat pod bob kako klobáso! Ježila se le je, da ni razumela besedice njih „barbarske šprahe"; kajti rada bi šeptnila kteremu v tolažbo kaj na uho, kadar jim je přinesla polno skledo. Vzlasti na najmlajšega med njimi obraćala je rada oči, in nekako čudno prihajalo jej je pri srcu, če se jej je klaverno nasmehljal. Prešlo je tako nekaj tednov, bobovski rod, boječ se novega napada, uril se je v orožji dan na dan. Toda žalibog! ni mu prišla več prilika, pokazati pred svetom svojo hrabrost. Kajti naglo poći glas, da je hudi Napoljon Bonokarte pobral šila in kopita z vso svojo vojsko, in se odkadil iz Slovenskega. „Prosta je dežela", vriskalo in popevalo se je od Pohorja do izvoljenega sveta Čičev, in jek tega veselega glasu udaril še je le v bobovski kot. Obudil je v vsaki koči veliko radost, vzlasti očetu Habzeku odvalil se je zdaj težek kamen raz srce. Še isti dan sklenejo: jutri ob zarji odrinejo naj nasi rešitelji in junaki s svojimi jet- niki proti onemu velikemu mestu, kjer je cesar domá, — proti Dunaju! Ta slednji večer pogostili pa so deser-terje za slovó, ne z bobom, ampak s tolstimi gibani-cami, ktere se jim gotovo niso ustavljale v grlu. Veselo in ponosno, ko Savojardi medvede, gnali so naši korenjaki svoje nepovabljene goste iz Bobovca, in koračili proti mesticu C. Nikdo ni žaloval po njih, razun županove Katrice; hudobni jeziki trdili so celó, da je večkrat objokane oči imela.^ Morebiti da! — Vse vasi, skozi ktere so potovali, slavile so na glas junake, in poveličevalo je tisuč jezikov ime: Bobovec. Pa druga je bila v mesticu C. Tukaj obdajo jih kmalu cesarski vojaki, in zvěděvši njihov namen, otmejo koj vjete Francoze, ter pokažejo njihovim gonjačem — brez zahvale in plačila — pot domu! Grozno razkačilo je to hrabre Bobovčane, — pa kaj jih je premoglo — pet zoper petdeset! Mislili so si: Glejte^ tako plačuje svet, ter so se vrnili v svoje rojstno gnjezdo, — pobiti in ukanjeni. Zlatih križecev in oproščenja od dač čakajo pa še današnji dan, in bodo najbrž čakali do sodnjega dne. Bahajo se radi, da je cesar njihov dolžnik. Zdaj tedaj veš, moj bralec, kaka se je godila Bobo včanom in njihovim j etnikom leta 1797. In če ti h koncu povem, da je ta dogodba — „mutatis mutandis" — resnična, ali mi hočeš verjeti? Preden pa vržem pero iz rok, podam ti še nekaj , kar te bo gotovo po ušesih pošegetalo. Bob, oni zaničevan, zasmehovan, in vendar dober bob jedó za Slovenci dandanes najrajše Francozi. Kako pa to? Poslušaj me. Imenovani trije deserterji nesli so si za spomin iz Bobovca v žepih nekaj boba, s kterim so jih ondi tako mučili. Ko se vrnejo čez mnoga leta ti Francozi v svojo domovino, vsejali so nalašč bob na svoji zemlji, in čuda, rastel je tako lepo in obilno, ter sčasoma ljudem tako dopadel, da je postal v nekterih krajih narodna jed! — Piše mi nek znanec iz Pariza, da je zagledal unidan v veliki razstavi — čujte čujte! — tudi slovenski pofranco-žen bob. Oj, če se mu poděli kaka „Preismedalja", naj bi se vendar poslala našim Bobovčanom. Bogme, vredni je so, — vsi Slovenci se ponašamo ž njimi. Večna slava jim! Živeli pet sto let po věčnosti. _í „Bobovec ne bo izmrl, , , , - -• i z a <»< I | Pred se bode svet podrl!" Dopisi. Dunaj 15. maja. (Cez Dunaj v Moskvo.) Snoči je bilo v „Slovanskoj Besedi" na Dunaju vrlo zanimivo. Tamo si mogel viděti iskrene rodoljube, učene gospode, muže, kteri lěta i léta neutrudno délaju na polju slov-stenosti slavjanske. Mnogo je bilo Slavjanov v „Be-sědi" na Dunaju živečih, pa tudi cestujučih na narodo-pisnu razstavu v Moskvu, namreč Srbi iz Belogagrada, iz Banata, onda Horvati, několiko Slovakov i triji iz Slovenije. Pogovarjali smo se prijazno i po bratski vsaki v svojem narečju i razumeli smo se dobro, osobito, ako smo govorili po čase, po malu. Tudi se je prigodila některá neobična. Tu sedita pri mizi jeden Srb i jeden Slovenec i se pogovarjata o uzajemnosti slav-janskoj v slovstvu i v jeziku i tù začne Slovenec klicati po imenu nekoga Srba, kojega domoljubje i spise izvrstne uže davno pozna i bi ga rad spoznal take po osobi. Zravno tega Slovenca sedeči Srb, s kojem sta se ravno pogovarjala, zapita: A šta čete, gospodine! Ja bi se rad osobno upoznal s tem gospodom, kojega po imenu kličem. A Srb odgovori: Onaj, kojega zovete, to sem ja, s kojem se upravo pogovariété. Srdečno sta se objela. — Blizo tako je moralo biti pri prvih kristjanih, o kterih se bere, da su bili vsi jedne misli i samo jednoga srca. Dreve, dnes zvečera 15. maja se podamo po severnoj železnici na cestu k razstavi v Moskvuv V městu Preravi v Mora vi pripeljaju se po železnici Cehi, Moravani i nekteri Slovaki i se budu k nam pridružili, pa onda s Bogom veselo dalje. Zdrav -stvuj te ! Slovenec cestuj uči v Moskvu. V Buda-Pestu 11. maja. V. B. — Po mesečnem prestanku bode morebiti nekaj vrstic iz Ogerskega ,,No-vicam" po volji. — Al s čem naj začnem, da ne zabim kake važnejše reči? — 8. maja sta se presvitli cesar in cesarica v Buda-Pešt pripeljala ; po vseh ulicah, kodar sta se peljala, bilo je ljudstva toliko, da se je vse trio; nekteri kraji so bili se žlahnimi cveticami okinčani, na primer : kolodvor v Peštu, železni most čez Donavo, vodna vrata v budinsko trdnjavo. — Čedalje bolj se Magjarov radost bliža svojemu vrhuncu. In kaj bi ne, ker jim gre vse tako po volji. Na vse strani se delajo priprave za kraljevo venčanje (kronanje). Iz farne cerkve Matere Božje v budinski trdnjavi, v kteri se ima cerkvena svečanost kronanja obhajati, se vsi stranski oltarji odpravljajo, da ne bi potrebnega prostora zastavljali. — V Peštu, ravno pred mostom, se napravlja griček za kronanje (Kronungshugel). V obeh mestih (v Budi in Peštu) hišni gospodarji svoja poslopja čedijo, tlak po cestah in ulicah se popravlja, na priložnih krajih se napravljajo odri za gledalce, hišni posestniki in gostači za dan kronanja okna svojih sta-novanj in balkone (mostovže) za veliko ceno ljudem prodajajo itd. itd. — Iz vsega tega se vidi, da se bode kar najbržeje praznovalo, ako ne nastopi kak neprica-kovan zadržek. — Tudi troj edina kraljevina hrvatska ima pri kronanji v Buda-Peštu svoje zastopnike imeti. Kako, še danes Magjari ne vedó, vendar so si v svesti, da Hrvate dobijo pod svoje krilo, kakor so dobili Er-deljce. Al junaški Hrvat ni Erdeljec, in zato „magj arorszag" ni še tako gotov, kakor ga si fantazija magj arska domišljuje. Smehljaje se Magjari ozirajo na avstrijske Slovane in Rumune, kteri se dvalizmu ustavljajo; očitajo jim, da so protivniki ustavnega življenja, protivniki kulture, protivniki cesarstva! Magjarski in magjaronski časniki črnijo Slovane, da se ozirajo v Moskvo, k barbarskim Rusom, da njim je slovansko pleme ljubše nego svoboda, nego prosto gibanje v konštitucijalni Cislajtanii. Kdor hoče o tej reči sam brati, kako magjarski časniki divjajo nad etnograiično razstavo v Moskvi, vzame naj Deakov nemški časnik „Pester Lloyd" od 9. maja t. 1. v roke, ter naj čita članek z napisom „Friedensbotschaften". — Magjarski časniki bi radi dokazali, da za hrvaški deželni zbor v Zagrebu ni ođ škode, da se preuzvišeni vladika S t ross-majer ne udeležuje pri tem zboru. Kaj bi bili neki Magjari počenjali, ako bi bilo moralo Deak ovo mesto v peštanski zbornici prazno ostati? O precartana ma-gjarska enakopravnost! Veliki „magyarorszag" je še le na papirji gotov; od papirja do gotovosti pa, kakor skušnja učí, je še veliko korakov; tem manj se nam je bati velikega „magjarorszaga" na papirji. Ali mar mislijo Magjari, da le oni imajo čutje za svojo narodnost, in da je greh, ako Slovane in Rumune navdaja narodno čutje in da se poganjajo za avtonomijo, enako magjarski? Slovani in Rumuni imajo še dosti krep-kega duha, dosti materijalne in duševne močí v sebi, da bodo magjarsko nasilstvo preživeli. — Volitve činovnikov (uradnikov) pri županijskih restavracijah (tako se imenuje dôba, kadar odstopijo stari županijski činovniki ter se volijo novi) se vedejo sploh Magjarom po volji, ker odbori ali županijski zastopi so od deželnega zbora v Peštu tako odobreni, kakor so se ustanovili leta 1861., to je, v čisto magjarskem duhu; — od slovanskih ali rumunskih činovnikov pri županijah ni duha ne sluha; magjar, magjar in vedno le magjar! — Iz popolnoma zanesljivega vira sem zvěděl, da „honvedi" (Košuthovi bojovniki) in uradniki iz prekucijske dobe leta 1848/9 in tudi njih vdove zahtevajo od vlade, da se njim dadó penzije. Veliko 1848njakov pa se neki bode vzelo v državne službe ali pa so že v službi. — Magjarsko ministerstvo neki misli še drugo grajščino kupiti ogerski kroni ali pa jo je že kupilo; — kaj čudno je to, ker od začetka svojega gospodarstva ogersko ministerstvo še ni neki prav nič denarja odpo-slalo v skupno državno denarnico na Dunaj, marvec si je od tam že več milijonov goldinarjev izposodilo. Kaj bodo druge dežele o takem dvalizmu rekle ? Kaj bode neki s tistimi 20 milijoni goldinarji, ktere je du- najska vlada ogerski deželi posodila leta 1863/4 v pomoč zarad slabe letine 1. 1863? — Davki se neki prav pičlo in redko plačujejo, pa temu se ni čuditi, ker se je eksekucija davkov z vojaško pomočjo popolnoma ustavila. Kdor bi magjarskim in magjaronskim časopisom verjel, moral bi misliti, da so prebivalci ogerske dežele kaj zadovoljni z magjarskim ministerstvom in s postavami leta 1848; al temu nikakor ni tako; zadovoljni so le Magjari, Slovani in Rumuni pa Boga prosijo, da jih resi gospodstva, kterega njim naklada magjarski „íiberalizem." Pod ogersko krono so radi in radi ostanejo, al Ogerska (Ungarn) mora biti dežela, ne pa Magj arija (Magjarien); kajti to je dvoje. Bog daj , da se vredi vse to mirno, in da se nikdar vec ne vrnejo časi iz 1848/9. leta! Iz Koroskega. — V — (Tiskárně obravnave.) Ljube „Novice" mi ne bodo zamerile, če jim tukaj ob kratkem naznanjam, zavolj kterih sestavkov v ,, Slovencu" je imel bivši vrednik njegov one dni konecne obravnave pri koroški deželni sodnii. Prva je bila zavolj sestavka „Dr. iz Ljubljane" v listu 18. Tožili so dr. Skedl, dr. Marschall in Schorl uradnik zarad žaljenja časti po §. 488 k. p. Ker se ni mogla pogodba z lepo napraviti, da-si je bil dr. Sk. že voljan, bila je obravnava 10. t. m. popoldne ob 3. Največ prepira je bilo tù zavolj besed „slepar" in „vrtoglav". Tolmača sta bila gg. Kosmac pa dr. Nemec. Zatožencev zastop-nik pa je bil dr. Pavlič. Razsodba se je glasila: J. Božić, vrednik „Slovencev" je kriv žaljenja časti in obsojen na 14 dni v zapor ter zgubi 60 gold, kavcije. Zoper to obsodbo se je brž pritožba naznanila. 13. t. m. ste bili dve obravnavi ob enem. Vrednik „Slov." je bil tožen zavolj pregreška podpihovanja in šuntanja po §§. 302 in 300. K prvemu spadaj oči okrivljeni sestavki se nahajajo v listih : br. 30 „Bratom Kranjcem" in Notranjskega"; br. 35 „Rojaki zdaj veljá"; br. 36 „Cuden sad nemške kulture"; br. 37 „Od Mure" in br. 45 „Še enkrat ljubljanska volitev": k drugemu pa spadajo sestavki v „Slov." br. 34 „Slovenci pozor!" br. 36 „novica o nekem možu na Dunaji, ki to in to delà itd." in br. 40 „Tomin (dr. Lav-rič naj bo naš poslanec)." Ker dr. Pavlič ni mogel ta dan k obravnavi priti, dalje čakati pa ni kazalo, ker so tožnik (drž. pravdnik) in sodniki ugovarjali, pričeia se je obravnava, pri kteri se je zatoženec sam zastopa], kakor je v naglici vedel in znal. Ni mu obveljalo in bil je sopet obsojen, ker se je vse po besedni prestavi jemalo, in sicer na 2 meseca v ostři zapor in 100 gold, kavcijne zgube. Tudi zoper to razsodbo se je pritožba naznanila. Najbolj čudno pa žalostno je to, da se razun vrednika in izdatelja B. nekako meri tudi na druge gospode, ki nimajo pri tej reči nobene odgovornosti. Da bi skoraj boljše bilo ! V Kastvu 16. maja. Verni svojemu obećanju hitimo naznaniti svršetek druge „besede", ko je imela naša mlada čitalnica 15. dne t. m., in ko je počastilo nad 80 različnih gostov, od kih posebno imenujemo zastopstvo čitalnice reške in jelšanske. Po navadnem pozdravu g. podpredsednika čitalničnega, ki se je svršil s troj nim navdušenim živio-klicem njegovemu Veličanstvu presvitlemu našemu cesarju in našej domovini, so mladi dijaki kastavski iz reške gimnazije deklamovali-svoje sestavke za to „besedo" posebno napravljene, in vredni našv občinski lečnik govoril je velelepo poezijo „Ja jsem Ceh" , ka je bila jako jako pohvaljena. Po tem so se vrstile zdaj pesme zdaj govori, za njimi se je igralo na tombolo, a po končanej igri pričel se je ples pri izvrstni glasbi vojaški od pešaškega polka Meklen-burg-Strelic, ko nam je blagovoljno prepusti! njegov prečastiti polkovnik. Srčno se zahvaljujemo vsem , ki so nas počastili sè svojo pričujočnostjo, kakor tudi onim, ki so pripomogli, da se je tako lepo svetkovala národna naša „beseda." Odbor. Zagrac na Dolenskem 10. maja. — 7. dne t. m. grozil je tudi nam strašen ogenj. Ob poli devetih zvečer švigne goreč plamen iz poda nesrečnega kmeta Jožefa Vidmarja, ravno ko se je sè svojo družino k ve-čerji vsedel. Skozi vežo zapazi svitlobo, ter meni, da kdo z baklo po polji gré, kar zagleda, da je nasproti hiše stojeći pod ves v ognji; od grozne vročine vnel se je tudi kozolec njegov. Bila bi vsa vas in tudi so-sedna fužina v enem hipu oglje in pepel, ko bi bila sapa pihala. Hitro na pomoč so bili prečastiti gospod fajmošter in brž přiteče množica še druzih ljudi. Zgorel je le kozolec in pod z obilno živinsko klajo, lesom itd. Skoda se ceni čez 600 gold. Kakošna dobrota da je sadno drevje, pokazalo se je tudi tukaj. Komaj 6 korakov nasproti poda stoji hiša, in malo dalje sosedov kozolec, med njima pa sadno drevje, ktero je vse osmo-jeno in ožgano. Nesrečni gospodar ni bil zavarovan; saj se ljudje ne spametovajo, dokler jih nesreča ne udari! Kako je ogenj nastal, to je neznano. Čudno se pa vsakemu to zdi, da med tem, ko so ljudje pri ognji bili, slišal se je glas iz ust nekega ptujega člověka : „danes Zagrac gori, čez malo časa bo pa gorela fužina." Očitna potreba je tedaj, da se zve s ti ču vaj i postavijo ponoči. — Letina kaže dobro; sadje je toliko cvetlo, da se ne pomni še tako; češplje pa so po od-cvetji popadle z dreves. Silno treba nam je obilega pridelka, kajti časi so hudi, novcev ni nikjer; revščina velika. Fr. Vajšelj, učitelj. Iz Ljubljane. (Iz seje mestnega odbora.) Ker je potekla postavna triletna dôba županovanja gospoda dr. Etb. Coste, je včeraj sklical mestni zbor, da se poslovi od njega in mu poroča o triletnem oskrbovanji mestnih opravil od junija 1864. do maja 1867. Spo- da konkurenti morajo dokazati svojo sposobnost v opra ročilo v jasni besedi, ki je, kakor maiokteremu, lastna vilstvu denarstvenem in racunskem, ker naslednik Kal našemu visokočastitemu županu, popisuje celó nakratko manov ne bode vec kancelijsk predstojnik, ampak bla- vse, kar se je godilo 3 leta v mestu sek narastel obširen, in to Je živa in vendar je spi- gajnik (kasir). — Še nektere druge reci o zadevah de- priča, koliko se je želne delavnice, Glavarjeve ustanove itd. so bile v tej i i- gej- regene ^ ktera je trajala po navadi od 10. ure do- v preteklih 3 letih o mestnih zadevah delalo, in to ali ze popoinoma dognalo na prid mestu, ali pase pricelo, poldne blizo do 2. popoldne. da se dožene v prihodnjih letih. Gosp. župan se ko-nečno v sporočilu svojem zahvaluje mestnemu odboru in vsemu mestjanstvu za neprenehljivo, darežljivo in zdatno podporo, kteri sami, kakor pravi, se je zahva- liti , da so se mestne zadeve dostojno zastopale in po-speševale. Iz teh besed, kakor iz vsake vrstice sporo- (V seji zdravniskega društva 13. dne u. m.) je zbor med drugim obravnaval tudi vprašanje , ki ga je sprejel od deželnega odbora: ali bi se ne dala sedanja hiša za najdence ali podvržene otroke pretres tega za čilne se kaže 9 kako skromno blagi gospod župan od- vraća vsako hvalo od sebe, in vendar mu bode vsak mestni odbornik, kteri na drobno pozná obravnave mestne, rad to čast in hvalo dal, da mnogo in za mesto važnih reči je župan sam sprožil ter z nevtrud-Ijivo delavnostjo svojo, z bistrim umom svojim in z prav (Findelhaus) odpraviti in kako? deželo važnega vprašanja je izvoljen odsek (dr. G au ster, dr. Karol Bleiweis in kirurg Jansekovič, kteremu je pristopil tudi prof. dr. Valenta, primari v porodnišnici in najdenišnici ljubljanski), ki je pre-vdaril to vprašanje in v današnji seji po gosp. dr. Gau-sterji poročal. Nasveti odsekovi so živim domoljubjem svojim pospeševal in dognal. Župan ki tedaj tako zapuščino zapusti, kakor nam jo kaže Costovo sporočilo triletne dobe gospodarstva mestnega, v kteri dôbi smo doživeli veselih pa tudi bridkih častí, ki mu dence, kakor je zdaj Hiša za 9 naj prestane (neha). nai- Po- I ■■ I HH I vejo kam iti, in da se obdrží tudi učilnica za porodničarstvo ; rodnišnica naj ostane, da nezakonske matere mati 7 ko je porodila in je zdrava 9 vojsko kugo in lakoto, vreden je največe zapusti porodnišnico. naj v 14 dneh Namesti hiše za n a j d e n c e , XXX iwuviv, j ^ XXM.J » v^^^ naj g jo mestjanstvo podeliti more. Bil je zato otrók. se osnuj ej o naprave za oskrbo vanje zapuščenih na pravem mestu predlog, ki ga je stavil odbornik gosp. Horák v imenu svojih družnikov, da se gosp. dr. C o s t i podělí diploma častnega mestj ana. Predlog je bil enoglasno sprejet. Mi pa dodajamo samo to srčno željo, da bi Ljubljani na srečo še mnogo mnogo let žu- lahko za najdence, pa je Ker pa se mah o ma ne more odpraviti hiša vendar želeti, da se deželi znižajo stroški za te otroke, zato je odsek nasvetoval nektere reči ) naj panoval naš izvrstni dr. Costa! (lz deželnega odbora.) 15. dne t. m. je deželni _ _ ___ odbor imel sejo. Obravnaval je med drugim sledeče nečno obravnavo zboru. se že med tem časom, dokler je še hiša naj den -cev. vpeljejo, da nezakonskim materamne bode tako svojih otrok se znebiti. Sklep zborov je potem bil, da se ti nasveti dajo vsacemu udu v roke, da jih prevdari, in po vsem tem pride ta važna stvar v ko- stvarí. Ker po preselitvi v reduto bojo v deželni hiši tišti prostori prazni, kjer so dozdaj bili deželni zbori, se ponudijo v stanovališče c. kr. deželnemu poglavarju proti temu, da vlada primerno najemščino plačuje. Odločeni so bili pripravni prostori za blagajnico bolnišnici deželni so (Iz zbora muzealno-zgodovinskegaJ) 15. t. m. se je prvikrat društvo muzealno z zgodo vinskim snidlo v kup mestnik zbor gosp 9 o kteri skupščini dr Lehman da se ne (denarnico) deželno. nektere poprave tako neobhodno potrebne, morejo več odlašati. Deželni odbor je dal prevdarek stroškov narediti in je po dražbi ponudil delà. V današnji seji je potrdil dotične ponudbe rokodelcev; po dražbi so se stroški zmanjšali blizo za 400 gold. Ker gosp. K. O breza ni bil za poslanca potrjen, inje tedaj nove volitve treba, zato se je odbor obrnil do c. k. predsedstva, da se razpiše nova volitev, pri osnovi novega imenika volilcev pa da se odstranijo tiste ogromne napake, zavoljo kterih je deželni zbor zavrgel volitev Deželni odbor je bral přepis pisma, ktero Muzealni kustos gosp. Dežman PriJ prvomeotnika > besede govoril. zboru pokazal in z besedo razjasnil nektere res imenitne stvari, ki jih je , med temi kepice samorod zadnji čas naš muzej dobil nega zlatá iz Erdelj skega, ki je redka tica, o kteri pra vij prelepega orla kačarj 9 da tudi 9 trup 7 nedavno so tega kacarja vstřelili v ižanskem kače gozdu. Jako zanimiv je tudi zaklad o kam ki topnih rastlin in žival, večidel koljk predp 9 so ij dene Obrezovo. od c. kr. finančnega ministerstva přejela c. kr. ljub- bile v okolici kamniški, tujnski, godiški itd. Med temi okamninami so naj zanimiviše tiste, ki so se našle za vrtom kamniškega frančiškanskega samostana in kažejo vtiske listj a in čeršev nekega drevesa, ki se sicer na- ljanska finančna direkcija, m pa pismo 9 ki je od c. k. deželne vlade došlo deželnemu odboru. Iz tega se je izvedelo, da 80 zemljemercev (geometrov) , ki pridejo iz Ogerskega, bode na novo merilo zemljišča kranjska. Za zdaj druzega ne bode nič, ker vodila, kako naj se napravi nova cenitev zemljiščinih dohodkov se haja le v podtropičnih vročih deželah, pa so po takem nekdaj tudi na Kranjskem rastla. To drevo je cimet ovo drevó (drevó sladké skorje). velikim veseljem smo sprejeli novico soke častí vredni rodoljub g. Teodor Napret c. poslanec v Trstu 9 9 vi- da dozdaj primorske deželne nadsodnije svetovalec in deželni Ker bojo popred, predno ob veljajo za cenitev zboru in deželnim zborom v pretres dala. bojo zemljemerci pri merjenji potřebovali ljudi in orodja pričakuje vlada, da bode deželni odbor priporočil ob- UULrVVJ v y ou i m • 1' • državnemu chenstuela izvoljen za prvosednik na mesto gospoda viteza Scheu c. novomeške pa sodnij Trgovska zbornica je dobila od družbe činam (srenjam), da so geometrom o tem na pomoč Deželni odbor bode to storii v posebnem poduku se bode tudi po „Novicah' ki vodotoča naznanilo, da vožnja po tem překopu se je pričela in družba prepeljuje trgovsko robo s Port-Saída ob srednjem morji v Suec in nazaj, po ceni ki je na- in „Laib. Zeitg." razglasil. vadna na Francoskem, po 25 frankov za sod ali tono Sicer pa bo deželni odbor zmiraj skrbno pazil na to, - V^ O JV • 1 Y au \ 1 i il U) JL jv j^AUWl AVi kaj se bo dalje godilo, da ob pravem času, ako bi treba 62 avstrijskih Slovanov je srečno došlo v V Gosp. I Vilhar je pisal 18. dne t. m da Gosp. K. Kalman bilo, se potegne za korist dežele. kteri letos dosluži 40 let deloma v sodniški, deloma v sam Že V G ki je prva postaj ruske železnice > so deželni službi, je bil v penzijo djan, ktere bili slovesno sprejeti in izvrstno pogostovani. Naj ob Je aluj vsak, piše g. Vilhar 9 kdor ni tukaj nemškutar prosil; njegova služba pa se razpiše s tem pogojem, jem pa, ki kvasijo, da brez nemškega jezika ne mor 174 po svetu, povedite, da doslej vso pot še nismo govorili so Slovenci slovenski, Poljaki poljsko, Lahi pa laško po nemški, in ako Bog dá, tudi govoriti ne bode po- govorilL Poljaki in Slovenci sedijo na desni. Prvi treba. Včeraj smo bili v^poljskem gledišču ? kjer smo se Je v videli prekrasni balét: „Zenitev." Danes opoldne odi-demo v Vi Ino. Zdravniško sporočilo o kranjski deželi za Ogerski deželni zbor napreduje v svojih delih njem krat, kar ima Avstrija državni zbor 20. dne t. m. slišala slovenska beseda! Danes sredo) odprè presvitli cesar sam državni zbor. Hrvatov, ki jih je pričakoval do 15. t. > m. v Pešt, ni leto 1862 in 1863, izdano po c. k. medicinální komisii tukajšnji, je prišlo ravnokar na svetio in se tudi na še pričakal in jih pod krilom dvalizma tudi ne bode! prodaj dobiva v bukvarnicah. To je prvo tako sporo- 11. dan t. m. na veke ostane častni dan v zgodovini čilo, ki v našem cesarstvu zagleda beli dan. Da bi tudi koristilo! ? hrvaški; istina je svetil svoje lice. Délai da si je ta dan narod hrvaški po- je deželni zbor hrvaški, kakor C. kr. dvorni svetovalec gosp. dr. Lošner je je od njega pričakoval narod. Sprejet je bil Per ko v- kranjskemu zdravniškemu društvu, ktero ga je lani za čev nasvet: „naj visoki zbor sklene, da ne bode ne svojega častnega uda izvolilo, zopet daroval 100 gold, obravnaval ne glasoval v nekakem predlogu, naj ga v pripomoć zavodu, po kterem naj se ustanoví podpora podá vlada ali zbor, dokler Njih Veličanstvo ne blago- vdov in ,sirot zdravniškega stanů. Čudno je to, da upravništvo postojnske jame nih poslancev, kteri je bil sklenjen v 3. zborovi še zmiraj ni oklicalo o binkoštih navadne sloves- leta 1861." Vážen je ta enoglasni sklep posebno zato _d . • . . i ... i • 1 • v j !• v . 1 •! 1 i • * . • voli potrditi zakona o svobodi in neodgovornosti dežel- seji nosti. Po takem utegne resnica biti, kar smo slišali, * ~— » da železnici bode vozov manjkalo, ker zarad kronanja j ate lj i Magjarom, jih bode treba za Pešt. Zato bojè upravništvo postonj- unijonistom pridobila većino. Hrvaški ban je poklical sko preloži siovesnost na dan Št. Petra in Pavlâ, pred-se vse uradnike in duhovne, ter jim veleval glaso- kadar sta tudi dva praznika. Na vsaki način je treba, vati tako, kakor vlada zahteva. Al zmotil se je. Vse da naši bratje iz Hrvaškega ob pravém času zvedó, njegovo žuganje ni stanovitnih in značajnih mož moglo ker je se tudi več takih glasovalo za-nj y 7 kteri so pri ce prav je vlada vse žile napela, da bi kako m kaj. Prihodnji petek pojdeta cla se ne m o kakor „Danica" piše preobrniti. Vsi so soglasno odgovorili rejo izneveriti reči, ktero so zastopali dozdaj pc^ - X 1 111UU.JJLJ I. jJ^L^ŽIV jJUJVA^I/C* y yy ^ C* U JL ^ Ch JJlOl^j * ~ J w ~ 7 w ^ ^ ^wguu^/uiu Jeriha, nunski spovednik v Loki, in Heidrih, vestnem prepričanju, in da rajši trpé vse britkosti, kakor da bi narod zatajili. Tukaj njihove lastne be- sakristan v stolni cerkvi, skoz Pariz v Rim. Iz Ljubljane. (Gospodom volilcem glavnega mesta sede ; ki so jih govorili banu v obraz: Dr. Suboticr ljublj ans keg a !) Ker je gospod dr. Jožef Župan pod- „Tù je moja glava; al tako ne bodem delal"| Priča pisanemu odboru naznanil, da ne sprejme na novo vo- je^ ravno tako govoril; Cepujić litve za mestnega odbornika, tedaj se imenik za II. v o- ) ki ima otrok lilni razred (volilni dan 25. maja naredi: Gospod Janez J a m š e k, trgovec in hišnik tako-le pre- ,;Jaz ne prodajam domovine." Blažic: „Položim šest otrok na oltar domovini, al izdam je ne." Dr. Muhicu Je rekla zena jy 77 77 77 Andrej Malič, posestnik dr. Anton S eho ppi, c. k. vladin svetovalec Bodi pošten; košček kruha si že še pri-služiš; jaz imam zdrave roke in tudi najni hčerki; pre-živeli se bodemo; al domovina gré čez vse." Enako 7 so govorili Torbar, Ve ber, Milič itd. Véliki prošt 77 Matevž Schreiner, hišni posestnik in pasar-ski moj ster, Jožef Župan, korar in stolni fajmošter. Ljubljani 18. maja 1867. Kralj je odgovoril banu: „Moji dnevi so šteti tako ne bodem dolgo, al domovine živel ne izdam." Vladika 7 M est janski volilni odbor. V „Laib. Ztg (( stavij šanje mestjanskemu volilnemu odboru Mehrere Wâhler ak aj vpra- druzih mož ni nasvetoval za mestne odbornike ? Kakor smo Mi mu dostavimo od strane Gruic je odgovoril banu: „Dokler mi bode stala ta glava (pokazal je na svojo glavo) na ramah, dotle ne bodo ta usta glasovala za združenje z Magjari." Trikrat slava takirn možakom! Resnične so besede „Pozora", ki pravi: „ kami zapišejo v zgodovino in ohranijo v srcu ljudstva. Ti odgovori so vredni, da se s zlatimi čr- še to, da ti slišali govori so taki, da kakor , bode volilni odbor na interpelacijo se je nekdaj zidovje Jeriha treslo pred glasovi, tudi oni Wuhlerjev" brž odgovoril, kadar bojo oni njemu raztresajo ozidje dvalizma! — Vážen v tej seji je bil onih povedali: zakaj na zastavi centralnega odbora stojita napisana Eberle in Hansel, in to tudi predlog V o n čin e : „Deželni zbor trojedine kralje-namesto "žu- vine izrekuje slovesno, da troj edina kraljevina srbski pana dr Župana ? Costa in predsednika kupčijske zbornice narod, kteri v nji živi, s hrvaškim za isti in ravnopravni narod priznava. Predlog ta je bil z živio-klici sprejet. seji 14. t. m. Je že ban naznanil 7 da je Njih Veličanstvo potrdilo omenjeno postavo zarad var-nosti poslancev. Vsled tega se pricne živa debata, v kteri je večina izrekla, da dokler ne đoide zboru sank-državni zbor na Dunaji. Predsednik ministerstva cija tega zakona na postavni poti, dotle se zbor ne baron Beust je obema zbornicama představil předšed- spušča v nobeno obravnavo. — 18. dne t. m. je došel nika in podpredsednika : gosposki zbornici kneza zaželjeni kraljevi reskript zboru, in ta danje bil Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Predvčeranjim 20. dne t. m. se je prvikrat snidel Karlosa Auersperga kot predsednika, kneza Fr. odgovor, ki ga je poslanec Mrazović na pismo Kuefsteina pa kot podpredsednika zbornici po- kraljevo nasvetoval, z dostavkom Vr b an čič e vim brez slancev predsednika dr. Gis kro, kot podpredsednika debate z veliko većino sprejet. Ta odgovor povdarja pa Fr. viteza Hopfen-a in dr. Ziemaljkovskega. samostojnost trojedine kraljevine po 42. članku od Predsednika pozdravljata zbor z govoroma, v kterih se leta 1861. Ta sklep je Magjarone v zagrebškem zboru ozirata na politične razmere poslednjih dveh let m zeló razsrdil. Kaj bode dalje, se zdaj ne ve; govonca važno nalogo povdarjata, ki jo zdaj ima državni zbor. je bila poprej o razpustu hrvaškega zbora, zdaj je Ko so Trikratni slavaklici na cesarja sklepaj o sejo poslanci po ustavném običaji predsedniku obljubljevali zopet vse tiho o tem. 7 Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.