IZ KS
MILAN ČESNIK
Ob prazniku delovno s Šentjurjani
Krajevna skupnost »Milan Česnik« praznuje svoj praznik 27. aprila tako kot naša občina. Pobrateni smo s KS Šentjur. Obiskali smo je dvakrat do sedaj, prvič ob podpisu listipe o pobratenju, drugič ob njihovem prazniku. Da bi navezali tcsnejše stike, ki naj bi imeli tudi de-lovni značaj, smo predstavnike povabili na našo občinsko proslavo. Našemu vabilu so se odzvali: Mirko Čander - presednik občinske konference SZDL Šentjur, Franc Kodrič - predsednik sveta KS Šentjur — okolica, Alojz Ažmšek — predse-dnik ZZB in Alojz Alič - tajnik KS. S strani KS »Milan Česnik« so delegacijo spejeli: Anka Ga-berc - predsednica KK SZDL, Gregor Kersnik — predsednik sveta, Katja Tomažič — članica, tov. Perko - ZZB, Stane Škerl - predsednik ZZB in Emil Močivnik - predsednik skupščine KS.
To srečanje je imelo izrazit delovni značaj, kar prvotno sicer ni bilo predvideno, ker smo imeli v programu krajši spoznavni razgovor in udeležbo na občinski proslavi.
Razgovor o problematiki ene in druge krajev-ne skupnosti ter o oblikah dela se je zavlekel do poznih popoldanskih ur. Ugotovili smo, da so si problemi obeh krajevnih skupnosti zelo podob-ni, na prvem mestu so vprašanja komunalne
ureditve, asfaltiranja cest in delovanja delegacij pri katerih je najpogosteje vprašljiva sklepč-nost. Obstajajo pa tudi razlike, npr. v naši KS si tako zamišljamo, da bi uspelo udarniško delo pri urejanju še neasfaltiranih ulic, v Šentjurju to ne predstavlja posebnega problema. Povedali so, da je razmerje med zbranimi sredst)(i in končno vrednostjo opravljenih del 1 : 4 in več. Sredstva zberejo s samoprispevkom krajanov, ta pa se oplemenitijo še s prostovoljnim delom krajanov. Veliko pozornost posvečajo cestnemu omrežju, saj se je izkazalo, da sedaj v tistih vaseh, kjer imajo urejeno cesto, prebivalstvo ne upada, marveč se mnogi odločajo, da ostanejo doma, medtem ko so se prej odseljevali pred-vsem mladi.
Krajevno samoupravo so »decentralizirali« tako, da so oblikovali vaške odbore, kjer se prične obravnava problemov vasi, šele nato o tem spregovori svet KS, ki ima nemalokdaj tudi usklajevalrto vlogo med željami vaščanov. Pri takem delu, ki je sicer zelo uspešno, čutijo velik problem prostorov, saj se vaški odbori sestajajo v stanovanjih vaščanov, zbori vaščanov pa se namalokrat opravijo kar pod kozolcem. Sedaj imajo v načrtu, da postopoma s prispevkom občanov zgradijo manjše objekte v posameznih vaseh za opravljanje skupnih zadev vaščanov.
Razgovor je potekal tudi o delovanju posa-meznih družbenopolitičnih organizacij. Vsem je bilo žal, da niso bili navzoči predstavniki mladi-ne. Dogovorjeno je bilo, da bomo dali pobudo, da pride do srečanja mladine in sicer še pred zaključkom tega polletja.
Naslednje srečanje zaradi izmenjave izkušenj med obema KS naj bi bilo v drugi polovici avgusta, pri tem bi predstavniki KS »Milan Če-snik« obiskovali KS Šentjur-okolica.
Ker je bilo to prvo srečanje obeh delegacij smo si izmenjali spominska darila. Naša krajev-na skupnost je podarila miniaturo kipa delavke aktivistke, katerega nam je ljubeznivo dala To-bačna tovarna, poleg tega pa smo dali knjigo »Ljubljana«. Šentjurčani pa so nas presenetili s sliko Jožeta Ipavca, ki jo je naslikal posebej za to priložnost z željo po plodnem sodelovanju med krajevnima skupnostima. Delovno vzdušje smo popestrili z obiskom proslave občinskcga praznika v Horjulu in muzeja v Bistri, za kar so zatrjevali, da je bilo enkratno doživetje.
Srečanje je bilo izjemno prijetno in vsestran-sko bogato v delovnem ter kulturnem pomenu. Prepričani smo, da bodo taka srečanja dala pra-vo vsebino dela med pobratenima krajevnima skupnostima.
CIRIL MOČIVNIK