CELJE, 23. APRILA 1981 - ŠTEVILKA 16 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
DELU ČAST IN
OBLAST
Staro prvomajsko, revolucionarno in
praznično geslo.
Delu čast in oblast! Dodajmo še veljavo.
Delo, ustvarjalnost, sta temelj človekove
biti, zato je popolnoma nespametno preme-
tavati besede okoli tega ali človek živi zato,
da bi delal, ali dela zato, da bi živel. Še bolj
nespametno bi bilo razpravljati o tem, da
osvoboditev dela ne pomeni osvoboditev od
dela. Delavski razred ni nikoli začel svojega
boja z iluzijo, da bi se osvobodil dela, mar-
več je bil vselej cilj njegovega borbenega
poleta - delu pripadajoča veljava, čast in
oblast. Samo nepoboljšljivi naivneži so lah-
ko prišli na misel, da bi bilo cilj razrednega
bom - brezdelje.
Ce pravimo, da revolucija traja, morajo
biti za to tudi vzroki. Ničesar ni, kar bi bilo v
procesu družbenih sprememb prekucniti
čez noč, ker besede še niso dejanja. Ne ^e
samo za odstranitev razrednih nasprotij s
formalno ukinitvijo razreda lastnikov, isko-
riščevalcev - gre tudi za temeljite spremem-
be zavesti in utrditev drugačnih, humanih
in na pravičnosti temelječih vrednot. Zalo-
teni smo namreč v času, ko merilo življen-
ske ravni ni bilo vselej delo; v času, ko smo
pogosto danes porabili tisto, kar naj bi z
delom ustvarili šele jutri. Zato so bili po-
trebni stabilizacijski ukrepi, zato je bila po-
trebna zavestna streznitev, da brez uspeš-
nejšega dela, brez ustvarjene večje vredno-
sti ne more biti niti za ščepec več na potroš-
nikovi mizi.
Dobro leto in pol po uvedbi ustalitvenih
ukrepov so bili doseženi določeni uspehi.
vendar ne tolikšni, ko smo jih pričakovali,
niti ne tolikšni, kot bi lahko bili. Žal je
poglavitni delež zaslug treba pripisati admi-
nistrativnim, zakonskim predpisom in
ukrepom, veliko manj pa zavestni akciji,
spoznanju družbenih in ekonomskih nujno-
sti, ki jih narekujeta čas in razmere. Ob tem
pojavu, če se ga ne bi temeljito zavedali in
ga skušali tudi preseči, je v resni nevarnosti
drugi del gesla - delu oblast. Mi smo se
odločili za samoupravno obliko oblasti de-
lavskega razreda, zato nas mora dejstvo, da
so bili uspešni predvsem ukrepi prisile, kot
samoupravljalce močno skrbeti. Skrbeti bi
nas moralo tudi dejstvo, da so mnogi zdr-
knili že na mejo ogroženosti, da pa ni malo
takih, ki bi še ne načeto obilje težko opravi-
čevali s pravično ovrednotenimi učinki
dela.
Mednarodni delavski praznik pomeni tu-
di razredno solidarnost. Ta solidarnost v da-
našnjih razmerah dobiva svojevrstno obli-
ko. Lastno socialno varnost, torej življenj-
sko raven, bomo zanesljivo ubranili z bolj-
šim delom, tehtnejšimi odločitvami, z več
znanja, delovne discipline. Vimenu solidar-
nosti se bo treba izogibati prevaljevanja bre-
men na druge s poviševanjem cen, poziva-
njem drugih k večjim naporom, doslednosti
in tako naprej.
In na koncu. Ob prazniku dela imamo
pred množicami sveta še posebno nalogo. S
svojim ravnanjem in vzorom jim moramo
biti v spodbudo - ne v pomislek.
J. KRAŠOVEC
MED OBEMA PRAZNIKOMA NA DELO!
Velenjski rudarji so v lanskem letu kljub
težavam izpolnili in celo delno presegli letni
plan. Odlično pa so z delom nadaljevali tudi
v prvih mesecih letošnjega leta, saj so v
vseh dosedanjih mesecih presegli zastavlje-
ni letni plan.
Od 1. januarja do 15. aprila (takrat smo
zaključili z zbiranjem podatkov) so velenj-
ski rudarji nakopali milijon 468 tisoč 400 ton
rjavega premoga. Posamezni rezultati:
JANUAR: 442.000 (osnovni načrt so dose-
gli 102,4 odstotka, delovni pa 97,1),
FEBRUAR: 416.000 (osnovni načrt 109,9
odstotka in delovni 108,4),
MAREC: 409.000 (osnovni načrt 101,1 in
delovni 98,1) ter
APRIL: (do vključno 15. aprila): 219.400
(osnovni načrt 97,9 in delovni 100,3)!
Letošnji najboljši dnevni izkop je bil 7.
januarja in to 20.700 ton (tisoč kilogramov
manj pd dnevnega rekorda!), milijonto tono
izkopa premoga v letošnjem letu pa so dose-
gli v delovnem dnevu 12. marca.
Se to: velenjski rudarji so se odločili, da
bodo med 27. aprilom in 1. majem, torej
med prazničnimi dnevi, delali!
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Ob
dnevu
osvobodilne
fronte
in
delavskem
prazniku,
čestitamo
vsem
občanom,
bralcem
Novega
tednika
in
poslušalcem
Radia
Celje
Uredništvo
Novega tednika
in
Radia Celje
NOCOJ V GOLOVCU OSREDNJA PROSLAVA OF
Danes zvečer ob 19. uri bo v veliki dvorani Golovca osrednja proslava v celjski občini ob
40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in 27. aprilu. Dnevu OF. V osrednjem programu
bo nastopilo Akademsko kulturno umetniško društvo »Žikica Jovanovič-Spanac« iz Beo-
grada, ki ga kot dirigent vodi Franc Klinar, sicer celjski rojak iz Svetine. V Celju bodo
nastopili pevski zbor, folklorna skupina in orkester. To je društvo, ki obstoja že 26 let in v
svojih številnih sekcijah združuje preko 500 članov. Za svoje izvajanje so dobili vrsto
najvišjih domačih in tujih priznanj, sicer pa se ta skupina uvršča med najboljše tovrstne
skupine pri nas, je pa zelo cenjena tudi v inozemstvu. Beograjski gostje bodo svoj nastop
ponovili še jutri dopoldne (petek) ob 10. uri za srednješolsko mladino Celja, zvečer ob 18. uri
pa bodo nastopili še na proslavi v Žalcu v telovadnici nove šole. Tako bodo pred prazniki
sklenili krajšo turnejo po Sloveniji ter odpotovali na daljšo turnejo po Nizozemski.
T. VRABL
ŠTAFETNA PALICA BO
PRENOČEVALA V LIKOVNEM
SALONU
Zvezna štafeta mladosti
bo prispela v celjsko ob-
čino iz Laškega v petek
ob 18.50 uri. Po prenoči-
tvi v Likovnem s^onu bo
v soboto nadaljevala pot
proti šentjurski občini.
Osrednji sprejem štafe-
te mladosti v občini Celje
bo pred Muzejem revolu-
cije. Slavnostni program
bo potekal od 18. ure da-
lje, ko bosta ob 19.15 uri
prispeli zvezna štafeta
mladosti in lokalna, ki se
bo zvezni priključila pred
Muzejem revolucije.
Med prenočevanjem
štafete si bodo občani
lahko ogledovali štafet-
no palico, ki bo v Likov-
nem salonu postavljena
ob stalnem menjavanju
častnih straž mladincev
in mladink.
Celovečerni program,
posvečen prihodu zvezne
štafete mladosti v celjsko
občino se bo pričel ob 20.
un v dvorani Narodnega
doma.
Lokalna štafeta mlado-
sti bo krenila z osrednje
občinske proslave ob
Dnevu OF, ki bo dne 23.
aprila v hali Golovec.
Med potjo iz Kokarij jo
bodo nosili planinci in ta-
borniki, naslednje jutro
pa jo bodo prevzeli člani
kajakaškega kluba in jo
prepeljali po Savinji do
kipa splavarja, od tod pa
jo bodo nosili mladi iz šol
in krajevnih skupnosti in
organizacij združenega
dela. Obiskala bo mnoge
krajevne skupnosti. Zak-
ljuček lokalne štafete bo-
do izvedli člani Aero klu-
ba, ki jo bodo s padalom
spustili na nogometni sta-
dion Glazija, od koder se
bo kasneje priključila
zvezni štafeti.
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
BEOGRAJSKA GOSTA O TITU
Prejšnji teden sta bila na enodnevnem obisku v Celju
predstavnika JLA iz Beograda, znana vojaška publicista,
novinarja in književnika ter dolgoletna tesna sodelavca to-
variša Tita VLADIMIR VLAJiC in MILAN KVRGLiC. Do-
poldne sta bila na razgovorih in obisku v delovnih organiza-
cijah EMO in Železarna Štore, opoldne pa ju je sprejel tudi
predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt ter se z
njima zadržal v krajšem pogovoru.
Prisotni so bili tudi predstavniki celjskega vojaškega živ-
ljenja Nikola Mitrič in Savo Neškovič, Viki Krajnc in načel-
nik Doma JLA Sreten Džešnič, ki je oba gosta tudi spremljal
na obisku v Celju. Ob 13. uri pa sta gosta iz Beograda pred
popolnoma polno dvorano Narodnega doma govorila o svo-
jih številnih srečanjih s tovarišem Titom. Pri tem srečanju
so bili navzoči sekretarji osnovnih organizacij zveze komu-
nistov, borci, predsedniki mladinskih aktivov, predstavniki
TO, vojske in drugi, ki so z vso pozornostjo sledili zanimi-
vemu pogovoru, ki sta ga opravila Vladimir Vlajič in Milan
Kvrgič. Njun obisk je pripravil celjski Dom JLA.
O obisku in spominih na tovariša Tita bomo obširneje
pisali v naslednji številki Novega tednika.
^ TV - Foto: DRAGO MEDVED
PRAZNIK V ŠENTJURJU
Osrednja proslava ob dnevu OF in 1. maju bo letos v
šentjurski občini združena s slovesnostjo ob prihodu zvezne
štafetne palice. Na trgu pred zgradbo skupščine v Šentjurju
bo v soboto, 25. aprila že ob 6. uri zjutraj začela igrati godba
na pihala. Ob pol osmih bodo zbrani pozdravili lokalno
štafeto, nato pa še zvezno.
V kulturnem delu programa bodo nastopili člani folklorne
skupine Skladateljev Ipavcev, recitatorji iz Šentjurja in
kvintet prosvetnega društva iz Dobja.
MP
PRIREDITVE V VELENJSKI OBČINI
25.	aprila bodo v Krajevni skupnosti Skorno Florjan od-
krili spomenik žrtvam NOB, ki je delo italijanskega kiparja
Valeria Miroglia. Avtor je velik prijatelj Jugoslavije in je
med drugim že postavil tudi spomenik v Velenju pred
stavbo družbenopolitičnih organizacij.
26.	aprila bo v Velenju na Titovem trgu slavnostni sprejem
zvezne štafete mladosti združen s kulturnim programom.
27.	aprila ob 18. uri bodo podelili devetim posameznikom
in enemu društvu srebrne znake OF.
30. aprila v večernih urah bo osrednja proslava za delovne
ljudi in občane Šaleške doline na Titovem trgu, kjer bodo
nastopile tri godbe na pihala, dva pevska zbora in recitatorji.
Srečanje bodo začeli s tradicioneilno baklado.
1. maja bo zjutraj najprej budnica po glavnih centrih
velenjske občine, nato pa množičen odhod delovnih ljudi in
občanov na izlete v naravo. Prejšnja leta so se najbolj zbirali
na Paškem Kozjaku, letos pa naj bi bil takšen množičen zbor
na znameniti Graški gori.
T. VRABL
DANES PROSLAVA
V CELJSKI HALI GOLOVEC
Danes zvečer ob 19. uri bo v hali Golovec v Celju osrednja
proslava ob 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte
slovenskega naroda in prazniku dela. Slavnostni govornik
na proslavi bo Aleš Ilc, sekretar komiteja Občinske konfe-
rence ZKS Celje, v kulturnem programu pa bo sodelovalo
Kulturno-umetniško društvo Zikica Jovanovič-Španac iz
Beograda. S prireditve bo odšla po vseh celjskih krajevnih
skupnostih tudi lokalna štafeta mladosti, ki se bo naslednji
dan, 24. aprila, priključila zvezni štafeti mladosti.
V okviru letošnjih prireditev ob obeh praznikih, bo 1.
maja na Gričku v Celju že tradicionalno srečanje Celjanov.
Predvidoma naj bi se pričelo že ob 9. uri zjutraj, ko se bo
pričela na Gričku krajša kulturna prireditev, nato pa bi
skozi ves dan trajalo srečanje, ki ga bo popestril zabavno-
glasbeni ansambel Vikija Ašiča. Udeleženci srečanja bodo
dobili na Gričku zastonj tudi tradicionalni golaž.
29. APRILA PROSLAVA
V ROGAŠKI SLATINI
Osrednja proslava v počastitev dneva ustanovitve OF in
praznika dela bo v šmarski občini v sredo, 29. aprila ob 19.
uri v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Slavnostni go-
vornik bo Jože Drofenik, predsednik Občinske konference
SZDL, na proslavi pa bodo v kulturnem programu sodelo-
vali združeni pevski zbori šmarske občine, steklarska godba
na pihala in učenci osnovne šole Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine. Na proslavi bodo podelili tudi letošnje srebrne
znake ZSS in srebrna priznanja OF zaslužnim posamezni-
kom, društvom in organizacijam.
MIRAN POTRČ
VSAKO DELO JE IZMERUIVO
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč je pred praznikom
delovnih ljudi sprejel novinarje Tanjuga, ki so pripravili izredno zanimiv
dialog tudi za objavo v našem listu.
Vprašanje: Vsako leto,
ko proslavljamo delav-
ski praznik, ocenjujemo
dosežke in seveda ugo-
tavljamo kaj vse še mo-
ramo storiti. Leto, ki je
za nami, je bilo težko, tu-
di za'-adi tega, ker smo
ostali brez Tita. Katere
rezultate bi lahko izpo-
stavili in katere so sla-
bosti, na. katere je treba
opozoriti?
ODGOVOR: V prvem letu
brez fizične navzočnosti to-
variša Tita a v srcu in mislih
vsakodnevno z njim, z njego-
vo revolucionarno zapušči-
no, smo nadaljevali z izvaja-
njem vseh osnovnih smernic
našega socialističnega razvo-
ja, ki smo jih skupaj s Titom
tudi začrtali. Kot vedno do-
slej, smo tudi sedaj še bolj
strnili svoje vrste in ponov-
no potrdili, da sta bratstvo in
enotnost temelj naše skup-
nosti, njenega mirnega in
neoviranega razvoja. Potrdili
smo tudi, da smo pripravlje-
ni in sposobni ukrepati kot
eden proti vsem posamezni-
kom in skupinam, ki posku-
šajo vnašati razdor med naše
narode in narodnosti, in da
smo sposobni varovati vse
pridobitve naše revolucije in
socialističnega razvoja.
V minulem letu smo se
morali spoprijeti z mnogimi
težavami. Te so bile v veliki
meri posledica ekonomske
krize v svetu, pa tudi našega
dosedanjega zelo hitrega go-
spodarskega in družbenega
razvoja, v katerem smo več-
krat zaradi nedoslednosti pri
ustvarjanju sistema sociali-
stičnega samoupravljanja,
zaradi nerazumevanja znača-
ja družbene lastnine nad
proizvodnimi sredstvi a s
tem tudi potrebe, da družbe-
no usmerjamo naš gospodar-
ski in družbeni razvoj na
osnovi združevanja dela in
sredstev, prihajali v položaj,
v katerem naša gospodarska
struktura ni bila dovolj us-
klajena z našimi potrebami
in možnostmi. To še poseb-
no velja za obseg in vsebino
naših ekonomskih odnosov
s tujino, pa tudi za vse vidike
potrošenje.
Ce ocenjujemo, kaj smo
dosegli v minulih dvanajstih
mesecih, potem je najbolj
opazno spoznanje da bomo
le z nadaljnjim razvojem sa-
moupravljanja lahko storili
hitrejše in odločnejše kora-
ke. Vedno prevladuje tudi
spoznanje, da se moramo v
gospodarskem in družbe-
nem razvoju bolj opirati na
lastne moči, na boljše delo in
večjo produktivnost, na več-
ji izvoz in na racionalnejšo
delitev dohodka. Za dosega-
nje teh ciljev so v Večji meri
mobilizirani delavci, čemur
je v znatni meri pripomogla
tudi Zveza sindikatov. Akci-
je sindikata so vedno bolj ve-
zane na najosnovnejša vpra-
šanja gospodarjenja in do-
hodka pa tudi za konkretno
reševanje problemov oseb-
nega in družbenega stan-
darda.
Toda tudi na področju teh
aktivnosti je bilo dosti slabo-
sti. Se so okolja, kjer načelna
pripravljenost za izvajanje
stabilizacijske politike ni do-
volj povezana s konkretno
akcijo. Se vse preveč se uk-
varjamo s posledicami, manj
pa z vzroki težav v gospodar-
jenju. Morda je ravno tu tudi
razlog, da se prevečkrat zate-
kamo k administrativnemu
načinu reševanja proble-
mov, ne zavedamo pa se, da
se lahko težave najbolj učin-
kovito odpravljajo prav z
večjim motiviranjem pa tudi
odgovornostjo delavcev za
delo samo in njegove rezul-
tate. V posameznih organiza-
cijah združenega dela, delav-
ci niso dovolj vključeni v
izvajanje stabilizacijskega
programa, niti v vseh teh ak-
tivnostih ne morejo v ustrez-
ni meri videti svoj neposre-
dni interes za stabilnost proi-
zvodnje, za večjo produktiv-
nost dela in večje skupne re-
zultate.
Vprašanje: Zakon o
združenem delu uporab-
ljamo že štiri leta. Koli-
ko smo bili dosledni pri
izvajanju njegove vsebi-
ne in ali je praksa poka-
zala na potrebo morebit-
nih sprememb in dopol-
nil te delavske ustave?
ODGOVOR: Ko ocenjuje-
mo zakon o združenem delu,
moramo to početi z dveh zor-
nih kotov. Lahko primerja-
mo sedanje rezultate z želje-
nimi cilji in tedaj ne samo,
da ne moremo, temveč tudi
ne smemo biti zadovoljni.
Toda, če pa primerjamo sta-
nje, ki smo ga imeli na začet-
ku izvajanja ZZD, potem je
jasno, da smo mnogo dose-
gli. Že samo dejstvo, da smo
ustanovili temeljne organi-
zacije združenega dela in da
ob vseh slabostih vseeno ve-
dno bolj postajajo osnova za
nadaljnje združevanje dela
in sredstev, mnogo pomeni.
Brez temeljnih organizacij
ne bi mogli napredovati k
neposredni vlogi in odgovor-
nosti delavca za delo in nje-
gove rezultate. Pozitivnih iz-
kušenj je vedno več - v med-
sebojnih odnosih temeljnih
organizacij združenega dela
v okviru delovnih in sestav-
ljenih organizacij, v zadnjem
času pa je tudi vedno več pri-
pravljenosti za širše združe-
vanje dela in sredstev. Re-
snici na ljubo, k temu so
mnogo pripomogli problemi
v gospodarstvu...
Dosledno izvajanje ZZD
brez dvoma neposredno mo-
tivira delavce za ustvarjanje
večjega dohodka. Če delavci
razpolagajo z dohodkom in
če svoj osebni dohodek
ustvarjajo na osnovi svojega
deleža v delu, potem je ja-
sno, da so motivirani za to,
da več naredijo in več zaslu-
žijo. Enako velja za odnose
pri delitvi skupnega prihod-
ka, kakor tudi za odnose pri
združevanju dohodka za in-
vesticije. Lahko bi navajali
tudi druge primere, toda vsi
nam lahko služijo za ugoto-
vitev, da dosledno izvajanje
ZZD pomeni pomemben
motiv za delavce. Zaradi te-
ga sem prepričan, da ta za-
kon ni treba menjati, so pa
potrebna znatno večja priza-
devanja za njegovo dosledno
izvajanje.
Vprašanje: Le malo ča-
sa je še ostalo do tretjega
kongresa samouprav-
Ijalcev. Od njega delav-
ski razred Jugoslavije
pričakuje odgovore na
mnoga vprašanja. Kate-
ra so po vašem mnenju
najbolj aktualna?
ODGOVOR: Menim, da
bodo na tretjem kongresu
samoupravljalcev v središču
pozornosti vprašanja, ki so
vezana na delavčeve možno-
sti, da obvlada pogoje prido-
bivanja in razporejanja do-
hodka. Pri tem so najvažnej-
ša vprašanja kako omogoči-
ti, da delavci v temeljnih or-
ganizacijah združenega dela
razpolagajo z večjim dele-
žem dohodka in kako da ob-
vladajo razširjeno Reproduk-
cijo. Vemo, da je na tem po-
dročju neposreden vpliv
bank in družbenopolitičnih
skupnosti in drugih še pre-
velik. Enako velja za del do-
hodka, ki ga izdvajamo za
družbene dejavnosti pa tudi
za nekatere dejavnosti mate-
rialne proizvodnje posebne-
ga družbenega pomena. V
v^h teh primerih delavci
večkrat odločajo o dohodku
samo formalno. Zato bodo
na kongresu poleg izpostav-
ljanja pozitivnih primerov
opozorili tudi na ovire in na
konkretne primere v organi-
zacijah združenega dela in v
družbenopolitičnih skupno-
stih na vse, kar onemogoča
njihov večji vpliv na dohod-
kovne odnose.
Vprašanje: Z ustano in
zakonom o združenem
delu in drugimi pozitiv-
nimi predpisi ^mo omo-
gočili najbolj humano
zaščito delavca. Obstoja-
jo pa tudi mišljenja, da
bi se morali zavarovati
tudi od »nedelavcev«.
Kaj mislite vi o tem?
ODGOVOR: Prepričan
sem, da je večina delavcev
pripravljena z delom in pri-
zadevanjem še več doprine-
sti k skupnim rezultatom.
Seveda pa moramo omogo.
čiti tudi ustreznejše vredno,
tenje tega dela. Pa tudi izp^,
staviti večjo odgovornost
vseh v proizvodnji in v dru.
gih področjih dela in ustvar.
janja. Samo zaradi primera:
velikokrat se delo organiza.
torjev proizvodnje ne meri
na noben način. Za vsak slab
proizvod odgovarja le dela.
vec, organizatorji pa ne od.
govarjajo za slabe predloge,
zaradi katerih je lahko škoda
še večja. Toda, če zagotovi,
mo dosledno delitev po delu,
če vsako delo merimo, pol
tem bo tudi tistih, ki ne dela-
jo, ali slabo delajo, manj. Se-
veda bodo še vedno posa-
mezniki, toda proti njim je
treba postopati na osnovi sa-
moupravnih aktov in izvajati
odločne sankcije.
Vprašanje: Vaš enolet-
ni mandat se izteka. Po-
buda tovariša Tita o ko-
lektivnem delu in odgo-
vornosti se vse bolj izva-
ja. Kakšne so s tega vidi-
ka izkušnje sindikata na
vseh ravneh organizira-
nja?
ODGOVOR: O tem pri-
pravljamo celovito analizo in
jo bomo podali letošnjo je-
sen. Toda že sedaj so tudi
mnoga pozitivna spoznanja
v izvajanju te Titove pobude
v minulih dveh letih. Predv-
sem se je bistveno povečal
krog aktivistov in angažira-
nih delavcev v Zvezi sindi-
katov. Povečal se je tudi
vpliv delavcev na vsebino
dela organizacij in organov
sindikata, tako da so v na-
šem delu vedno bolj prisotni
pravi problemi in vprašanja,
ki zanimajo delavce. Zato je
tudi vse manj načelnih sta-
lišč in vse več konkretnih
dejanj neposredno delavske-
ga razreda kot tudi delegat-
skih teles v skupščinah. Se-
veda rezultati niso povsod
enaki in zato bomo odločni
in brezkompromisno nada-
ljevali z ustvarjanjem te zgo-
dovinske pobude tovariša
Tita.
FRANCI VRBNJAK -
PREDSEDNIK ZSS CELJE
Na volilni seji Občinskega sveta ZSS, ki je bila v
ponedeljek v Celju, so delegati med drugim izvolili
novo vodstvo svetia. Tako je bil za novega predsednika
Občinskega sveta ZSS Celje izvoljen Franc Vrbnjak,
doslej zaposlen kot vodja mehaničnega obrata v de-
lovni organizaciji Ingrad Celje - tozd Mehanizacija.
Član ZK je od leta 1950, vrsto let pa že opravlja številne
družbenopolitične in samoupravne funkcije, med dru-
gim je tudi član CK ZKS. Za podpredsednika sveta je
bil znova izvoljen Albin Cocej, za sekretarja pa Miro
Medved, doslej zaposlen kot sekretar sindikatov indu-
strije na Občinskem svetu ZSS Celje.
CELJSKI NAGRAJENCI
SINDIKATA
Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Celje je podelilo
občinska odličja »Srebrni znak ZSS« štirim osnovnim
organizacijam sindikata in triindvajsetim sindikalnim
aktivistom. Tako so odličja prejele: osnovna organiza-
cija ZSS Zdravstveni center Celje - Tozd Center zdrav-
stvenega varstva otrok in mladine, osnovna organiza-
cija ZSS Metka - tozd I proizvodnja tkanin, osnovna
organizacija sindikata v delovni organizaciji Remont
in osnovna organizacija sindikata v Kovinotehni - tozd
Zunanja trgovina. Med posamezniki pa so srebrne
znake ZSS prejeli: Martin Cvetko, Karla Del Negro,
Janez Dimitrovič, Martin Frece, Mirko Gajšek, Marjan
Golob, Ivan Gorjup, Marija Hrastnik, Konrad Jančič,
Stanko Jošt, Janko Koštomaj, Stanislav Malgaj, Jernej
Ozis, Franc Prepadnik, Elizabeta Rogelšek, Anton Sa-
fran, Ivan Simon, Fanika Skamen, Ivan Smodej, Ma-
rica Tesner, Zoran Tratnik, Franc Ulaga in Alojz Vol-
mut-
Odličja so podelili na volilni seji Občinskega sveta
ZSS, ki je bila v ponedeljek v Celju.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
MOZIRJE: 12 SREBRNIH ZNAKOV
OF IN SINDIKATA
Jutri, v petek, 24. aprila, bo v kulturnem domu v Mozirju
osrednja proslava dneva Osvobodilne fronte, na kateri bodo
podelili tudi dvanajst srebrnih znakov OF in sindikalnih
znakov kot priznanje za dolgoletno delo na družbenopolitič-
nem področju.
Znake Osvobodilne fronte bodo dobili: Anton Acman
(Smihel nad Mozirjem) Jože Boršnak (Rečica ob Savinji),
Anton Hribernik (Spodnja Rečica), Vlado Košir (Nazarje),
Stane Krajnc (Mozirje), Vida Pariš (Gornji grad), Milan Re-
penšek (Mozirje) in Nogometni klub »Gradbenik« na Ljub-
nem ob Savinji.
Srebrne sindikalne znake pa prejmejo: Osnovna sindi-
kalna organizacija trgovskega podjetja »Savinja« v Mozirju,
Aleksander Strbenk (Bočna), Alojz Pečovnik (Nova Štifta)
in Franc Trbovšek (Radmirje).
MB
VELENJE: SREBRNI ZNAKI OF
Na zadnji seji predsedstva Občinske konference SZDL
Velenje so potrdili predloge kandidatov za dobitnike letoš-
njih srebrnih znakov Osvobodilne fronte. Priznanja jim
bodo izročili na posebnem sprejemu v ponedeljek, na Dan
OF ob 18. uri, kjer jim bo spregovoril tudi predsednik Ob-
činske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. Letošnji do-
bitniki srebrnih znakov OF v velenjski občini so:
Stane Podvinšek iz KS Gaberje, Anton Križ iz KS
Šmartno ob Paki, Franc Nagode iz KS Šoštanj, Viljem Jelen
iz KS Salek Gorica, Stane Hudales iz KS Staro Velenje,
Vera Zupančič iz KS Levi breg Velenje, Gasilsko društvo
Skale, Franc Lesnik iz KS Desni breg Velenje, Jože Rado-
slavnik iz KS Gorenje in Viki Zager iz KS Topolšica.
T. Vrabl
BREZ SPREMEMB
V ŠMARSKIH SINDIKATIH
Včeraj popoldne je bila volilna seja Občinskega sveta ZSS
tudi v Šmarju pri Jelšah. Na njej so delegati ocenili preteklo
delo ter se dogovorili o bodočih nalogah. Na volilni seji so za
predsednika Občinskega sveta ponovno izvolili Valterja
Jordana in za sekretarja Franca Kovačiča.
SLOVENSKE KONJICE: SLOVESNO
ŽE V PETEK
Slovesnost ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte in 1.
maju bo letos v Konjiški občini že v petek ob 19. uri v
Zrečah. Program pripravljajo člani moškega pevskega zbora
in učenci osnovne šole Borisa Vintarja iz Zreč, na njej pa
bodo podelili tudi priznanja OF in srebrne znake ZSS.
Priznaja OF bodpjjrejeli: Franc Regošek iz Tepanja, An-
ton Obrovnik iz Gorenja, Vinko Sodin s Stranic, Marjan
Stramšak iz Slovenskih Konjic, Alojz Krušič st. iz Sloven-
skih Konjic, Pevski oktet iz Loč, Marija Poličar iz Sloven-
skih Konjic, Janko Pirnat iz Zreč, Franc Pintar iz Sloven-
skih Konjic, Darinka Ivačič iz Zreč, Kari Kovše z Resnika
in Zveza tabornikov občine Slovenske Konjice.
Srebrne znake ZSS pa bodo prejeli: Franc Marinšek iz
DO Comet, Zdenka Toplišek iz DO Unior, Vera Dravinec iz
DO Konus, Ivan Jalševec i' OZD Ingrad, Alojz Klokočov-
nik iz GG TOZD Pohorje- . .tanje, Antonija Jelenko iz OŠ
Vitanje in Alojz Kračun iz IMP, temeljna organizacija ISO.
MBP
DA VIDIMO, KAKO SE JE TREBA
HOTETI IN ZNATI BORITI!
v Muzeju revolucije v Celju so ob 40-letnici vstaje pripra-
vili razstavo z naslovom Vstaja na celjskem območju 1941.
Njen avtor je Jože Vurcer, kustos Muzeja revolucije v Celju,
ki je s sodelavci zbral obsežno in celovito gradivo, ki v
fotografijah in pisanih dokumentih priča o dejanjih sloven-
skega naroda v njegovih najbolj usodnih trenutkih, razkrin-
kuje pa tudi okupatorjeve krvnike in njegove hlapce in
narodne izdajalce.
Otvoritveno svečanost, ki je bila v ponedeljek ob 17. uri, je
pričel moški pevski zbor »Ivan Cankar« iz Celja pod vod-
stvom Marjana Lebiča, zatem pa je imel otvoritveni govor
Janez Zahra&tnik, sekretar MS ZKS, ki je razstavo tudi
odprl. Številnemu avditoriju, kjer so prevladovali borci in
aktivisti, predstavniki skupščine občine Celje in družbeno-
političnih organizacij, je predočil bistvene poudarke, ki jim
razstava služi, posebej pa je izpostavil misel, da razstava
riikakor ni samo priložnost za obujanje spominov, ampak
pomeni sestavni del današnjih prizadevanj za naš nadaljnji
družbeni razvoj, predvsem pa za kažipot, kako se je treba
Jioteti in znati boriti proti vsakomur, ki bi skušal ogrožati
•^•ašo zemeljsko nedotakljivost in družbeni razvoj, temelječ
•la demokraciji in samoupravnem socializmu.
Razstava bo odprta do vključno 30. aprila. Na sliki: Janez
Zahrastnik med otvoritvenim govorom.
D. MEDVED
BITKA ZA STABILIZACIJO
JE BITKA ZA KRUH!
Povojna socialistična Jugoslavija
je v povečevanju števila zaposlenih
dobesedno grabila dolge korake. To
ni nobeno pretiravanje, najmanj pa
kaj takega, kar bi bilo podobno poe-
tični metafori, temveč golo dejstvo.
To najbolj prepričljivo ponazarjajo
številke.
Leta 1952 je naša država štela oko-
li 16,5 milijonov prebivalcev, a skup-
no število zaposlenih je bilo 1,734
tisoč. Lansko leto pa nas je že bilo
okoli 22 milijonov in pol, medtem,
ko je v decembru lanskega leta, šte-
vilo tistih, ki imajo delavske knjiži-
ce, že doseglo skoraj šest milijonov.
V tem razdobju torej, se je število
prebivalcev Jugoslavije povečalo za
manj kot tretjino a istočasno je pora-
sla zaposlenost za več kot trikrat.
Konec letošniega leta bo po vsem
sodeč pri nas okoli 6 milijonov zapo-
slenih.
V zadnjih tridesetih letih se je
struktura prebivalstva v Jugoslaviji
zelo spremenila. Te spremembe so
še posebej vidne, če merimo delež
kmetijskega prebivalstva s skupnim
številom v odstotkih. Tako je na pri-
mer leta 1948 bilo kar 67% Jugoslo-
vanov v kategoriji kmetijskega pre-
bivalstva, medtem ko je ta pred dve-
ma letoma znašal le še 29%.
Razumljivo je, da je bilo takšno
drastično spreminjanje strukture
prebivalstva v tako kratkem času, v
določeni meri še danes, v znaku ne-
majhnih težav, ki se jim preprosto
nismo mogli izogniti. Najbolj pla-
stično se te težave kažejo takrat, ka-
dar je treba zagotoviti zadostno šte-
vilo stanovanj, pa seveda tudi pri
odpiranju novih delovnih mest za
vse tiste, ki so zapuščali vasi in na-
ravnost oblegali mesta.
Pri nas je trenutno od tisoč delov-
no sposobnih delavcev zaposleno
400. Ne tako daleč, 1959. leta jih je
bilo samo 243. Toda ocenjujemo, da
na tisoč delovno sposobnih oseb 54
išče delo, pri tem da je nekoliko več-
ja nezaposlenost med ženskami, ker
je na vsakih tisoč delovno sposob-
nih, 61 žensk, ki iščejo delo.
Ko je že beseda o ženskah; med
zaposlenimi jih je že 35%, natančne-
je, trenutno je v Jugoslaviji 2 milijo-
na 70 tisoč žensk v delovnem ra-
zmerju. O stalnem relativnem izbolj-
šanju strukture zaposlenih v tem po-
gledu, priča tudi minulo petletno
obdobje. Število zaposlenih se je od
leta 1976 do 1980 povečalo za 861
tisoč, od tega so na 367 tisoč delov-
nih mestih ženske.
Seveda se ob vsem tem moramo
vprašati, če smo pri možnostih zapo-
slovanja vedno ubirah prava pota.
Tako je na primer tri leta po gospo-
darski reformi 1965. leta padalo šte-
vilo zaposlenih. Seveda pa je ena od
najbolj značilnih posebnosti naše
družbe njena odprtost, pri čemer ne
bi smeli imeti raznih tabu tem. Zato
lahko pričakujemo, da bo ustrezno
pozornost vprašanjem zaposlovanja
posvetil tudi 3. kongres samouprav-
ljalcev.
Zaskrbljujoč je namreč pojav ra-
hlega porasta tistih, ki iščejo delo.
Pred dvema letoma na primer je bilo
pri nas 762 tisoč nezaposlenih, a v
lanskem letu že 787 fisoč. Pri tem pa
seveda ob sedanjih gospodarskih te-
žavah ne moremo pričakovati hitrih
sprememb. Tudi zaradi tega je bitka
za ekonomsko stabilizacijo vse bolj
pomembna, saj je njeno uspešno
izvajanje obenem tudi bitka proti
nezaposlenosti.	V. G.
STANOVANJSKA POLITIKA V LAŠKI OBČINI
DENARJA LAČNE HIŠE
Gradnja novih, obnova starih. Nihče ni v getu
Na začetku minulega
srednjeročnega obdobja so
v stanovanjskem gospodar-
stvu občine Laško beležili
skoraj 600 stanovanj pri-
manjkljaja, v katerem je bil
upoštevan tudi kvalitativni
primanjkljaj (neustrezna
stanovanja). V tem pri-
manjkljaju je bila zajeta
skoraj polovica prosilcev iz
vrst starejših občanov, in-
validov, in socialno šibkih
občanov, ki niso imeli nika-
kršne realne možnosti za
pridobitev ustreznega ali
stanovanja sploh.
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občine Laško
je že na začetku svojega de-
lovanja posvetila veliko po-
zornosti predvsem reševanju
stanovanjskih problemov
najbolj prizadetim kategori-
jam občanov.
Skupnost je že v prete-
klem srednjeročnem planu
predvidela nakup 120. stano-
vanjskih enot v ta namen, in
sklenila, da stanovanja zago-
tovi v vseh krajih, kjer se
odvija družbena stanovanj-
ska gradnja in kjer občani
dejansko žive in žele stano-
vati.
Skladno z razvojnim pla-
nom je bilo doslej kupljeno
iz sredstev družbene pomo-
či 123 stanovanj, kar pome-
ni, da je bil plan nekoliko
presežen. Glede lokacije pa
so bila stanovanja kupljena:
v Radečah 36, Rimskih To-
plicah-17, Laškem 61 in Zi-
danem mostu 9. Od teh sta-
novanj je bilo razdeljenih in
vseljenih 106 stanovanj, ki
jih je dobilo 47 upokojencev,
invalidov in borcev NOy, 35
socialno šibkih občanov ozi-
roma družin in 24 mladih
družin. Preostala stanovanja
so še v gradnji in bodo dode-
ljena in vseljena do poletja
letos.
Za občino Laško je značil-
no, da je bilo mnogo solidar-
nostnih upravičencev v sta-
novanjih, ki so bila družbena
last občine Laško. Ta stano-
vanja so najstarejša v občini
in jih nemalo datira še v
srednji vek ali v čas pred več
kot sto leti. To pa pomeni, da
so bila dotrajana in brez
osnovnega stanovanjskega
standarda. In tudi v ta stano-
vanja je segla solidarnost.
Stanovanjska samoupravna
skupnost občine Laško jim
je dala prednost pri obnovi,
modernizaciji in predelavi v
več manjših enot. S tem je
bilo rešenih še nadaljnjih 50
solidarnostnih upravičen-
cev, kar pomeni, da je soli-
darnost rešila skupaj več
kot 170 najbolj prizadetih
občanov.
Pri dodeljevanju stano-
vanj je Skupnost posebej pa-
zila na to, da upravičence ni
zapirala v tako imenovana
»gete« starih in ogroženih,
oziroma v ekskluzivne soli-
darnostne bloke. Pozorno so
bili obravnavani ne le stano-
vanjski, temveč tudi socialni
problemi družin.
Ne nazadnje pa je bila veli-
ka pozornost Skupnosti po-
svečena tudi subvencionira-
nju stanarin tistim občanom,
ki jih ne bi mogli plačevati,
oziroma bi bil s tem bistveno
poslabšan njihov socialni
položaj. Vsak občan, ki je do-
bil solidarnostno stanovanje,
je bil že ob dodelitvi podrob-
no seznanjen z možnostjo
znižanja stanarine, tudi šte-
vilo subvencionirancev, ki
jih je letos v občini Laško 70,
od teh 70% tistih, ki so dobili
solidarnostna stanovanja.
Kljub velikemu številu re-
šenih problemov, je v občini
ostalo še vedno veliko števi-
lo občanov v neustreznih
stanovanjih. Zaradi spreme-
njenega načina financiranja
pa je mogoče predvideti, da
bodo tudi delovne organiza-
cije v tem srednjeročnem ob-
dobju manj sposobne reše-
vati stanovanjske probleme
tistih delavcev, ki so zanje
manj kadrovsko »zanimivi«.
Ti pa so navadno prav soli-
darnostni upravičenci. To pa
tudi pomeni, da bodo le-ti še
dalje ali pa še v večji meri,
pričakovali solidarnostna
stanovanja. Zato je samou-
pravna stanovanjska skup-
nost občine Laško v samou-
pravnem sporazumu o teme-
ljih planov predvidela še na-
dalje združevanje sredstev
za solidarnostna stanovanja
in sicer v všini 2,28 odstotka
iz dohodka osebnih dohod-
kov. Po tej stopnji zbrana
sredstva bi plansko zadošča-
la za nakup 120. stanovanj v
tem srednjeročnem obdob-
ju. To pa bi zadoščalo za reši-
tev večine upravičencev do
solidarnostnih stanovanj v
občini Laško.
M. AGREŽ.
f^GLED V SVETS kovihotehno
v OSMI MESEC VOJNE
Danes se začenja osmi mesec vojne
med Irakom in Iranom.
Pravzaprav je to že na pol pozabljena
vojna, čeprav ne bi smela biti. Toda za
dobo umih elektronskih medijev, ki že
čez hip ob posredovanju satelitov nemu-
doma razširijo v besedi in podobi vsako
količkaj vznemirljivo ali drugače po-
membno novico, je ta vojna predolga,
nezanimiva, nerazburljivo se vleče iz
dneva v dan.
Vojna med dvema neuvrščenima drža-
vama na strateškem območju Zaliva, ki
mu eni pravijo Perzijski (iranski), drugi
pa Arabski, torej stopa v osmi mesec v
znamenju sorazmerne nepremakljivosti,
okoliščin, v katerih se nobeni državi ni
posrečilo doseči odločilnega uspeha na
bojnem polju.
Iraške čete niso v vseh teh mesecih
osvojile nobeno od ključnih, strateško
in prestižno pomembnih mest v strate-
ško, naftno pomembni iranski pokrajini
Huzistan. Abadan z eno od treh največ-
jih naftnih rafinerij na svetu je še zme-
rom v iranskih rokah. Prav tako Dezful,
Susangerd in druga mesta, na katera so
merili iraški napadi.
Po drugi strani se iranski vojski in
muslimanskim vojaškim enotam, čuvar-
ji revolucije imenovanim, v vseh teh
sedmih mesecih ni posrečilo izriniti ira-
ških vojakov z iranskega ozemlja.
Težko je odgovoriti na vprašanje, za-
kaj je tako, zakaj je bilo tako. Odgovor
nemara vedo vojaški strokovnjaki, ali
pa tudi ti ne. Uganka je namreč v tem,
da vsaj ena stran premore veliko več
orožja in vojakov, kot jih je doslej vrgla
v boj.
Kakorkoli že, naj so že pravi odgovori
takšni ali drugačni, vsekakor drži, da
gre za pozicijsko vojno, z bolj nepremak-
ljivimi bojnimi črtami - do nadaljnjega.
Za zdaj je namreč videti, da ne ena ne
druga stran ne more ali noče ali ne sme
porušiti krvavega ravnotežja.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Rezultat tega je, da je ogenj vojne ne-
kako pritajen, predvsem pa, da se pla-
meni vojne vihre niso razširili na druge,
sosedne dežele, da vojna ni razbila krh-
kega naftnega in siceršnjega strateškega
ravnovesja na območju Zaliva oziroma
v Hormuški ožini, koder plovejo tanker-
ji z velikanskimi količinami nafte za
Evropo na eni in za Azijo, točneje rečeno
za Japonsko na drugi strani.
Z drugimi besedami: nastala je pozi-
cijska vojna, ki je hkrati lokalna, omeje-
na, čeprav zavoljo tega nič manj krvava.
Obe vojskujoči se strani sta se pokazali
sorazmerno nemočni, da bi sprevrgli
razmerje sil moči sebi v prid, to pa vsaj
dolgoročno daje upanje na to, da bosta
uvideli, da se z vojno ne da ničesar do-
seči.
Izhod iz takega spoznanja - to pa uteg-
ne biti še zelo oddaljeno -je v prekinitvi
sovražnosti, v premirju, morda celo v
miru.
Resnici na ljubo je potrebno reči, da
doslej ne Teheran ne Bagdad nista izpri-
čala prida pripravljenosti, vsaj prisluh-
niti stališčem nasprotne, sovražne stra-
ni, kaj šele sesti za zeleno pogajalno mi-
zo, od koder naj bi pot peljala do miru,
mirnega sožitja. Obe vladi vztrajata pri
zahtevah, ki so za nasprotno stran pov-
sem - vsaj za zdaj - nesprejemljivi. In
ker v vojni ni poraženca, vsaka stran še
upa na odločitev na frontah, kar dela
politična stališča še bolj nepopustljiva.
Spričo vsega tega lahko sicer obžalu-
jemo, ne moremo pa nikogar od posre-
dnikov dolžiti krivde, če cela vrsta mi-
rovnih pobud za mimo poravnavo obo-
roženega konflikta med tema dvema dr-
žavama ne obrodi sadov. Za zdaj so osta-
li praznih rok tako odposlanec general-
nega sekretarja OZN, švedski politik
Olof Palme, tako misija islamskih držav
na najvišji ravni, kakor tudi - na žalost
- misija zunanjih ministrov neuvršče-
nih držav.
Toda že to, da te misije niso opustile
prizadevanj, je samo po sebi dobro zna-
menje.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
CELJE: DOBITNIKI PRIZNANJ OF
Jutri, v petek, 24. aprila bodo ob 13. uri v Poročni dvorani
v Celju izročili priznanja petnajstim občanom ob letošnjem
Dnevu OF. Srebrne znake OF bodo v jubilejnem letu v
celjski občini prejeli: Stane Kokalj (predlagatelj Krajevna
konferenca SZDL Dolgo polje). Milko Stare (KK SZDL
Store), Aloji Sagadin (OO ZKS v KS Savinja), Anton Pešak
(KK SZDL Strmec), Leija Dolničar (KK SZDL v KS Ka-
juh), Vinko Završnik (KK SZDL Nova vas), Jože Krivec
(KK SZDL Šmartno v Rožni dolini), Dušan Bumik (predla-
gatelji dijaki Železarne Store), Martin Novak (TVD Partizan
Skofja vas), Konrad Oplotnik (Čebelarska družina Vojnik),
Franc Gaber^k (KK SZDL Ostrožno), Zinka Srdič (KK
SZDL Lava), Sonja Trstenjak (KK SZDL Dečkovo naselje),
Zdravko Trogar (KK SZDL Slavko Slander) in Franc
Škufca (predlagatelj Društvo upokojencev Celje).
TV
LAŠKO: SVEČANOSTI V VSEH KS
v občini Laško bodo osrednje občinske prireditve ob
prazniku dela in Dnevu OF v krajevnih skupnostih Radeče,
Rimske Toplice in Laško.
24. aprila ob 19. uri se bo v dvorani vojnega zdravilišča v
Rimskih Toplicah pričela slavnostna seja občinske konfe-
rence SZDL Laško, na kateri bo govoril tudi izvršni sekretar
pri C K ZKS Emil Roje. Na tej prireditvi s kulturnim progra-
mom bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja OF.
Prejeli jih bodo: moški pevski zbor KUD Anton Aškerc iz
Rimskih Toplic, moški pevski zbor iz Jagnjenice in društvo
upokojencev iz Laškega, od posameznikov pa Ivan Kmetič
in Knez-Medved Darinka iz Svibnega ter Rudi Brilej iz
Radeč.
V	Radečah bo osrednja prireditev sovpadla s prihodom
zvezne štafete mladosti, to je 24. aprila. Kulturni program se
bo odvijal od 16.45 ure dalje na trgu pred pošto.
V	Laškem bo osrednja krajevna prireditev prav tako ob
času prihoda zvezne štafete mladosti v Laško. Kulturni
program se bo odvijal pred Zdraviliščem v Laškem od 17.30
do 18.30 ure.
Na krajše svečanosti in prireditve se pripravljajo tudi v
ostalih krajevnih skupnostih občine Laško in v delovnih
kolektivih.
SLOVENSKE KONJICE: BOGATO
DELO SINDIKATA
Bogate in obsežne so bile naloge, ki so jih v preteklem letu
opravili člani občinskega sindikalnega sveta v konjiški ob-
čini, pa čeprav so na svoji letni volilni seji v torek ocenili, da
bi lahko na nekaterih področjih storili še več. Na seji so še
posebej ocenili gospodarska gibanja v preteklem oMobju,
gibanje osebnih dohodkov pa tudi analizo usklajenosti plan-
skih dokumentov TOZD združenega dela občine z družbe-
nimi usmeritvami pri razporejanju dohodka v letu 1981.
Za predsednika OS ZSS so ponovno izvolili Jožeta Ko-
širja, za podpredsednika Franca Jelenka, za člana Janka
Pimata in za člana nadzornega odbora Alojza Korošca. Za
člana Sveta za razvoj samoupravljanja so imenovali Tatjano
Tutek iz Konusa in za člana Sveta za socialno politiko
Franca Macuha iz Kostroja. Na tej seji pa so tudi sprejeli
sklep o podelitvi srebrnih znakov ZSS kot priznanje za
vestno delo v sindikatu in na delovnem mestu.
MBP
ŠENTJUR: PRIZNANJA OF IN ZSS
Danes ob 14. uri bodo na volilni seji občinskega sveta ZS
Šentjur med drugim podelili tudi srebrne znake sindikatov.
Prejeli jih bodo trije posamezniki, in sicer: Milan Košar iz
upravnega organa skupščine občine, Ivan Zorenč iz Alposa,
TOZD Cevama in Jakob Ratajc iz osnovne šole Ponikva.
Med osnovnimi organizacijami pa bo to priznanje prejela
OO ZSS Tajfun iz Planine pri Sevnici.
Priznanja OF pa bodo podelili na slovesnosti ob otvoritvi
novega obrata Auree v Gorici pri Slivnici 25. aprila. Prejeli
jih bodo: Elica Vodeb iz Blagovnice Merx, Anton Jovan iz
osnovne šole Gorica pri Slivnici, Lesnika Stanko, predse-
dnik SO Šentjur, Franc Ogrizek iz KK Šentjur, TOZD Tran-
sport, Lovska družina Šentjur in Gasilsko društvo Lokarje
M. PODJED
ŽALEC: NA SVIDENJE PRI
ŠMIGLOVI ZIDANICI
Osrednje prvomajsko srečanje v žalski občini bo spet pri
Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, kjer je bila prva konJe-
renca KPS in se je je udeležil tudi tovariš Tito. Zbranim bo
na dopoldanski slovesnosti spregovoril sekretar občinskega
komiteja ZKS Žalec Franc Jelen. V kulturnem pro^amu
bodo sodelovali moški pevski zbor iz Trnave, dekliški in
mešani pevski zbor z Gomilskega ter recitatorji. Pričaku-
jejo, da se bo srečanja udeležila tudi Pepca Kardelj. Sicer pa
zapišimo še to, da se bo prireditev pričela ob deveti uri.
Že jutri zvečer pa bo v Žalcu proslava v počastitev Dneva
OF. Prireditev, na kateri bo nastopila kultumoumetniška
skupina Žikica Jovanovič-Spanac iz Beograda, bo ob 18. uri
v osnovnošolskem centru, slavnostni govornik pa bo pred-
sednica OK ZKS Žalec Vera Orešnik-Juhart.
JANEZ VEDENIK
AUREA V GORICI PRI SLIVNICI
Praznik OF in prvi maj bo kolektiv celjske Auree počastil
z otvoritvijo novega obrata v Gorici pri Slivnici v šentjurski
občini. Slavnost bo v soboto doi>oldne, gre pa za obrat, v
katerem bodo izdelovali pokale in izdelke iz tako imenova-
nega otroškega programa.
Spočetka bo tu delalo okoli petnajst ljudi, pozneje, ko se
bo proizvodnja povsem utekla, pa tudi trideset.
MB
POGOVOR Z EDVARDOM STEPIŠNIKOM
BREZ ZNANJA NISMO UČINKOVITI
Komunisti morajo liHtično ocenjevati svoje delo
Postal boš kmet, so mu rekli doma.
Ni se upiral, saj je imel rad zemljo.
Toda, pogrešal je znanja o kmetova-
nju. Vpisal se je na nižjo kmetijsko
šolo in postal kvalificiran kmetijski
delavec in traktorist. A tudi to Edvar-
du Stepišniku ni zadoščalo. Se je hotel
v šole. Končal je srednjo kmetijsko
šolo v Mariboru. In tedaj je pravzaprav
obesil kmetovanje na klin. Odločil se
je namreč, da bo na Biotehnični fakul-
teti v Ljubljani študiral živilsko tehno-
logijo. Doma so soglašali, ker je mlajši
sin, Edvardov brat dal staršem zagoto-
vilo, da bo ostal na kmetiji. Tako je
Edo, kot najbližji sodelavci in znanci
imenujejo Edvarda Stepišnika, diplo-
miral in postal inženir živilske tehno-
logije. Takoj po študiju, leta 1969, seje
zaposlil kot tehnolog v Merksovi pe-
karni. Cez nekaj let je postal vodja pe-
karn, nato direktor tozda Pekarne in
slaščičarne, od 1. januarja letos, ko je
zaživela nova organiziranost sozda
Merx, pa je prevzel funkcijo direktorja
nove delovne organizacije Mlinsko
predelovalna industrija Merx Celje.
Kmalu potem, ko se je zaposlil kot
tehnolog, je Edvard Stepišnik stopil v
vrste zveze komunistov. Naloge je
opravljal vestno in odgovorni, zato so
se vrstile tudi številne politične in sa-
moupravne funkcije. Najodgovornejša
pa je gotovo zdajšnja, ko opravlja
funkcijo predsednika Občinske konfe-
rence ZKS Celje.
ŠIBKI SMO V METODAH DELA
Vi ste človek iz baze, kot pravimo.
Se vam zdi to pomembno pri oprav-
ljanju funkcije predsednika Občin-
ske konference ZSK?
E. STEPIŠNIK: «Da in ne, bi lahko
odgovoril. Da zato, ker sem nenehno v
stiku z delavci, tako lažje doumem nji-
hove probleme, lažje ocenjujem go-
spodarske razmere. Ne pa zato, ker je
za odgovorno opravljanje političnega
dela pomembno predvsem znanje.
Znanje o ljudeh, o problemih, znanje o
vsakodnevnem življenju in delu. To
znanje je podlaga stvarnemu ocenjeva-
nju razmer in ob tem načrtovanju poli-
tičnih akcij. Ce je človek na vodilnem
delovnem mestu ali če opravlja po-
membno politično dolžnost pa je po-
membno še eno: nenehno mora poma-
gati krepiti zaupanje v ljudi in med
ljudmi. To je vrednota, ki jo je vredno
znova in znova negovati.«
Tu in tam je med ljudmi slišati pri-
pombo, da so najvidnejši partijski
funkcionarji premalo prisotni med
delavci in občani. Kaj menite, je to
res?
E. STEPIŠNIK: »Naj vam povem či-
sto konkreten primer: če ljudje pod
pojmom odgovoren funkcionar partije
v občini razumejo izključno sekretarja
komiteja ali predsednika konference,
potem je to res. Kajti nemogoče je, da
bi bila sekretar ali predsednik nene-
hno prisotna na sejah osnovnih orga-
nizacij! Posebej v tako veliki občini,
kot je celjska, bi bilo to nemogoče.
Ljudem je treba pojasniti, da je občin-
ska konferenca zveze komunistov naj-
bolj odgovorno politično telo v občini
in da so vsi člani konference odgovor-
ni funkcionarji. Toliko o tem. Rad pa
bi na tem mestu poudaril, da kljub
prizadevanjem še nismo dobro izdelali
oziroma izpeljali metod dela v lastnih
partijskih vrstah in da se zato še nismo
dovolj približali vsem komunistom v
občini. Prav metode dela bomo v pri-
pravah na partijske kongrese dali po-
sebej pod lupo.«
ZAUPANJE JE POT K CILJEM
Prejle ste v pogovoru omenili zau-
panje kot eno najpomembnejših vre-
dnot pri odnosih med ljudmi.
E. STEPIŠNIK: »Da, menim, da je
zaupanje ena temeljnih vrednot naše
družbe, zaupanje v ljudi daje moč tudi
naši partiji. Saj si moramo zaupati, če
hočemo doseči rezultate! Brez zaupa-
nja so vsi cilji sivi, je perspektiva ra-
zvoja zamegljena. Zato je pomembno,
da krepimo to zaupanje na vseh rav-
neh.«
Pa smo vsi partijci vredni zaupa-
nja?
E. STEPIŠNIK: Menim, da je najpo-
membneje to, da je partija kot idejna
in politična sila, kot avantgarda delav-
skega razreda vredna zaupanja. To je
neštetokrat dokazala in o tem ne bi
govoril. Seveda pa so v vrstah komuni-
stov tudi taki, ki ne sodijo v članstvo,
ki po človeški in partijski plati resnič-
no niso vredni zaupanja. Vendar pa
zveze komunistov ne moremo soditi
po posameznikih, čeprav se moramo
nad ravnanji posameznikov zamisliti.«
Kako vi ocenjujete aktivnost čla-
nov zveze komunistov v celjski ob-
čini?
E. STEPIŠNIK: »Na program.sko vo-
lilni konferenci občinske organizacije
zveze komunistov sem 6 tem že govo-
ril. Ugotavljamo namreč, da skoraj
tretjina članov zveze komunistov v ob-
čini stoji ob strani dogajanj, da se ne
vključujejo v politično, samoupravno
in delegatsko delo, da tudi sicer njihov
odnos do dela ni kritičen in ustvarja-
len. Naša naloga je, da zdramimo te
ljudi in jih postavimo pred odgovor-
nost, če se bodo ogibali izvrševanju
nalog. V sedanji bitki za gospodarsl^^
stabilizacijo, za cilje, ki smo si jih pq
stavili, ne smemo in ne moremo dovo^
liti, da bi komunisti stali ob strani!«
BREZ LJUDI NE BOMO
NIČESAR DOSEGLI
Stabilizacija gospodarstva je naj
dolgoročni cilj. Kako ga bomo dose
gli?
E. STEPIŠNIK: »Stabilizacijo bomo
dosegli le z mobilizacijo ljudi, tako, dj
bo vsak opravil svoje naloge na delov,
nem mestu. To je v svoji zadnji novo.
letni poslanici poudaril tudi tovariš Ti,
to. Prepričan sem, da prav v tej njego.
vi misli tiči ključ, ki odpira pota hitrej.
šemu razvoju in stabilnejšemu gospo,
darjenju. Pri tem pa je seveda po.
membno izpostaviti vprašanje kadrov
kajti bolj kot bodo ljudje usposobljeni
za uresničevanje zahtevnih nalog, prej
bomo cilje dosegli. V naši delovni in
sestavljeni organizaciji Merx smo se v
zadnjem hipu ovedli glede vprašanja
kadrov in mu v razvojnem programu
namenili pomembno mesto. Podobne
premike je čutiti tudi v ostalih delov-
nih organizacijah, saj so si več ali manj
vsi na jasnem, da strukturnih spre-
memb v celjskem gospodarstvu, ki so
tako tesno povezane s prizadevanji po
stabilnejšem gospodarjenju, ne bo mo-
goče doseči brez dobrih kadrov. Dru-
go vprašanje, ki je za uresničitev stabi-
lizacijske politike tudi pomembno, pa
je po mojem mnenju politika nagraje-
vanja po delu. Vsak delavec mora biti
nagrajen po delovnem prispevku in
njegov osebni dohodek mora biti de-
jansko odvisen od rezultatov dela,
Uveljaviti moramo sistem stimulativ-
nega nagrajevanja, ki bo bistveno vpli-
val tudi na dvig produktivnosti.«
Ali so vsem zaposlenim razumljivi
smotri in cilji stabilizacije?
E. STEPIŠNIK: »Da, delavci vse te
reči poznajo in zavedajo se resnosti
sedanjega gospodarskega položaja. Ir.
moram reči, da se delavci trudijo, da bi
našli izhod iz sedanjih zagat. Vendar
pa nas v prizadevanjih nemalokrat za-
vrejo administrativni ukrepi, ki niso
selektivni in udarijo vse: dobre in sla-
be gospodarje obenem.«
V zvezi komunistov so se pričele
neposredne priprave na oba kongre-
sa. V čem bo značilnost teh priprav v
celjski občini?
E. STEPIŠNIK: »Težko je našteti
vsa vprašanja, ki jih bo treba v pripra-
vah na oba kongresa temeljito prete-
htati. Tu gre za vprašanja gospodarje-
nja, izobraževanja, znanosti, metod de-
la v zvezi komunistov in mnoga druga.
Pomembno mesto pa bomo v pripra-
vah na kongresa posvetili osvetlitvi
vloge zveze komunistov v političnem
sistemu. Pri tem bomo posebej ocenje-
vali, v kolikšni meri je zveza komuni-
stov odprta v življenje in delo, kako se
komunisti vključujejo v politična, sa-
moupravna in delegatska telesa in ka-
ko v njih uresničujejo dogovorjeno po-
litiko.«
DAMJANA STAMEJCIC
SKUPŠČINA MGZ CELJE
ZA VEC HRANE IN KRME!
Premije za večjo težo pitane govedi?
Medobčinska gospodarska
zbornica Celje je na zadnji
seji svoje skupščine glavno
pozornost namenila agroži-
vilskim problemom v celjski
regiji. Delegati so po zavzeti
razpravi sprejeli stališča in
sklepe, ko jih še ob politič-
nih za kmetijstvo na Celj-
skem sicer ne manjka. Na se-
ji skupščine so se želeli izog-
niti ponavljanju ugotovitev,
kajti še tako dobre analize za
nazaj ne vodijo nikamor,
prav zato so pripravili vrsto
zgovornih primerjalnih po-
datkov.
Predvsem je celjska regija
deficitarna kar zadeva sesta-
vo kmetijskih zemljišč, zato
je prvi poziv delegatov skup-
ščine MGZ veljal organizaci-
jam združenega dela osnov-
ne kmetijske proizvodnje, da
bolj načrtno pristopijo k
izboljšanju sestave zemljišč,
da bi tako ustvarili tudi bolj-
še pogoje za večjo proizvod-
njo hrane in krme. Predv-
sem je bistveno, da se pove-
ča energetska vrednost
krme.
Glavna naloga kmetijske
pospeševalne službe je zašči-
ta osnovne črede v govedo-
reji, zlasti krav in brejih telic.
Prav zato je treba v republiki
izdelati in uveljaviti učinko-
vite predpise o prepovedi
klanja za rejo sposobnih te-
let. Sestavljenima organiza-
cijama združenega dela
Hmezad in Merx so delegati
zbornice predlagali, da ra-
zmislijo o premijah za večjo
težo pitane govedi ter tudi
razpišejo kot stalno metodo
dela tekmovanje za pospeše-
vanje tržne proizvodnje mle-
ka, kajti dejstvo je, da je v
celjski regiji v organiziran
odkup vključenih premalo
krav.
Vsaj v regiji je potrebno
izenačiti pogoje delovanja
pospeševalne kmetijske
službe in jo že dokončno ra-
zbremeniti preobširnih ad-
ministrativnih opravil ter
usmeriti v stroko na terenu,
med kmeti.
Delegati skupščine Me-
dobčinske gospodarske
zbornice Celje so se zavzeli
za večjo enotnost cen pri od-
kupu živine - zlasti motijo
različne cene med Slovenijo
in Hrvaško, premije naj daje-
jo ob oddaji živine in spod-
bujajo naj se resnično le
osnovno kmetijsko proi-
zvodnjo, ne pa zadnji člen re-
produkcijske agroživilske
verige - potrošnika. Tudi se-
danje kompenzacije malo-
prodajnih cen mesa po mne-
nju delegatov celjske me-
dobčinske	gospodarske
zbornice v bistvu nimajo niti
socialnega, niti živinorejsko
spodbujevalnega značaja.
Hrano potrebujemo vsi, ta-
ko za domače potrebe kot za
izvoz, zato bodo tudi banke
morale namenjati več dener;
ja, zlasti osnovni kmetijski
proizvodnji. Ta zahetva ob
sedanji nelikvidnosti bank
sicer lahko izzveni tudi bolj
v prazno, toda, če v Sloveniji
več kot 80 odstotkov vseh
dohodkov iz kmetijstva pf'
speva živinoreja, se bom"
morali pač bolj učinkovito
usmeriti v njen razvoj. Pa, da
pri tem ne pozabimo stare
modrosti, da krava molz^
(najprej) pri gobcu!
IvnTJA UMNII^
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
ČLOVEK IZ SENCE VELIKIH IMEN
ŽIVLJENJEPIS BREZ POSEBNOSTI
Sodi o svoji življenjski zgodbi Beno Jugovar iz Rogaške Slatine
Poskus portretiranja upokojene-
ga steklarskega mojstra Bena Ju-
govarja iz Rogaške Slatine je ne-
kaj takega, kot če bi hotel s hude
sončne svetlobe ujeti v objektiv fo-
tokamere nekoga, ki se vztrajno
umika v senco. In vendar je Beno
Jugovar ime, ki je tiskano v mno-
gih zgodovinskih pričevanjih, pa
naj gre za zbornik o 40-letnici ZKJ,
naj za monografijo »Rdeči revirji«
ali za »petdesetletje preizkušenj«
Franceta Klopčiča. Kdo je pravza-
prav Beno Jugovar, rjavooki in si-
volasi steklar, ki živahno pripove-
duje o svojih mladostnih prijate-
ljih kot je bil Boris Kidrič, znan-
cih, kot je bil Louis Adamič, Juš
Kozak in še veliko drugih? Beno
Jugovar daje krhek videz, čeravno
ni ravno slaboten. Čeravno je že
čez petdeset let v Rogaški Slatini,
je ohranil mehko govorico iz Za<
savja, kjer je bil pred 74 leti rojen
in kjer je preživel prvih 20 let živ-
ljenja. Vendar iz rodnega Zagorja,
kjer se je izučil steklarskega pokli-
ca, v Rogaško Slatino ni odnesel
samo spretnosti pihanja stekla,
ponesel je tjakaj tudi proletarsko
zavest in pri dvajsetih letih tudi
prve izkušnje revolucionarnega gir
banja in boja.
NIKAR ME NE UVRŠČAJTE
MED REVOLUCIONARJE
»Revolucionarji so iz posebnega
testa. Meni je za nekaj takega veliko
manjkalo, predvsem poguma, spo-
sobnosti in znanja. Revolucionarji
ne rastejo v vsakem grmu. Taki lju-
dje vse podredijo boju in ideji,
predvsem pa svoje osebno življe-
nje.. .«
Sodelovanje v revolucionarnem
gibanju Beno Jugovar ne izenačuje
z osebkom - revolucionar. Zatrjuje,
da je bilo povsem razumljivo, da je
v proletarskem vzdušju Revirjev
stopil v vrste napredne mladine, da
je leta 1924 postal član SKOJ. Dve
leti za tem, ko je bil v Zagorju že
sekretar skojevske organizacije, je
na prvomajskem shodu govoril v
imenu komunistične mladine. Leta
1927 je bila steklarna v Zagorju uki-
njena in Beno Jugovar se je s svojo
materjo in sestro preselil v Rogaško
Slatino, kjer so dobili stanovanje in
Beno zaposlitev v steklarni.
»Res sem po ustanovitvi partijske
organizacije v Rogaški Slatini bil
nekaj časa sekretar in to ravno v
času, ko je s komunisti iskal stike
Boris Kidrič, takrat petnajstletni di-
jak, vendar že z jasno opredeljenim
svetovnim nazorom. Da se je pove-
zal z nami, je bila njegova, ne moja
zasluga in treba je reči, da smo
kljub razlikam v letih, od njegove
navzočnosti več imeli mi, saj je bil
zelo načitan, in rekel bi, bolj radika-
len glede ostrine razrednega boja
kot mi delavci, starejši po letih.«
Beno Jugovar si glede vključeva-
nja Borisa Kidriča v partijsko orga-
nizacijo v Rogaški Slatini ne prila-
šča nobenih zaslug, čeprav bi glede
česa podobnega marsikdo napiho-
val slona. Pravzaprav je o tem bolj
malo zapisanega, saj nekateri pisci
omenjajo Bena Jugovarja v zvezi z
Borisom Kidričem kot »levega so-
cialdemokrata« (?!).
TEMNORDEČA RUBAŠKA NI
BODLA V OČI, PAČ PA...
V Rogaški Slatini so Jugovar in
tovariši ustanovili tudi sindikalno
organizacijo in delavsko prosvetno
društvo »Svoboda«. V tem društvu
je bilo kakšnih petnajst do dvajset
članov, toda imeli so pevski zbor,
dramatsko skupino, izobraževalno
sekcijo in še kaj. Jasno. Večina je
delovala v večjih skupinah. Zbor je
celo nastopil ob 15-letnici smrti Iva-
na Cankarja in ob tej priložnosti so
pevce povabili tudi na ljubljanski
radio. Čeravno je glasbeni program
vodil nek duhovnik, so prek valov
ljubljanske »kukavice« zadonele
krepke delavske pesmi.
Fantje so se radi postavljali tudi
navzven. Tako so se oblačili v rusko
prikrojene srajce, rubaške, ki so bi-
le navadno rdeče. Taki so se peteli-
nih po Slatini, vendar izziva najbrž
ni nihče razumel. Toliko bolj pa so
nanje pazili žandarji, ki so že iz Za-
savja dobili obvestilo o nevarnih
»rdečkarjih«.. Po stavki leta 1928 so
bili komunisti vedno pod kontrolo.
Kadar je bil v teh krajih Boris Ki-
drič in kak njegov prijatelj, so imeli
žandarji vselej veliko tedanja, kajti
pojavili so se plakati in letaki.
Osumljenci iz Rogaške so navadno
imeli vedno alibi, saj so jih ovaduhi
zalezovali, s Kidričem se pa v javno-
sti niso družili, čeprav ni dolgo tra-
jalo, da je oblast spoznala kakšen
kragulj se je zvalil v navidezno meh-
kem meščanskem gnezdu profesor-
ja Franceta Kidriča, katerega druži-
na je proste dni preživljala na
Knežcu.
LJUBITELJ KNJIGE
POSTANE VODIČ LOUiSU
ADAMIČU
Beno Jugovar nima ravno pre-
skromne pokojnine, toda dobrih
knjig, predvsem tistih z zasoljeno
ceno, si več ne more privoščiti. Ima
polne police izbranih knjig in ni jih
malo, ki imajo posvetilo.
Posvetilo Juša Kozaka v romanu
»Šempeter« je takole zapisano:
Umetnina mora biti prozorna kot
steklo! Benu Jugovarju, ki se na to
mojstrovino spozna, v spomin. Juš
Kozak.
Leta 1932 mi je prijatelj sporočil,
da je v Rogaški Slatini na obisku in
počitnicah ameriški pisatelj sloven-
skega rodu Louis Adamič. Sel ga je
pozdravit, dobil od njega sliko s po-
svetilom, toda čez nekaj dni mu je
pisatelj obisk vrnil. Poiskal ga je in
ga poprosil, da naj ga popelje do
Borisa Kidriča, ker so mu tako sve-
tovali njegovi zaupni znanci.
Tako je Beno peljal pisatelja na
Knežec. Spotoma ga je Adamič
vprašal če je komunist. Beno je za-
nikal, čeprav ga je imelo, da bi mu
zaupal resnico. Potem sta se Kidrič
in Adamič najmanj za dve uri izgu-
bila v gozdu. Najbrž so iz takih in
podobnih pogovorov nastala po-
glavja njegove knjige »BOJ«, ki je
razkrila razmere v predaprilski Ju-
goslaviji in je bila tudi prepovedana
pri nas.
Pozneje ga je Adamič pohvalil, da
mi ni izdal svoje pripadnosti partiji,
ko je dodobra spoznal pogoje, ki so
narekovali strogo konspiracijo.
PRIZNAM, DA NISEM
ČLOVEK, KI TVEGA
»Rekel sem, da mora revolucio-
nar zatajiti marsikaj, kar ljudem po-
meni smisel življenja in vrednote.
Ko sem se poročil, ko so prišli otro-
ci, sem postal previdnejši, manj tve-
gav. Poleg tega sem bil odgovoren
tudi za mamo, ki je kot vdova in v
skrbi zame neprestano izražala skrb
nad mojim početjem. Spričo tega,
da sem se potegnil nekoliko nazaj,
nisem več dobival odgovornejših
zadolžitev. Leta 1928 bi bil moral na
osnovi predloga Djuke Cvijita v
Sovjetsko zvezo na šolanje, vendar
sem priložnost odklonil. Ne samo
navezanost na dom, tudi občutek,
da premalo vem, da mi pač manjka-
jo lastnosti revolucionarja, so bili
razlog.«
Preprosto in odkrito pripoveduje
o tem Beno Jugovar, ki je leta 1941
imel srečo, da se je izognil aretaciji,
vendar je bil z družino preseljen na
Hrvaško. In ker je sam zase ocenil
vrednost svojega prispevka giba-
nju, po vojni ni sprejel nobene takš-
ne funkcije, ki bi mu prinesla kakš-
ne prednosti in tudi višji dohodek.
Ponujeno mesto okrajnega inšpek-
torja dela je odklonil, ni pa storil
tega, ko so mu ponudili brezplačne
funkcije, kot je bila na primer dolž-
nost prvega predsednika delavske-
ga sveta v steklarni. Prepričan je, da
je naredil veliko premalo, da bi bil
deležen kakšne posebne pozorno-
sti. Storil je toliko, kolikor je zmo-
gel, kakor se je počutil sposobnega
in kolikor je premogel srčnosti.
Tak je torej življenjepis, ki naj ne
bi imel nobenih posebnosti. In ven-
dar jih ima. Cela vrsta pogumnih
dejanj, čvrste zavesti in velike pri-
padnosti je v njem. Ni pa blestečih,
izjemnih dejanj. A ena najbolj po-
membnih vrlin Bena Jugovarja je,
da se sam ostro ocenjuje in ne pre-
cenjuje tistega kar je storil, predv-
sem pa tega ne obeša na velik zvon.
Ostaja tih, skromen aktivist, človek
iz sence velikih imen in velike dobe.
JURE KRASOVEC
KURIRČKOVA POŠTA POTUJE
Pionirji Kurirji iz Slovenske Bistrice bodo kurirčkovo
pošto predali pionirjem Smarske občine 6. maja od tam bo
nadaljevala pot po občinah celjiskega območja.
V	Šmarjah so letos organizacijo ob prevzetju kurirčkove
pošte prepustili pionirjem tabornikom, ki bodo kulturni
program povezali s taborniškimi akcijami. Dva dni bodo
pionirji kurirji obiskovali osnovne šole v tej občini, nato
bodo na Ponikvi 8. maja predali pošto pionirjem iz šentjur-
ske občine, od tod bo nadaljevala pot do Sptaliča, kjer jo
bodo ob kulturnem programu prevzeli pionirji osnovnih šol
iz Slovenskih Konjic. Kulturni program bo v Konjicah letos
nekoliko bolj slovesen ker ga bodo združili s počastitvijo 40
let OF. Poleg pionirjev konjiških šol bodo sodelovali tudi
borci iz občinskih organizacij zveze borcev, ki bodo pionir-
jem pripovedovcili o svojih doživljajih med vojno.
V	treh dneh bo kurirčkova pošta obiskala vse šole v
občini, nato jo bodo 14. maja predali pionirjem kurirjem iz
osnovne šole Frankolovo, od tu bo v petih dneh obhodila
osnovne šole v celjski občini. 20. maja pa bo nadaljevala
pošta svojo pot v kurirčkovi torbi pionirjev laške občine.
VIOLETA V. EINSPIELER
USPEŠNA AKCIJA
Zavod za transfuzijo krvi iz Celja je s pomočjo krajevne
organizacije rdečega križa v Šempetru pripravil krvodajal-
sko akcijo. K odvzemu krvi je prišlo 165 ljudi, največ pa jih
je prišlo iz delovne organizacije AERO TOZD Kemija Šem-
peter 70, ostali pa iz SIP-a, LIK Savinje in tudi drugi krajani.
Ta akcija je bila doslej ena največjih po številu krvodajalcev.
T.TAVČAR
KMALU TRIM CENTER NA GRIČKU
Dela pri ureditvi objekta na Gričku in sploh Trim centra
gredo počasi h koncu. Vse kaže, da bo življenje v prenovlje-
nem domu steklo že za praznik dela. Zdaj je za rešitev
pomembne naloge prispevcil svoj delež tudi izvršni svet,
oziroma občinska skupščina Celje. Slo je za pokritje stro-
škov, ki so nastali s preselitvijo stranke v hiši. Tako je
izvršni svet na zadnji seji odobril za ta namen 780.000 dinar-
jev.
Pomembna je novica, da je pri kompletiranju opreme za
obnovljeni dom sodeloval tudi kolektiv »Keramičar« iz po-
bratenega Titovega Velesa, ki je prispeval porcelanasto po-
sodo za novo restavracijo. Hvala za pozornost in darilo!
MB
MLADI IN SLO
Na področju KS Gotovlje je bilo v soboto občinsko tekmo-
vanje mladih iz področja splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite. Nastopilo je 21 ekip, ki so se pomerile v
veščinah prve pomoči, streljanju z zračno puško, orientaciji,
topografiji, znanju SLO, NOB itd. Vse ekipe so pokazale
dobršno mero znanja, nekatere med njimi pa so se še pose-
bej izkazale in seveda zasedle najboljša mesta. Prvo mesto je
zasedla Prebold II. z 803 točke, drugo Griže II. 755, tretje
Petrovče II. 731 točk itd. Prvi dve ekipi bosta nastopili na
regijskem tekmovanju ki bo v Celju 25. aprila.
T.TAVČAR
SLAVJE V CELJSKEM CESTNEM
PODJETJU
Ob letošnjih praznikih. Dnevu OF in 1. maju, bo v Celju
med večjimi slavji tudi v Cestnem podjetju, kjer pripravljajo
slavnostno otvoritev poslovnih prostorov in razvitje prapora
Zveze, borcev v tem delovnem kolektivu. To slavje bo v
soboto, 25. aprila ob 10. uri, ko bosta v priložnostnem kultur-
nem programu tudi nastopila Moški pevski zbor Frankolovo
in člani KUD Zarja iz TVnovelj z recitacijo. Priložnostna
govora bosta imela predsednik delavskega sveta DO Cestno
podjetje Ivan Stermecki in predsednik Zveze borcev CP
Celje Viktor Luške, m.edtem ko bo slavnostni govornik
sekretar sveta občin celjskega območja Vlado Črešnik. Na
prireditvi bodo podelili tudi priznanja.
TV
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
OBISK V LOGARSKI DOLINI

V dolini, kjer so Logarjevi doma - V turističnem življenju ni več tisto, kar bi lahko bila,
zato novi napori za njeno oživitev
Čeprav je tu in tam, zlasti
v senčnih legah, še ležala
kakšna krpa snega, kot
spomin na dolgo zimo, je
v Logarski dolini že pihal
spomladanski veter. Sicer
pa mir, kakor da bi bila
odrezana od sveta. Tišina,
ki ni niti šepetala.
Alpski biser. Dolina, ki
se je zajedla v osrčje Sa-
vinjskih Alp. Nad njo ka-
kor žive kulise strme ste-
ne, ki se v zahodnem delu
končujejo z Okrešljem.
Krnica Alp, ki nima pri-
mere. Sploh so se tu na-
ravne lepote zbrale kot za
stavo, da bi se pokazale v
vsem svojem sijaju.
Vtem, ko je dolina na
svojem začetku nekoliko
širša, se proti koncu v vsej
svoji dolžini sedmih kilo-
metrov oži. Domačini jo
delijo na tri dele, na spod-
nji Log, na zgornji Kot in
vmesni Plest. Višinska ra-
zlika med spodnjim in
gornjim delom je kar 270
metrov, sicer pa od 730 do
1000 metrov nadmorske
višine.
Pod Okrešljem je izvir
potoka, ki se zatem spu-
šča v približno 80 metrski
slap Rinko v dolino. Tu
voda izginja v prod inse v
spodnjem delu pojavi na
površini kot potok Črna.
In šele potem, ko se Črna
izlije v Jezero, ki priteka
iz Matkovega kota, dobi-
mo Savinjo.
Logarska dolina, nekoč
turistično bolj razgibana
kot danes, je na pragu no-
vega vzpona. Da ji je treba
dati več, kot ima, se zave-
dajo vsi. Ta zavzetost se
kaže tudi v občinskem
srednjeročnem načrtu ra-
zvoja, kjer ima zlasti turi-
zem in v njem Logarska
dolina svoje posebno me-
sto.
Tu živijo ljudje, ki so se
že od nekdaj zapisali turi-
zmu, čeprav jim je kmetij-
stvo, zlasti živinoreja,
glavna panoga.
Stare, starodavne kme-
tije, tudi z večstoletno tra-
dicijo. Med njimi seveda
na prvem mestu Logarje-
va, po kateri ima dolina
tudi ime.
Na stari Logarjevi doma-
čiji gospodari dr. Franc,
sicer veterinar, v penzio-
nu, pa štiri sestre: Mica,
Liza, Neža in Mila. Peta,
Lenčka, je umrla v tabori-
šču Ausschwitz 18. aprila
1943. leta, kamor so bile
pregnane vse sestre, pa so
na srečo štiri preživele in
se avgusta 1945. leta vrni-
le domov. Našle so požga-
no, uničeno in izropano
domačijo. Začele so novo
življenje.
Začetki Logarjevih segajo
okoli devet sto let nazaj.
Tudi Celjski grofje so se
srečali z Logarjevimi.
Okoli tri sto let stare zapi-
ske o družini in drugem
so Logarjevi hranili vse
do druge svetovne vojne.
Pa je okupator uničil ne
samo domačijo, marveč
tudi te dragocene doku-
mente. Ni jih mogoče \t-
niti. Tudi življenja ne.
O vsem tem in življenju
v dolini je oni dan tekel
govor v veliki kuhinji
penziona sester Logar.
Medtem, ko so pripravlja-
le kosilo za delavce, ki so
imeli nekatera opravila na
domačiji, so se spletali
spomini. Stari in nove mi-
sli. Da, tudi o kavi.
Sestre pripravljajo kavo
na švicarski način. Pravi-
jo, da je boljša, da ohranja
aromo in vse značilnosti
napitka, ki je danes doma
v skoraj slehernem domu.
Ko nalijejo v skodelico či-
sto vrelo vodo, šele zatem
sesipajo drobno zmleto
kavo v skodelico. Sladkor
pride na vrsto čisto na
koncu, če bi ga dala v na-
pitek prej, bi kava izgubi-
la na okusu.
No, to samo mimogre-
de, kajti če bi ne bilo kave,
bi morda tudi pomenka o
dolini in turizmu v njej, o
delu in življenju Logarje-
vih, bržčas ne bilo.
Logarjevi so se začeli
ukvarjati s turizmom do-
sti prej, preden so se odlo-
čili tudi za gostilno. Lju-
dje so prihajali sami od se-
be. Mnogi leto za letom.
Doljga desetletja. In tako
so jih ljudje, ki so v dolini
iskali mir in dober zrak,
pri Logarjevih tudi odlič-
no hrano, prisilili, da so se
lotili tudi te obveznosti.
Gostilno so odprli šele
1926. leta. Tedaj pa se je
tudi zataknilo pri zadevi,
na katero še pomislili ni-
so, da je pomembna.
Logarjev družinski prii-
mek je namreč izginil z
rojstnih listov prav v ti-
stem času. In ko so na po-
nudbe in vprašanja odgo-
varjali Robniki, so mnogi
pisma zavračali, češ, mi bi
se radi pogovarjali z Lo-
garjevimi in ne Robniki.
In tako so se pri Robnikih
odločili, da so to leto,
1926., spet prevzeli dru-
žinski priimek Logar.
Tradicija se nadaljuje v
svoji prvobitnosti, s
priimkom, ki je pojem za
dolino, za ljudi, ki jo poz-
najo in obiskujejo.
Penzion so Logarjeve
sestre pričele graditi 1937.
leta in ga končale leto dni
pozneje, ko je sprejel tudi
prve goste.
Začetki po vojni so bili sil-
no težki. Uničena in izro-
pana domačija. Treba jo je
bilo obnoviti. Dve leti je
trajalo, da so za silo zakr-
pali velike luknje. V tem
času so spali v kleti, za go-
ste so kuhali na štedilniku
pri garaži. Posode ni bilo.
Le kje bi jo naj dobili!
In vendar^ so se po zaslu-
gi pridnih rok, ki niso poz-
nale počitka, razmeroma-
hitro opomogle. Pri Lo-
garjevih sestrah je bilo
spet živahno. Gostje se
prihajali in odhajali.
Zdaj so se odločili za ko-
rak nazaj. Gostilne pri Lo-
garjevih sestrah ni več.
Zadržcile pa so kmečki tu-
rizem. Tudi leta so opravi-
la svoje.
Na voljo je okoli šestnajst
ležišč, če je sila tudi dvaj-
set.
Lani so imele približno
sedemsto nočitev.
In kako bo čez leto, ko
bo njihovo zdaj že vedno
živahno delo v kuhinji in
okoli nje zamrlo?
»O tem še nismo pre-
mišljevale, sicer pa je tu
nečak, tudi pranečak...«
so odgovorile na vpraša-
nje, o katerem morda ra-
zmišljajo pa ne rade govo-
rijo.
Logarska dolina danes
v turističnem smislu ni ti-
sto, kar je bila pred vojno
in kar bi lahko bila.
Največja postojanka, v
bistvu hotel »Planinski
dom«, ki ga upravlja celj-
ski Izletnik, odstopa svoje
zmogljivosti tudi otrokom
iz Vojvodine. Se posebej v
času glavne sezone in tudi
v zimskih šolskih počitni-
cah. Sicer je na voljo dru-
gim gostom. Skozi vse le-
to pa je za druge goste
odprt gostinski del z re-
stavracijo.
Pri Plesniku, prav tako
družini z dolgoletno tradi-
cijo v dolini, so tudi zaprli
gostilno. Imajo še samo
kmečki turizem. Torej, tu-
di tu korak nazaj, vsaj
zaenkrat. Blizu stare do-
mačije gradi hčerka nov
dom, ki bo po vsej verjet-
nosti odprt tudi za goste.
Morda že čez leto.
Konec julija lani je na
desni strani ceste ob vsto-
pu v dolino zaživel kmeč-
ki penzion »Žohar«, ki ga
upravlja Zdravko Brunet.
Lepa in izredna postojan-
ka, ki prav tako kot druge
občutijo vse vplive kratke
poletne sezone. Zato je
penzion v zimskem in
prvem spomladanskem
času odprt samo ob koncu
tedna, ob petkih, sobotah
in nedeljah, sicer pa je
zaprt. Za prvomajske
praznike bo delal s polno
zmogljivostjo in potem se-
veda naprej, še posebej v
času glavne sezone.
Nad penzionom je
kmečki turizem na Gro-
belnikovi domačiji, po do-
mače pri Podbrežniku. Tu
je na voljo devet ležišč,
gostom pa nudijo le še
zajtrk. Hrano immo v bliž-
njem penzionu »Žohar.«
In če k vsemu temu do-
damo še počitniške domo-
ve nekaterih organizacij
združenega dela iz Celja
in Maribora, je to vse. Vse-
kakor pa premalo glede
na pomen irt vlogo Logar-
ske doline v turizmu
sploh, še posebej izletni-
škem, ki je vendarle na
prvem mestu.
Prav to dejstvo je spod-
budilo najprej Krajevno
skupnost Solčavo in za-
tem še Občinsko skupšči-
no Mozirje, da so se lotili
novih akcij.
Krajevna skupnost je
najprej opozorila na neu-
rejeno parkiranje vozil in
kampiranje. Nobenega re-
da, avtomobili in šotori,
priložnostna ognjišča so
bila rciztresena po vsej do-
lini. Pa so temu stanju na-
povedali konec. Podprla
jih je tudi Občinska skup-
ščina. In tako je na pobu-
do KS Solčava nastal pro-
jekt za ureditev parkirne-
ga prostora in prostora za
kampiranje. Pričeli so tu-
di z deli za postavitev
smučarske vlečnice. To-
rej, tudi življenje v zim-
skem času. Zdaj je nalogo
prevzel kolektiv gostin-
skega podjetja Turist v
Nazarjah.
Pomembno pobudo je
dal tudi izvršni svet Ob-
činske skupščine Mozirje.
V načrtu je postavitev ne-
kaj brunaric in tako vsaj
za začetek uveljaviti tako
imenovane družinske pa-
kete. Seveda, tako vse
dotlej, dokler ne bo izde-
lan načrt nadaljnjega turi-
stičnega razvoja doline,
njene urbanizacije in še
kaj. Pri vsem tem pa ne
kaže prezreti dejstva, da je
dolina zaščitena, da gre
vendarle za omejene mož-
nosti, zato pa za dosti bolj
premišljene odločitve. Še
posebej, da bi dolina ne
izgubila na svoji naravni
vrednosti in lepoti.
V okvir prvih rešitev se
vključuje tudi gradnja
večnamenskega objekta v
Solčavi. Logarska dolina
je vendarle del Solčav-
skega.
Pomembno mesto bo
imel tudi nov dom celj-
skih planincev, ki je tik
pred otvoritvijo.
Sicer pa o vsem tem in
načrtih, vsaj tistih, ki so
znani že danes, več v pri-
hodnji številki.
MILAN BOZIC
Štiri sestre Logarjeve (od leve proti desni): Neža, Mila, Liza in Mica
Pogled na Logarsko dolino. Na desni stara Logarjeva
domačija
Penzion sester Logarjevih
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
PSIHOLOGINJA BREDA VUK-PILIH
VESELA VSAKEGA USPEHA
Bogato, plodno in odgo-
vorno je delo v dispanzerju
23 psihohigieno otrok in
mladine v Celju. To delovno
enoto, ki je v temeljni orga-
nizaciji zdravstvenega var-
stva otrok in mladine vodi
psihologinja Breda Vuk-Pi-
lih. Njeno delo, delo psiholo-
ginje, pa je namenjeno pred-
šolskim in šolskim otrokom,
ki kažejo motnje in odstopa-
nja v psihosomatskem ra-
zvoju. Vključuje tako ugo-
tavljanje odstopanj kot nji-
hovo zdravljenje, pomemb-
no pa je tudi svetovanje star-
šem, vzgojnovarstvenim
ustanovam in šolam, pa tudi
tesno sodelovanje s služba-
mi za poklicno usmerjanje,
pa centrom za usposabljanje
invalidnih oseb, pa sodelo-
vanje v komisijah za razvr-
ščanje otrok... Potem je tu
še tesno sodelovanje s sode-
lavci logopedom, ortopeda-
gogom, pediatrom in drugi-
mi zdravstvenimi delavci.
V vsem bogatem spektru
dela pa je Bredi Vuk-Pilih
nekako najljubše delo s šol-
skimi otroci. S številnimi te-
žavami se naši šolarji sreču-
jejo: z učnimi, vedenjskimi
motnjami, težavami, ki jih
prinaša s sabo" puberteta...
»Delo s šolarji mi leži, saj se
navezuje na moje prejšnje
delo, na poklicno usmerja-
nje, pa tudi na mojo študij-
sko smer, ko sem izbrala kli-
nično psihologijo. Res, pri
tem pa moraš biti zadovoljen
že z majhnim uspehom. Pra-
vi uspeh se često pokaže šele
čez daljši čas.« Ob tem se
spominja tudi mlade dekli-
ce, ki je v šoli zabredla v re-
sne težave in bi najraje pusti-
la vse skupaj. Po pomoč je
prišla v dispanzer. Vrnila se
je ob koncu šole, z veselo no-
vico, da je maturirala s prav-
dobrim uspehom. Pomoč v
pravem času je rodila sa-
dove.
Morda še bolj kot pri šolar-
jih je pomembna pomoč pri
malčkih, pri triletnih otro-
cih. V celjski občini sistema-
tično pregledajo vse. Pogo-
sto je razlog odstopanje v ra-
zvoju zgolj vzgojna zanemar-
jenost. Ce takšnega otroka
pravočasno vključijo v
zdravljenje, lahko še vse na-
doknadi. Takih otrok pa ni
malo.
Lep poklic opravlja psiho-
loginja Breda in rada ga ijna.
Delo pa potem ni težko. Le
kako človek ne bi prisluhnil
vsem drobnim in velikim te-
žavam naših otrok, le kako
jim ne bi skušal pomagati po
svojih najboljših močeh. Od
pomoči v tej zgodnji življenj-
ski dobi je tolikokrat odvi-
sen ves življenjski tok posa-
meznika, njegova uspešnost
v delu in družbi, njegov pri-
spevek naši skupni priho-
dnosti.
MILENA B. POKLIC
SILVO BERČNIK PREVERJA KAKOVOST BRUSOV
VEDNO V PRIČAKOVANJU
v zaprtem prostoru, ka-
mor je drugim vstop prepo-
vedan, preživlja svoje delov-
ne ure Silvo Berčnik, kon-
trolor kvalitete bakelitnih
brusov v zreškem Cometu
oziroma njegovi temeljni or-
ganizaciji COFLEX. Delo ni
lahko, Silvo pa ga ima rad.
Osem let že preverja kako-
vost izdelkov drugih, pa je še
vedno ob vsaki posamezni
plošči, naj bo brusilka ali re-
zalka, nekako v napetosti.
■ Vedno pričakuješ, kaj bo.
Veliko dela je vloženega v
vsako posamezno ploščo, saj
dobro ploščo ni lahko nare-
diti. Kaj vse vpliva na njo! Se
vreme. Težko mi je, kadar
ugotovim, da plošča ni dobra
in moram zavreči trud, ki so
ga drugi vanjo vgradili.«
Kar malce grozljivo je nje-
govo delo. Iskre pršijo na vse
strani, mali prostor odmeva
od šumov in pokov. Sredi te--
ga pa Silvo dela pozorno in
natančno. Ko preizkuša tr-
doto plošč, mora najprej ste-
htati ploščo in material, za
katerega je namenjena, po-
tem pa določen čas brusi ali
reže in nato ponovno tehta
ploščo in material, pa tudi
izmeri globino vreza. Za vsa-
ko ploščo, za vsak material
so čisto določeni normativi.
Plošča mora biti prav taka in
nič drugačna. Šele potem
lahko gre naprej v kontrolo,
v balansiranje. Trdoto izmeri
tudi drugače - vedeti je tre-
ba, koliko udarcev plošča
vzdrži.
Najvažnejše pri kontroli
pa je ugotavljanje števila
obratov, ki jih plošča vzdrži.
Od tega je odvisna varnost
delavcev, ki bodo s ploščami
delali, od tega je odvisno šte-
vilo delovnih nesreč. Kar
predstavljajte si posledice,
če se plošča sredi dela stroja
razleti! Hitrost odlomljenega
delca je tolikšna, da prereže
vse, na kar naleti. Silvo Berč-
nik je povedal, da bi imela
pri 16.000 obratih hitrost 160
metrov na sekundo. Za to pa
tudi tolikšna natančnost pri
ugotavljanju kvalitete plo-
šče. Silvo jo preizkusi v po-
sebnem, dobro zaprtem stro-
ju, kjer lahko določa število
obratov plošče in to do meje,
ko se s kar lepim pokom ra-
zleti. Plošča pa mora vzdrža-
ti skoraj enkrat več obratov
pri preizkusu, kot bo potem
delovna hitrost stroja.
Odgovorno in zanimivo je
to delo. Silvo Berčnik ugo-
tavlja, da je treba za to delo
poznati vse postopke pri
proizvodnji plošč. Sam jih
pozna, saj je prej delal v proi-
zvodnji, dokler se ni interno
usposobil za to delo. Res, po
svoje je enolično, vendar to
enoličnost stalno pričakova-
nje, kaj boš odkril, razbija.
MILENA B. POKLIC
MIRKO ŠPINGLER - ENO SAMO POŠTENJE
IZPRAZNJEVALEC
SMETNJAKOV
Čeprav sva iz iste stano-
vanjske soseske, mi je padel
v oči že prej. Vedno nasme-
jan, dobre volje in prizade-
ven, je vihtel ovalne pločevi-
naste smetnjake, ali pa metlo
v rokah: zdaj v Zidanškovi
ulici, pa v Prešernovi in na
Titovem trgu.. .-Cez čas sva
se začela tudi redno pozdrav-
ljati; še na vozečem kamionu
- smetnjaku mi je znal vese-
lo pomahati, ali zaklicati v
pozdrav besedo, dve. Na
obrazu mu je zaigral tisti nje-
gov značilni, rahlo poševni
nasmeh....
Na poti od doma do trgovi-
ne sva kdaj katero rekla, ali
pa na klopici pred stanovanj-
skim blokom, kamor je pri-
sedal tudi k druščinam ma-
mic in igrajoče se otročadi. Z
včasih zatikajočo govorico, a
z lepo oblikovanimi mislimi
in tudi besedami, je poko-
mentiral kakšen dogodek ali
igro razposajenih otrok.
»Rad imam otroke,« je pre-
prosto rekel.
In sem iz njega izvlekel, da
se je rodil v Cankovi pri Mur-
ski Soboti, nekaj razredov
naredil v Ocinju pri Roga-
ševcih, v družini se je rodilo
šest otrok, čeprav sta dve de-
klici in bratec kmalu umrli.
Zgodba njegove mladosti je
dninarska zgodba njegove
matere Marije, ko so se poti-
kali od kmeta do kmeta, da
so s kmečkim delom preži-
veli sebe in dobili streho nad
glavo. Ta streha se je pogo-
sto menjavala, včasih so kje
le prenočili in šli dalje. Mati
Marija čez čas sama ni zmo-
gla za tri otroke, zato sta se
mlajša brata znašla na Dobr-
fii, Mirko pa na Gorenjskem.
Z devetnajstimi leti se je
Postavil Mirko na svoje no-
ge. Tedaj se je zapisal Jav-
nim napravam, tozdu v okvi-
^ celjske Komunale. Mati
Idrija zna ne brez ponosa
Poudariti, da je bil njen naj-
starejši, Mirko, pravi krušni
saj je začel tudi prvi de-
lati in skrbeti za ostale.
»Rad imam svoje delo in
kolektiv, kjer me vsi spoštu-
sam pa sem jim hvale-
žen, da so mi pred tremi leti
•dodelili enosobno stanova-
nje v Novi vasi,« je glasno
■"azmišljal in v spominu
Najbrž preletel vsa tista nek-
danja nemogoča stanovanja
in selitve.
No, IVIirko, saj si si že konč-
no tudi zaslužil človeka do-
stojno prebivališče, zaslužil z
enaindvajsetimi zvestimi leti
napornega dela v podjetju,
me je preletela misel.
»Se vedno si samski,« sem
vrtal vanj, pa mu ni bilo ne-
rodno, ko mi je odgovoril.
»Res je, pri štiridesetih
sem še ledig, ampak rad bi si
ustvaril svojo družino; sedaj
sem bil le trikrat stric. Nisem
znal, pa tudi upal si nisem
ustvariti stikov s kakšnim
dekletom. Mogoče sem bil
preveč sramežljiv in premalo
samozavesten,« je samokri-
tično ugotovil.
Samo poštenje ga je, ves je
iz njega sestavljen in dober
mož in oče bi znal biti, me je
spet preletela misel. Tako
znajo povedati o njem tisti,
ki ga dobro poznajo. Popol-
noma se strinjam z njimi.
S tako dolgim delovnim
stažem pri smetnjakih je
Mirko edini v Javnih napra-
vah.
»Prejšnji mesec sem zaslu-
žil z nadurami nekaj žez 900
starih jurjev, za stanovanje
jih dam 210, pa za hrano in
včasih kino. Skromno se da
živeti. Upam, da bom šel le-
tos prvič na dopust na morje,
pa rad bi videl Beograd, na-
šo prestolnico... Zadovoljen
sem, živimo v svobodi in mi-
ru, čeprav ni med nami Tita,
ki nas je imel rad. In tudi
spoštoval nas je in dobro vo-
dil ...« In je zastal v pogovo-
ru. Oba sva utihnila. Eden
najinih pogovorov se je kon-
čal.
Saj jih še bo, četudi samo
zamahov z roko in z vozeče-
ga kamiona-smetnjaka, ali v
druščini otročadi pred blo-
kom. Za zdaj pa: srečno,
Mirko!
MITJA UMNI K
LJUBEČNA:
SEPTEMBRA PRVIČ
V VRTEC
Vendar bo vrtec nared
že za prvi maj. Tako vsaj
obljubljajo delavci grad-
benega podjetja Obnova
iz Celja, ki opravljajo
gradbena in zunanja dela
pri tem vrtcu.
Čeprav bo vrtec izročen
namenu šele po poletnih
počitnicah pa otroke vpi-
sujejo že sedaj. Prijavnice
lahko starši dvignejo v
skupnih službah VVO
Tončke Cečeve v Celju.
M. BRECL>
OBMOČJE - GOSTINSTVO
NOVE CENE?
Tri odlikovanja zaslužnim delavcem
Zadnja seja članov izvrš-
nega odbora Poslovne skup-
nosti za turizem Celje, sicer
pa prva pod vodstvom nove-
ga predsednika Rista Gaj-
ška, je potekala v obravnavi
dveh pomembnih vprašanj.
V prvi vrsti je šlo za predlog
o povišanju cen gostinskih
storitev in za tem še o giba-
nju števila nočitev v lan-
skem in letošnjem letu.
Zaradi povišanja cen
osnovnim materialom, ener-
giji in drugim, so gostinci
pripravili predlog o novih
cenah, ki bi naj bile za okoli
30% večje od dosedanjih. To
je seveda povprečje, sicer pa
bi naj bile različne tudi glede
na kategorijo lokala.
Kritična je bila razprava o
gibanju števila nočitev lani
in letos. Podatki za celjsko
območje sicer govorijo o
manjšem povišanju števila
domačih gostov, zato pa o
nenehnem padanju nočitev
tujih. Znaten padec je očiten
zlasti v prvih treh mesecih
letos. Nočitvene zmogljivo-
sti so slabo zasedene. Razen
rekdih izjem, je tako skoraj v
vseh hotelih! In kaj so napra-
vili gostinci, da bi se stanje
izboljšalo, in kaj drugi, da Iji
privabili čim več gostov?
Malo, zelo malo!
Zaključek seje je imel slav-
nostno obeležje. Direktor
Poslovne skupnosti Slavko
Sotlar, je namreč podelil tri
odlikovanja trem prizadev-
nim in dolgoletnim gostin-
skim in turističnim delav-
cefn. Tako je Leopold Pere
prejel Red zaslug za narod s
srebrno zvezdo, Miloš Pla-
ninšek Red dela z zlatim
vencem ter Peter Meštrov
Red dela s srebrnim vencem.
M. BOZIC
V CELJU SO SE
SESTALI NEKDANJI
VOJNI UJETNIKI
Pred kratkim so se v
Celju sestali vojni ujetni-
ki nekdanjega oficirskega
lagerja OFLAG VI/B, ki
je bil v Dosslu blizu vt'est-
falskega mesta Warburg.
Obudili so spomine na
dogodke pred 40. leti, ko
so 6. aprila 1941 v brutal-
nem napadu nacisti s po-
močjo zloglasne pete ko-
lone premagali armado
predaprilske Jugoslavije.
Nekateri oficirji so bili za-
jeti že prvi dan vojne na
severni meji, drugi pa ve-
činoma v notranjosti Slo-
venije. Preko zbirnih ta-
borišč so ujetniki prispeli
v OFLAG.
Ob nedavnem srečanju
so se spominjali svojih
številk in ujetniškega živ-
ljenja.
ER
MOZIRJE:
SAVINJSKI GAJ V
CVETJU
Savinjski gaj, delo pri-
dnih rok Mozirjanov in
slovenskih vrtnarjev, tudi
številnih drugih prosto-
voljcev, si je v treh letih,
odkar je odprt, ogledalo
več kot 150.000 ljudi iz
vseh koncev in krajev na-
še države, tudi iz tujine.
Zdaj spet vabi med svoje
cvetoče gredice, nasade
in številne etnografske
objekte. Obisk je možen
vsak dan.
MB
75 LET CELJSKE ČEBELARSKE DRUŽINE
Člani celjske čebelarske družine »Henrik
Peternel« bodo v petek, 24. in v soboto, 25.
aprila, z otvoritvijo razstave ter razvitjem
družinske zastave, vse to v popoldanskih
urah pri domu krajanov v Zagrebu, počasti-
li 75-letnico dela in uspehov.
Gre za družino, ki je vse od svoje ustano-
vitve vodilna na celjskem območju. Zdaj
ima devetdeset članov, vrh tega pa skrbi za
delo devetih čebelarskih krožkov v osnov-
nih in srednjih šolah. V njih je okoli sto
mladih in bodočih čebelarjev.
Člani družine imajo vsega skupaj okoli
1200 panjev, oziroma čebeljih družin.
S pomočjo premoženja, ki jih ga je zapu-
stil po smrti Henrik Peternel, so si v Zagre-
bu uredili pravi čebelarski park, v katerem
gojijo tudi mnoge medovite rastline. Tu
imajo tudi svoj čebelnjak, ki ga pridno obi-
skujejo in se seznanjajo z delom zlasti člani
krožkov iz šol v celjski občini.
Petinsedemdesetletnico družine bodo po-
častili z dvema prireditvama. V petek, 24.
t.m. ob 15. uri, bodo v domu krajanov v
Zagradu odprli čebelarsko razstavo in pri-
pravili predavanje magistra Sulemanoviča
iz Zagreba o bolezni, ki ogroža tudi čebele
pri nas, naslednji dan, v soboto, 25. aprila,
prav tako ob 15. uri, pa bodo razvili še dru-
žinsko zastavo.
MB
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
PODROČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH
SKUPIN V GORNJEM GRADU IN V VOJNIKU
GORNJI GRAD
Sobota, 25. aprila 1981 ob 19.30
Amatersko gledališče Velenje
Bulgakov - Starina: PASJE SRCE (komedija-satira)
režija: Janez Starina
Nedelja, 26. aprila 1981 ob 16.00
Prosvetno društvo Šmartno ob Paki »Gledališče pod kozol-
cem«
Hepening - M. Strašek - Veras: BLIZINA ČLOVEKA
režija: Bogomir Veras
Ponedeljek, 27. aprila 1981 ob 19.30
Kulturno-umetniško društvo »ZARJA« Trnovlje-Celje
Dario Fo: SEDMA ZAPOVED ,KRADI MALO MANJ' (ko-
medija-groteska)
režija: Štefan Zvižej
VOJNIK:
Ponedeljek, 27. aprila 1981 ob 19.30
Amatersko gledališče »2ELEZAR« Celje-Store
A. Ayckboupen: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE (kome-
dija)
režija: Zdravko Ivačič
Torek, 28. aprila 1981 bo 19.30
Prosvetno društvo »F. Skok« - »REČISKE CIME«
I. Cankar - Franc Bider: IDEALIST (drama)
režija: Franc Bider
Sreda, 29. april 1981 ob 19.30
Prosvetno društvo Braslovče
Dobričanin: SKUPNO STANOVANJE (komedija)
režija: A. Brišnik
Četrtek, 30. april 1981 ob 19.30
Prosvetno društvo Gornji Grad
Moliere: ZDRAVNIK PO SILI (komedija)
režija: dr. France Urlep
MED RECITATORJI V CINKARNI
VZPODBUDE SO NAGRADA
Radi bi razširili svoje delo
v več kot 2000-članskem
kolektivu Cinkarne v Celju
utripa tudi kulturno življe-
nje. V kolektivu deluje zaen-
krat sicer le majhna kulturna
skupina, brez katere si zdaj
delavci že kar težko pred-
stavljajo obeležje praznikov
in proslav. Recitatorje je pri-
tegnila k delu Irena Kroflič,
doma iz Vojnika, sicer knji-
govodkinja na kreditnem
oddelku. Prav v tem času se
skupina, ki šteje zdaj 8 čla-
nov, pripravlja na nastop ob
praznovanju 1. maja. To bo
tudi priložnost, ko bodo svo-
jemu namenu predali obrat
družbene prehrane. Takole
so pripovedovale članice
skupine:
Irena Kroflič: »Kulturno
delo v Cinkarni je že pred
leti našlo prostor in razume-
vanje med našimi delavci.
Leto dni bo od tega, kar sem
prevzela, iz lastnega zanima-
nja, delo naše skupine.
Sprva je skupinica štela le 3
članice, zdaj pa se je že razši-
rila in to me najbolj veseli.
Za vsak nastop se skrbno
pripravljamo. Po svojih mo-
čeh seveda. Celo o sodelova-
nju na Naši besedi smo že
razmišljali ip morda se bomo
drugo leto le odločili. Zamet-
ki so tu, vemo, da bo treba še
marsikaj narediti, saj nam
volje za to dejavnost ne
manjka.«
Irena Zalokar, ekonomski
tehnik: »Dvakrat ali tudi tri-
krat na teden se dobimo na
vajah, kadar pripravljamo
kakšen nastop. V glavnem
so to recitali, katerih zasnova
ne terja kakšnih posebnih fi-
nančnih sredstev. Vadimo v
učilnicah centra za izobraže-
vanje, ali pa v sindikalni
dvorani. Delo na kulturnem
področju me veseli. Že v šol-
skih letih sem veliko delala
in sodelovala pri različnih
proslavah. Mislim, da bi bilo
prav, če bi se nam pridružilo
še več mJadih in, zakaj ne,
tudi starejših članov. Veliko
več bi lahko naredili. Morda
pa bo koga naše delo še pri-
tegnilo in radi ga bomo spre-
jeli medse.«
Frida Jalšovec, kemijski
tehnik: »Del svojega proste-
ga časa sem namenila delu v
naši recitatorski skupini. Ve-
selim se, kadar vidim, da se
nismo trudili zaman. Trudili
pa se bomo še naprej, saj
sem prepričana, da je v ko-
lektivu, kakršen je naš, tudi
tako delo še kako potrebno.
Želimo le, da bi se še razra-
slo. Za recital ob 1. maju smo
izbrali izbor iz svetovne in
naše poezije. O tem, kako in
kaj bomo delali, se pogovori-
mo skupaj. Iščemo, predla-
gamo, poiskušamo... Tudi
to daje naši aktivnosti svoj
čar.« MATEJA POD JED
ZAMMVOSn IZ POKRAJINSKEBA
NIIZEJAVCEUU
ZIDANICE
Zidanice ali hrami so stavbe, ki jih vidimo ob vino-
gradih. Funkcija teh stavb je predvsem v tem, da se v
njih ali v njihovi neposredni bližini opravljajo nekatera
dela v zvezi z obdelavo vinogradov ter pridobivanjem
in predelavo vina. Vino v njih tudi shranjujejo.
Zidanice ali kleti so si lastniki vinogradov postavljali
navadno zato, ker je bil vinograd predaleč od hiše in je
bila vožnja do doma predolga, ali pa je bila pot pre-
težka in je bilo lažje spraviti domov vino kot pa nespre-
šano grozdje. Že v srednjem veku so tesarji razvili to
vrsto stavbe v samostojno gospodarsko poslopje. Če
pa je bil vinograd blizu doma, je bila zidanica pogosto-
krat vključena v kako drugo stavbo in zato ni bila
samostojna zgradba. Vključena je bila lahko v stano-
vanjsko hišo (klet) ali kako drugo gospodarsko stavbo
(kaščo ali tudi hlev). Lahko pa je bila predelava grozdja
razdeljena na več stavb - klet v hiši, preša pa pod
streho kakega drugega gospodarskega poslopja.
Sama beseda zidanica pomeni stavbo, ki je sezidana
iz kamna ali opeke ter malte. Druga beseda, to je hram,
pa pomeni stavbo, ki je narejena iz lesa. Stavbi sta
lahko bili enocelični ali večcelični. Če je bila stavba
enocelična je bila v njej samo klet. Večcelična stavba,
to je taka z dvemi ali več prostori, pa je imela lahko
sobo in vežo ter klet za shranjevanje vina. K temu
poslopju, ki je bilo pogosto enonadstropno - zaradi
terena, so bile ponekod prislonjene lope za shranjeva-
nje orodja in potrebščin. Če preša ni stala v veži, je
lahko stala tudi v tej šupi ali pa kar pod napuščem ob
zidu stavbe. Klet-je vedno namenjena za shranjevanje
mošta in vina.
Zidanice in hrami so narejeni iz različnih materialov.
Na sliki je pol zidana in pol lesena stavba. Klet je
navadno v zidanem delu stavbe, ali pa je v spodnjem
delu. Leseni del stavbice je namenjen preši, sadnemu
mlinu, različnim kadem ter orodju. Stene tega lese-
nega" dela stavbe in stene hramov so navadno narejene
iz debelih desk ali pa iz plohov. Vhod v vežo je lahko
na vzdolžni ali čelni strani.
Kritina je lahko različna. V našem primeru je to
slama, ki je s strani zaščitene z letvijo, lahko pa je
Dokrita tudi z opeko.
VLADIMIR ŠLIBAR
XIV. MLADINSKI
PEVSKI FESTIVAL
CELJE, Od 28. DO 31. MAJA 1981
Na enem prejšnjih festivalov je nadvse prijetno presenetil dekliški zbor iz Estonije
(SSSR). Tudi na letošnjem MPF bo iz glavnega mesta te dežele Tallinna nastopil odličen
mešani mladinski zbor.
LIKOVNI SALON CELJE
GROTESKNO ISKANJE
Razstava slik Zdenka Huzjana
Minilo je nekaj mesecev
odkar smo se v Likovnem
salonu Celje zadnjikrat sre-
čali z deli najmlajše sloven-
ske likovne generacije, v ka-
tero spada tudi avi^or tokrat-
ne razstave akademski slikar
Zdenko Huzjan.
Po končani Akademiji za
likovno umetnost v Ljublja-
ni je nadaljeval študij na sli-
karski specialki pri prof. Ja-
nezu Berniku. Od leta 1973
pa do danes je imel enain-
dvajset samostojnih predsta-
vitev ter sodeloval na najpo-
membnejših skupinskih raz-
stavah v Sloveniji in Jugo-
slaviji. S svojo izvirno likov-
no izpovednostjo, v kateri je
vidno dobro poznavanje slo-
venske slikarske tradicije, z
osebno interpretacijo člove-
ka in njegovih vzburjajočih
se čustev, si je Zdenko Huz-
jan priboril pomembno vlo-
go v toku najsodobnejše slo-
venske likovne umetnosti.
Njegova platna lahko ra-
zvrstimo v tri razvojna ob-
dobja. Prvo, kjer je še viden
vpliv njegovega učitelja Ga-
brijela Stupice, vpliv klasič-
nega in novega ekspresioni-
zma, kar pa je Huzjan upora-
bil na svojstven način. Iz te-
mne forme ozadja izstopa
bleščeča figura, kot mesena
gmota z odgovarjajočimi
atributi. Močni namazi bar-
ve, utripajoče poteze čopiča,
psihološka obarvanost por-
tretiranca nam da misliti, da
gre slikarju zgolj za efekte,
do sproščene igre z barvami.
Vendar temu le ni tako. Huz-
janu je po končani Akademi-
ji to takorekoč prvo samo-
stojno obdobje iz katerega
gradi naprej. Z redukcijo po-
sameznih nadrobnosti, z
opuščanjem kolaža, s širšimi
potezami čopiča in z monu-
mentaliziranim torzom, je
prešel do tiste stopnje vizio-
narnosti, od koder vodi pot
samo še do čistega abstrahi-
ranja telesa, ki postane samo
svetlobni lik in ne služi več
svoji prvobitnosti. Zatega-
delj se je Huzjan vrnil v svet
čiste figuralike, kjer je pa-
stoznost zamenjala izbruhe
svetlih in temnih barvnih
partij, in kjer je prišel do
izraza odnos figure in prosto-
ra, protislovja burnih doga-
janj človekovih čustev, ki jih
poudarja s silovitimi zamahi
čopiča, in kjer groteska in
monumentalnost figure pre-
plavi platno.
Slikarstvo Zdenka Huzja-
na ni samo poskus iskanja
novih smernic v najsodob-
nejšem toku likovne umet-
nosti, temveč je aktivno
spremljanje dogajanj v svetu
in odkrivanje vzrokov za raz-
kroj klasičnega slikarstva.
ALENKA DOMJAN
PREMIERA
HALMETA
8. MAJA
Zaradi bolezni v an-
samblu so morali v Slo-
venskem ljudskem gle-
dališču v Celju prestavi-
ti premiero Shakespea-
rovega Hamleta v režiji
Vide Ognjenovič, ki je
bila predvidena za jutri
zvečer. Po dosedanjih
predvidevanjih naj bi bi-
la premiera 8. maja.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
PEVSKI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV CELJE
PESEM JIH DRUŽI IN PLEMENITI
število pevcev raste, ne upada
Ni jih veliko, zato pa je
vsak član toliko bolj zanes-
ljiv in trmasto neomajen
pri prihajanju na vaje, pri
nastopih in pri premagova-
nju lastnih težav!
Pred tremi leti se je med
celjskimi invalidi utrnila
misel, da bi se zbrali sku-
paj, zapeli, pokramljali in s
tem pozabili na svoje tego-
be. Ta porajajoča ideja je
marsikaterega invalida, ki
je že sam sebe odpisal, pre-
rodila na novo in ga takore-
koč vrnila družbi, ki ji zdaj
prepeva.
Pevski zbor društva invali-
dov iz Celja šteje 36 članic in
enega člana, ki je tudi pred-
sednik zbora - SILVA POD-
GORSKA. »Imamo zbor, na
katerega smo ponosni, naša
dekleta so pridna in na vaje
sploh ne zamujajo, čeprav
prihajajo od daleč. Zbor ima
tudi nekaj zunanjih prijate-
ljev, ki nam moralno stojijo
ob strani.« Na te predsedni-
kove besede naveže svoje
ugotovitve ELZA GOLOB,
predsednica invalidov v
Metki, ko pravi: »Naša de-
lovna organizacija ima za na-
še delo izreden posluh. V
Metkinih prostorih imamo
vsak ponedeljek vaje in to
brezplačno dvorano. Hvalež-
ni smo za to.«
ŠTEVILO RASTE, NE
PADA
»Se nikoli nisem imela ta-
ko poslušnih učenk kot sem
jih našla med invalidkami
vseh kategorij. Zbor sem
prevzela 26. junija 1979 leta
in zdaj smo eno ena sama
velika družina. Zaradi bolez-
ni bi človek pričakoval, da
bo članstvo upadalo, pa na-
sprotno, raste. Toliko volje
do petja, do življenja, še ni-
sem nikoli doživela.« Besede
pevovodkinje ALENKE KO-
ŽELJ, ortopedagoginje in
učiteljice glasbe, zaposlene
sicer na osnovni šoli Ivanke
Uranjekove, niso samo pre-
pričljive. Izražajo že nekaj
več - navezanost na članice
zbora in občudovanje do nji-
hove vzdržljivosti ter ne-
skočne potrpežljivosti.
KOMAJ ČAKAJO
PONEDELJKA
Da je res tako, smo se pre-
pričali, ko smo obiskali eno
izmed mnogih njihovih vaj.
Učiteljico so poslušale tako
zavzeto, kot da ne bi imele za
sabo že osemnajst nastopov,
sicer internih in enega javne-
ga lani na občinski reviji
pevskih zborov v Dobrni.
Na vaji so vse sedele, da
sprva sploh ni bilo videti, da
je katera izmed njih sploh in-
validka. Samozavestne, bo-
drilne so med seboj izbirale
katera med njimi je vredna
posebne pohvale, ker vestno
prihaja na vaje, je zelo odda-
ljena ali pa težko poškodova-
na. In izbrale so: STANO
ZEME.ki se vozi vsak pone-
deljek na vaje iz Pernovega
pri Veliki Pirešici. »Pridem
v družbo in se čisto drugače
počutim,« pravi. Tako že dve
leti in ni ji žal za noben iz-
gubljeni čas. Komaj čaka po-
nedeljka.
Posebno pohvalo zasluži
tudi TILKA JOHAN, ki je
izredno prizadevna. Pohab-
ljena in z mavcem hodi re-
dno na vaje.
KRISTINA STOPARJE-
VA ima izredno veselje do
petja in je v treh letih samo
enkrat manjkala. Z njo vštric
koraka tudi ŠTEFKA PLEV-
ČAK, ki pravi, da bi težko
pogrešala družbo, ki jo tu
najde, še bolj pa petje.
IDA REJC iz Lahovne pri
Skofji vasi meni, da se je vre-
dno, čeprav težko, potruditi,
da prihajaš na vaje in na-
stope.
Sanio nekaj smo jih ome-
nili, tiste, ki so jih same
izbrale. Koliko pa je ostalo še
anonimnih pevk, ki z večjim
ali manjšim trudom, tudi z
berglami se presedajo iz av-
tobusa na avtobus, da pride-
jo lahko na vaje v dvoranico
poleg Metkine prodajalne!
Je res samo ljubezen do
petja, ki vse skupaj druži?
Ali pa samo enkrat tedenski
sestanek, kjer poleg petja,
tudi malo poklepetajo?
Ko smo jih poslušali, smo
opazili nekaj več. Besede so
izgovarjale s pravo zavze-
tostjo, pesem se je prelivala
vanje, jim ožarjala obraze in
jih notranje plemenitila.
Osmislila jim je življenje.
ZDENKA STOPAR
POGLED NA PUVTNO
DOMAČI POSLASTICI
Celjsko filmsko občinstvo ima te dni izjemno ve-
liko možnosti za ogled kakovostnih in zanimivih
filmskih del. Vso pozornost zasluži zahodno-nemški
film David, v katerem je režiser Peter Lilenthal pre-
tresljivo upodobil usodo mladega Žida v nacistični
Nemčiji. Nič manj pozornosti ne terja španski film
Sedem januarskih dni, v katerem je Juan Antonio
Bardem s precejšnjo mero dokumentarnosti obudil
tragedijo frankističnega terorja nad upornimi delavci.
In nenazadnje je tu še film Roberta Altmana Idealen
par, ki na altmanovski način upodablja skozi glasbeni
film ljubezensko zgodbo dveh iz različnih okolij in
slojev izvirajočih posebnežev.
V vsem sporedu pa zagotovo zasluži največ pozor-
nosti srečanje z dvema filmoma domače kinemato-
grafije - z lanskim puljskim zmagovalcem, filmom
Petrijin venec in s prvim slovenskim igranim fil-
mom na Svoji zemlji.
Petrijin venec je film prodornega in pronicljivega
mladega režiserja Srdana Karemoviča, v katerem je ob
izrednem igralskem deležu mlade Mirjane Karanovič
upodobil pretresljivo pripoved o ženski, ki pada iz
nesreče v nesrečo, pa ostaja vzravnana kot sveča,
polna življenjske sile in volje ter nalezljivega optimi-
zma. Sicer zelo klasično režiran, prinaša ta film čvrsto
upodobljeno zgodbo o kmečkem dekletu, ki po smrti
otrok ubeži nsprejemljivosti patriarhalnih odnosov na
vasi. Naveže se na drugega moškega, ki pa ji ga ukrade
čas povojne obnove, ki je znala tudi nerazumljivo ostro
obračunati z ostanki lastništva in drobne buržoazije.
Naveže se na tretjega, ki pa ji ga vzame pijača in
rudniška nesreča. Kot umira v mestu rudnik, znanilec
hitrega razvoja prvih let obnove in opomin spodobno-
sti, ki je v hlastanju za novimi dobrinami pozabila na
črno zlato, vihari Petrija nezadržno skozi čas. Sprem-
ljajo jo spomini na lepote preteklosti, vdanost v usodo
in težko razložljiv optimizem. Petrija vse bolj živi v
preteklosti, z ljudmi, ki jih je imela rada, pa so ji
ubežali. Nosi jih s seboj in v sebi, nase jo spominjajo v
prelepo kičastih fotografijah, ki jih tako umetelno iz-
deluje mestni fotograf.
Film Na svoji zemlji pa je bil prvi režijski preizkus
Franceta Stiglica, ki kljub svoji starosti (posnet je bil
1948. 1) še danes sveže in mogočno izročuje bogastvo
zamisli in svežino pri izboru tem. Kot prvi slovenski
film je seveda moral govoriti o našem boju, žrtvah in
zmagah. Zato izbor literarne predloge Cirila Kosmača
ni bil naključen. Novela o očku Orlu je v svoji filmski
izvedbi postala pravi dokaz topline, humanizma in
narodnostne zavesti. V filmu ni parol, ni spreneveda-
nja, ni spektakularnosti. Je le pripoved o primorskih
ljudeh in njihovi trnovi poti v svobodo, bogata s čustvi
in izpovednostjo. Kot tak je film Na svoji zemlji še
danes svež, prepričljiv in vselej dobrodošel gost veli-
kega platna.
Pa še to: V njem ni mogoče prezreti izrednih stvari-
tev velikih umetnikov slovenske govorjene in igrane
besede - Lojzeta Potokarja, Staneta Severja, Štefke
Drolčeve, Majde Potokarjeve in drugih.
BRANKO STAMEJCIC
OBČINSKE REVIJE
ODRASLIH PEVSKIH
ZBOROV
V okviru Kozjanskega kul-
turnega tedna smo že napo-
vedali program za šentjur-
sko in šmarsko občino. V
ostalih pa se bodo zvrstile v
naslednjem vrstnem redu:
občina Mozirje v nedeljo, 26.
aprila ob 15. uri v kulturnem
domu v Nazarjih. Občina
Slovenske Konjice v nede-
ljo, 26. aprila bo 15. uri v kul-
turnem domu v Vitanju in v
občini Žalec v nedeljo, 26.
aprila ob 15. uri v kulturnem
domu na Gomilskem.
MALE SKULPTURE V
SAVINOVEM SALONU
Akademski kipar Vasilije
Cetkovič-Vaško bo razstav-
ljal male skulpture v Savino-
vem salonu v Žalcu. Otvori-
tev razstave bo jutri bo 17.
uri, o kiparjevem delu bo go-
vorila umetnostna zgodovi-
narka Marlen Premšak-Se-
verjeva, v glasbenem spore-
du bosta nastopila Alenka in
Leon Dekleva, razstava pa
bo odprta do 8. maja.
IRAŠKI ŠTUDENTJE
RAZSTAVLJAJO V
KOVINOTEHNI
Aktiv ZSMS temeljne or-
ganizacije združenega dela
Zunanja trgovina Kovinote-
hna je pripravil razstavo slik,
fotografij in narodnih noš
študentov iz Iraka, ki študi-
rajo v Mariboru. Svoja dela
so doslej razstavili že v Dija-
škem domu in v Mladin-
skem klubu, želeli pa so tudi
razstavljati v Kovinotehni,
saj obstaja tudi poslovno so-
delovanje tega našega veli-
kega izvoznika v Irak. Raz-
stava bo odprta še jutri do
14. ure in sicer v upravni
stavbi Kovinotehne na Mari-
borski 7 v Celju.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v Celju obvešča svoje
bralce in obiskovalce ter
vse ljubitelje narave, zlasti
gorskega sveta, da si
ogledajo v knjižnici
izredno zanimivo razstavo
literature o
planinskem in
gorskem svetu.
Razstavljene so tudi
planinske značke in
razglednice. Na razstavi si
!ahko ogledate tudi lepe
akvarele s planinsko
tematiko akademskega
slikarja Alojza Zavolovška.
Razstava je odprta od 8. 4.
do 20. 5. 1981, v prostorih
knjižnice na Muzejskem
trgu 1 a.
OKROŽNI KOMITE KPS ZA
CELJE
Komunistične organizacije
na področju celjske regije
začno delovati 1926. leta, ko
je bila v Pesju ustanovljena
prva partijska organizacija. V
mestu Celju je bila partijska
organizacija ustanovljena je-
seni 1928 s sekretarjem Josi-
pom Kocmanom. V času še-
sto-januarske diktature je od
marca do maja 1930 našel v
Lukovici zavetje Biro CK
KPJ. Oktobra 1932 je bil v
Celju ustanovljen Okrožni
komite Komunistične stran-
ke Jugoslavije (KSJ), partij-
ske celice pa v Preboldu. Se-
kretar OK je bil Slavko Slan-
der. Novembra 1933 je polici-
ja aretirala vrsto komunistov
IZ Celja, Prebolda, Slovenj
Gradca, ki so bili nato obsoje-
ni na večletno robijo. Areti-
ran in obsojen je bil tudi
Slavko Slander. Novembra
1936 je prišel Slander iz robi-
je, obnovljeno je bilo delo OK
KPJ za Celje in Savinjsko do-
lino.
Obnova dela KPJ z novim
generalnim sekretarjem Josi-
pom Brozom je vplivala tudi
na delo partijskih organizacij
celjske regije. Ustanovni
kongres KPS, 17. aprila 1937
na Čebinah, je postavil pred
slovenske komuniste vrsto
novih nalog. Najpomembnej-
ša je bila narodnoobrambna,
ker se je z bližanjem nacistič-
ne Nemčije mejam Jugosla-
vije povečala nevarnost za
obstoj slovenskega naroda.
Celje postane prizorišče vrste
dogodkov v razvoju Ijudsko-
frontnega gibanja. Prva veli-
ka manifestacija je bil zlet de-
lavsko kulturnih društev
»Svoboda« 7. julija 1935, ki se
ga je udeležilo okrog 10.000
udeležencev. 15. maja 1938 je
glavni odbor Zveze DKFID
na seji v Celju sprejel poziv k
združitvi vseh slovenskih
protifašističnih sil. 3. septem-
bra 1939 pa se je v Celju se-
stalo okrog 100 udeležencev
kmečko-delavskega gibanja
(KDG), Slovenske kmečke
stranke in drugih skupin, ki
so namesto KDG ustanovili
Zvezo delovnega ljudstva,
neposredno predhodnico OF.
Komunistična partija se v
svojem frontnem delovanju
povezuje z drugimi napredni-
mi organizacijami, katerih
cilj je obramba slovenskega
naroda. To so: Sokol, Akcij-
ski odbor za obrambo sever-
ne meje. Zveza DKFID, de-
lavsko prosvetno društvo
»Vzajemnost« in druge na-
cionalno usmerjene organiza-
cije. V delavskem gibanju pa
se je sklepala čedalje tesnejša
povezava komunistov in stro-
kovne organizacije krščan-
skih socialistov Jugoslovan-
ske strokovne zveze. Nara-
ščajočo moč in vpliv partije
na celjskem področju pa sta
pokazali tudi ilegalni konfe-
renci KPS ter več okrožnih
partijskih in skojevskih kon-
ferenc. Prva konferenca KPS
v Smiglovi zidanici nad Graj-
sko vasjo - 17. aprila 1938,
posvečena nalogam partije
ob povečani fašistični nevar-
nosti in druga konferenca
KPS na silvestrovo 1939 40 v
Joštovem mlinu v Medlogu.
namenjena snovanju široke
protifašistični zveze.
OK KPS Celje je pred voj-
no obsegal celotno področje
od Sotle do Savinjskih Alp in
od Zasavskega hribovja do
Pohorja. Na tem področju so
obstajale partijske organiza-
cije v Celju, Šoštanju, Vele-
nju, Zabukovici, Preboldu,
2alcu, Ponikvi, Šentjurju in
v Rogaški Slatini. Skupaj je
bilo v vseh partijskih celicah
okrog 150 komunistov. Se-
kretar zadnjega predvojnega
OK Celje je bil Franjo Vrunč,
člani Franc Lapajne, Jože Le-
tenja, Julka Cilenšek, Rudi
Koren in Olga Vrabič. Močna
in delovna je tudi skojevska
organizacija, ki je zaživela po
letu 1937 in družila napredne
mladince. SKOJ je vodil OK
SKOJ Celje, sekretar je bil
Dušan Finžgar, člani Vera
Slander. Janko Vrabič in
Mirko Verčkovnik.
Ob nemškem napadu na
Jugoslavijo je partija pozvala
svoje člane v boj proti napa-
dalcu. Mnogi komunisti so
stopili v prostovoljce. Pose-
bej izstopa med njimi skupi-
na prostovoljcev iz Šaleške
doline, ko je v Šoštanju na-
stala skupina 12 mladincev,
ki so odšli proti Trbovljam in
se tudi oborožili. Po zasedbi
pa so komunisti začeli z zbi-
ranjem vojnega materiala in
pripravama za oboroženi boj.
Konec aprila 1941 je bil v gra-
mozni jami pod Petričkom
ob Savinji blizu Celja sesta-
nek Vojnega komiteja OK
KPS Celja, ki ga vodi vodja
Vojnega komiteja Peter Stan-
te. Udeležili so se ga še Tone
Grčar, Milan Borši'č, Ivan
Plaskan za Savinjsko dolino,
nekdo iz Zabukovice ter mor-
da še kdo. Dogovarjali so se o
organizaciji boja proti okupa-
torju in o zbiranju orožja.
Piše:
JOŽE VURCER
FRASJO VRUNČ-BUZDO
1910-1941, učitelj, član KPJ
od 1932, 1934 obsojen na tri
leta robije. Po vrnitvi iz
sremskomitroviške kaznil-
nice 1. maja 1937 živel in bil
partijsko aktiven v Slovenj
Gradcu ter kot član ilegalne
mehanične tkalnice v Jošto-
vem mlinu v Medlogu. 1940
postane sekretar OK KPS
Celje, organizator vstaje, ob
ustanovitvi Celjske čete 20.
julija 1941 njen prvi koman-
dir. Ranjen in ujet v Slivnici
pri Celju 11. avgusta 1941 ter
24. avgusta 1941 kot talec
ustreljen v Mariboru. Naro-
dni heroj.
DUŠAN FINŽGAR-FIDŽI
1920-1941, tekstilni tehnik,
sekretar OK SKOJ Celje. Or-
ganizator vstaje na celjskem
področju. Maja 1941 pre-
stavljen v ptujsko okrožje,
borec Pohorske čete, po iz-
daji zajet v Mariboru in 10.
oktobra 1941 ustreljen v Šo-
štanju.
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
KAKO IZVAJAMO ZAKON
V CEUU 8 VERSKIH SKUPNOSTI
Vsakodnevna praksa se ne ravna vedno po črki zakona
v celjski občini pripravlja-
ta komisija za verske skup-
nosti pri izvršnem svetu in
koordinacijski odbor soriali-
stične zveze za urejanje
odnosov med samoupravno
družbo in verskimi skup-
nostmi poročilo o izvajanju
zakona o pravnem položaju
verskih skupnosti. Gre za
enega prvih popolnejših pre-
gledov o organiziranosti in
delovanju verskih skupno-
sti, o delu upravnih organov
in družbenopolitičnih orga-
nizacij pri izvajanju zakona o
pravnem položaju verskih
skupnosti ter o drugih vpra-
šanjih, ki zadevajo interesno
organiziranje na osnovi ve-
roizpovedi. Ko bo poročilo
pripravljeno za razpravo, bo
to še en korak k pravilnemu
razumevanju celotne proble-
matike iz življenja in delova-
nja verskih skupnosti. Poleg
tega je treba reči, da zakon o
pravnem položaju verskih
skupnosti kot vsak drug za-
kon terja občasno preverja-
nje, kako ga vsi zainteresira-
ni izvajajo. Ze pxi sprejema-
nju zakona o pravnem polo-
žaju verskih skupnosti so bi-
le naglašene pozitivne oce-
ne. Vsakodnevna praksa se
kajpak vselej ne ravna po na-
pisani besedi zakona. Zato
pa je tembolj razumljivo pre-
sojanje, kako se zakon potr-
juje v življenju.
Celjsko poročilo o prav-
nem položaju verskih skup-
nosti je zanimivo, ker pregle-
dno podaja statistične in
druge značilnosti delovanja
verskih skupnosti. Teh je v
Celju osem - rimskokatoli-
ška, jehove priče, baptistič-
na, neodvisna baptistična,
evangelistična, adventistič-
na, muslimanska in pravo-
slavna. Verske skupnosti
imajo različno število verni-
kov, vse pa so si uredile pro-
store za normalno delovanje
in zbiranje. Po navedbah ko-
miteja za urbanizem in var-
stvo okolja so v celjski obči-
ni v zadnjih letih obnovili
precejšnje število kulturnih
objektov in drugih obeležij.
Posamezne verske skupno-
sti pa so v tem času zaprosile
za spremembno namemb-
nost določenih stanovanj-
skih prostorov, kjer oprav-
ljajo verske obrede. Zaradi
urbanističnih razlogov so bi-
le nekatere cerkve porušene.
Rimskokatoliška verska
skupnost pa načrtuje nove
objekte v Medlogu, na Bat-
nem, Ostrožnem in na Lopa-
ti. V frontni socialistični zve-
zi so si zadnja leta prizadeva-
li, da bi različna vprašanja
glede pravnega položaja ver-
skih skupnosti reševali
predvsem v okviru koordi-
nacijskih odborov pri kra-
jevnih konferencah sociali-
stične zveze. Takšna praksa
je dala dobre rezultate. Koor-
dinacijske odbore so ustano-
vili v krajevni skupnosti
Aljažev hrib, Center, Dobr-
na, Frankolovo, Hudinja,
Pod gradom, Svetina,
Strmec, Šmartno v Rožni do-
lini, Teharje in Vojnik. Stali-
šče, naj postane krajevna
skupnost prvi prostor za ure-
janje vprašanj med samo-
upravno družbo in verskimi
skupnostmi, se dobro uve-
ljavlja.
Takšno usmeritev pa bo
zagotovo podprla delegatska
razprava o poročilu o izvaja-
nju zakona o pravnem polo-
žaju verskih skupnosti. O
osnutku bodo najprej raz-
pravljali na seji koordinacij-
skega odbora pri socialistič-
ni zvezi za urejanje odnosov
med samoupravno družbo in
verskimi skupnostmi.
ŠE SO TEŽAVE
Čeprav pri krajevnih kon-
ferencah socialistične zveze
že nekaj časa delujejo koor-
dinacijski odbori za sodelo-
vanje z verskimi skupnost-
mi, je njihovo delo zaživelo
od ene do druge krajevne
skupnosti zelo različno. Ta-
ka razlika pri delu teh odbo-
rov je očitna tudi v celjski
občini, kjer so ponekod
koordinacijski odbori za so-
delovanfe z verskimi skup-
nostmi dobro zastavili svoje
delo, drugod pa dlje od spre-
jetja programa dela še niso
prišli. Da bi delo teh teles
vendarle zaživelo, so na ob-
činski konferenci SZDL v
Celju pred dnevi pripravili
celodnevni seminar za širok
krog aktivistov krajevnih
skupnosti, na katerem so se
pogovarjali o sodelovanju
med družbo in verskimi
skupnostmi.
Sicer pa smo se o teh obli-
kah sodelovanja pogovarjali
z dvema predsednikoma
krajevnih konferenc SZDL.
Kakšne so njihove izkušnje
pri iskanju oblik sodelova-
nja z verskimi skupnostmi?
LUDVIK PESJAK, pred-
sednik krajevne konference
SZDL v krajevni skupnosti
Svetina: »Naša krajevna
skupnost je pretežno kmetij-
ska in v njej živi veliko ver-
nih ljudi. Zato je razumljivo,
da v vodstvu krajevne skup-
nosti dajemo velik poudarek
oblikam sodelovanja s cerk-
vijo, ker menimo, da je pre-
cej konkretnih nalog, ki jih
lahko uresničujemo 'le ob
skupnem angažiranju in so-
delovanju. Povedal bi še rad,
da je za naše sodelovanje s
cerkvijo značilno to, da vsa
vprašanja vključno z more-
bitnimi problemi, rešujemo
sami v okviru naše krajevne
skupnosti. Prav se mi zdi ta-
ko, kajti konec koncev je
krajevna skupnost le pro-
stor, kjer skupaj živimo ver-
ni in neverni in kjer se obli-
kujejo skupni interesi ljudi.«
JERNEJ OZIS, predse
dnik krajevne konference
SZDL v krajevni skupnosti
Center: »Odkrito moram
priznati, da v naši krajevni
skupnosti ni zaživelo delo
koordinacijskega odbora za
sodelovanje z verskimi
skupnostmi. Težave so na-
stale že nekaj mesecev po
ustanovitvi tega odbora, ker
se je predsednik preselil, mi
pa nismo dovolj bdeli nad
njegovim delom. Kljub temu
pa moram pristaviti, da ni-
smo imeli nikakršnih težav,
ki bi kakorkoli rušile vsaj
formalne odnose s cerkvijo v
naši krajevni skupnosti. Ce-
lo nasprotno. Pri mobilizaci-
ji ljudi za nekatere akcije so
nam cerkveni dostojanstve-
niki pomagali, tako da smo
akcije dobro izpeljali.«
DS
>Slišim jo... Le kje je skrita?
»Minuta je dovolj, da oddam sporočilo. Ali me bodo od-
krili?
PRVIČ V CELJU
»LOVNA LISICO«!
Vsekakor ne gre za noben lov na stekle lisice, ampak za
ARG, kot to v strokovnem jeziku imenujejo radioamaterji.
ARG pa pomeni amatersko radio goniometriranje, ali po
domače lov na lisico, katerega bistvo je odkrivanje skritih
radijskih postaj. Radioamater, ki išče skrite radijske postaje
ali radiogoniometrist mora poleg radioamaterskega znanja
imeti še dobro fizično kondicijo ter smisel za orientacijo.
Torej gre za posebno disciplino radioamaterske dejavnosti,
ki je istočasno neke vrste šport.
Radioamaterji celjske regije pripravljajo takšno akcijo v
soboto, 25. aprila ob 10. uri na gričku, kjer bo start za
tekmovalce. Da do sedaj takšne vaje še nismo mogli videti v
Celju je razlog v zahtevnosti po organizacijski in tehnični
plati, saj takšna vaja zahteva številno ekipo, v tehničnem
smislu pa kratkovalovna in UKW sredstva zvez z lastnim
izvorom napajanja, tekmovalci pa morajo imeti posebne
sprejemnike za radiogoniometrijo. »V celjski regiji imamo,
žal, samo dva taka sprejemnika,« nam je zaupal Vlado Si-
bila, ko smo se pogovarjal o sobotni vaji. Povedal nam je še,
da so si jih sposodili od domžalskih radioamaterjev, ki bodo
seveda tudi sodelovali v vaji. Torej Celjani, v soboto boste
lahko prisostvoveili »lovu na lisice na Gričku, organizator pa
zagotavlja, da med njim.i ne bo nobene »stekle«, saj ne
mislijo konkurirati lovskim družinam.
MITJA UMNIK
ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA
Po čiščenju in obrezovanju sadnega drevja je prišlo sedaj
na vrsto že tudi prvo škropljenje proti jabolčnemu svetožeru
in caparju. To škropljenje kot pravijo je zelo pomembno,
zato ga je treba pravočasno in temeljito opraviti.
T. TAVČAR
CELJE: ASFALT DO STAREGA
GRADU
Tudi zadnji del ceste do celjskega Starega gradu je že
asfaltiran, na vrhu pa urejen parkirni prostor za 30 osebnih
avtomobilov ter za dva do tri avtobuse.
Cesto in obnovljeno gostišče, ki ga upravlja kolektiv
Menca, bodo odprli v sredo, 29. aprila. Poslej bo gostišče
odprto vsak dan med 9. in 21. uro, razgledni Friderikov stolp
pa med 10. in 18, uro.
POSKUS PREGLEDA
KOLIKO POMENIJO NAŠE EKIPE?
»Uradno« najvišje hokejisti na ledu, saj so tretji v državi!
Čeprav še niso končana vsa različna li-
gaška tekmovanja pa smo pred bližnjimi
prvomajskimi prazniki le poskušali pri-
praviti podrobnejši pregled, koliko »koti-
rajo« ekipe v različnih športih na širšem
celjskem območju v jugoslovanskem
športnem prostoru. Zajeli smo vse od naj-
višjih zveznih do nižjih republiških lig. Po-
skušali smo biti čimbolj točni, seveda pa
nam to v vseh panogah kljub najboljši vo-
lji žal ni uspelo. Kljub temu pa bo objav-
ljen pregled le nekakšen prikaz, kje trenut-
no smo s kolektivnimi športi s širšega celj-
skega območja v širokem jugoslovanskem
merilu. Za morebitne napake ali netočne
informacije in interpretacije se že v naprej
opravičujemo ter istočasno odpiramo našo
»tribuno« in vabimo s tega področja bral-
ce, ljubitelje športa, z njihovimi predlogi
in pogledi k sodelovanju.
HOKEJ NA LEDU: v enotni prvi zvezni
ligi je nastopilo osem ekip, Celjani pa so že
tretjič zapored osvojili tretje mesto za daleč
najboljšima ekipama Jesenicami in Olimpi-
jo. Tako so uradno tretja najboljša ekipa v
hokeju na ledu v jugoslovanskem prostoru!
KOSARKA: v I. zvezni ligi iz Slovenije
nastopa Iskra Olimpija, v I. B zvezni ligi pa
ljubljanski Slovan (tretje mesto) in celjska
Libela, ki je osvojila zadnje mesto ter se
vrnila v II. zvezno ligo. Kljub temu »ura-
dno« - vsaj za zdaj - zavzema položaj tretje
najboljše slovenske košarkarske ekipe. Ce k
tem trem ekipam prištejemo še slovenske
ekipe v II. zvezni ligi ter tiste v republiški
ligi vidimo, da je tako Comet iz Slovenskih
Konjic s četrtim mestom v tej ligi v skupni
uvrstitvi deveta najboljša ekipa v SR Slove-
niji, Elektra iz Šoštanja pa z šestim mestom
v republiški ligi enajsta v skupnem zbiru.
Kovinar Store, ki je prvak II. republiške lige
vzhod in bo v naslednji sezoni igral v enotni
republiški Ugi, pa je na šestnajstem do sede-
mnajstem mestu, Zlatorog iz Laškega in
Šentjur, ki tudi nastopata v II. republiški
ligi vzhod, sta med 36 najboljšimi slovenski-
mi košarkarskimi ekipami.
NOGOMET: velenjski Rudar nastopa v II.
zvezni ligi in je po trenutni razporeditvi v
prvi (Olimpija) in drugi zvezni ligi (Svoboda
iz Ljubljane in Maribor) četrta najboljša slo-
venska nogometna ekipa. Šmartno, ki vodi
v enotni republiški ligi, je tako trenutno
peta najboljša slovenska nogometna ekipa,
Kladivar (sicer zadnji v republiški ligi) pa
šestnajsta. Med 32 slovenskih nogometnih
ekip od prve zvezne do vzhodnih in zaho-
dnih republiških lig se od šestnajstega do
dvaintridesetega mesta uvrščajo še Elkroj iz
Mozirja, Unior iz Slovenskih Konjic, Steklar
iz Rogaške Slatine in selekcija Savinjske s
sedežem na Vranskem.
ROKOMET: dolgoletni prvoligaš Aero
Celje že vrsto let nastopa v II. zvezni ligi in
je tako ob ljubljanskem Kolinski Slovanu
po ligaškem rangu druga najboljša sloven-
ska ekipa. Šesta najboljša slovenska roko-
metna ekipa za Slovanom v prvi zvezni in
Aerom, Inlesom, Jadran Timav in Poletom
je v tem trenutku vodeča ekipa enotne repu-
bliške lige Šoštanj. Minerva iz Griž je v re-
publiški ligi tretja, v skupnem seštevku
vseh slovenskih ekip pa osma. Mlada selek-
cija Celja je v republiški ligi enajsta, skupno
pa šestnajsta.
To so samo uvrstitve za moške ekipe, ne
pa tudi za ženske. Veliko težje so razporedi-
tve za ostale športne panoge, kot so keglja-
nje, streljanje, atletika, judo, dviganje uteži,
karate in drugo. Tu so tekmovanja drugač-
nejša od občasnih republiških in zveznih lig
do občasnih turnirjev in podobno. Atleti
Kladivarja se z moško in žensko ekipo že
vrsto let uvrščajo med šest najboljših jugo-
slovanskih ekip, bolj natančno, pretežno
osvajajo mesta od tretjega do petega. So pa
tudi druge izjeme (občasno prvo, drugo ali
šesto mesto). V kegljanju sta trenutno v re-
publiških ligah tako moška kot ženska eki-
pa Celja na drugem mestu z lepimi izgledi,
da ti uvrstitvi še popravita. To pa pomeni,
da sta med najboljšimi v Sloveniji in ženske
še posebej tudi v državi (nastopile so že tudi
na evropski sceni kot državne prvakinje).
Predstavniki celjskega judo kluba Ivo Reya
so uspešno nastopili v najelitnejšem zvez-
nem tekmovanju. Težje je določevati polo-
žaj strelcev (različna orožja itd.), kjer so Ce-
ljani in tudi Velenjčani v nekaterih orožjih v
sami jugoslovanski »špici«. V dviganju uteži
v enotni ligi nastopajo Celjani in velenjski
Rudar. Trenutno so uspešnejši Celjani.
Čeprav je ekipni šport na širšem celjskem
območju dobro razvejan pa končni dosežki
niso preveč blesteči. Ce bi napravili po tem.
seveda žal, nepopolnem pregledu nekakšno
lestvico prvih petih ekipnih športov celjske-
ga območja v republiškem in zveznem men-
lu, bi dobili naslednjo razvrstitev:
1.	HDK Celje, hokej na ledu (tretji v dr-
žavi),
2.	Rokometaši Aera (drugi v Sloveniji),
3.	Košarkarji Libele (tretji v Sloveniji),
4.	kegljači in kegljavke Celja (trenutno
oboji drugi v Sloveniji) in
5.	nogometaši velenjskega Rudarja ter
Smartnega četrti oz. peti v Sloveniji.
V tej razporeditvi je brez dvoma ustrezno
mesto tudi za atlete in atletinje Kladivarja^
ki pa jim ga žal zaradi specifičnosti tekmo-
vanja ne moremo natančno določiti.
TONE vrabl
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
17. APRIL - DAN OSVOBODITVE POBRATENE OBČINE DOBOJ
PREPOROD TUDI ZARADI MLADIH
Danes ima občina i00.000 prebivalcev, od tega 19.000 zaposlenih
Doboj ni le eno največ-
jih prometnih vozlišč pri
nas, ampak je tudi mesto
s tridesetimi regionalni-
mi institucijami, ki
uspešno rešujejo mnoga
skupna medobčinska
vprašanja in probleme.
17. aprila, leta 1945, je z
enotami narodnoosvobo-
dilne vojske, v Doboj vko-
rakala tudi svoboda. To je
bil najsrečnejši dan za vse
prebivalce občine pod
planino Ozren, od katerih
so mnogi doprinesli velik
delež v borbi proti sovraž-
niku. Ne smemo pozabiti,
da se je v partizanskih
enotah borilo preko 3000
prebivalcev tega področ-
ja. Tretjina njih je darova-
la tudi svoja življenja in
tako ni mogla užiti občut-
ka svobode. Kot večen
spomin na njihova deja-
nja pa so ostali spomeni-
ki, spominske plošče, spo-
minski vodnjaki, grobni-
ce, mnogi pa so prejeli tu-
di najvišja priznanja svo-
jega naroda, naziv naro-
dnega heroja. Ismet Kape-
tanovič, Miloš Kupres, Jo-
sip Jovanovič, Simo Lu-
kič in Refok Bešlagič so
imena največjih sinov Do-
boja in naše revolucije.
NOVA OBELEŽJA
Danes je Doboj mesto z
okoli 30.000 prebivalci,
občina s približno 100.000
občani, od katerih je
19.000 zaposlenih.
Dobojčani s ponosom
ocenjujejo, da so v teh 36.
letih življenja in dela v
svobodi, doživeli pravi
preporod. To dejstvo potr-
juje nešteto primerov. Da-
nes ima Doboj sedemkrat
več prebivalcev in okrog
petkrat več zaposlenih
kot v letu 1945. Dobro je
razvita industrija, osnov-
ne in srednje šole obisku-
je okrog 22.000 učencev,
predavanja na oddelku
pravne fakultete pa obi-
skuje preko 1000 študen-
tov. V zdravstvu je zapo-
slenih okrog 1300 prebi-
valcev, blizu 1000 je bolni-
ških postelj in okrog 150
zdravnikov. Celotno do-
bojsko področje je tudi
elektrificirano, zgrajenih
je več kot 100 kikometrov
vaških poti in 120 kilome-
trov modernih asfaltira-
nih prometnih cest. Vsa-
ko leto zgradijo v Doboju
okrog 300 družbenih in tri
krat več zasebnih stano-
vanj.
VSE HITREJŠI
RAZVOJ
GOSPODARSTVA
Šestintrideseto leto živ-
ljenja v svobodi so doča-
kali delovni ljudje in ob-
čani dobojske občine z
vrsto delovnih zmag in
uspehov na področju
družbenoekonomskega
razvoja občine. Lahko bi
celo rekli, da občina Do-
boj z vsakim novim dnem
spreminja svoje obličje,
ko se dvigajo novi objekti
ter družbeni in osebni
standard občanov.
Zahvaljujuč vse večje-
mu številu delovnih orga-
nizacij, rasti gospodarstva
in samoprispevkom obča-
nov, se združujejo znatna
sredstva za izgradnjo ob-
jektov družbenega stan-
darda, za boljše in lepše
življenje vseh občanov.
Tu so nova stanovanjska
naselja, šole, zadružni do-
movi, hiše na vasi, ki se po
standardu ne razlikujejo
od onih v mestu.
Za Doboj bi lahko tudi
rekli, da je to mesto mla-
dih. Dobojska občina ima
okrog 60 šolskih objektov,
moderno mestno knjižni-
co z oddelki v mnogih va-
seh. Doboj ima lokalni ča-
sopis, radijsko postajo,
mestni arhiv, muzej, ama-
tersko gledališče, delav-
sko univerzo in več kul-
turnoumetniških društev
in organizacij ter okrog 60
športnih organizacij.
Doboj, mesto na obrež-
ju treh rek, je 36. obletni-
co svobode dočakal ponc -
sen na svoje uspehe in
svoje ljudi.
ZLATKO MIŠKOVIČ
Doboj - mesto na obali treh rek, eno od največjih prometnih središč v državi
MED BRATI NI JEZIKOVNE PREGRADE
Ko s pobratenjem mest
iz različnih republik naše
socialistične samouprav-
ne skupnosti tkemo tr-
dnejše in trajnejše vezi
med narodi in narodnost-
mi, nehote pomislimo,
kje, kako in na katerih po-
dročjih smo storili dovolj
in kje bi lahko še več, da
bi bile te medsebojne vezi
še trdnejše in pristnejše,
da bi tako postale del naše
vsakdanjosti.
Uspehi na področju go-
spodarskih in družbeno-
političnih povezav oziro-
ma stikov so brez dvoma
zadovoljivi. Kako pa je s
kulturnimi vezmi, ki se že
leta tkejo, ponekod manj,
drugod bolj uspešno?
Primera iz bratskega Ši-
ška in Doboja sta le dva,
ki tvorita svojstven mo-
zaik v podobi kulturnih
zbliževanj med pobrateni-
mi narodi, občani.
Ni še dolgo tega, kar so
se člani kulturnoumetni-
škega društva Zarja iz Tr-
novelj, vrnili s kratkega
gostovanja, ko so obiskali
najprej mesto Sisak v so-
sednji SR Hrvatski, nato
pa še Doboj, pobrateno
mesto v SR Bosni in Her-
cegovini. V obeh mestih
so odigrali komedijo
»Sedma zapoved-kradi
malo manj.«
Prvi obisk je bil name-
njen občanom Siska. Ker
je bil to prvi tovrstni
obisk, je bil odziv obča-
nov Siska nekoliko skro-
mnejši. Skromnejši le na
predstavi, zato pa bolj pri-
srčen zvečer, ko se venček
hrvatskih in slovenskih
narodnih pesmi kar ni ho-
tel zaključiti. Tako je bil
storjen tudi prvi korak k
tesnejšim stikom na kul-
turnem amaterskem po-
dročju Siska in Celja.
Doboj je mesto, ki je le-
tos že drugič sprejelo čla-
ne amaterskega kultur-
noumetniškega društva iz
Trnovelj. Tudi člani ama-
terskega gledališča »17
april« iz Doboja so bili do
sedaj že dva krat gostje
Celja oziroma trnoveljske
Zarje. Prav zaradi tega je
bilo vzdušje ob zadnjem
obisku v Doboju med čla-
ni obeh amaterskih sku-
pin nadvse prisrčno in re-
snično bratsko. Prvi stisk
roke, objem in solze v
očeh so le drobni utrinki,
ki govore o pristnih ve-
zeh. »Kaj delate v Celju?
Kaj je pri vas novega?
Takšna in podobna vpra-
šanja so se kar vrstila v
prijateljskem družabnem
večeru, ko so se sprejema
Celjanov udeležili tudi
predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij občine
Doboj. To so vprašanja, ki
jih navadno postaviš do-
bremu prijatelju, sorodni-
ku, bratu, potem, ko ga po
dolgem času zopet vidiš.
Skratka - Doboj živi s Ce-
ljem, Celje z Dobojem.
Vsaj na amaterskem kul-
turnem področju lahko tr-
dimo, da je tako.
Doboj v zadnjem času
ni doživel le industrijske-
ga in komunalnega raz-
cveta, ampak tudi na po-
dročju kulture. Odraz kul-
turne osveščenosti obča-
nov je bil tudi obisk trno-
veljske predstave, ki je bi-
la sprejeta z velikim zani-
manjem in odobravanjem
kljub tako imenovani »je-
zikovni pregradi«. Te na-
mreč v Doboju ni bilo ču-
titi. Se manj dejstvo, da
bratstvo in enotnost ni le
beseda, ki jo izrečeš. Je
dejanje, ki ga občutiš kot
krepek in iskren stisk ro-
ke, kot stiskanje v grlu in
solzo v očeh, potem., ko se
poslavljaš in zaslišiš: »Pri-
dite kmalu spet k nam,
dragi Celjani« Da nam bo-
do obisk kmalu vrnili, so
še ob slovesu obljubili.
Veseli nas, da radi pridejo
v Celje.
marjela agre2
Z uprizoritve »Sedme zapovedi« trnoveljske Zarje na sceni Delavske univerze v
Doboju
LIDIJA POTRČ-DUNJA, PRVA
UREDNICA
Besedovanja o naključjih,
ki da so pripeljala ljudi na
njihove odgovorne dolžno-
sti, so odveč. Lidija Potrč-
Dunja je bila članica "agitro-
pa-< in urednica takratnega
pokrajinskega glasila 'Novi
čas«. Res je, da po preiskuše-
ni varnostni metodi ločeva-
nja tehnike od uredništev,
urednica Dunja ni imela no-
benega stika s tiskarsko te-
hniko. Toda kar zadeva agi-
tacijo in propagando, vse-
binsko plat časnika, Potrče-
va gotovo ni bila novinec, ko
so ji naložili dolžnost, da v
Celju začne izdajati pravi, v
tiskarni tiskani časopis.
NOVA POT, je imel ime
(^asnik, ki je junija 1945 pri-
šel med ljudi. Po imenu je
hotel biti najbrž naslednik
»Nove dobe«, ki je v Celju
izhajala pred vojno. No, Lidi-
ja Potrčeva je s še dvema
bivšima borcema-študento-
ma, naredila svojemu času
primeren in učinkovit ča-
snik.
Sama pravi: »Takrat nisem
vedela kaj je to reportaža, kaj
intervju, kaj uvodnik, niti
kako se reče črkam v drob-
nem in nekoliko večjem ti-
sku.«
Ko danes listamo po stra-
neh prvih številk, slogovno
res ni bil izpiljen, toda ne-
spodbitna je politična osve-
ščenost njegovih ustvarjal-
cev, ki so presneto natančno
vedeli - kaj napisati!
Lidija Potrčeva se spomi-
nja prvih spopadov z ljudmi,
ki so pisali togo, načelno in
razvlečeno. Zelja, da bi bil
časnik zanimiv, pester, hkra-
ti pa prizadevanje v tej sme-
ri, odkriva v Dunji »rojene-
ga« novinarja, ki je svoje
sposobnosti in nabrane iz-
kušnje pozneje uspešno do-
polnjevala kot vodja dopi-
sništva »Borbe« v Sloveniji
in urednica ilustrirane revije
. TOVARIŠ. Bil je to čas, ko
se je bilo treba boriti za nove
družbene odnose, za federa-
tivno ureditev zveze jugoslo-
vanskih republik, za oblast
delavskega razreda. Časopis,
ki so ga urejali mladi osve-
ščeni partizani, je bil oster in
nepopustljiv do negativnih
pojavov, do sovražnikov na-
predka, do špekulantov, do
bivših mogotcev, ki so se
spet hoteli vtihotapiti na vo-
dilne položaje.
Lidija Potrčeva je imela
poleg prej opisanih lastnosti
še eno izredno dragoceno
potezo značaja. Bila je pre-
prosta in ljubezniva. Tako jo
je opisal pokojni pisatelj Fra-
njo Roš, eden najzvestejših
in najbolj plodnih sodelav-
cev našega časnika.
In še z eno značilnostjo se
povezuje Potrčeva z našim
tednikom. Bila je prva ure-
dnica in edina ženska na ure-
dniškem stolčku. Poslej so
na tem položaju ves čas »vla-
dali« moški.
Lidija Potrč-Dunja je ure-
dila 25 številk celjskega po-
krajinskega časnika. Z nje-
nim odhodom je za krajši čas
tednik prenehal izhajati, za
trajno pa je ugasnilo ime
»NOVA POT«.
CELJSKE ZLATARNE: KORAK
NAPREJ V ZOBNI PROTETIKI
Kolektiv celjskih Zlatarn je v petek, 17. aprila, slavil pomembno
delovno zmago. Po pozdravnih besedah podpredsedruka kolektiv-
nega poslovodnega organa Adolfa Hrastnika in vodje prodaje den-
talnega programa Iztoka Zagožna so namreč odprli nov stomatopro-
tetični demonstracijski laboratorij, ki je rezultat nekajletnega dela
celjskih Zlatarn tudi na tem področju.
Zlatarne Celje so že pred desetimi leti in prej pričele s proizvodnjo
zlitin za potrebe zobne protetike. Vtem, ko so pred tremi leti izdelali
tudi prvi aparat za laboratorije, so zdaj odprli še demonstracijski
laboratorij, ki je tudi rezultat dobrega sodelovanja z drugimi doma-
čimi kolektivi še posebej z Lekom iz Ljubljane.
Laboratorij ima izključno domačo opremo. Tudi v tem je velik
uspeh, sicer pa je primer, kakšni naj bi ti laboratoriji sploh bili. Vrh
tega je središče za spoznavanje dela z zlitinami in potrošnim materia-
lom za potrebe zobne protetike, hkrati pa še izredna podlaga za
nadaljnje raziskovalno delo na tem področju ne samo za ožji krog,
marveč za zobozdravstvene delavce v Jugoslaviji sploh.
M BOZIC
12. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
NIŽJA STOPNJA NA RAČUN
PRESEŽKOV
Na skupščini samoupravnih interesnih skupnosti so skle-
nili, da presežki sredstev, ki so ostali po zaključnem računu
iz lanskega leta, gre za okoli 3,000.000 dinarjev, prenesejo v
finančni program SIS kot dohodek za tekoče leto. Intere-
snim skupnostim, ki so imele višek sredstev bodo s 1. ma-
jem znižali prispevno stopnjo.
Občinska zdravstvena skupnost pa je zabeležila primank-
Ijaj sredstev v višini 10 mio, zato so na skupščini SIS, na
osnovi utemeljitve zdravstvene skupnosti, sklenili, da se za
letošnje leto zdravstvu določi višja prispevna stopnja in
sicer za toliko kolikor se ostalim intresnim skupnostim
zniža. Primankljaj iz lanskega leta bodo tako pokrili, vendar
le za tretjino.
V.V.E.
USPELA POLITIČNA ŠOLA
NA DOBRNI
Od 10. do 12. aprila je na Dobrni pri Celju, potekala
mladinska politična šola, ki jo je za funkcionarje osnovnih
organizacij zveze mladine iz celjske občine, organizirala ob-
činska konferenca ZSMS.
Trodnevni seminar je obsegal širok program o aktualnih
vprašanjih povezanih z nalogami zveze mladine v naši
družbi in posebej v celjski občini. Na razpravah so med
drugimi spregovorili tudi o odnosih med samoupravno
družbo in verskimi skupnostmi, ter o izvajanju zakona o
usmerjenem izobraževanju. Organizirana je bila tudi javna
tribuna o gospodarski in politični situaciji v celjski občini in
v zvezi s tem naloge vseh družbe nepolitičnih organizacij v
vseh temeljnih sredinah.
Namen seminarja je bil seznaniti vodstva mladine o
osnovnih vprašanjih, določiti smernice za delo v posamez-
nih osnovnih organizacijah ter usposobiti vodstveni kader
osnovnih organizacij in vsaj nakazati možnosti za bolj učin-
kovito delo. Sam seminar, ki se ga je udeležilo 107 mladin-
cev iz delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti, je
omogočil tudi izmenjavo izkušenj in mnenj o delu v različ-
nih sredinah kjer delajo in živijo mladi.
Program politične šole so popestrili z družabnimi večeri v
soboto pa so si ogledali nastop folklorne skupine iz Vinkov-
cev in Folklorne skupine železničarskega prosvetnega druš-
tva France Prešeren iz Celja.
VIOLETA V. EINSPIELER
ŽIVAHNO V KULTURNEM DOMU V
ŠENTVIDU
Dobro obiskane prireditve dokazujejo, da so bila druž-
bena sredstva dobro naložena, prebivalci Šentvida in okoli-
ških vasi pa so s prostovoljnim delom in prispevki pridobili
prostor v katerega redno in radi zahajajo.
Vse, ki bi si želeli delo društva pobliže ogledati, že danes
vabimo na prvo ponovitev Kastelke, ki bo 30. aprila ob 19.
uri. Po nastopu bo za ples in razvedrilo igral domači ansam-
bel, v bližini pa bo zagorel tudi kres v počastitev praznika
dela.
P. D.
8 HA SADOVNJAKA
Dijaki Kmetijskega šolskega centra Celje so prejšnji teden
končali dela na kmetiji Huba na Rakovi stezi nad Frankolo-
vim, kjer so na 8 ha površine posadili okoli 10.000 jablan in
višenj. Celotna investicija v to največjo naložbo v zasebno
sadjarstvo v Sloveniji znaša okoli 3,600.000 din. Investitorji
pa so Ljubljanska banka. Hranilno kreditna služba pri Kme-
tijski zadrugi Celje in Kmetijsko živilska razvojna skupnost
Slovenije. Na fotografiji: Dijaki omenjenega šolskega za-
voda so izredno pridno in kvalitetno opravili svoje delo.
F. P.
CELJE: ŠE VEČ ZA OBVEŠČANJE
Obveščanje v delegatskem sistemu na področju zdrav,
stvenega varstva v celjski občini je še dokaj razvito in kvali.
tetno, vendar bo zanj potrebno storiti še več, da bodo lahko
delegati odločali resnično na podlagi celovitih informacij
Glavna pomanjkljivost so v Celju še vedno nezadostne po!
vratne informacije. Delovni ljudje in občani so še vedno
prepočasi obveščeni o sprejetih odločitvah na skupščinah, o
odločitvah, za katere so se delegati odločili po praviloma
dobrih obravnavah gradiv pred skupščinami. Takšna je bila
ena temeljnih ugotovitev okrogle mize o obveščanju v dele-
gatskem sistemu na področju zdravstvenega varstva v Ce-
lju, ki je bila v ponedeljek, pripravili pa sta jo skupno
Občinska zdravstvena skupnost in strokovne službe SIS
družbenih dejavnosti v Celju na pobudo Skupnih strokov-
nih služb SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Da je bila okrogla miza v Celju, ni bil slučaj. Za to so se
odločili, ker so v Celju vidni uspehi na področju obveščanja.
Pobudo so tudi vsi dobro sprejeli in lahko rečemo, da so
okroglo mizo tudi dobro pripravili. Od razgovora so vsi
veliko pričakovali, žal pa zaradi neustreznega vodenja
Slavka Grčarja, direktorja Skupnih strokovnih služb SOS
zdravstva in socialnega varstva Slovenije, rezultati razgo-
vora niso bili takšni, kot bi lahko bili glede na sicer dobro
pripravljenost vseh sodelujočih.
Udeleženci okrogle mize so v glavnem podprli celjsko
usmeritev nadaljnega razvoja obveščanja, ki teži k čim večji
kakovosti in jedrnatosti, saj so se na podlagi analiz doseda-
njega načina obveščanja delegatov odločili za skupno dele-
gatsko glasilo in doker to še ne bo doseglo optimalne kako-
vosti še naprej za objavljanje celovitih gradiv v Delegato-
vem poročevalcu, ki pa ga bodo sprejemali le vodje delega-
cij in družbenopolitične organizacije in skupnosti, medtem
ko skupno delegatsko glasilo vsa gospodinjstva v Celiu.
MILENA B. POKLIC
TEMELJNA PLOŠČA ZA HOTEL
»SLAVA«
Napovedi se uresničujejo in gradbinci hitijo, da bi izpol-
nili nalogo pravočasno. Tako bodo v Rogaški Slatini jutri ob
dograditvi temeljne plošče za nov hotel »Sava« počastili ne
le prvo delovno zmago na tem velikem hotelskem kom-
pleksu, marveč tudi bližnje praznične dni.
MB
ZA 20% DRAŽJE AVTOBUSNE
VOZOVNICE
Od ponedeljka, 20. aprila, so cene avtobusnih vozovnic v
povprečju za 20 odstotkov višje od prejšnjih. In to po vsej
Sloveniji.
V lokalnem, oziroma mestnem prometu velja osnovna
vozovnica osem dinarjev, namesto prejšnjih šest.
Kolektivi, ki skrbijo za avtobusni potniški promet, so
nove cene utemeljili s povišanjem cen goriv in tudi gum. Po
njihovem predlogu bi naj bile nove cene za 31% višje od
dosedanjih. Končna odločitev je bila za 20%, kar pomeni, da
bodo morali razliko poiskati kolektivi sami. Tako tudi pri
Izletniku.	iv^
SEJEM NI BIL ŽIV
Zavod Src Golovec je poskušal popestriti nakup rabljene
športne opreme s sejmom, ki pa ni rodil pravih sadov. Le
malo je bilo obiskovalcev in tudi rabljenih artiklov na
sejmu. Se največjo pozornost so pritegnile deska za jadranje
na vodi HI-FLY, ki so bile na voljo potencialnim kupcem.
F. P.
Ampak Jurčec govori, govorijo tudi drugi. Sanjajo, bolje
rečeno, potujejo v svoji domišljiji brez meja. Ta potovanja
trajajo že dolgo, tri desetletja in več, toda potniki kot da se
ne morejo naveličati, kot da so priklenjeni na to pot, ki
nima konca, samo začetek, pokopan nekje daleč v spomi-
nih.
Rad bi vprašal Jerčeca, rad bi vprašal druge tam okoli
njega, kaj menijo o rečeh, kakršna je denimo tale: da je
mogoče sredi Ljubljane, nekaj ur po odkritju spomenika
revolucije na trgu istega imena, videti dvajset, trideset
najstnikov in najstnic v kavbojkah, kako plešejo kolo sredi
ceste in pojejo partizanske pesmi ...in jih njihovi očetje ali
vsaj ljudje, ki so toliko stari kot njihovi očetje in matere, pri
tem smehljaje gledajo s pločnikov, nekateri celo začudeni,
ker imajo najstniki dolge lase in so na zunaj videti nemara
na las podobni najstnikom iz Chicaga ali kaj vem od kod,
morda iz Stockholma. Pa miličnik, ki tudi gleda in ne ve,
kaj bi storil, ker v pravilih službe sicer piše, da ljude ne
smejo ovirati prometa na cesti, ampak tile mladi ob tem
pojejo partizansko pesem. Je to prekršek ali ne?
Kaj bi rekel na vse to Jurčec? Da lažem, da to ni res?
In kaj bi mu rekel? Da je, k^r sem to sam videl in se mi je
to zdelo najlepši del vse velike proslave, o kateri so nasled-
nji dan poročali časniki na prvih straneh ?
Nikoli mi ne bi verjel, ker to presega vse meje, ki si jih je
začrtal, meje, ki ograjujejo njega in njegove.
Rudolf Jurčec kratko malo nič, čisto in popolnoma nič.
ne ve o tej generaciji, ki raste v Jugoslaviji ob ročk glasbi, z
dolgimi lasmi, v kavbojkah - ampak tudi v zeleno-rumeno-
rjavih padalskih uniformah prostovoljnih mladinskih
odredov splošnega ljudskega odpora, v katere ni treba
nikogar siliti, ker je kandidatov več kot dovolj.
Nič ne ve o mladinskih delovnih akcijah, kjer ob koncu,
ko se razidejo, jokajo mladi Makedonci in Slovenci in vsi
drugi drug drugemu v objemu, utripajočih, do roba polnih
src čustva in ljubezni.
Jurčec o tem ne ve nič.
Jaz pa moram potem poslušati, kar Jurčec pripoveduje,
in ostati pri tem resen, ko bi se resnično in od srca rad vsaj
nasmehnil njegovim pravljicam o pozdravih, ki ga čakajo
ob prihodu v Jugoslavijo.
Ampak nazaj k Jurčecu.
»Nemci so nas izdali, Italijani so nas izdali, Angleži in
Američani so nas izdali. Verjeli smo vsem, mislili smo, da
bomo lahko ustvarili našo državo, pa je šlo vse po vodi. Nič
ni ostalo.«
V teh besedah je bilo toliko poraza in obupa, da bi
skorajda lahko sočustvoval - ampak niti trohice priznanja,
da so izdali predvsem sami sebe in tisoče, ki so nekoč
verjeli njim, Jurčecu in drugim iz vodstev različnih izdajal-
skih organizacij med vojno.
Tega priznanja nisem slišal ne od Jurčeca ne od kogar-
koli drugega iz vrst slovenske politične emigracije. Tega v
njihovi podobi stvari ni, tam je samo prepričanje, da so
velike in tragične žrtve neke neusmiljene usode, ne pa
svojih zablod, zmot in zločinov.
»Bojevali smo se in še se bomo bojevali. Bog ne bo
dopustil, da komunisti poberejo sadove. Nikoli.«
In to je tudi nekaj, kar se je ponavljalo skozi vse pripo-
vedi, kar sem jih slišal: da so komunisti vse in povsod, da
teptajo zemljo slovensko. Ce bi bila ta zemlja sedaj od
kogarkoli drugega, bi ne bilo hudo, pa četudi bi jo zavzel
nekdo iz vesolja. Na vse bi pristali. Toda komunisti? Ne, to
je zadnja žalitev, ki je ni mogoče prenesti.
»Nikoli!« Sedaj je bil njegov glas že čisto tih, komaj
razumljiv, glava mu je nemočno klonila na zmečkan
vzglavnik. Moj sobesednik se je zastrmel v strop in počasi
sem doumel, da je najin pogovor končan, da starec v poste-
lji nima več kaj povedati - ali pa nima moči, da bi to storil.
V sobi je postalo tiho.
In tedaj je ženska za mojim hrbtom rekla: »Bolje bo, če
greste. Zelo je bolan.«
Počasi sem pokimal in rekel: »Na svidenje.«
Nikoli več ga nisem videl. Mesec dni kasneje je umrl.
Pogovor, ki sem ga imel z njim v prvem nadstropju lepe
stanovanjske hiše številka 2247 v ulici Cuba v Buenos
Airesu, je bil samo eden izmed mnogih, ki jih je bilo treba
opraviti na poti do resnice o slovenski politični emigraciji.
Kaj se skriva za temi besedami? Kdo sestavlja slovensko
politično emigracijo, kaj so njeni smotri in cilji, kako de-
luje, kje in kdo jih podpira ? Kako se je porodila ?
Vprašanja, nanizana kot kamenčki na ogrlici. Odgovorov
zato tudi ne more biti malo in ne morejo zadevati le danes
ali včeraj, zakaj zgodba o tem se je začela že dolgo tega.
KONEC ILUZIJ
Maj 1945. Slovenija.
Do konca druge svetovne vojne je ostalo samo še nekaj
dni. Nemci so si bili na jasnem, da so izgubili vojno in
skupaj z njimi tudi njihovi sodelavci - od belogardistov do
domobrancev, pripadnikov različnih legij, četnikov, usta-
šev in drugih. Nekaj tisoč Slovencev, ki so vsa medvojna
leta stali na strani Italijanov in Nemcev, je imelo eno samo
možnost: pobegniti s svojimi nekdanjimi zaščitniki, dokler
je še čas. In časa je bilo vse manj.
V	zmedi, ki se je stopnjevala z vsako uro, je naraščal tudi
strah.
3. maja 1945 se je sestal »slovenski parlament«, ki ga je
sklical decembra 1944 ustanovljeni »narodni odbor za Slo-
venijo«, in razglasil v Ljubljani »Narodno državo Slove-
nijo« in »Slovensko narodno vojsko«.
Nekaj ur kasneje so »poslanci« in člani »slovenske
vlade« že basali v nahrbtnike in kovčke svojo prtljago in se
pripravljali na beg.
Kronika tistih dni ostaja po drobcih raztresena v spomi-
nih ljudi, ki so zaradi svojih zločinov morali pobegniti iz
domovine, da bi se skupaj s svojimi nekdanjimi gospodarji
rešili v varno tujino. Ves upravni aparat, ki je tako zvesto
služil Italijanom in Nemcem štiri dolga leta, je bil vrazsulu.
Zadnja radijska oddajna postaja, s katero so vzdrževali
stike s slovenskim delom begunske kraljeve vlade v Lon-
donu, je utihnila sredi Ljubljane 5. maja ponoči.
Nič več ni bilo ne volje ne moči za karkoli drugega kot za
paničen beg čez visoke gore.
V	letih, ki so sledila porazu, so kasneje politični emi-
granti poskušali opravičiti svoj brezglavi beg in umik - in
ne samo to, marveč vse svoje delo med okupacijo, mračno
obdobje svojega sodelovanja z Italijani in Nemci. Posku-
šali so vsaj dvoje: opravičiti svoje sodelovanje z medvoj-
nimi gospodarji Slovenije in razvrednotiti ves povojni ra-
zvoj socialistične Jugoslavije.
To še vedno počnejo, in če se želite prepričati, je dovolj,
da vzamete v roko katerikoli časopis politične emigracije,
knjigo ali pa poslušate govore na kateremkoli zboru slo-
venske politične emigracije. Skoraj brez pomena je nava-
jati to pisanje ah te govore (čeprav bom to storil nekajkrat
za ilustracijo), saj so si vsi podobni, ne glede na to, kdaj so
bili zapisani: lani ali pred petindvajsetimi leti.
Povsod boste našli isto: trditve o tem, kako pri nas ni
svobode, kako kraljuje teror, kako so ljudje nezadovoljni z
vsem, kar se dogaja, kako nemogoče slabo živimo, čeprav
slednjega vse manj.
In vendar beg tedaj ni bil edina možnost. Vsi, ki so tiste
majske dni pobegnili, bi bili lahko ostali v domovini, priz-
nali svojo krivdo in sprejeli kazen - ali vsaj obsodbo javno-
sti. Ne tako redki so to tudi storili. Se danes živijo tukaj.
Odhod v tujino je bil rešilna bilka samo za tiste, ki bi
sicer svoje medvojne zločine morali plačati na sodišču, bil
je rešitev za zločince, da so ostali nekaznovani.
Bila pa je še ena možnost.
» Umaknite se, če treba, v hribe... nekaj tednov boste že
zdržali, saj zavezniki niso več daleč. Pridejo iz smeri Be-
netk. « Tako je modroval eden izmed belogardističnih vodi-
teljev maja 1945. Toda razen skrivačev, ki so se zatekli v
varstvo gozda za nekaj časa, iz tega predloga belogardistič-
nega voditelja ni bilo nič. Misel na to, da bi po koncu vojne
v slovenskih gozdovih poskusili organizirati oborožen od-
por proti narodnoosvobodilni vojski, je ostala zgolj ena
izmed neuresničljivih idej v množici kombinacij, ki so se
jih lotevali.
4
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 13
VŽIVELI SO SE V NOVO OKOLJE
TEŽAVE SO, A TUDI NOVI PRI JATEUI
Kakšno /e novo okolje v očeh delavcev iz drugih republik
Celje je industrijsko me-
sto, zato je temu primeren
tudi dotok delavcev iz dru-
gih republik. Kako se ti de-
lavci počutijo med nami in s
kakšnimi problemi se spopa-
dajo? Ali je lahko tudi dela-
vec, ki pride iz druge repu-
blike družbenopolitično ak-
tiven? Vprašanj je veliko,
vseh ne moremo postaviti in
vseh problemov ne moremo
rešiti, vendar se moramo
vprašati vsaj še to, ali smo
naredili dovolj, da jim olajša-
mo bivanje v naši sredini.
Vsekakor nam o tem lahko
več povedo delavci iz drugih
republik sami, mi pa bomo iz
njihovih odgovorov izvedeli
tudi kaj več o nas.
VERA JOVANOVIČ Iz
ŠABCA - knjigovodja,
METKA CELJE: V svojem
rojstnem kraju sem dve leti
brezuspešno iskala zaposli-
tev, zato sem se odločila, da
si poiščem delo v Sloveniji.
Po izobrazbi sem gradbeni
tehnik, vendar sem delovno
mesto knjigovodje sprejela,
ker mi je bilo dovolj sedenja
in odvisnosti od drugih. Med
svojimi sedanjimi sodelavci
sem pridobila precej prijate-
ljev Slovencev, ki so mi po-
magali, da sem premostila
začetne težave, ki sem jih
imela zaradi jezika in delov-
nega mesta, ki ni ustrezal
moji izobrazbi.
Prijateljev zunaj kolektiva
nimam, kajti večino proste-
ga časa preživim doma. To
pa zato, ker imajo mladi zelo
malo možnosti za zabavo.
Nekoč nisem imela denarja
in sem se vseeno dobro ime-
la, danes, ko pa denar ni pro-
blem, nimam kam oditi. Na-
sploh je tukajšnja mladina
medla - brez živosti, ki je ta-
ko potrebna mlademu člove-
ku. Mene so lepo sprejeli in
mi pomagali, vendar opa-
žam, da še obstaja distanca
med Slovenci in delavci iz
drugih republik. Opazila
sem, da se velikokrat ljudje
ocenjujejo po zunanjem vi-
dezu, da še velja, da obleka
naredi človeka. Slovencem
veliko pomenijo statusni
simboli kot so dober avto, vi-
kend, lastna hiša. Želim si,
da to ne bi vplivalo na odno-
se med ljudmi, vendar
vpliva.
Kot članica Zveze mladine
v delovni organizaciji, sem
se aktivno vključevala v raz-
prave in dajala predloge, to-
da ščasoma mi je pošla volja,
ker ni bilo nič narejenega, da
bi se sklepi in dogovori ure-
sničili v praksi. Vsekakor to
ni dobro, ker si tako mladina
jemlje možnost, da sama re-
šuje vprašanja, ki jo neposre-
dno zadevajo. S svojim de-
lovnim mestom sem zado-
voljna, ker mi daje občutek,
da me potrebujejo, vendar bi
se že jutri vrnila v Srbijo, v
primeru, da tam dobim delo
in to zato, ker nimam možno-
sti, da bi si v bližnji priho-
dnosti rešila stanovanjsko
vprašanje.
RADAN PANTOVIC iz
BEOGRADA - strojnik,
METKA CELJE: V Sloveni-
jo sem prišel v prvi i>olovici
lanskega leta. V prvih treh
dneh sem našel zaposlitev v
Laškem, vendar nisem bil
zadovoljen z medsebojnimi
odnosi, zato sem delo kmalu
zapustil. Sodelavci so me za-
postavljali in se šalili na moj
račun samo zato, ker sem iz
druge republike. Naslednjo
službo sem dobil v Metki,
kjer so me dobro sprejeli in
sem zadovoljen tako z delom
kot z odnosi, ki vladajo v ko-
lektivu. Sodelavci so mi veli-
ko pomagali tudi pri reševa-
nju privatnih problemov.
Vsek^or je bil največji pro-
blem stanovanje, kajti moje
podnajemniško stanovanje
je bilo poplavljeno. Za stano-
vanjsko opremo še sedaj ni-
sem dobil odškodnine. V
Metki so mi dodelili majhno
stanovanje, zato tudi nimam
kakšnih posebnih želja, da bi
se vrnil v Srbijo. Kot sem že
omenil, sem zadovoljen z
medsebojnimi odnosi, še po-
sebno pa želim FK>hvaliti svo-
jega šefa, ki ne dela nikakrš-
nih razlik med delavci, kljub
temu, da so med zaposlenimi
poleg Slovencev še Srbi, Hr-
vatje, Albanci in drugi.
Kot član ZK in zveze mla-
dine, se aktivno vključujem
v razprave in se ne zadovo-
ljim le s sedenjem na sestan-
kih. Vendar vseh svojih
predlogov ne povem, ker se
dogaja, da se tisti, ki poroča,
kasneje razjezi name, kljub
temu, da ve, da nima prav in
da je bila moja pripomba
umestna. Probleme, ki na-
stajajo ob delu, lahko brez
težav povem svojemu šefu in
ta jih p>otem vestno i>osredu-
je naprej. Seveda pa tako ne
ravnajo vsi, zato se na druge
ne obračam.
VILI EINSPIELER
Skupina petih študentov fakultete za sociologijo,
politične vede in novinarstvo je v okviru Centra za
klubsko dejavnost v Celju, izvedla anketo o preživ-
ljanju prostega časa mladih. Anketa je zajela 1000
učencev po vseh celjskih poklicnih in srednjih šolah
ter mladincev v nekaterih delovnih organizacijah.
Rezultati bodo znani že konec tega meseca.
Čeprav veliko govorimo o organiziranem in usmer-
jenem ter aktivnem preživljanju prostega časa, še
vedno nismo naredili dovolj. Predvsem pa ostaja
problem usmerjanja mladih v prostočasovne dejav-
nosti, saj se marsikdaj zdi kot bi bili družba brez
mladine, ker ni ustreznega odmeva za želje in priča-
kovanja mladih glede na njihov osebni interes. Ne
sme nam biti vseeno, da mladega človeka, polnega
energije, idej in ki ima tudi več časa na razpolago, da
svoje osebne ustvarjalne težnje uresniči, prepustimo
samemu sebi in mu ne omogočimo, da te potrebe
uresniči.
RAZISKAVA O
PREŽIVLJANJU PROSTEGA
ČASA MLADIH
Rezultati raziskave, ki jo opravljajo študentje, naj
bi pokazala v kolikšni meri se mladina uključuje v
različne dejavnosti v svojem prostem času in v ko-
likšni meri svoje interese v danih okoliščinah lahko
uresniči. Kam se vključuje in kakšne možnosti ima
pri oblikovanju programov organizacij v katere je
vključen. Kje se mladina največ zbira in katere so
osnovne oblike preživljanja prostega časa danes,
glede na delovno okolje, socialno strukturo in dru-
žinsko okolje. Raziskava nam bo dala tudi odgovore
kak.šna je možnost uključevanja delikventne in kaz-
novane mladine v te dejavnosti.
Iz teh nekaj povzetkov iz koncepta raziskave vi-
dimo, da so se teme lotili obširno in temeljito in da
posegajo globoko v socialni vidik problema preživ-
ljanja prostega časa mladih. Zato bodo tudi obdelani
in objavljeni podatki, ne le zanimivi ampak tudi
praktično uporabni. Podatki ne bodo ostali le v di-
plomski nalogi, ali v brošuri, ki bo izdana za marksi-
stične krožke na srednjih in poklicnih šolah, marveč
bo osnova za akcijo pri Centru za klubsko dejavnost
pri občinskem komiteju zveze mladine v Celju, pri
svetu za socialno politiko pri ZSMS, koristili bodo
tudi tistim, ki se ukvarjajo s problemi delikventne
mladine in najbž še komu.
Samo anketiranje je potekalo brez problemov, zelo
dobro so se odzvale kadrovske službe v posemeznih
delovnih organizacijah, podatke pa bodo obdelali v
računalniškem centru na FSPN.
VIOLETA V. EINSPIELER
Prodajamo na obveznice posojila za ceste
kupon štev. 1, 2, 3
na 16. oddelkih Veleblagovnice T
ter v prodajalnah: SALON- T, NOVOST in DOM.
56
Zakaj gostja gospoda I. ? Kako sem ga spoznala ? Kaj vem o
njem?« »Nič!!!«
Šele pozneje sem izvedela, da se je gospoda L, ki je
osvobajal gejše in se potegoval za Formožane, kuhal načrte
za osrečitev sveta in imel na uličnih vogalih govore, ki je v
njih krepkeje odmevala ljubezen do sveta kot do domovine
in da ga zato policija ni prijazno gledala. V srečni nevedno-
sti sem pravilno odgovarjala in pokazala priporočilno pi-
smo za gosposko v Taihoku, ki mi ga je bil dal na prošnjo
gospoda Salzmanna japonski poslanik v Pekingu in ki mi
je zdaj prišlo zelo prav.
Keelung sva zapustila nekaj pred deseto uro dopoldne,
proti poldnevu pa sva bila že v Taihoku. V rikši sem se
odpeljala v svoj novi dom.
V KRAUESTVU POBARVANIH KOKOŠI
Hiša je bila iz kamna in je stala na enem od cestnih
križišč. Okoli prvega nadstropja je tekla široka veranda,
prednji del hiše je imel evropski stil in skromno evropsko
opremo, dvoriščni del hiše po japonsko. Stanovala sem v
Prednjem delu hiše in moji futoni so ponoči počivali na
klopi. Pod mano so bili šolski prostori in nekdo je poskušal
^a klavir zaigrati neko nemško ljudsko pesem. Tu je imelo
brezplačen pouk sto petdeset ubožnih formoških otrok, ki
bi sicer nikjer ne dobili izobrazbe, in kadar je imel težave,
Je smel priti in v tej hiši prositi za nasvet, za pomoč in tudi
zavetje. Tu so se pogosto skrivale gejše, kadar so želele
opustiti svoje strašno življenje, ki so ga skrivale za smehlja-
jočo se in bleščečo zunanjostjo, in zato so bile hišne prei-
skave na dnevnem redu. Sredi vsega tega sem se, jezikovno
odrezana, vrtela v lastnem krogu in šele počasi izvedela,
kaj se dogaja okoli mene.
Če sem pogledala skozi okno, sem videla v kitajska sta-
novanja in se pri tem veliko naučila o Vzhodu, kot če bi tri
leta živela v prvovrstnem hotelu. Vsega ni mogoče pove-
dati, toda vse je bilo človeško in smešno in tragično hkrati,
tudi majhne, komaj enajstletne deklice, ki so se že podajale
na cesto in so jih že »posojali«. Samo čisto mlade so imele
vrednost...
Thdi arkade na drugi strani ceste so bile zame vir znanja.
Tam je pogosto počivala rjavo bela krava, ki so se ji morali
pešci izogibati, tam so v ogromnih kotlih kuhah riž ali
kaolianjg, tam je čevljar krpal čevlje, ki so jih bile same
krpe, tam so umivali otroke, moškim zdravili bolečine v
križu tako, da je kdo skakal po njihovih hrbtih ali pa jim
naje prilepil ogromen čm obliž, na katerega je moralo
potem tako dolgo sijati sonce, dokler ni opravilo svoje
dolžnosti. Tam so se iz jajc izvalile goske, nakar so jih vrgli
v plitve košare, in jih pod mrežo krmili, zvečer pa je hodil
po cesti nočni čuvaj s svojimi »harminičnimi palicami« in -
vsaj na videz - preganjal tatove...
Nečesa pa si nisem znala razložiti: zakaj so kokoši, ki
imajo pri nas doma skromne barve, v Taihoku modre,
vijoličaste in mesnato rdeče. Nazadnje sem vprašala go-
spoda I.
»Da bi jih lastniki lahko razločevali!«
Jaz pa sem si bila že domišljala, da sem odkrila novo
zoološko zvrst.
PRED VIŠJIMI SILAMI
Zvečer se je gospod I. usedel nasproti mene in pogovo-
rila sva se o tem, kaj bi se splačalo ogledati. Najbolj so trie
zanimali lovci na glave, ki so živeli v Kapansanu, in pripch
vedke divjakov. Poleg tega še tekstilni izdelki in čajna
industrija, sicer pa na sploh življenje, početje in mišljenje
ljudstva. Za živalski in rastlinski svet sem se hotela po
svojih močeh potruditi sama.
Naslednjega dne, bila je nedelja, sva obiskala muzej in
direktor mi je ljubeznivo pokazal vse otoške zaklade, ob
zemljevidu mi je razložil, kje žive posamezna plemena, mi
opis^ njihovo orožje, pojasnil njihove običaje ter priporo-
čil knjige, ki naj bi jih preštudir^a v javni knjižnici. Dal mi
je tudi košček blaga, ki je bil izdelan še na star način in je
imel vzorec človeških udov. Spet sem bila vsa mehka od
ginjenosti nad Japonci.
Ko pa sva se naslednjega dne oglasila v ministrstvu in
sem na osnovi priporočilnega pisma prosila za posebno
pravico, da bi smela obiskati tovarno kafre, ki je državni
monopol, je že kazalo, da bo moja ginjenost čisto splahnela,
kajti šla sva od Poncija do Pilata in vselej so bili ljudje tako
vljudni, da bi pri tem človeku skoraj počilo srce, še bolj kot
vljudni pa so bili radovedni; nenehoma so spraševali, tako
da sta mi pri tem res skoraj počila srce in potrpežljivost.
Nazadnje sem prišla v najsvetejše pred najbolj mogoč-
nega moža na Formozi in bila z njim celo sama. Odgovorila
sem mu na kakih trideset vprašanj, mu povedala ime moje
prastare mame in že čutila, kako mi poka potrpežljivost kot
star steznik, ko je mogočnež, ki bi mu bila rada zabrusila
kako nevljudnost, svečano vstal in rekel:
»Bi mi hoteli narediti veselje in spodaj v poslopju z mane
pojesti majhen prigrizek?«
Tedaj Sem se zavedala, kako pametno je, da na potova-
njih molčiš, četudi se ti hoče potrpljenje že sprevreči v
grmenje.
Gospod H., ki je poznal veliko Evropejcev in mi je dal
vedeti, da smo zaradi naše nepreračunljivosti prav zabavna
rasa, je bil odslej naprej moj rešilni angel. Ugajala mu je
svojevrstna norost, s katero sem bila obsedena, in mi pred-
lagal, da bi ga poučevala v francoščini in nemščini, ki ju je
že nekoliko obvladal; njegov predlog sem sprejela tem raje,
ker zaradi padca jena ni kazalo, da bo moj kapital tako
dolgo trajal, kot sem bila upala. Priporočil mi je tudi, naj
sprejmem za učenca še gospoda iz kemičnega laboratorija,
ki je bil potem tako kot vsi Japonci nasploh zelo prijeten in
vnet u.čenec. Ugotovila sem, da sem kar nenadoma dobila
nove prijatelje in denar in da uživam spoštovanje. Celo
zaposlitev v državni službi bi ne bila nemogoča, ko bi se
bila odločila, da ostanem, k čemur mi je zlasti gospod I.
zelo prigovarjal in trdil, češ da je prav vseeno, ali v moji
sobi kdo spi, ali pa je prazna. Formoško nebo ni imelo
nobenega oblaka in sklenila sem, da zaradi ugodnih po-
nudb ostanem tu namesto predvidenih štirinajst dni nekaj
mesecev, čeprav me je notranji nagon priganjal, naj nada-
ljujem potovanje.
Bilo je zelo lepo in tega sem bila zelo vesela. Bolezen
»prenapetost« je bila premagana. Živela sem tja v tri dni.
Toda znano je, da tistega, ki ga hočejo bogovi uničiti,
udarijo najprej s slepoto.
V KAFRNI TOVARNI
Vsako dopoldne sva si z gospodom I. ogledala kaj dru-
gega. Vsako popoldne sem v sobici z razgledom na skriv-
nostne arkade pisala ali slikala. Na moji mizi je vselej stal
vroč čaj, da pa slavimo Evropejci kot mesojedci, sem ugo-
tovila po tem, da sem pogosto že za zajtrk dobila zrezek s
kislim zeljem. Zdaj sem še vse prebavila, in prestradana
kot sem bila, tudi vselej lahko vse pojedla.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
TELESNA KULTURA V VELENJSKI OBČINI
TRI ŠPORTNA SREDIŠČA
Ne novogradnja, temveč obnavljanje objektov
»Temeljna usmeritev ra-
zvoja telesne kulture bo v
razvijanju takšne telesno
kulturne dejavnosti, ki bo
za§[otavljala množičnost ter
aktivno in redno udejstvo-
vanje čim večjemu številu
delovnih ljudi in občanov
vseh starostnih in socialnih
struktur, na drugi strani pa
možnosti za razvoj vrhun-
skega športa, v katerega se
vključujejo vsi, ki imajo že-
ljo in sposobnost za dosega-
nje vrhunskih rezultatov.«
Tako je zapisano v uvodu o
področju telesne kulture oz.
programa, kako naj bi oz. bo
to področje izgledalo v ve-
lenjski občini od letošnjega
leta do leta 1985 ali v novem
srednjeročnem obdobju.
Z zgoraj navedeno temelj-
no usmeritvijo bodo tako v
velenjski občini zagotovili
doseganje naslednjih ciljev:
izboljšanje zdravstvenega
stanja in telesne sposobnosti
vseh kategorij prebivalstva,
izboljšanje kulture in a-
ktivne uporabe prostega ča-
sa in
omogočanje doseganja vr-
hunskih rezultatov v spora-
zumno določenih športnih
panogah ter pri nadarjenih
posameznikih.
V tem srednjeročnem ob-
dobju želijo v velenjski obči-
ni povečati število aktivnih
udeležencev v rednih obli-
kah telesnokulturnih dejav-
nosti od dosedanjih 3650 na
5220. Poseben povdarek bo
na organiziranju nosilcev
množičnosti v krajevnih
skupnostih, kjer bodo na po-
dročju športne rekreacije
vključili v organizirano udej-
stvovanje najmanj 40 odstot-
kov delovnih ljudi in obča-
nov. Zlasti bo povdarek na
udejstovanju otrok, mladine
in družinski rekreaciji.
Na področju vrhunskega
športa bodo izvajali dogo-
vorjena prednostna področja
in panoge in pri tern namera-
vajo število tekmovalnih
športnikov povečati od 1450
na 2050. Zaradi smotrnejše-
ga izkoriščanja obstoječih
objektov, naravno danih
možnosti ter materialnih in
kadrovskih pogojev bodo po
posameznih krajih v velenj-
ski občini razvijali naslednja
prednostna področja in pa-
noge:
VELENJE - atletika, pla-
vanje, streljanje, smučanje,
nogomet in ženski rokomet.
ŠOŠTANJ - moški roko-
met in košarka za moške in
ž^nsk^
Šmartno ob paki -
nogomet in ženski rokomet
ter v zadnjem času kot nasta-
jajočem četrtem športnem
»centru«,
TOPOLSICI - odbojka.
V letih do 1985 v velenjski
občini ne načrtujejo novih
športno-rekracijskih povr-
šin, pač pa samo nekatere
adaptacije z dopolnilnimi
ureditvami. Sredstva bodo
združevali za sofinanciranje
dograditve rekreacijskih ob-
jektov v krajevnih skupno-
stih po »prednostnem pro-
gramu nalog krajevnih skup-
nosti«. Gre za športno igrišče
v KS Lokovica, adaptacijo
telovadnice v KS Velenje
Levi breg, športno igrišče v
KS Gorenje, rekreacijski
center v KS Velenje Levi
breg in športno igrišče v To-
polšici. Združili pa bodo
sredstva tudi za sanacijo ba-
zena v Velenju ter sofinanci-
rali NK Rudar Velenje in
ženski Rokometni klub Ve-
lenje za nastopanje oz. tek-
movanje v II. zvezni ligi.
tone vrabl
BOKS PRI
ŠESTIH
STOPINJAH
v Mariboru je bilo re-
publiško prvenstvo v
boksu za mladince in čla-
ne, kjer so nastopili tudi
predstavniki celjske sek-
cije. Tekmovanje je orga-
nizirala Boksarska zveza
Slovenije, tekmovalni po-
goji pa so bili slabi, saj so
boksali pri plus šest sto-
pinjah Celzija. Verjetno
pa jim je bilo po opravlje-
nih borbah topleje, zlasti
tistim poraženim!
Celjski boksarji so do-
segli lep uspeh, saj so
osvojili po tri prva, druga
in tretja mesta. Prvaki
Slovenije 81 so postali
med mladinci BOJAN
ROBNIK v pol velterski
in STANKO VOVK v
srednji kategoriji ter SA-
SO JOKANOVIC v pol
težki kategoriji med čla-
ni. Drugi so bili: med
mladinci	SLAVKO
KRI2NIK v lahki in
FRANC MOČNIK v pol
srednji kategoriji ter
DARKO KRIVEC med
člani v pol srednji katego-
riji. Tretja mesta so osvo-
jili člani ALE BOSNiC v
velter, ANTO RAMLJAK
v srednji in SUAD ZU-
KlC v težki kategoriji.
TV
B. ČOP REKORDER - 216 cm
v Novi Gorici je bil otvoritveni miting v atletiki, kjer j^
nastopilo okoli 250 atletov iz petih držav. Nastopili so tistj
ki se večinoma že dalj časa v tem kraju zaradi odlične klirt^^
in dobrih vadbenih pogojev pripravljajo na novo sezono
Doseženih je bilo nekaj solidnih rezultatov, med katerimi j^
enega postavil tudi Celjan, član Kladivarja Boris Cop p^j
skoku v višino. Tu je v močni konkurenci osvojil drug^
mesto z novim republiškim rekordom 216 cm! Zimske prj,
prave so bile torej uspešne.
Rok Kopitar je nastopil na 800 m in osvojil tretje mesto zj
državnim reprezentantom Savičem ter Ljubljančanom Jg.
nom, ki ga je letos že premagal teden dni prej v Celju nj
1000 m. Rok je tekel 1:51,39 ali mnogo počasneje kot lani na
podobnem mitingu, ki je na isti progi postavil slovenski
rekord. Na 5000 m sta bila Celjan Rozman in Velenjčan
Miklavžina šesti oz. sedmi, šesto mesto pa je osvojil v višino
tudi Prezelj 210 cm. Edino žensko zmago je zagotovila Ce-
Ijanka Prezljeva za soliden preskok 179 cm.
Meddruštveni miting je bil tudi v Mariboru, kjer so celjski
in velenjski atleti osvojili štiri prva mesta in sicer Popetru
na 1000 m in Juh v disku (oba Velenje) ter Cetina na 100 m in
Topole v skoku v višino (obe Kladivar). Atletska sezona je
torej zaživela!
T. VRABL
OB TOČKO V ZADNJIH
SEKUNDAH
Rokometno tekmovanje v vseh ligah je v največjem toku.
Preteklo kolo je prineslo prvi poraz tudi celjski ekipi Aera v
II. zvezni ligi. V srečanju proti Zametu na Reki so igralci
Aera doživeli poraz 19:20.
Kot zanimivost naj povemo, da so po izjavi vodje ekipe
Aera Petra Hribernika Celjani igredi vso tekmo enakovredno
in so imeli že točko v svojih rokah. Toda sodnika sta nekaj
■sekund pred koncem dosodila sedmerko, katero so doma-
čini realizircdi! Ker pa je tudi nevarna Mehanika doživela
poraz v srečanju proti Slavoniji Di, je sedaj ponovno drugi
na lestvici Rovinj, ki zaostaja za Aerom eno točko.
Celjani se bodo pomerili v prihodnjem kolu, verjetno že v
petek, doma proti Uniondalmaciji iz Splita, teden dnf poz-
neje pa še proti Poletu. Ti dve srečanji in dve zmagi pa bi
ponovno »odlepili« Celjane na lestvici od zasledovalcev.
Nič manj ni zanimivo v republiških ligah. Tokrat smo
zabeležili presenečanje v Grižah, kjer je domača Minerva
izgubila proti Rudarja iz Trbovelj 27:24. S tem pa so Grižani
izgubili tudi korak z vodečimi moštvi. Na čelu lestvice je
Šoštanj, ki je premagal selekcijo Aera s 25:24, čeravno so
mladi celjski igralci na trenutke nadigrali goste. Toda odlo-
čila je rutina in v zadnjih sekundah so si Soštanjčani le
priborili zmago. V prihodnjem kolu igra Aero proti Braniku,
Šoštanj proti Peku in Minerva v gosteh proti Lipi.
Pri ženskah je ekipa Smartnega osvojila dragoceni točki v
srečanju proti Polani. Izvrstna Omladičeva, ki je dosegla 14
zadetkov in borbena Marija Urankar sta storili vse, da so
domačinke zmagale. V prihodnjem kolu igra Srnjutno v
Kočevju proti Itasu. Na lestvici je peto.
Uspele pa so tudi igralke Velenja, ki so doma premagale
Split z 17:15 in si tako povečale možnosti, da se borijo za
vstop v I. B. zvezno žensko ligo.
J. KUZMA
NA KRATKO
VODI HMEZAD ŽALEC
V ekipnem regijskem prven-
stvu Celja v kegljanju za letošnje
leto nastopa enajst ekip, odigrali
so popolno sedmo in nekaj ekip
že osmo kolo. Brez poraza in z
viškom podrtih kegljev 2596 vodi
po daljšem času zopet dobra eki-
pa HMEZADA iz Žalca, sledijo
pa INGRAD Celje, TEKSTILNA
Prebold, Papimičar Radeče, Do-
brna, Moste Prožinska vas, Inva-
lid Celje, Obnova Celje, Konus
Slovenske konjiče. Avto Celje in
Partizan Šentjur, ki v osmih sre-
čanjih še ni »okusil« slasti zma-
ge. Tekmovanje se nadaljuje.
TV
ČREPAN PRED
ČERNELIČEM
v 2alcu je Društvo invalidov
pripravilo že drugi letošnji br-
zotumir v šahu, kjer je nastopi-
lo devet tekmovalcev. Zmagal
je MARJAN CREPAN pred IVA-
NOM CERNEUCEM, SRECOM
HABETOM in ostalimi.
Danes popoldne bo v Klubu
družbenopolitičnih organizacij
v Žalcu pokalni brzoturnir, ki je
posvečen bližnjim praznikom
Dnevu OF in 1. maju. Turnir se
bo začel ob 18. uri, pripravlja ga
Društvo invalidov Žalec, vab-
ljeni pa so vsi invalidi, ljubite-
lji šaha iz vse Slovenije.
JOŽE GROBELNIK
XVII. FRENKOV
MEMORIAL
Partizan Gaberje je tudi letos
pripravil v telovadnici šole Ivan-
ke Uranjekove v Celju tradicio-
nalni, XVII. Frenkov memorial v
namiznem tenisu kot spomin na
odličnega igralca namiznega te-
nisa, zdravnika Franca Rebev-
ška-Frenka. Kljub ne najbolj pri-
mernemu terenu se je na tekmo-
vanju zbralo okoli 200 neaktivnih
igraJcev in igralk namiznega te-
nisa iz domala vse Slovenije, ki
so nastopali v petih kategorijah.
Med članicami je bila udeležba
številčno najslabša, zmagala pa
je Zdenka Zimšek pred Majdo
Ramšak, obe Celje. Med ml. čla-
nicami je slavila Celjanka Ljuba
Podbrežnik, kateri je to bila že
enajsta zmaga na tovrstnem tek-
movanju. Med mlajšimi člani je
slavil Igor Turk pred Anatolom
Sazonovom, oba Celje, slednji pa
je bil tudi drugi med starejšimi
člani, kjer je Ante Svetina iz
Šentjurja osvojil osmo mesto.
Med mlajšimi člani je bil Bojan
Ambrož iz Velenja tudi osmi. V
memorialni disciplini veteranov
je slavil Sandi Podobnik iz Ljub-
ljane, medtem ko so Celjani
osvojili šesto do osmo mesto - 6.
Konrad Končan, 7. Vinko Prelog
in 8. Riko Ulaga.
Delegacija organizatorjev zani-
mivega tekmovanja in tekmoval-
cev je počastila spomin na Fran-
ca Rebevška tudi ob njegovem
grobu. Tekmovanje je bilo pod
pokroviteljstvom OK ZSMS Ce-
lje ter v počastitev 40-letnice
vstaje, 90-letnice telesne kulture
v Celju in bližnjega sprejema
zvezne štafete mladosti, ki bo to-
krat po sedemnajstih letih na po-
ti po Jugoslaviji znova prenočila
v našem mestu.
METOD TREBICNIK
LJUBNO ODLIČNO
DRUGO
II. zvezna liga: Šempeter je
doma izgubil pomembno tekmo
za obstanek v tej odbojkarski
ligi in to s Kamnikom 0:3. s tem
se je znašel na predzadnjem me-
stu z majhnimi možnostmi za
obstanek med najboljšimi in to
zaradi neugodne razlike v setih.
Šempeter še igra zaostalo sreča-
nje s Pakracom, ki je trenutno
drugi in v Bovcu z Bovcem, ki je
sedmi.
Republiška ženska liga: igral-
ke Ljubnega so na pragu svoje-
ga doslej največjega uspeha, saj
je možno, da bodo v republiški
ligi osvojile odlično drugo me-
sto. V tem kolu so premagale
Partizan Vič 3:2, v zadnjem kolu
pa gostujejo pri Mežici, ki je
predzadnja. Golovec je prema-
gal v Novem mestu Krko 3:2 in
je na sedmem mestu. Ekipa Go-
lovca je v zadnjem kolu prosta.
TV
ŠALEŠKA PRVA
Na rokometnem prvenstvu se-
lekcij celjskega območja pri
pionirjih so imeli največ uspeha
igralci selekcije Šaleška, ki so si
skupaj z igralci Celja (Savinja)
priborili pravico nastopa na re-
publiškem prvenstvu. Na tur-
nirju pa so presenetili tudi
igralci Šmarja in Laškega.
Končni vrstni red:
Šaleška (Šoštanj ) 4, Savinja I
(Celje) 4, Savinja II (Laško - Ra-
deče) 2 in Šmarje 2 točki.
LE 50 GLEDALCEV
Nekdaj je nogometna tekma
med Kladivarjem in Železničar-
jem, zlasti pa prvenstvena, priva-
bila na Glazijo več tisoč gledal-
cev. Takrat smo videli tudi kako-
vosten in borben nogomet, ki je
navduševal vse ljubitelje tega
športa. Toda tega sedaj, dobrih
dvajset let pozneje, ni več.
V nedeljo smo na Glaziji videli
nekaj več kot 50 gledalcev, ki so
sicer pričakovali uspeh domači-
nov, toda ob koncu odšli domov
razočarani in to ne toliko zaradi
poraza 1:0, kakor zaradi izredno
slabe igre domačinov in gostov.
Celjani so tako še podaljšali čas,
ko od 19. oktobra lani niso zma-
gali v republiški nogometni ligi
in so krepko zadnji. Je že tako, za
nogomet moraš imeti voljo, moč
in predvsem pripadnost. Kajti
brez tega ni uspeha. Gostje, ki so
imeli le eno priložnost, so jo izko-
ristili, medtem ko Celjani svoje
niso. Ves ostali čas pa so igralci
enega kakor drugega moštva po-
kazali, kako se nogomet ne bi
smel igrati.
Ekipa Smartnega, ki na lestvici
skupaj z Železničarjem vodi, je
igrala v Kopru 1:1. V prihodnjem
kolu igra Kladivar v Trbovljah
proti Rudarju in Šmartno doma
proti Idriji.
ZNOVA ZMAGA
v zaostali tekmi republiškega
prvenstva v kegljanju je ženska
ekipa Celja premagala Tekstino
za sto kegljev razlike in se s tem
izenačila na lestvici s Konstruk-
torjem.
Rezultat 2364:2264. Celje: Go-
bec 386, Pečovnik 377, Seško
385, Urh 418, Lesjak 409, Marine
389 kegljev.
USPEH NA DOMSKIH
IGRAH
V Celju so odlično pripravili
19. športne igre domskih skup-
nosti. Nastopilo je osem regij-
skih reprezentanc. V skupnem
seštevku so bili ob koncu naj-
boljši športniki in športnice Ce-
lja, ki so zmagali z 96. točkami
pred Ljubljano, Novim mestom
in Mariborom.
Celjani so zmagali pri mladin-
kah v šahu, ter pri mladincih v
malem nogometu in košarki.
ŠAHOVSKI DROBIŽ
v Celju je bilo medobčinsko
tekmovanje za pokal Maršala
Tita. V finalu so sodelovale tri
ekipe. Zmagala je vrsta Gorenja
Velenje, ki je zbrala 12 točk.
Mlada ekipa Celja je bila druga
9,5 in Žalec treti z 8 in pol točka-
mi. Najboljši bodo sodelovali
na republiškem finalu.
Končano je letošnje sindikal-
no prvenstvo v šahu. V prvi ligi
je zmagala ekipa Ingrada, ki je
zbrala 21,5 točke. Sledijo Emo
21. Kovinotehna 18, PTT 15,5,
Zlatarna 12, Žična in SKIMC 11
in pol ter LB 1 točko. V drugi
ligi je bila najboljša Cinkarna
15 točk, sledijo pa Železarna
14,5, Pravosodje 9 in pol. Novi
tednik in RC 8, Libela in Obno-
va 6 in pol.	J. KUZMA
IZENAČENE BORBE ŽE
V ZAČETKU
Pričelo se je odprto prvenstvo
Celja v malem nogometu. Že
prvi rezultati so potrdili, da bo-
do letos borbe zelo zanimive in
izenačene. Veliki favoriti iz
prejšnjih let so že morali oddati
točke. Rezultati prvega kola:
I.	liga: Aškerčeva-Skavti 5:5,
Celeia-Azuri 1:7, Otok-Aero 1:3,
Skorpioni-Golovec 1:2, Gaberje
50-Grofija 2:2, Vitezi-Penal 0:5
in Galebi-Gaberje 39 1:3.
II.	liga: Ribiči-Metalna 4:4,
Lopata-Pikapolonica 4:1, Bili
As-Aljažev hrib 3:3, Pelikani-
-Savinja 2:4, Istok-Zvezda 9:0,
Železar-Polule 11.1, Teherje-O-
brtniki 0:2.
J. KUZMA
SEDAJ v VODSTVU
GRIŽE
Po četrtem kolu medobčinske-
ga moštvenega tekmovanja v ša-
hu so vodstvo prevzeli igralci
Griž, ki so visoko premagali Ža-
lec 5,5:0,5 in Šempeter 4:2. Pre-
bold je drugi in ima 13 točk,
Šentjur pa tretji z 12 in pol točka-
mi. Sledijo: Šmarje in Laško 4,
Šempeter ter Nazarje po dve
točki.
Tekmovanje se nadaljuje.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
NAGRADA V UURUANO
Najmanj nepravilnih odgovorov — samo trije!
Za nagradni kupon št. 16 za našo šahov-
sko igro v Novem tedniku in Radiu Celje
smo prejeli 99 odgovorov (nekaj manj kot
v prejšnjih dveh mesecih), vendar z doslej
najmanj nepravilnimi odgovori, samo tre-
mi. To pa pomeni ali je bilo vprašanje
izredno lahko ali pa so sodelujoči v naših
igrah dobri poznavalci vseh skrivnosti ša-
hovske igre na štiriinšestdesetih poljih.
Nagrade je že drugič prispevala Steklarna
»Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine in v pone-
deljkovi športni oddaji je tako sodeloval
njen direktor, sicer pa velik ljubitelj in
predvsem odličen poznavalec športa Vojo
Djinovski. Zanj bi lahko rekli, da je za šport-
no področje »živi leksikon«. In če je sodelo-
val v šahovskem kotičku mu zaradi tega ni
nič kaj slabše tekla beseda o namiznem te-
nisu, svetovnem prvenstvu v Novem Sadu,
zlatem obdobju v Jugoslaviji z malo belo
žogico itd.
Kar običaj je že postal, da med tremi na-
gradami vsaj ena vedno »odjadra« preko
žreba izven celjskega območja. Poglejmo
sedanje rezultate, ko je prva nagrada odpo-
tovala v Ljubljano, druga in tretja pa sta
ostali v Celju. Vsi trije nagrajenci pa bodo
dobili prelepe izdelke Steklarne iz Rogaške.
1.	nagrada: MARIJA CREPINŠEK - Ber-
lan, Svetozarska 2, Ljubljana, 61000,
2.	nagrada: AMALIJA ARBEITER, Ulica
V. Prekomorske brigade 17, Celje, 63000 in
3.	nagrada: BARBARA JAGER, Trubar-
jeva 6, Celje, 63000.
Vsem trem nagrajencem čestitamo. Pri
šestnajsti šahovski igri pa sodeluje (tudi že
drugič) PIVOVARNA Laško.
T. VRABL
SAHOVSKA NAGRADNA IGRA 16
Mnogim jugoslovanskim šahistom je uspelo osvojiti naslov državnega
prvaka, vendar je med njimi samo eden, ki je ta naslov osvojil kar
enajstkrat.
Vprašanje:
Kateri izmed trojice naših velemojstrov je kar enajstkrat osvojil laskavi
naslov najboljšega v Jugoslaviji (pravilni odgovor obkroži):
SVETOZAR GUGORIC VASJA PIRG PETAR TRIFUNOVlC
Odgovore s kuponom pošljite najkasneje do 12. maja v naše uredniš-
tvo, trije izmed sodelujočih pa bodo z žrebom dobili nagrade PIVO-
VARNE LAŠKO!
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
TELESNA KULTURA
V SAVINJSKI DOLINI
POTREBA
VSAKEGA
OBČANA
v preteklih petih letih so v občini
Žalec dosegli pomembne uspehe
na področju telesnokulturne dejav-
nosti. Ko ocenjujejo delo v minu-
lem petletnem obdobju, ugotavl^-
jo, da so ga v celoti uresničili. Se
več, vzporedno z izpolnjevanjem
načrtovanih nalog, so jih izvedli še
vrsto drugih. Uspehi so bili pravza-
prav na vseh področjih. Telesna
kultura je prisotna povsod - v
vzgojno varstvenih zavodih, osnov-
nih šolah, krajevnih skupnostih,
organizacijah združenega dela... V
občini je kar 55 telesnokulturnih
organizacij, telesna kultura se je ra-
zmahnila v OO ZSMS, pozornost
namenjajo telesni kulturi preko ko-
misij pri občinski zvezi telesnokul-
turnih organizacij, v občini ne po-
zabljajo na vrhunski šport, pa na
vzgojo kadrov, nove objekte in ne
nazadnje informativno dejavnost.
Kako pa bo s telesno kulturo v tem
letu?
ŠPORTNO REKREACIJSKI
DEL
Osnovna izhodišča programa za
leto 1981 so v športno rekreacij-
skem delu, ki zajema vse VVZ,
ŠSD, TKO, OZD, OO ZSMS in KS,
tekmovalni športni del, ki zajema
vse TKO, ki nastopajo v republi-
ških in višjih ligah.
KRAJEVNE SKUPNOSTI IN
ŠPORT
Vse KS v občini Žalec, dvajset jih
je, se letos vključujejo v tekmova-
nja za najboljšo KS v Sloveniji. Ra-
zen republiških kriterijev bodo pri-
lagodili kriterije tudi svojim meri-
lom, ki bodo vključevala vse KS v
razne prireditve oziroma medse-
bojna srečanja kot so pohodi,
orientacijska tekmovanja, smuča-
nje, plavanje, kolesarjenje, mnogo-
boji in drugo.
REKREACIJSKE IGRE
Razen kriterijev ocenjevanja in-
ternih športno rekreacijskih iger v
OZD je sprejet tudi program občin-
skih iger, ki zajemajo dvanajst pa-
nog in potekajo skozi vse leto. Kot
kaže se bo v tovrstna tekmovanja
vključilo 40 organizacij združenega
dela in TOZD.
60 OBČINSKIH PRIREDITEV
Vsako leto Občinska zveza za te-
lesno kulturo razpiše 40 do.60 prire-
ditev, prvenstev in turnirjev za ob-
činsko prvenstvo. K temu je treba
prišteti še TRIM akcije, ki so še
vedno zanimive in privabljajo vse
več ljudi.
OBMOČNE PRIREDITVE
Dejavnost na telesnokulturnem
področju je bila vedno privlačna s
sodelovanjem nekaterih občin celj-
skega območja. SŠD so tista, ki
imajo največ srečanj na teh ravneh.
Se zlasti je dobro sodelovanje med
občinami Žalec, Celje in Laško.
VELIKA PRIČAKOVANJA OD
TEMELJNE TELESNE
VZGOJE
Iz leta v leto namenjajo v občini
več pozornosti prav osnovni izo-
brazbi v telesni kulturi, ki se odvija
v VVZ in SŠD. Prav od teh, ki ima-
jo skrbno pripravljene programe
pričakujejo^ največ. Pričakovanja
bodo izpolnjena z rednim množič-
nim vključevanjem najmlajših ter
šoloobveznih otrok v telesno kultu-
ro, izvajanjem osnovnega progra-
ma ter prehodom v zahtevnejši del
tekmovanj, izvajanjem občinskega
programa prireditev, sklepov in do-
govorov. I..etos načrtujejo kar 45
prireditev v VVZ in SŠD.
POZORNOST KADROM!
Letos načrtujejo v občini osem
tečajev in seminarjev, toliko pa bo
tudi izobraževanj v medobčinskem
merilu. Gre za devet športnih
zvrsti.
OBJEKTI IN VZDRŽEVANJE
Novogradenj letos ne načrtujejo,
ampak bodo več pozornosti name-
nili vzdrževanju že zgrajenih objek-
tov.
FINANCIRANJE NA
PODLAGI PROGRAMOV
Vse delovne telesnokulturne or-
ganizacije v občini bodo na podlagi
programov ter poročil o izvedbi le-
teh prejele dotacije, s katerimi naj
bi krile osnovno dejavnost. Pose-
bej bodo nagradili tiste organizaci-
je in krajevne skupnosti, ki bodo
na rekreacijsko množičnem po-
dročju dosegle največje uspehe.
PROGRAM TEKMOVANJ V
OKVIRU KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
HOJA:
-	razdalja najmanj 10 km (višin-
ska razlika 300 m) ali sodelovanje
na TRIM stezi
-	obdobje: maj, junij
TEK:
-	udeležba na Cooperjevem te-
stu (2400 m) ali na teku v naravi v
enaki razdalji
-	obdobje: maj, junij, september
PLAVANJE:
-	razdalja najmanj 100 metrov
-	obdobje: junij, julij, avgust
KOLESARJENJE:
-	najmanj 20 kilometrov
-	obdobje: september, oktober
SMUČANJE:
-	veleslalom, najmanj 20 vratic
ali tek na smučeh (5 km)
-	obdobje: januar, februar, de-
cember
STRELJANJE:
-	z zračno puško na razdalji 10
metrov
-	obdobje: marec, april, novem-
ber
TEKMOVALNA DOLOČILA O
UDELEŽBI
-	Vsak udeleženec pre. me za
posamezne leto kartonček, na kate-
rem^so mesta za potrjevanje udelež-
be z dvema razdelkoma (star in
cilj). Kartonček vidimo na sliki.
-	Nosilci množične telesnokul-
turne dejavnosti za vsako izmed 6
aktivnosti telesnokulturnega mini-
muma objavijo najmanj dva termi-
na v določenih mesecih za udelež-
bo in potrjevanje udeležbe po posa-
meznih aktivnostih.
-	Za KS oziroma občino prejme .
1 točko vsak udeleženec, ki v dolo-
čenem letu sodeluje, oziroma izpol-
ni tekmovalne pogoje v najmanj
pet od šest aktivnostih.
-	Število doseženih točk se za
območje KS oziroma občine izrazi
z odstotkom udeležbe, glede na šte-
vilo prebivalstva v KS oziroma ob-
čini.
-	Najboljših 10 TKS občin ter
najboljših 60 KS bo prejelo poseb-
na pismena priznanja za sodelova-
nje v tem tekmovanju.
DIVJE ODLAGALIŠČE ODPADKOV V
ČOPOVI ULICI V CELJU
»Oh kam bi dal?« »Najlažje kar za prvi hišni vogal!« Tako
bi lahko rekli za vse, ki so privlekli vso to odpadno navlako
iz kleti in stanovanj in jo odložili kar za vogal stanovanj-
skega bloka v Čopovi ulici 3. v Celju. Pomlad je pač tisti
letni čas, ko večinoma vsi urejujemo in čistimo okolico v
kateri živimo. Hišni sveti so obvestili stanovalce o organizi-
ranem odvozu odvečne navlake s kontejnerji Komunalnega
podjetja.
Seveda bilo je pač potrebno vso to navlako odnesti v
kontejner ki je bil postavljen povsod na vidnem mestu,
vendar ne pred vrati vsakega posameznega stanovanjskega
bloka, kar so mogoče nekateri stanovalci pričakovali. Zato
so se na svojo pest odločili, da ne bodo stvari nikamor nosili,
ampak so jih odložili kar za vogal hiše kjer živijo. Upajmo,
da takšno početje ne bo prišlo v navado.
F. G.
OČIŠČEVALNA AKCIJA NA
ŠMOHORJU
v nedeljo, 26. aprila bodo člani planinskega društva Laško
in obiskovalci te priljubljene izletniške točke izvedli očišče-
valno akcijo v okolici koče na Smohorju in okoliških poti.
Na predvečer 1. maja pa bodo pripravili tudi kresovanje pri
domu, ki bo tokrat dobro založen.
F L.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
OBČINA ŽALEC
PODOBE ZELENE
DOLINE DO LETA 1985
Žalska občina je po stopnji gospodarske raz\-itosti
dosegla raven srednje razvitih slovenskih občin. Izho-
dišča za opredelitev razvojne politike, skupnih ciljev
in nalog družbenoekonomskega razvoja občine v no-
vem petletnem obdobju je prav gotovo tudi dosežen
razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih družbenoeko-
nomskih odnosov ter drugi rezultati preteklega sred-
njeročnega obdobja. Seveda pa bodo na razvoj v no-
vem petletnem obdobju vplivala neugodna gospodar-
ska gibanja v svetu, pozabiti pa ne gre tudi težav v
oskrbi z energijo in zmanjšanem obsegu trgovske me-
njave. Spremenjeni pogoji gospodarjenja so povzro-
čili, da v Jugoslaviji načrtujejo 4,5% gospodarsko rast
oziroma 20% manj kot v preteklem obdobju, v Slove-
niji pa 3,5% rast oziroma 30% manj kot v preteklem
obdobju.
Glede na visoko povprečno gospodarsko rast, ki se
je v preteklem petletnem obdobju gibala okrog deset
odstotkov in dobre rezultate gospodarjenja v letu 1980,
se v občini Žalec opredeljujejo za petodstotno realno
rast gospodarstva, ki bo omogočala uresničitev
skupno opredeljenih ciljev v SRS in SFRJ. V praznič-
nem zapisu o podobah občine do leta 1985 bomo pisali
o usmeritvah na področju gospodarstva.
5 ODSTOTNA RAST DRUŽBENEGA
PROIZVODA
V obdobju 1981 do 1985 načrtujejo v občini torej bolj
umirjeno gospodarsko rast. 5 odstotno realno letno
rast družbenega proizvoda naj bi dosegli ob vsaj 50 do
60 odstotni udeležbi produktivnosti dela. Rast družbe-
nega proizvoda bo v veliki meri pogojena z izvozom
blaga, ki bo moral naraščati dvakrat hitreje od družbe-
nega proizvoda ter ob minimalnem naraščanju uvoza.
Število zaposlenih naj bi letno naraščalo za dva do dva
in pol odstotka. Delež gospodarskih naložb v družbe-
nem proizvodu naj bi se znižal na 21 do 22%, prav tako
pa tudi udeležba nsiložb v osnovna sredstva gospodar-
stva. Sredstva za osebne dohodke bodo naraščala za
deset odstotkov počasneje od rasti dohodka, pri čemer
bodo realni osebni dohodki na zaposlenega rastli v
okviru rasti produktivnosti dela.
KAZALCI MATERIALNIH RAZMERIJ
DRUŽBENE REPRODUKCIJE
-	Stopnja rasti družbenega proizvoda 5%
-	Stopnja rasti zaposlenosti	2-2,5%
-	Stopnja rasti produktivnosti dela	2-3%
-	Delež produktivnosti v DP	50-60%
-	Stopnja rasti izvoza	10%
-	Stopnja rasti uvoza	5%
-	Delež gospodarskih naložb v DP	21-22%
-	Realni osebni dohodki na zaposlenega 2-2,5%
OSNOVNI NOSILEC ŠE NAPREJ
INDUSTRIJA
Industrijska proizvodnja bo letno rastla po stopnji
5-6%, kmetijska proizvodnja pa po 4 odstotke letno.
Delež industrije v DP bo ostal v povprečju enak kot v
preteklem petletnem obdobju. Moralo pa bo priti do
prestrukturiranja proizvodnje z intenzivnim razvojem
kovinsko predelovalne industrije ter hitrejšim razvo-
jem kemične industrije. Svojo udeležbo v strukturi
gospodarstva bodo rahlo povečali tudi gradbeništvo,
trgovina, gostinstvo, turizem in obrt.
NALOŽBE SKRAJNO PREMIŠUENE
V naslednjih petih letih bodo imele prednost nasled-
nje naložbe:
-	regijska mlekarna v Rušah
-	melioracije, odkup in obnova zemljišč
-	nadaljnja izgradnja tovarne kmetijskih strojev SIP
Šempeter
-	razširitev in modernizacija livarne ter prestavitev
strojnih obratov Ferralita
-	farma prašičev
-	farma krav in zmogljivosti za proizvodnjo perut-
ninskega mesa
-	razširitev proizvodnje Aera TOZD Kemija Šempe-
ter
-	izgradnja obrata za proizvodnjo talnih oblog TT
Juteks
-	izgradnja novega obrata keramičnih izdelkov pri
KIL Liboje
-	trgovske zmogljivosti za osnovno preskrbo prebi-
valstva in proizvodnje.
40% DRUŽBENEGA PROIZVODA V IZVOZ
Izvoz naj bi letno povečevali za deset odstotkov, tako
da bo delež izvoza v družbenem proizvodu znašal 35 do
40 odstotkov. Ce bo uvoz naraščal letno le za pet od-
stotkov, bodo v občini dosegli najmanj 150 odstotno
pokrivanje uvoza z izvozom.
PROTI INDUSTRIJSKI RAZDROBUENOSTI
Organizacije združenega dela s področja industrije si
bodo morale prizadevati, da se bo povečal delež
skupno ustvarjenega dohodka ter delež dohodka na
osnovi so vlaganj. Tako bo tudi mogoče doseči načrto-
vano petodstotno realno letno rast DP. OZD si bodo
morale prizadevati za ustreznejšo regionalno strukturo
izvoza.
Osnovne značilnosti razvoja posameznih panog in-
dustrije v obdobju 1981-1985:
-	Povečal se bo delež kovinske industrije od seda-
njih 20,6 na 23,2% DP
-	znatno bo porastla udeležba kemične industrije in
sicer od 12,8 na 14,9%
-	delež tekstilne industrije se bo rahlo zmanjšal,
prav tako pa to velja tudi za lesno industrijo
-	pri ostalih panogah ne bo bistvenejših strukturnih
sprememb.
VISOKA PRODUKTIVNOST KMETIJSTVA
Temeljna naloga kmetijstva bo oblikovanje močnej-
ših tehnološko razvitih in visoko produktivnih kmetij-
skih organizacij, ki se bodo uveljavile kot nosilci druž-
beno organizirane proizvodnje, v kateri bodo združe-
vali delo in sredstva tudi kmetje v vseh oblikah medse-
bojnega sodelovanja.
Poudarek bo na razvoju družbenega sektoija kmetij-
stv-a, tako da bo moč doseči stabilnejšo in v^jo tržno
proizvodnjo, boljšo oskrbo s kmetijskimi proizvodi ter
povečati vpliv na razvoj kmetijske proizvodnje v za-
sebnem sektorju. Zavzemali se bodo za preusmeritev v
proizvodnjo in predelavo, ki bo omogočala večje do-
nose in ekonomičnejše izkoriščanje zemlje na osnovi
melioracij, arondacij, združevanja in nakupa zemlje.
Hmeljske površine se bodo povečale za 350 do 400
hektarov, proizvodnja mleka se bo povečala vsako leto
za okrog deset odstotkov, precejšnje pa bo tudi pove-
čanje proizvodnje mesa. Se posebej se bodo zavzemali
za vzpodbujanje kmetijske proizvodnje na kmetijah v
hribovitem območju, ena najpomembnejših nalog
kmetijstva pa ob tem seveda ostaja nemotena oskrba
prebivalstva.
GOZDARSKA GOJITVENA DELA
Gozdarstvo trenutno ustvarja 0,9% družbenega proi-
zvoda in tako naj bi bilo tudi v bodoče. Poudarek bo
dan osnovni dejavnosti, to je gozdnogojitvenim delom,
ki morajo omogočiti regeneracijo gozdov, s tem pa
njihovo trajno izkoriščanje. Gozdne povrtine so še
vedno preveč razdrobljene in treba bo opraviti prostor-
sko ureditvene operacije. Naložbe bodo usmerjene v
biološka vlaganja, posodobitev mehanizacije in grad-
njo'gozdnih cest. Posebno skrb bodo namenili zago-
tavljanju surovin za lesno predelovalno industrijo v
občini.
NADAUNJA KREPITEV TRGOVINE
Trgovina je za industrijo in kmetijstvom najmoč-
nejša gospodarska panoga v občini, saj ustvarja 6,8%
družbenega proizvoda gospodarstva. Načrtujejo, da se
bo njen položaj še okrepil. Nosilec preskrbe še naprej
ostaja Savinjski magazin. Za oskrbo industrije, kmetij-
stva, gradbeništva, obrti in ostalih gospodarskih pa-
nog in široke potrošnje z repromateriali, izdelki in
opremo bosta skrbela Hmezad Notranja trgovina in
Lesnina Ljubljana - blagovnica Leveč. V tem obdobju
bo treba dati večji poudarek uresničevanju dohodkov-
nih donosov med proizvodnjo in trgovino ter oblikova-
nju blagovnih rezerv in izgradnji skladišč po poseb-
nem programu.
OB GOSTINSTVU TUDI TURIZEM
Gostinska dejavnost v občini ustvarja le 0,8% druž-
benega proizvoda gospodarstva. Glede na to bo treba
izboljšati organizirano gostinsko ponudbo in v skladu
s tem obnoviti nekatere dotrajane lokale. Osnova ra-
zvoja naj bi bila v sodelovanju Hmezada DO Gostin-
stvo-turizem in hotelom Golding Rubin. Dobra gostin-
ska ponudba bo omogočala tudi hitrejši razvoj turi-
MALO GOSPODARSTVO DOPOLNJUJE
SERIJSKO PROIZVODNJO
V malem gospodarstvu načrtujejo 4 odstotno realno
letno rast družbenega proizvoda. Rezultati iz preteklih
let so vsekakor vzpodbudni. Nekatere OZD s področja
družbene obrti so se v zadnjih letih izredno hitro razvi-
jale, tako da jih danes že težko uvrščajo v malo gospo-
darstvo družbenega sektorja. Tako družbeni sektor
obrti ustvarja le 0,6% DP, med tem ko se je zasebni
sektor izredno razvil in v 486 obratovalnicah s 1149
zaposlenimi ustvarja že 390 milijonov dinarjev družbe-
nega proizvoda ali 11,7% DP gospodarstva. Poudarek
razvoja v novem obdobju je na področju proizvodne
obrti še naprej v dopolnjevanju velikoserijske proi-
zvodnje industrije, pri storitveni obrti pa predvsem v
zagotavljanju servisa oziroma uslug občanom. V
obrobnih predelih občine bodo razvijali nove enote
malega gospodarstva družbenega sektorja, pospešeno
ustanavljali pogodbene OZD in ugodnejše pogoje za
razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti.
Vsaj takšno mesto v ustvarjanju družbenega proi-
zvoda kot doslej pa v naslednjem obdobju načrtujejo
še v gradbeništvu, prometu in komunalni dejavnosti
ter pri urejanju prostora.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
OBISK V1519-ČLANSKI DO KOVINOTEHNA
SAMO Z DELOM BO
IZPOLNJEN PLAN!
«
Skozi skladišča Kovinotehne se mesečno pretaka kar 38 tisoč ton biaga ali letno 456
tisoč ton, kar pomeni kompozicijo vlaka od Celja do Beograda - V delovni organizaciji
Kovinotehna imajo z lani pridobljenimi skladišči že 100 tisoč skladiščnih prostorov, kar bi
»zadoščalo« za površino dvanajstih nogometnih igrišč!
USPEŠNO LETO
1980
Dosedanjemu uspešne-
mu razvoju je Kovinote-
hna dodala še eno uspeš-
no leto, to pa je bilo leto
1980. Lansko leto tako po-
meni za Kovinotehno na-
daljevanje uspešnega ra-
zvojnega trenda z indek-
som 126 celotne realizaci-
je v primerjavi -z letom
1979. Skupna lanska reali-
zacija je bila enajst mili-
jard.
Zamrznjene marže in
neizogibna rast nekaterih
stroškov ter razni drugi
zunanji vplivi so sicer
močno prizadeli rast do-
hodka, vendar je delav-
cem uspelo velik del na-
doknaditi z aktivnim iska-
njem notranjih rezerv, kot
so
povečanj produktiv-
nost,
močno zmanjšanje na-
dur in končno
znatno počasnejša rast
osebnega dohodka.
DOKONČANE
INVESTICIJE
V sklopu dokončanih
investicij v lanskem letu
je za Celje in bližnjo ter
daljno okolico predvsem
pomembna izgradnja
skladišča gredbenega ma-
teriala na Hudinji. Svojim
pokritim poslovnim pro-
storom je tako Kovinote-
hna dodala še 20 tisoč m^
skladiščnih prostorov in
vse svoje površine pove-
čala na kar 100 tisoč m^!
Nova skladišča na Hudi-
nji so sodobno opremlje-
na in prilagojena sedanje-
mu času. Odlikuje jih tudi
velik parkirni prostor, ki
je za dovažanje in predv-
sem odvažanje najrazlič-
nejšega gradbenega mate-
riala še kako pomemben.
S PRODAJNIM CEN-
TROM v prostorih tega
skladišča se je celjskemu
potrošniku odprla pot do
dobro založenih grosistič-
nih zalog, kapacitete pro-
dajalne »Kurivo« pa so se
s preselitvijo gradbenega
materiala več kot petkrat
povečale. Dosedanja veli-
ka utesnjenost pri prodaji
gradbenega materiala je
na ta način dolgoročno
odpravljena. Velikim ve-
leprodajnim kapacitetam
so se tako pridružile po-
membne maloprodajne,
da se bodo zelo pozitivno
odražale v oskrbovanju
potrošnikov celotne celj-
ske regije.
V PRODAJNEM CEN-
TRU na Hudinji prodajajo
večje količine gradbenega
materiala po diskontnih
cenah, v »Kurivu« pa
»strežejo« normalno kot v
klasičnih trgovinah grad-
benega materiala in pre-
moga.
POGLED DO LETA
1985
Optimalno koriščenje
razpoložjivih kapacitet je
in bo osnovna naloga v
nadaljnem razvoju Kovi-
notehne. Takšna osnova
daje možnost tesnejše po-
vezave s proizvodnjo pri
prodaji proizvodov in
oskrbovanju z reproduk-
cijskim materialom. Tre-
nutno imata Veleprodaja
in Maloprodaja v Kovino-
tehni registriranih 70 tisoč
različnih artiklov, celotna
Kovinotehna pa se s svo-
jim delovanjem že vrsto
let uvršča na tem področ-
ju v sam vrh jugoslovan-
ske trgovine.
Večjih investicij v Kovi-
notehni do leta 1985 ne
načrtujejo, predvidevajo
pa nekaj manjših investi-
cij na področju malopro-
daje. Za TOZD Malopro-
daja je bilo lansko leto na-
juspešnejše. Velik pro-
blem za trgovino je slaba
izbira blaga, ki ga je težko
dobiti na trgu in zato se
potrošniki upravičeno hu-
dujejo, ker ne dobijo tiste-
ga, kar želijo. V Kovinote-
hni pravijo, da so pri tem
kljub najboljši volji sami
velikokrat nemočni, saj je
uzvoz različnih artiklov
skoraj »skopnel«, domači
proizvajalci pa trpijo po-
manjkanje repromateria-
lov.
NOV POSLOVNO
INFORMACIJSKI
SISTEM
V Kovinotehni priprav-
ljajo nov poslovno infor-
macijski sistem, ki bo da-
jal poslovno povezanim
partnerjem možnost hitre
in neposredne poslovne
informacije. Nov sistem je
odvisen od nabave nove-
ga računalnika.
In ker v tem srednjeroč-
nem obdobju v Kovinote-
hni ne načrtujejo novih
večjih investicij bodo pa
poskušali nekaj več pri-
spevati v sklade, ki so v
zadnjem času glede na si-
tuacijo močno zrahljani.
Dodatna skrb bo veljala
tudi razvoju maloprodaj-
nih kapacitet in s tem
boljšemu oskrbovanju
prebivalstva.
NAČRTI BODO
IZPOLNJENI SAMO Z
DELOM PRAV VSEH
Za realizacijo vseh teh
ciljev je nujno vsestran-
sko sodelovanje tako sa-
moupravnih, družbeno-
političnih in poslovnih
struktur. V Kovinotehni
posvečajo veliko pozor-
nost širokemu sodelova-
nju delavcev v vseh struk-
turah pri oblikovanju raz-
nih važnejših stališč, ker
so v širokem krogu spre-
jeta stališča najboljša ga-
rancija za dosledno izvaja-
nje. Takšne široke razpra-
ve so zajele tudi vso dele-
gatsko strukturo, zato ni
samo slučaj, da se večina
delegatov iz Kovinotehne
zelo aktivno vključuje v
obravnavanje razne pro-
blematike v občini in sa-
moupravnih interesnih
skupnostih. V Kovinote-
hni si iskreno želijo in vla-
gajo tudi znatne napore v
to, da dosežejo ponovno
primerno ekonomsko sta-
bilnost v našem gospodar-
stvu. To lahko dosežejo,
ker znajo delati in samo
delo daje v normalnih ra-
zmerah pravilne učinke.
Vsi zaposleni v DO Ko-
vinotehni ob prazniku
dela 1. maju želijo, da s
skupnimi napori doseže-
mo čimprej vse to, kar bo
v korist tako posamezni-
ku, kot celotni naši skup-
nosti! Samo z zavestnim
in vztrajnim delom bomo
uspešno izpolnili vse
sprejete plane do leta
1985 ter tako pripomogli
k naši dobri ekonomski
stabilnosti.
Pogled na zunanji del sodobnega in dobro založenega Prodajnega centra na Hudi-
nji, kjer je med drugim tudi velika prednost velik parkirni prostor za dovoz in
predvsem odvoz najrazličnejšega gradbenega materiala.
Tudi notranjost Prodajnega centra je dobro in predv-
sem nadvse pregledno urejena. To omogoča kupcu, da
se lahko hitro in pravilno odloči, kaj bo kupil. Seveda
so navzoči tudi prodajalci, ki radi pri odločitvi poma-
gajo s strokovnimi nasveti.
Skladišče črne metalurgije, kjer je domala vse meha-
nizirano, da delo lažje, predvsem pa v splošno zado-
voljstvo potrošnika hitreje poteka.
Novo večnamensko skladišče na Hudinji meri samo s
pokritimi površinami 20 tisoč m^, k temu pa je treba
prišteti tudi zunanje površine za »grobe« gradbene
materiale.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
RAZVOJNI NAČRTI SOZDA MERX CELJE
CIU: VEČ HRANE
IN BOUŠA OSKRBA
Vpetih letih za tri in pol milijarde dinarjev naložb
26. novembra lani je bil v Celju podpi-
san samoupravni sporazum o združitvi
petnajstih delovnih organizacij v se-
stavljeno organizacijo združenega dela
Merx Celje. Podpis sporazuma je bil le
končni akt dolgoletnih naporov števil-
nih delavcev, družbenopolitičnih organi-
zacij, izvršnih svetov in drugih teles, da
bi na širšem celjskem območju vendarle
dobili organizacijo, ki bi usmerjala in
spodbujala večjo proizvodnjo hrane in
zagotavljala celovitejšo preskrbo prebi-
valstva.
VEČ ZEMLJE ZA VEČ HRANE
Eden od pomembnejših ciljev razvoja
sozda Merx je pospešitev primarne kme-
tijske proizvodnje. V sestavljeno organi-
zacijo so namreč vključene štiri kmetij-
ske delovne organizacije - Kmetijski
kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga
Slovenske Konjice, ter Kmetijski zadru-
gi Celje in Laško - ki so ta cilj jasno
opredelile v svojih razvojnih programih.
Iz njih je razbrati, da bodo največjo skrb
posvečale hitrejšemu pridobivanju ob-
delovalne zemlje ter vzporedno s tem
večale proizvodnjo in predelavo mesa,
mleka, vseh vrst sadja, vina, jajc in dru-
gih proizvodov. Delajo pa tudi na neka-
terih novih programih in načrtujejo ob-
jekte, kot so tovarna hrane in farma pra-
šičev. Za uresničitev teh programov bo-
do v teh organizacijah rabili veliko de-
narja, zato računajo na udeležbo bank,
na združevanje sredstev v okviru interne
banke sozda in druge vire. V petletnih
planih kmetijskih organizacij je dan ve-
lik poudarek tudi zasebnemu kmetijstvu
s pripombo, da je potrebno v naslednjih
letih ojačati pospeševalne službe in
usmeriti proizvodnjo k znanemu kupcu,
kar lahko sestavljena organizacija zdru-
ženega dela Merx Celje v celoti zagotovi.
ZA SODOBNEJŠI PRETOK
BLAGA
V	naslednjem petletnem obdobju so si
v sozdu Merx med prednostne naloge na
področju blagovnega prometa zastavili
izgradnjo sodobnega preskrbovalnega
centra v Celju, ki bo obsegal okoli
25.000 m^ površin. Iz njega bo potem na
sodoben način tekla distribucija blaga
na mnoga prodajna mesta v dvajsetih
občinah do potrošnika. V sedanjem
srednjeročnem obdobju predvidevajo
zgraditi tudi več maloprodajnih trgovin
- nekatere so že v izgradnji -, katerih
osnovna naloga bo zagotoviti kvalitetno
preskrbo prebivalstva. Samo v letoš-
njem letu bodo zgrajene maloprodajne
kapacitete, ki bodo zagotavljale blizu 100
milijard starih dinarjev celotnega pri-
hodka.
V	mlinsko predelovalnem kompleksu
sozda Merx predvidevajo v prihodnjih
peti letih tudi nekaj novosti s ciljem, da
bi si dolgoročno zagotovili potrebne su-
rovine. Gre predvsem za pšenico, ki jo
letno predelajo 25.000 ton in ostale suro-
vine, ki jih dobavljajo večinoma iz dru-
gih jugoslovanskih republik. V nasled-
njih petih letih bodo v okviru mlinsko
predelovalnega kompleksa zgradili tudi
nekatere nove objekte.
TURIZEM JE POMEMBNA
DEJAVNOST
V	okviru sestavljene organizacije
Merx Celje je sprejet dogovor, da se mo-
rata v bodoče hitreje razvijati, tudi go-
stinstvo in turizem in da je treba v prid
tega razvoja bolje izkoristiti naravne le-
pote širšega območja. V treh gostinsko
turističnih delovnih organizacijah v ok-
viru sozda se bodo organizirali tako, da
bodo zagotavljali načrtovan razvoj in
omogočili močnejši priliv deviznih sred-
stev. Posebno mesto ima pri tem načrt
razvoja zgornje Savinjske doline in še
posebej Logarske doline.
ZA 3,5 MILIJARD NALOŽB
Sestavljena organizacija združenega
dela Merx Celje je svoj razvojni program
začrtala optimistično, a realno. V nasled-
njih petih letih delovne organizacije v
sozdu načrtujejo za več kot tri in pol
milijarde dinarjev skupnih naložb. V
kmetijstvo bodo tako vložili milijardo in
pol, od tega 800 milijonov v zasebni sek-
tor. Za milijardo in 400 milijonov dinar-
jev bo vrednost naložb na področju bla-
govnega prometa, 560 milijonov na po-
dročju gostinstva in turizma, 270 milijo-
nov dinarjev pa bodo vložili v razvoj
mlinsko predelovalne industrije. Pri tem
načrtujejo, da bodo med 40 in 50 odstot-
kov sredstev zagotovili iz lastnih virov z
združevanjem, s sredstvi Kmetijsko ra-
zvojne skupnosti Slovenije in z angažira-
njem sredstev hranilno kreditne službe.
Vsa preostala sredstva pa bo morala za-
gotavljati banka, kar je že opredeljeno v
samoupravnem sporazumu o temeljih
srednjeročnega plana Splošne banke Ce-
lje in drugih- temeljnih bank združene
Ljubljanske banke. Iskati pa bo treba še
druge vire in možnosti združevanja sred-
stev iz vrst delovnih organizacij in siste-
mov izven sozda Merx in v družbenopo-
litičnih skupnostih, ko bodo reševali
konkretne probleme preskrbe in potreb-
nih zalog živil.
KONKRETNI PLANSKI CILJI
Kaj konkretno predvideva razvojni
program sozda Merx v naslednjih petih
letih?
Na področju primarne kmetijske proi-
zvodnje bodo največ sredstev vložili v
pridobivanje zemljišč, v povečevanje na-
sadov, sadovnjakov in vinogradov, v
predelovalne kapacitete mesa, v hitrejši
razvoj živinoreje in s tem v povečano
proizvodnjo mleka. Ob vsem tem bodo
pospeševali tudi razvoj perutninarstva
ter pripravljali gradnjo farm za prašiče.
Osrednja naloga dejavnosti blagovnega
prometa bo, kot smo že omenili, zgraditi
v Celju sodoben preskrbovalni center,
zgradili pa bodo še nekatere druge ob-
jekte kot so: skupen objekt v Savinovi
ulici, ki bo kombiniran s trgovskimi pro-
stori in samopostrežno restavracijo, tr-
govski objekt Turška mačka, blagovnice
v Zagorju, Laškem, Radečah, druga faza
skladiščnih kapacitet Tkanine in vrsta
drugih trgovskih objektov v posameznih
krajevnih skupostih celjske in drugih
občin. Ob vsem tem pa bodo letos zgraje-
ne še blagovnice v Vitanju, v Novi vasi v
Celju, v Velenju, pred kratkim pa so pri-
čele obratovati blagovnice v Rušah,
Šentjurju in na Svetini. Ce še dalje po-
gledamo konkreten razvoj posameznih
dejavnosti sozda Merx velja povedati, da
bo osrednja naloga mlinsko predeloval-
nega kompleksa zgraditi moderno indu-
strijsko pekarno v Celju z ustreznimi si-
losi, v zadnjem letu petletnega obdobja
pa bodo manjšo pekarno zgradili tudi v
mozirski občini.
Na področju gostinsko-turistične de-
javnosti predvideva srednjeročni pro-
gram izgradnjo hotela Hum v Laškem,
izgradnjo druge faze hotela Merx v Ce-
lju, izgradnjo hotela Savinjski gaj v Mo-
zirju, izgradnjo hotela v Slovenskih Ko-
njicah, ob udeležbi krajevne skupnosti
Prevalje izgradnjo hotela v Prevaljah,
razširitev hotela Kozjak v Radljah ob
Dravi in modernizacijo posameznih go-
stišč v različnih občinah.
Pek Niko Žulnir postavlja v peč hlebce kruha v gaberski pekarni v Celju.
Nova samopostrežna trgovina na Svetini se odlikuje po dobri založenosti.
Natakarica Jožica Pogorevc streže gosta v hotelu Merx v Celju.
Naziv Jahiri pri krmljenju govedi v hlevu Kmetijskega kombinata Šentjur pri
Celju.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
NIKOLI
PREPOZNO
Vem, da sem pozna, toda
ne prepozna za zahvalo za
čudovit izlet »Sto kmečkih
žensk na morje.«
Veliko časa ste porabili za
pripravo izleta in bili ste do
nas med izletom tako pozor-
ni, da smo bile ves čas prijet-
no razpoložene. Sploh nismo
imele časa za skrbi in za od-
govornosti,ki so z vašo po-
močjo ostale za dva dni do-
ma. Prevzeli so jih drugi, kar
se nam ženam le redko ali
nikoli ne zgodi.
Komu naj se vse zahva-
lim? Tonetu Vrablu, vodji
drugega avtobusa, hudo-
mušnemu Poldeku, harmo-
nikarju Heriju... pa naši
skrbni sestri Heleni, ki je bi-
la ves čas na straži za naše
počutje. Hvala tudi Dragu
Medvedu za poučno razlago
o puljski Areni, šoferju Mar-
janu Turnšku za varno vož-
njo ... vsem, ki so kakorkoli
pripomogli, da je izlet tako
lepo uspel.
Kako lepo je bilo po oku-
sni večerji v hotelu Eden v
Rovinju z ansamblom Vikija
Ašiča. Naj omenim še izlet
na Crveni otok...
Se enkrat, hv^ala vsem, ki
ste nam omogočili to potova-
nje, tudi velenjski Nami in
njenemu	predstavniku
Zvonku Zupancu.
Vam pri Nov^m tedniku
pa želim veliko uspeha pri
delu, seveda tudi Radiu Ce-
lje, katerega program z zani-
manjem spremljamo.
S tovariškimi pozdravi
MARIJA PETEK,
Strmec pri Vojniku
UREDNIŠTVO: Pismo je res
prišlo pozno, toda ne pre-
pozno. Hvala za priznanje
in želje. Tudi mi smo srečni,
da ste se na izletu imeli
lepo.
DA BI IMELI ČIM
VEČ OBDELANE
ZEMLJE!
Obračam se na vas s pro-
blemom, ki ga ne vidim sa-
mo jaz, tudi drugi, in vendar
je takšen, da bi o njem mora-
li govoriti in ukrepati. Gre
namreč za obdelovanje kme-
tij. Še vedno kaj pogosto ču-
jemo, da mladi nočejo delati
na kmetijah. Toda, tega ne
verjamem. Mnogi bi ostali
doma, pa ne dobijo posestva
ali pa mu starši branijo, da bi
ga preusmeril.
Menim, da bi v takih pri-
merih morala tudi družba
imeti svoje stališče in se zav-
zeti, da bi bila vsa kmečka
gospodarstva dobro zasede-
na, zemlja pa najbolje obde-
lana. V okolici Celja so kme-
tije, na katerih živita in po
malem delata le dva starejša,
ali celo en sam človek. So
posestva, ki nimajo nasle-
dnikov.
Moram reči, da mi je težko
pri srcu, ko vidim takšne
kmetije v ravnini. Rodovitna
zemlja, ki jo nihče ne obde-
luje ali pa samo na pol. Go-
spodarska in druga poslopja
propadajo. Na takšnih kme-
tijah bi lahko živela in delala
velika mlada družina.
S prenekaterimi starejši-
mi, ki so ostali sami na kme-
tijah, sem govoril in jih vpra-
šal, če bi oddali posestvo in
prevzeli preživnino. Pa niso
bili za to, češ, saj davek pla-
čamo. To pa je tudi vse.
To je vprašanje, ki postaja
vse bolj aktualno, zlasti v
zdajšnjem času, ko bijemo
bitko za pridelovanje čim
več hrane. Toda, kako, ko
nam ostaja zemlja neizkori-
ščena? Tu so vprašanja, ki bi
jih morali rešiti. Mnogi lju-
dje bi pustili delo v tovarni
in se rajši posvetili zemlji, če
bi vedeli in videli v tem svo-
jo perspektivo. Tako bi reše-
vali tudi stanovanjski pro-
blem v mestih.
In vidite, tako sem pri
vprašanju - kaj bo s takšni-
mi kmetijami? Seveda pa pri
vsem tem ne gre samo za ob-
delovalno zemljo, tudi za
gozd in podobno.
A. P., Celje
UREDNIŠTVO: Čeprav je
šlo v tem primeru za napol
anonimno pismo, smo se od-
ločili za njegovo objavo, ker
avtor načenja vprašanje, ki
je več kot aktualno. Zlasti v
tem času. Da, kakšen je naš
odnos do takšnih kmetij, do
zemlje, ki ostaja neobdela-
na ali samo na pol? Kaj smo
storili, da bi starejšim, tudi
onemoglim, ki dela na zem-
lji ne zmorejo več opravlja-
ti sami, pomagali, da bi ži-
veli primerno na jesen živ-
ljenja, da pa bi njihova,
morda že tudi opuščena
zemlja, dala od sebe tisto,
kar bi lahko, če bi na njej
delale mlajše, pridne roke.
Kako gledate na to vpraša-
nje pri celjski Kmetijski za-
drugi?
TUDI NAM JE
BILO LEPO!
Na tej strani ste objavili
nekaj zanimivih pisem in
pohval o izletu »Sto kmeč-
kih žensk na morje.« Ker pa
je žreb za ta izlet šel mimo
nas, smo dale, vsaj nekatere
- kontra! Takoj za tem smo
se prijavile za izlet TTG in
Novega tednika z zelenim
vlakom na morje, v Medulin.
Tudi mi nismo bili od
muh. Vožnja z zelenim vla-
kom je bila udobna. Res je,
da nismo dobile nageljev, za-
to pa smo imele dovolj pe-
čenke, pohanih piščancev in
tudi najrazličnejših vrst pi-
jač ni manjkalo. Vidite, tudi
to je nekaj!
Vrh tega zabave ni manj-
kalo. Tudi sobotni večer ni
minil brez glasbe in plesa.
Vsi so prišli na svoj račun.
Medulin je lep, lepa pa je
tudi vožnja z zelenim vla-
kom. Kar prepričajte se!
Ta izlet mi bo ostal v le-
pem spominu. Če ga boste
ali bodo organizirali še pri-
hodnje leto in če bom zdra-
va, bom zanesljivo med pot-
niki.
Še enkrat hvala vsem, ki
ste poskrbeli za lep izlet.
BARBARA iz Mozirja
UREDNIŠTVO: Da, da tudi
ta izlet ni bil kar tako!
ZEMLJA NA
ŠMOHORJU
v. Novem tedniku št. 17 z
dne 30. aprila 1980 smo obja-
vili zapis ali bolje rečeno
vprašanje okoli zemlje na
Smohorju, še posebej zaradi
prenosa zemljišč družbene
lastnine na Lovsko družino
Rečica.
Te dni nam je Oddelek za
splošne upravne zadeve in
občo upravo (zanj načelnik
Jože Kos) pri Skupščini ob-
čine Laško poslal naslednje
poročilo, ki ga objavljamo v
celoti:
V zvezi s prenosom zem-
ljišč DL na LD Rečica so bile
s strani SO Laško izdane v
upravnem postopku 3 odloč-
be. Svet za družbeni plan in
finance SO Laško je na pod-
lagi sklepa svoje redne seje
dne, 2. 3. 1965 izdal odločbo,
št. 464-20 65, s katero je od-
ločil, da občina Laško brez-
plačno odstopa LD Rečica
nepremičnine DL, vpisane v
vi. št. 34 (pare. št. 83, 84, 85,
86, 617, 621//1, 622, 623,625,
626, 796 2, 803 2) in nepre-
mičnine vpisane v vi. št. 63
(pare. št. 129) k.o. Slivno in
sicer pod pogojem, da ostane
občina Laško še nadalje
upravni organ (imetnik pra-
vice uporabe) navedenih ne-
premičnin. Ta odločba v
zemljiški knjigi ni bila izve-
dena, pozneje pa je bila ra-
zveljavljena in namesto nje
je bila izdana druga odločba.
LD Rečica je namreč predla-
gala obnovo postopka in je
tako svet za družbeni plan in
finance v obnovljenem po-
stopku dne, 13. 9. 1966 izdal
odločbo, s katero je prvotno
odločbo razveljavil in sicer v
onem delu, s katerim je bilo
odločeno, da ostane občina
Laško še nadalje imetnik
pravice uporabe. S to novo
odločbo je torej občina La-
ško dovolila, da se zaznamu-
je kot imetnik pravice upora-
be navedenih nepremičnin
LD Rečica. Z vknjižbo te od-
ločbe v zemljiški knjigi je ta-
ko prišlo do spremembe
imetnika pravice uporabe,
dočim so brezplačno odstop-
ljene nepremičnine z nespre-
menjenim zemljiškim sta-
njem ostale vknjižene na
istih z.k. vložkih, to je 34 in
63.
Pozneje je LD Rečica pri-
dobivala na območju Smo-
horja razna kmetijska zemlji-
šča tudi od privatnikov s
kupnimi pogodbami. Naj-
večji del zemljišč pa ji je pre-
pustila v uporabo KZ Laško
(ca. 9 ha). Prenos zemljišč od
KZ Laško na LD Rečico je
bil izvršen z odločbo Komisi-
je za arondacijo občine La-
ško, št. 462-1/65 z dne 10. 3.
1965 in sicer proti plačilu do-
ločenega zneska, katerega je
bila KZ Laško dolžna upora-
biti za plačilo denarnih od-
škodnin pri nadaljnjem izva-
janju arondacije zemljišč. Na
podlagi navedene odločbe so
se prenesla zamljišča last KZ
Laško, kot družbena lastni-
na na LD Rečica v vlož. št.
129. k.o. Slivno z zaznambo,
da je upravni organ občina
Laško, dočim je LD Rečica
pridobila le pravico uporabe.
V posledici različnih pri-
dobitev zemljišč z raznimi
nakupi, dodelitvami in brez-
plačnimi prenosi, so bile ne-
premičnine, ki jih je uporab-
ljala LD Rečica nepregledno
vknjižene, kar v petih z.k.
vložkih. Zaradi boljše pre-
glednosti in enotnosti zem-
ljišč je LD predlagala pri
zemljiški knjigi združitev
teh vložkov (iz 5 v 2 vložka).
Za izvedbo tega predloga pa
je zemljiška knjiga zahtevala
soglasje občine. V zvezi s
tem je bila izdana odločba,
št. 46-58/68 z dne 10. 7. 1968
od oddelka za finance SO
Laško z izrekom, da se z ne-
spremenjenim zemljiškok-
njižnem stanjem prenesejo
zemljišča, med drugimi tudi
zemljišča DL - pare. zgoraj
navedenih vložnih št. 34, 63
in 129 v nov vložek na ime
istega lastnika: LD Rečica. Z
vpisom te odločbe v zemlji-
ški knjigi je tako postala LD
Rečica dejanski lastnik zem-
ljišč, ki so sedaj vpisane v
vlož. št. 56 in 3 k.o. Slivno. S
to zemljiškoknjižno izpelja-
vo je šlo navidezno za čisto
tehnično operacijo združitve
parcel z istim pravnim polo-
žajem v 1 vložek, dejansko
pa je bil izvršen tudi prenos
iz DL v zasebno lastnino, s
čimer je lovska družina pri-
dobila pravico neomejenega
razpolaganja nepremičnin.
Glede na takšno zemljiškok-
njižno stanje je bila seveda
možna prodaja zemljišča od
LD Rečica na HRASTELJ
Petra. LD Kot prodajalec
kmetijskega zemljišča je po
zakonu sicer vezana na pred-
ložitev ponudbe SO Laško
zaradi uveljavljanja pre-
dnostne pravice (kmet, KZ,
KZS), vendar pa v konkret-
nem primeru to ni bilo po-
trebno, ker je šlo za funkcio-
nalno zemljišče. Oddelek za
gospodarstvo in finance SO
Laško je namreč izdal potr-
dilo. št. 46-344 74 z dne
13,11-1974, da predstavlja
zemljišče, pare. št. 129-trav-
nik v izmeri 129 m^ in stavbi-
šče v izmeri 173 m^, vložna
št. 56. k.o. Slivno v naravi
funkcionalno zemljišče k ob-
stoječi stavbi na tem zemlji-
šču in je potrebno za njeno
normalno uporabo. S kupno
pogodbo - v kateri je klavzu-
la, da je LD lastnik nepre-
mičnin vpisanih v vlož. št. 56
k.o. Slivno, med drugimi tu-
di parcele št. 129 - je LD pro-
dala in izročila v last HRA-
STELJ Petru zemljišče,
pare. št. 129. Na podlagi te
pogodbe in izdanega potrdi-
la SO Laško o funkcional-
nem zemljišču je bila na ne-
premičnini - pare. št. 129
vknjižena lastninska pravica
na ime HRASTELJ Petra.
V informacijo navajamo,
da je HRASTELJ Peter na
Smohorju pridobil zemljišče
za postavitev vikenda v glav-
nem od privatnih lastnikov,
to je KRIVEC Jožeta in
HREN Angele v površini ca.
72 arov, dočim je od LD pri-
dobil zemljišče le v površini
3 arov, za katero pa nastaja
sedaj sporno vprašanje. Gle-
de na majhno površino in
vrednost spornega zemlji-
šča, ki ni niti kmetijsko zem-
ljišče (funkcionalno) v kon-
kretnem primeru kritika ob-
čanov ni povsem upravi-
čena.
Po veljavnih predpisih LD
praviloma ne morejo prido-
biti nepremičnine v DL brez-
plačno. Po določbah zakona
o varstvu, gojitvi in lovu div-
jadi ter o upravljanju lovišč
(Uradni list SRS, št. 25/76),
pridobivajo lovske organiza-
cije kmetijska zemljišča za
izvajanje svoje dejavnosti po
predpisih, ki veljajo za kme-
tijske organizacije. Iz tega
izhaja, da so glede razpolaga-
nja z nepremičninami kot z
družbenimi sredstvi LD v
enakem položaju kot druž-
beno pravne osebe. Glede na
ta status pa bi lahko pridobi-
vale nepremičnine brezplač-
no, vendar pod pogojem, da
gre za nepremičnine, ki so
LD potrebne za njeno dejav-
nost. V tem primeru se lahko
vknjižijo le kot imetnik pra-
vice uporabe.
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor. Naj mimogrede za-
pišemo, da smo nanj čakali
natanko leto dni, in še zdaj
se sprašujemo, ali je zado-
voljiv, ali ne. Nismo stro-
kovnjaki na tem področju,
zato puščamo zadevo še ve-
dno odprto. Ali je bilo in ali
je s to zemljo vse v redu?
Ali je bil in je mogoč prehod
zemlje splošnega družbene-
ga premoženja v zasebno
last? Sicer pa sami nakazu-
jete pot, da bi pri razčišče-
vanju problema sodelovala
tudi Kmetijska zadruga La-
ško, Kmetijska zemljiška
skupnost. Torej, ponoven
izziv. Zdaj tema organizaci-
jama!

MUZEJ REVOLUCIJE
V	Muzeju revolucije je bila v
ponedeljek, 20. aprila otvoritev
razstave - Vstaja na celjskem ob-
močju. Razstava bo odprta vsak
dan od 9. do 12. ure in popoldan
od 15. do 18. ure. Obiskovalci pa
si lahko ogledajo tudi stalno
zbirko.
RAZVOJNI CENTER
Od 23. aprila do 10. maja raz-
stavlja akademski slikar Ratimir
Pušelja.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu je bila v
ponedeljek, 20. aprila otvoritev
ene najpomembnejših razstav v
tem letu, slikarskih in grafičnih
del akademskega slikarja Marka
Sušteršiča. Razstavo je posredo-
vala Moderna galerija iz Ljublja-
ne. Razstava bo odprta do 9. maja
vsak dan od 9. do 11. ure in od 16.
do 19. ure.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Slovensko ljudsko gledališče
obvešča, da napovedane premie-
re Shakespearovega HAMLETA
v petek, 24. aprila ne bo zaradi
bolezni v ansamblu.
ZAVOD ŠRC GOLOVEC
V	soboto, 25. aprila ob 19.30
prireja Zavod SRC Golovec kon-
cert ansambla Rokeri s Moravu.
Predprodaja vstopnic je v poslo-
valnici TTG na Titovem trgu in v
tajništvu Zavoda.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška
Slatina prireja v sodelovanju s
Kulturno skupnostjo in ZKO ob-
čine Šmarje razstavo likovnih
del akademskega slikarja Fran-
ceta Godca. Razstava bo odprta v
času Kozjanskega kultu rnega te-
dna do 8. maja in je posvečena
obletnici smrti dr. Franceta in
Borisa Kidriča.
KOMENDA NA
POLZELI
V	razstavnem salonu Komen-
de na Polzeli bodo 23. aprila od-
prli razstavo dr. Franceta Ceg-
nerja - Partizanske domačije.
Odprta bo do 30. aprila vsak dan
od 9. do 11. ure in do 15. do 17.
ure, posvečena pa bo 40. letnici
ustanovitve OF.
NARODNI DOM
Harmonikarski orkester DPD
Svobode Celje pod vodstvom di-
rigenta Marije Založnik prireja v
sredo, 29. aprila ob 19. uri harmo-
nikarski koncert v Narodnem
domu.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto ob 17.00 uri
ameriško risanko Tom in Jeny,
ob 19.30 uri pa ameriški film Po-
žar v nebotičniku. V nedeljo 26.
aprila pa bodo predvajali prav ta-
ko ob 17.00 uri ameriško risanko
Tom in Jerry in ob 19.30 ameriški
film Požar v nebotičniku.
KULTURNI DOM
VOJNIK
V	krajevni skupnosti Vojnik
bo proslava v počastitev OF in
40-letnici vstaje v nedeljo, 26. 4.
ob 9.30 v kulturnem domu.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
V	zdraviliški dvorani Zdravili-
šča Dobrna bo v soboto, 25. apri-
la ob 18. uri koncert mešanega
gostinskega pevskega zbora Ce-
lje in moškega zbora Toneta
Tomšiča.
AVTOPOLIGON
LJUBEČNA
Avtopoligon Ljubečna in AMD
Slavko Slander iz Celja prirejata
v nedeljo, 26. aprila ob 14.30 uri
državno prvenstvo v kartingu.
Nastopilo bo preko sto tekmo-
valcev iz cele Jugoslavije.
MERX MOTEL
ŠENTJUR
SOZD MERX, DO TEKO in
Potrošnik - blagovna hiša
Šentjur organizirajo 25. aprila
zabavnoglasbeni revijski večer
s plesom. Modno revijo bo po-
pestril tudi Jaka Sraufciger.
Organizacijsko tehnična izved-
ba v Motelu Šentjur je zaupana
DO Reklama Celje.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstva med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob sobotah je
dežurni zdravnik od 15. do 12.
ure naslednjega dne, ob nedeljah
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa je
dežurstvo od 7. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj.
CELJSKE LEKARNE
Do sobote, 25. aprila do 12. ure
dežura lekarna Center v Staneto-
vi ulici, nato prične z dežurstvom
Nova lekarna na Tomšičevem
trgu.
TRGOVINE
V tednu od 20. do 25. aprila
dežura samopostrežba RIMSKI
DVOR v Zidanškovi ulici vsak
dan do 20. ure, v ponedeljek 27.
aprila so trgovine zaprte, nasled-
nji teden od 28. do 30. aprila pa je
dežurna samopostrežba RIO v
Prešernovi ulici.
ROJSTVA
ŽALEC
Rojstev ni bilo.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rojstev ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Rodilo se je 5 dečkov in 3 de-
klice.
POROKE
ŽALEC
Poročila sta se: FELDIN Sreč-
ko in KRAJNC Ana, oba iz Ka-
saz.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročil se je 1 par.
ZLATA POROKA:
ŽOLGAR Vincenc in Elizabeta
r. KOSAK iz Sodne vasi.
LAŠKO - Krajevni urad RA-
DEČE
Poročila sta se LAMOVSEK
Jože in 2MAVC Silva, oba iz Nji-
vic pri Radečah.
ŽALEC
Umrli so: HRIBERNIK Fran-
čišek, 88, iz Braslovč, RUPNIK
Marija, 79, iz Celja, PIRNAT Leo-
pold, 73, iz Prapreč, BENCE Ka-
tarina, 79, iz Celja.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: JAGER Jožef, 76. iz
Šentjurja, ZIDAR Mihael, 72, ;z
Lemberga pri Šmarju, ZOBEC
Jože, 79, iz Nimnega, KOBULA
Franc, 81, iz Stojnega sela, iVL\-
TISEC Albin, 59, iz Podčetrtka,
KRIVEC Franc, 81, iz Zibike.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: VERDNIK Konrad,
62, iz Loške gore, SKUTNIK
Ana, 94, iz Brezna, SRAM Tanja.
1, iz Zreč.
LAŠKO - Krajevni urad radeče
RADEČE
Umrli so: FERLE Marija, 68. .z
Svibnega, AVSEC Neža, 80, iz
Radeč, DULAR Albert, 73, iz Ra-
deč.
REŠITEV
NAGRADNE
KRIŽANKE MODA
Vodoravno: AMOK,
ROKA, AMAN, KROJI,
MIRAKEL, ELZA, ENI,
LABA, LOČ, DOL, SA,
ORATOR, AST, NERE-
SNOST, PALESTINKA,
ATIKA, AGAR, NAKA-
NA, RILA, OST, IZID,
REN, CIKORIJA, ALT,
STAR.
IZID ŽREBANJA '
1.	nagrada 300 din: Fa-
nika VOŠNJAK, Breg 28,
63313 POLZELA
2.	nagrada 200 din: Ma-
rica TOMA2IČ, Malgaje-
va 6, 63000 CELJE
3.	nagrada 100 din: Ma-
ra POGAČNIK, Ul. 29.
novembra št. 5, 63000
CELJE
Nagrajencem iskreno
čestitamo! Nagrade boste
prejeli po pošti.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST ŽIČE
Dovolj volje in časa za vse, kar jih povezuje v skupnost
Ne velike niso, ne majhne,
ne stare, ne nove, te naše 2i-
če. Pa vendar so vse to, tako
kot so njihovi krajani kmetje
in delavci, v večini pa oboje,
Tam, kjer se križajo ceste
proti Ločam, Tepanju in Slo-
venskim Konjicam in skozi
sotesko Sotensko proti Spi-
taliču, so razvrščene njihove
domačije, obdane z zelenjem
in cvetjem, z njivami in sa-
do^jaki in številnimi vino-
graai na Homcu. 150 je teh
hiš in na prvi pogled se zdi,
kot da v njih prebivajo
skrbni kmetje, ki vse svoje
delo posvečajo zemlji. Tako
lepo je vse obdelano, ureje-
no. Pa je takih pravih kme-
tov le 15 v celi krajevni skup-
nosti. Vsi drugi odhajajo dan
za dnem na delo v Konjice, v
Zreče, v Loče in še kam dlje.
Zraven pa kmetu jejo.
Zičani niso veliki kmetje,
nikoli niso bili. Zemlja sama
jih ni mogla nikoli preživljati
vseh. Odpravljali so se za de-
lom v tuje dežele. Danes to
ni več potrebno. V naši druž-
bi so našli delo doma. No, ne
ravno v Žičah, pa vendar bli-
zu. 175 zaposlenih se še ve-
dno vsak dan vrača na svoje
domove, veliko pa se jih je
razkropilo po Sloveniji. Vsa
mogoča zahtevna dela
opravljajo, saj so Žičani že
kot otroci odprtih glav in gre
rada šolska učenost vanje.
Življenje pri njih je živa-
hno. Vsi za to skrbe. Od mla-
dine, od kateri tudi starejši
ne vedo nič labega povedati,
do prosvetnega društva, ga-
silcev in družbenopolitičnih
organizacij. Vsi ti pripravlja-
jo prireditve, krajani pa na-
nje resnično radi prihajajo.
Ne samo, če se želijo razvese-
liti, srečati z znanci, ne, tudi
takrat, kadar je treba pljuniti
v roke in poprijeti za delo ali
pa seči v žep po prispevek.
Vedno so vsi za to.
SLOVENCI Z
MOGOČNIMI
KORENINAMI
Ne pravijo Žičam zaman
stara slovenska trdnjava. 2e
v času stare Avstrije je bila v
njih slovenska hranilnica in
posojilnica, v katero so zaha-
jali kmetje iz bližnje in dalj-
ne okolice, od Loč do Ko-
njic. 2e leta 1903 je takratni
župnik Jakob Košar v Žičah
ustanovil godbo na pihala in
tamburaški zbor, pa tudi de-
lo prosvetnega društva je po-
živil. Za njim se je v krajevno
zgodovino zapisal tudi Ko-
kotec, ki je po prvi svetovni
vojni ponovno obudil delo
pevskega zbora, tambura-
škega zbora in dramske sek-
cije. Leta 1928 so krajani s
svojim delom zgradili dom,
kjer je našla prostor hranilni-
ca, dom, v katerega so vgra-
dili dvorano. Saj so jo tudi
potrebovali! Prosvetno druš-
tvo je pač vedno kaj priprav-
ljalo. Od ustanovitve 6. ja-
nuarja 1897. leta njegovo de-
lo ni zamrlo, razen v težkih
letih druge svetovne vojne.
Zato je še danes živ spomin
na ustanovitelja društva, na
učitelja Jurka. Na žiškem
pokopališču počiva v družin-
ski grobnici. Njegovo druš-
tvo pa dela naprej kot edini
preživeli bogate preteklosti.
Pevskega zbora ni več, tam-
burašev ni več in hranilnice
(banke jim danes rečemo) tu-
di ne. Je pa veliko novega.
DESET PLODNIH LET
Na zadnjih deset let je ve-
zan hiter razvoj krajevne
skupnosti. Asfaltirali so ce-
sto skozi Žiče in se tako reši-
li večnega prahu, napeljali so
vodovod in ohranili številne
vodnjake le za vsak slučaj.
Precej nevšečnosti so se
naužili učitelji in šolarji v
šolski stavbi, zlasti zaradi
starih peči v učilnicah. Ko so
lani šolo uredili in napeljali
centralno ogrevanje, se je
življenje v njej krepko spre-
menilo.
Trgovina je tudi dolgo teži-
la krajane. Nič posebnega ni
bila, potem pa so še ob to
skoraj bili. Lastnik hiše, v
kateri je domovala, se je od-
ločil, da je tega dovolj. Pre-
mišljali so Žičani, kaj storiti
in odločili so se, da bodo
zgradili novo. Kar sami so se
tega lotili in naredili vse do
podstrehe. Notranja dela in
opremo pa je primaknil ko-
njiški Dravinjski dom in ta-
ko imajo danes ne le trgovi-
no ampak tudi bife, kamor
mladi radi zahajajo. Pravijo
pa, da brez Antona Gosaka,
ki je dela organizacijsko vo-
dil, ne bi bilo veliko
SEDAJ PA
KANALIZACIJO!
Najbolj pereča potreba Žič
(še bolj pa zaudarjajoča), je
gotovo sedaj kanalizacija.
Načrte zanjo že imajo in naj-
prej se bodo lotili del od tr-
govine do šole in od gostilne
Krajnc proti spodnji vasi
so kanali že kar prepok
zlasti v poletnem času d(
vanje iz gnojnih jam ini
nišč vsi že komaj prenai
Obnova kulturnega d
je druga nujnost kraja.:
naj o se mu že leta, kn
poznajo. Notranjost, v ki
so poleg dvorane uredili'
prostor za družbenopolit
organizacije, so po sv
močeh polepšali, pa vs
ne pomaga dosti, če st
pušča, če omet ne drži
dobro... To bodo ure
Radi pa bi tudi malo pov
li dvorano, saj že težko si
me vse tiste, ki pridejc
prireditve.
Športno igrišče, vsa;
mali nogomet in košark(
di žele urediti. Vsem bi:
prišlo - tako šolarjem
drugim krajanom, želj
športne rekreacije.
Vse troje je vključeno
v družbeni plan občine
Talcem in borcem v slavo in spomin so postavili ta spome-
nik. Prvi partizan, domačin, ki je padel na tem področju je
bil Ivan Zupane, drugi Tone Pavšer, soustanovitelj od-
bora OF 9. julija 1944. Danes je v Žičah še 22 članov Zveze
borcev.
Enkrat na teden je v Žicah potujoči vrtec.
Kulturni dom, priča bogatega družabnega življenja.
Za trgovino so vsi krajani priskočili na pomoč.
Tale nežni obrazek Klavdije Ra-
tej pa smo našli med iičko
osnovnošolsko mladežjo. Zaen-
krat iivl z mamico, očkom in
bratcem še v Švici, že prihodnje
leto, pa se bo za vedno vrnila v
svojo pravo domovino. Sicer pa
bi sedanjih žičkih zdomcev na-
šteli še komaj na prste ene roke,
kajti v glavnem se vračajo v
kraje svojih gnezd, ob katerih si
Je večina spletla tudi nove. In
kar gre Klavdlji šteti še poseb-
no MM dobro. Je njena slovenšči-
na, ki Jo krasi otroška neposre-
dnost In odkritost. Srečno Klav-
dlja!
Cilka Gobec pred hišo ob vodnjaku. Takih
vodnjakov v Žičah ne manjka. Vse so popi-
sali in jih varujejo, včasih pa kljub vodo-
vodu še prav pridejo.
Rozalija Olup, po domače Možekova, je na-
polnila že 92 let, največ v Žičah. Lep kraj je
tu, pravi. Če bodo ljudje še toliko gradili,
bo cel trg.
Na zunanji strani cerk^
odkrili freske sv. Kri:
in Marije Zavetnice iz
polovice 14. stoletja,
štof, kot zavetnik vozs
ima za Žiče pomen, si
slovele po konjih in v<
jih, ki so prevažali to
po cesarski cesti.
ke Konjice za srednje-
p obdobje 1981-85. Upa-
b bo to zaleglo, saj sami
Ijo dovolj sredstev, da bi
0	uredili. Bo pa to treba
iti tudi zato, ker je v pro-
lU samoprispevka, od
■ega pa krajani 2ič še ni-
vno veliko imeli. Težko
spet tako enoglasno od-
1	za novega, če tega ne
;e tako se počutijo v pri-
ivi z nekaterimi drugi-
■aji v občini malce zapo-
iene.
hove želje se seveda ne
rljajo pri treh najvažnej-
[pridobitvah. Asfaltirati
»ravajo del ceste, ki vodi
icer lepo urejenega po-
lišča, okolico šole ureja-
r šolarji, telefoni so tudi
crat le še želja. Imajo
■eč en sam telefonski
juček. V šoli je, po njem
; zaradi preobremenje-
i centrale le težko dobiti
). O otroškem vrtcu pa
zmišljajo, saj je kar tret-
vseh zaposlenih žensk,
av se zatika, bodo v Ži-
jrav gotovo naredili, kar
zastavili za cilj. Ker so
iko odločili, ker so vsi
mi pripravljeni pomaga-
ako bodo tudi to, da v
1 ni industrije, ni delov-
pganizacij, ki bi prisko-
!na pomoč, lažje prema-
SREDI PRIPRAV
Krajevna organizacija so-
cialistične zveze ima vedno
polne roke dela. Čeprav se
sedanji samoprispevek še ni
iztekel, se že pripravljajo na
novega, tako kot se že tudi
na volitve. Pri tem jih malo
skrbi, ker jim bo menda ljudi
pričelo primanjkovati, ljudi,
ki bi dobro in odgovorno
opravljali funkcije. Ti, ki jih
opravljajo sedaj, jih dobro.
Le pri eni delegaciji za SIS
se malce zapleta... Nes-
klepčnih sej pa skoraj ne
poznajo in le redki so tisti, ki
se dosledno izogibajo sestan-
kov.
Ce smo že rekli, da je kra-
jevna organizacija sredi pri-
prav, moramo omeniti tudi
akcijo NNNP. V skladu z ob-
činsko konferenco, tako kot
sicer pri svojem delu, se na-
njo že pripravljajo, saj bi ra-
di, da bi uspela še iDoljše, kot
je zadnja.
KAKŠNA PRIDNA
MLADINA!
V osnovno organizacijo
ZSMS v Žičah je vključenih
sicer 65 mladih, sami pa jih
kot delavne člane priznavajo
le 30-35. oliko jih vsaj re-
dno hodi na sestanke. Ver-
jetno bi jih pa lahko šteli več,
saj pri konkretnem delu, pri
nalogah, ki si jih zastavijo
mladi še niso zatajili. Prisot-
ni so povsod v .kraju. Tako
pri delu kot pri pripravljanju
prireditev.
Večina mladih še obiskuje
šole, a to na njihovo delo v
kraju ne vpliva. Tesno so po-
vezani z drugimi organizaci-
jami v kraju, prav tako z ob-
činsko konferenco mladih.
Štiri leta že sodelujejo na re-
publiških delovnih akcijah,
pa na lokalnih... V tem času
se pripravljajo tudi na sode-
lovanje na letošnji prireditvi
Naša beseda.
GASILCI SO
NAJMLAJŠI
Nista še minili dve leti od
ustanovitve prosto voh nega
gasilskega društva v Zičah.
Ob akciji NNNP, ko so iz go-
reče šole reševali otroke, so
krajani in mladina spoznali,
da bi bilo prav, če bi v kraju
imeli sposobne ljudi z
ustrezno opremo, če bi kdaj
vaja postala resničnost. Pri-
pravljeni hočejo biti, pa če-
prav sta bila v zadnjih dvaj-
setih letih v kraju le dva po-
žara. Se če bi ob njiju imeli
opremo in ljudi, ki bi znali z
njo ravnati, ne bi bilo škode,
kakršna je bila. Ljudi sedaj
že imajo. 43 je aktivnih čla-
nov gasilcev, 200 podpornih.
Imajo že enega častnika in
štiri podčastnike, trije so še v
šoli. Tako jih vedno več ob-
vlada potrebno znanje.
OSAMLJENIH NI
Čeprav je v Zičah kar 33
krajanov starejših od 70 let,
pa med njimi ni osamljenih.
Večina živi v krogu svojih
potomcev, ostale pa krajani,
zlasti mladina in člani Rde-
čega križa pridno obiskujejo.
Rdeči križ ima petčlanski
odbor, ki skrbi prav za sta-
rejše ljudi. Zanimivo je tudi
to, da sta v kraju le še dve
socialni podpiranki.
Sicer pa Rdečemu križu
vseeno ne zmanjka dela. Or-
ganiziran je za dve krajevni
skupnosti - poleg Zič še za
Dražo vas in ima 200 članov
ter 45 podmladkarjev. Mogo-
če še samo to o njihovem de-
lu - malo jih jezi, ker je v
kraju zelo veliko krvodajal-
cev, pa večino upoštevajo v
delovnih organizacijah, kjer
so zaposleni, ne pri njih. Saj
vedo, da je to pravzaprav
vseeno, da je le kri, vendar bi
se le radi malo tudi s tem
pohvalili.
Prijeten dan v lepem kra-
ju in med prisrčnimi ljud-
mi sva preživela
MILENA
BECKO-POKLIC in
• MITJA UMNIK
FRANC PAVŠER, predsednik
KO RK, prej pa 20 let predsednik
KO SZDL, 12 let predsednik KS
in še vse mogoče, še danes pa
najbolj živ vir pripovedi o vsem,
kar se v Žičah je dogajalo in kar
se dogaja: »Naši ljudje, naši pol-
delavci in pol kmetje, so vedno
ljubili svojo zemljo in svoj kraj.
Zanj so pripravljeni tudi veliko
narediti.«
MILAN ŠKORC, predsednik
KO SZDL: »Sestajamo se vsaj
enkrat mesečno in lahko rečem,
da so naši člani kljub pomanjka-
nju časa za delo zavzeti. Na neza-
nimanje posameznikov za reše-
vanje krajevnih težav le redko-
kdaj naletimo. Prnv zaradi tega
lahko tudi za naprej predvideva-
mo. da bomo naloge lahko uspeš-
no rešili. «
JOŽEK SATLER, predsednik
KO ZSMS: »Mladi se v tem času
pripravljamo na sprejem zvezne
štafete mladosti. Ponosni smo,
da jo bomo lahko v svojih rokah
prenesli preko krajevne skupno-
sti. Pripravljamo pa tudi skupno
z drugimi družbenopolitičnimi
organizacijami iz Zič skupen
obisk Titovega groba.«
MIHA KLOKOCOVNIK, pred-
sednik gasilskega društva: »Na
željo krajanov smo ustanovili
svoje društvo in se tako ločili od
tistega v Draži vasi. Krajani so
tudi segli v žepe in nas opremili,
vendar nam še precej manjka.
Vključeni smo tudi v občinsko
gasilsko zvezo in upamo, da nam
bodo pomagali do motorne čr-
palke, za katero nimamo deviz.«
MARIJA RIBIČ, tajnica pro-
svetnega društva in KO RK: »De-
javnost društev in organizacij v
kraju je živahna in zadovoljuje
marsikatero potrebo krajanov.
Imamo pa seveda še veliko nere-
šenih problemov. Gotovo je na
prvem mestu kanalizacija, vsi pa
tudi komaj čakamo na večji in še
bolj urejen kulturni dom.«
ZDENKA FRIM, gostinska de-
lavka v bifeju v Zičah, doma pa
je iz Draže vasi, zato ji lahko ver-
jamemo, da ni pristranska, ko go-
vori o Zičanih: »Prijetni ljudje so
Zičani in dobri gostje. Pozna se,
da veliko delajo, saj najdejo čas
za obisk tukaj le ob večerih. Je
pa dovolj dela za nas in za gostil-
no Krajnc.«
šolska kronika je svoje-
>tno spričevalo naro-
0	zavednih preizkušenj
venskega učiteljstva.
obdobje 1914-1918 je v
fj prvič zapisano v slo-
nščini. Tedanja učitelji-
Minka Bezlajeva je na-
iala:
I* Ta štiri leta so leta sve-
j^e vojne in kadar rož-
jo meči, počiva umet-
f^ato pa datum - 28. ok-
bra 1918: »Tisočletno
bstvo! Končano je! Nik-
^ne pozabim dneva, ko
v Ljubljani kot prva za-
^^ela prapor svobode,
domovina Jugosla-
ja.U
Neskončno bridki so
zapisi o ponemčeva-
Slovencev v avstro-
'fski ječe narodov, o
"^Sanjanju vsega slo-
^^skega, posebno jezi-
r odrinjenega v najte-
kot in ponižanega
^noie v sredstvo za spo-
f^mevanje dekel in
f^Pcev..
f
1
^^ojemu delu in
|j 'Skušnjam, pokojna
u^^^ska učiteljica Min-
7 °^zlajeva!
PAMET V PRIDNE ROKE...
Bili smo tudi dobrodošli
gostje pri Anici in Luki Gro-
belškovima, ali kot se že tret-
jemu rodu pri njih po doma-
če reče, pri Gosaku. Menda
so še za časa gosposke žičkih
belih menihov tod redili go-
si. Vsekakor je gospodar Lu-
ka z obema nogama zraščen
z zemljo, takšne korenine pa
je pognal tudi sin Ivan, ki pa
je bil zdoma zaradi oprav-
kov.
»Kljub mehanizaciji bodo
na kmetijah še vedno žulji,
pa vse bolj tudi pamet,« seje
o kmečkem delu kmalu raz-
govoril gospodar. Kakšnih
12 hektarjev, od tega pet goz-
da, pa le štiri hektarje obde-
lovalne zemlje, daje osnovo
za živinorejo in vinogradniš-
tvo. V hlevu smo mašteli 16
glav, dve sta menda že zapu-
stili vso hlevsko druščino.
Mleka oddajo dnevno 10 do
15 litrov, kajti polovico pose-
sajo teleta, dobro sodelujejo
s kmetijsko zadrugo v Slo-
venskih Konjicah, saj so tudi
njeni kooperanti. Letos so si-
cer že mislili na manjšo
svinjsko farmo, pa se je ne-
kaj zataknilo in prehitel jih
je čas in druga opravila po
kmečkem koledarju... No,
tudi mi upamo, da jim bo v
drugo uspelo, saj nam vsem
v celjski regiji še kako od-
zvanjajo v glavi podatki, da
smo s svinjerejo čisto »na
psu«!
»Pamet v pridne roke, pa
več reda v kmetijski politiki.
Tudi mi kmetje nismo za ne-
skončno buhtenje cen. Pri
nas ne poznamo neobdela-
nih zemljišč, je pa tako, da
moramo imeti gnojila in za-
ščitna sredstva, če hočemo
čim več potegniti iz zemlje,«
je bil nadvse jedrnat Gosak,
pa tudi nejevoljen na primer
ob sedanji ceni 17 dinarjev
za kilogram ovsa, če ima člo-
vek sploh srečo, da pride do
njega. Letos so pri Gosako-
vih veliko preorali, krompir
je že v zemlji, za koruzo je pa
menda tako najbolje prav ta
teden, za sv. Jurija. In smo se
še mimogrede poučili, da ni
nič hudega za krompir, vsa-
jen sredi marca, če pozebe,
ker se lahko obrasti, koruza
pa nikoli.
Z zemljo dihajo na vsa
pljuča pri Gosakovih in lepo
je slišati oba starša, ki ne mo-
reta prehvaliti sina - nasle-
dnika. Menda je še preveč
priden, da mu še mi malo
pokadimo...
To, da smo potežkali utež z
letnico 1764, ki je služila svo-
jemu namenu še tedaj, ko so
s treskami svetili, in si ogle-
dali kakšnih 25 milijonov let
staro okamenelo školjko iz
družine Venus, nas je v mi-
slih povrnilo v davno prete-
klost, ko je na območju Ha-
loz in Dravinjskih goric bilo
še morje. Da, prav ste pre-
brali, kajti Luka Gosak ima
to črno na belem zapisano za
svojo školjko, ki jo je našel
prav sredi od mraza raztre-
ščenega starega rimskega
kamna blizu svoje gor'ce...
Vse to pa kaže, da se oči Go-
saka kdaj pa kdaj popasejo
tudi po širših obzorjih člove-
kovega bivanja na tem sta-
rem planetu Zemlji.
Anica in Luka Grobelšek, Gosakova z vnukinjo Klavdijo in ob kolesi ju, kije svojevrstna
kmečka Forma viva in okras dvorišča. Pa poslub za starine.
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
SPREHOD PO DEVETIH POSLOVNIH ENOTAH
PRI MODI -
VSE PO MODI
Prva pozornost je vselej namenjena potrošniku
Angleški pregovor pravi: hodi z mo-
do ali pa se poslovi s sveta.
Cisto dobesedno tega pregovora seve-
da ne gre jemati, nosi pa v sebi nekaj,
kar je pravzaprav tudi vodilo 170 delav-
cev, kolikor jih je zaposlenih v tej trgov-
ski organizaciji. V devetih Modinih po-
slovnih enotah se trudijo biti vselej sve-
ži, aktualni in slediti modnim novostim,
ki jih znova in znova, vsako leto, prina-
šajo štirje letni časi. Njihova prva pozor-
nost je vselej namenjena potrošniku.
Nič manjša pa ni skrb kolektiva za do-
bro počutje zaposlenih, za njihov osebni
in družbeni standard. Ne pozabljajo na
štipendiste in učence, ki so njihov bodo-
či kader. Do leta 1985 so si zastavili
načrt razvoja v dosegljivih mejah in v
ospredje spet postavili skrb za potrošni-
ka, kar se bo odražalo v še povečani
ponudbi. V sklopu prioritetnih investi-
cij znotraj SOZDA Merx pa naj bi zgra-
dili še blagovnico in dve specializirani
prodajalni tekstilnega blaga. Nasploh je
specializirana ponudba adut, s katerim
se Moda lahko ponaša.
Kako je pravzaprav nastala Moda?
Obrnimo liste zgodovine za dve deset-
letji nazaj. Leta 1962 so se združile 3
trgovske delovne organizacije, in sicer:
Volna, Vesna in Manufaktura. Namen,
izboljšati ponudbo in doseči večje ra-
zvojne možnosti, je danes dosežen. Tre-
ba pa je bilo veliko truda, ki je vodilo k
uspehu, kajti trgovski lokali so terjali
prenovitve in vse to je kolektiv zmogel
uresničiti sam, brez pomoči bančnih
kreditov.
Sprehodimo se zdaj po devetih po-
slovnih enotah Mode, ki v tem času di-
hajo v znamenju novosti pomladne mo-
de, izdelkov za vsakdanjo rabo in opre-
mo stanovanj.
POMLAD JE VESNA
Prav gotovo ste se že velikokrat usta-
vili v tej prodajalni. Pred leti prenovlje-
na trgovina je v mnogočem spremenila
svojo podobo in zdaj je med policami te
trgovine prijetno izbirati in kupovati. Ce
pa se vendarle ne boste mogli odločiti za
ta ali oni izdelek, vam bodo z nasveti
priskočili na pomoč prodajalci. Na petih
urejenih in specializiranih oddelkih,
kjer boste našli pletenine, žensko kon-
fekcijo, perilo, galanterijo in artikle mo-
ške mode, nakup zares ne bo težaven.
Vesna je pomlad, vigred, je svežina na
policah in stojalih te prodajalne.
MANUFAKTURAIMA
TRADICIJO
2e ime samo povej da boste v tej trgo-
vini našli metrsko blago vseh vrst, vol-
neno ali bombažno in si iz njega naredili
obleko sami, po lastnem okusu in mor-
da je šivanje celo vaš konjiček in z njim
prihranite tudi kakšen dinar iz že tako
obremenjenega družinskega proračuna.
Izbira je pestra skozi celo leto. Prodajal-
na pa je specializirana še za prodajo po-
steljnega perila,,preprog, tekačev in za-
ves. To si velja ^ posebej zapomniti za
tedaj, ko se boste odločili prenoviti in
polepšati vaš dom.
NAVDIH IZ DROGERIJE
Tudi Drogerija je s preureditvijo loka-
la močno spremenila svojo podobo in v
prid potrošnika izboljšala ponudbo. Z
adaptacijo lokala je ta, vselej dobro obi-
skan trgovski lokal, pridobil kar 130%
prodajnih površin. S strokovno porpoč-
jo prodajalk je nakup v tej trgovini sredi
mesta prijeten in kar težko se je ločiti od
bogato založenih polic, kjer so razvršče-
ni kozmetični izdelki vseh vrst in za vse
starosti, za ženske in moške. To pa še ni
vse. Na posebnem oddelku boste našli
fotooptične izdelke in laboratorijske
pripomočke. Vsak dan in ob posebnih
priložnostih velja obiskati Drogerijo.
VOLNA - PIONIRSKA PRODAJA
KONFEKCIJE
Naložba v prenovo Volne se je kaj
kmalu izkazala za upravičeno, saj je
prav to trgovina, katere oddelki so vse-
lej dobro obiskani. Ta dominantna trgo-
vina je dobro poznana kupcem celega
območja in vselej se v njej radi ustavlja-
jo, če želijo izbrati modno žensko ali
moško konfekcijo najboljših jugoslo-
vanskih proizvajalcev. Modna naravna-
nost je ena od oblik Volne, kjer je moč
najti in izbirati še metrsko blago, perilo
in predvsem pisane klopčiče voln vseh
vrst. 2e samo bežen sprehod po proda-
jalni vas bo pritegnil k nakupu in vam z
iskanjem prikrajšal dragoceni čas.
POGLEJMO V TORBICO
V tem, sicer majhnem, a prijetnem
lokalu, ne bo težko najti torbico za vsak
dan, za prosti čas, ali potovalno torbo.
Popolna ponudba in izbira torb vseh
vrst, je v Torbici. K lepi torbi lep pas, ki
bo modni dodatek k vaši garderobi.
Pred dežjem pa vas bodo ubranili pisani
in enobarvni dežniki vseh vrst. Tudi us-
njene rokavice in številno drugo galan-
terijo lahko izbirate na enem mestu v
Torbici. Ko pa bo vaš malček zakorakal
v prvo šolsko leto, bo verjetno tudi on s
posebnim doživetjem izbiral med šol-
skimi torbicami, ki bodo postale stalne
spremljevalke na poti v šolo.
BABY VAS PRIČAKUJE
Ali pa vi pričakujete dojenčka? Pred
tem srečnim dogodkom velja zaviti v
prodajalno na Trgu V. kongresa, kjer
boste našli prav vse, kar boste potrebo-
vali za novega člana družine. Opremo za
novorojenčke in dojenčke je prijetno
izbirati pri Baby, kjer vam bodo proda-
jalke z nasveti priskočile na pomoč.
Otrok bo odraščal in preraščal prvo
opremo in novo garderobo, vse tja do
šestih in več let, pa boste še naprej lah-
ko izbirali in kupovali v tej trgovini. Ni
še tako dolgo tega, kar je prodajalna
spremenila svojo podobo, ko eksplozija
plina tudi njej ni prizanesla. Baby.
STARI TRG - ZADETEK V
POLNO
Z ureditvijo prodajalne na Starem
trgu se je Moda še bolj približala kup-
cem, zlasti tistim, ki imajo bolj plitek
žep, pa so vseeno radi lepo oblečeni.
Ponudba drugorazrednega blaga ne po-
meni da je ponujen izdelek slab ali pok-
varjen. Med policami te trgovine je na-
mreč največ izdelkov iz opuščenih ali
demodiranih programov. Tu so tudi ma-
lo manj modni kroji pletenin, konfekci-
je, perila ali metrskega blaga, po katerih
pa kupci vse češČe in radi segajo. Zato jje
prodajalna Stari trg tudi vselej dobro
obiskana.
MLADOST ZA MLADE PO SRCU
Prodajalna Mladost v Zidanškovi je
sicer nekoliko odmaknjena od večine
drugih Modinih trgovin, pa vendarle ne
toliko, da, je zlasti mladi, ali mladi po
srcu, ne bi našli in je radi obiskovali. V
dveh specializiranih oddelkih je trgovi-
na urejena v znamenju butika in taka je
tudi njena ponudba. Vedno sveža, mo-
dna, aktualna, privlačna in kar je najbolj
pomembno, še posebej za mlade, na li-
stičih posameznih izdelkov so zapisane
dostopne cene. Ženska krila, bluze, hla-
če, pletenine mladostnih krojev - v Mla-
dosti.'
MODA V PIONIRJU
Tudi naši šolarji so radi vselej lepo in
modno oblečeni. Zato njihovi starši ku-
pujejo konfekcijo in perilo za svoje otro-
ke od 8 do 16 let v Pionirju na Starem
trgu. Tudi v tej prenovljeni trgovini vam
bodo prodajalci z nasveti radi priskočili
na pomoč in vam po vaših gmotnih
zmožnostih in željah oblekli otroka od
nog do glave. V tej trgovini boste našli
modno otroško konfekcijo za sedenje v
šolskih klopeh in za sproščeno igro med
vrstniki. To pa je za otroke še kako po-
membno.
Med vrsticami smo vas vodili po deve-
tih poslovnih enotah Mode Celje. Na vas
je, da se o vsem tem prepričate sami.
24. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE
UVEUA VUANJE
INTEGRALNEGA
^^^^^^^^^^^^^^^^^Sl^^
Vprašanja integralnega transporta pri-
hajajo v zahtevah po smotrnejšem go-
spodarjenju na vseh področjih material-
ne proizvodnje v politiki gospodarske
stabilizacije v ospredje, kot ključna
vprašanja, z razrešitvijo katerih bi bilo
mogoče doseči izjemne racionalizacije.
Stroški vseh oblik transporta, torej pre-
mikanja blaga, od surovin, ki prihajajo v
skladišča, pa od tam na delovna mesta,
tekoče trakove in predelava v končne ali
polizdelke spet v skladišča, pa preko
transportnih tokov do naročnika, spet v
skladišča in slednjič v prodajo, so na-
mreč izjemno visoki. In nobena skriv-
nost ni več, da smo v Jugoslaviji prav na
področju racionalizacij pri vseh oblikah
pretoka blaga, njegovega skladiščenja in
premikanja, naredili odločno premalo.
Zal pri nas prav stroški skladiščenja in
transporta v ceni blaga zavzemajo preve-
lik delež, še posebej če ga primerjamo z
enakim deležem y strukturi cen v razvi-
tih deželah.
Vzroki so seveda številni in ne bo se
jih dalo odpraviti čez noč. Dolga leta
smo na tem pomembnem področju go-.
spodarjenja ravnali zelo nesmotrno,
neorganizirano in razdrobljeno. Domala
vsaka delovna organizacija si je že v pre-
tiranih razmerah razvijala lasten skla-
diščni in vozni park, lastne oblike inter-
nega transporta, s tem pa vlagala mnogo
preveč sredstev v prostor, ki ni produkti-
ven, ki ne ustvarja nove vrednosti. Ob
tem so se hitro razvijali tudi nosilci tran-
sportne in skladiščne dejavnosti, vendar
niso usklajevali svojih razvojnih načr-
tov, premalo so se povezovali, vprašljiva
pa je postajala tudi sodobnost v metodah
in oblikah dela nosilcev te dejavnosti.
Na drugi strani so v delovnih organizaci-
jah, kjer so imeli pred očmi svoje potre-
be v odsotnosti povezane verige nosilcev
integralnega transporta svoja skladišča
nezadovoljivo dimenzionirali, v pretoku
so bile premajhne količine blaga, kar je-
kopičilo stroške, skladišča niso bila naj-
bolj smotrno izkoriščena, prihajalo je do
tehnološke zastarelosti pri upravljanju
in shrambi blaga, do neracionalnosti
skratka, ki se vse bolj neposredno odra-
ža pri pridobivanju dohodka.
Da še danes ni bistveno drugače, naj-
brže ni treba posebej dokazovati. Pač!
Prišli smo vendarle do nekoliko višje
osveščenosti o tem, da je dejansko inte-
gralnemu transportu in njegovi smotrni
organizaciji, ki bo sposobna tvorno in
dohodkovno povezati vse nosilce v pro-
cesu tranporta blaga, posvetiti več po-
zornosti. V samih delovnih organizaci-
jah, kjer bi bili neposredni dohodkovni
učinki sodobnejšega transporta, hrambe
in pretoka blaga največji, pa je te osve-
ščenosti še premalo. In to vzbuja vtis,
kot da je v našem gospodarskem siste-
mu prelahko prihajati do dohodka kljub
zaostritvam v gospodarskih razmerah.
Kajti dohodek še vedno rešujejo neure-
jeni cenovni odnosi ter poskusi kam-
panjskih rešitev gospodarjenja, mrzlično
iskanje področij, kjer bi vendarle lahko
privarčevali. Pa takšno področje narav-
nost bode v oči s svojo vseprisotnostjo in
neizčrpno zalogo notranjih rezerv.
Dejstvo pa je, da je do premikov ven-
darle pričelo prihajati. Posebna delovna
skupina, v kateri so sodelovali tudi vsi
nosilci integralnega transporta v celjski
občini in na območju, na čelu s predstav-
niki Skladiščno transportnega centra
Celje je pripravila osnovna izhodišča o
skladiščno transportni dejavnosti. V teh
izhodiščih ugotavljajo pomen dejavnosti
in opredeljujejo osnovne naloge nosilcev
za smotrnejši in bolj gospodaren pretok
in skladiščenje blaga. Vse več pa je tudi
konkretnih dogovorov o tako imenova-
nih blagovno distribucijskih centrih (ka-
kršen je skladiščno transportni center
Celje), ki naj bi zaživeli v novi vsebini ob
drugačnih, sodobnejših in smotrnejših
metodah in vsebinah dela pri integral-
nem transportu.
V tem smislu je zagotovo največji
uspeh, da je dobila dejavnost integralne-
ga transporta nov pomen v srednjeroč-
nih načrtih. V novih srednjeročnih načr-
tih je prav ta dejavnost opredeljena tako
v občinskih kot republiških načrtih, za
celjsko območje pa je še posebej po-
membno, da je podrobno opredeljena
kot skupna naloga tudi v temeljih plana
občin celjskega območja. Ta dokument
opredeljuje področje pretoka blaga kot
tisto, ki je tesno povezano z rastjo do-
hodka. Zato predvideva obvezno uskla-
jevanje razvojnih načrtov, ki zadevajo iz-
gradnjo novih zmogljivosti za hrambo in
pretovor blaga, nabavo sredstev in opre-
me za prevoz blaga, izgradnjo prometne
infrastrukture in podobno. Dogovor da-
lje opredeljuje usklajeno, skupno in ra-
cionalno izgradnjo in organiziranost so-
dobnega blagovno distribucijskega cen-
tra v Celju, ki bo omogočal povezovanje
in vključevanje izvajalcev pretoka blaga
v sistem integralnega transporta v SRS.
Ob teh ključnih, je opredeljenih nalog
še več. Med njimi tipizacija opreme in
standardizacija objektov, skupno uvaja-
nje racionalnih sistemov pretoka blaga,
priprave in hrambe. Pri tem gre posebej
za embaliranje, paletizacijo, kontejneri-
zacijo ipd. V večjih delovnih organizaci-
jah naj bi oblikovali tudi posebne stro-
kovne službe za to področje, več morajo
storiti za usmerjeno izobraževanje ka-
drov za integralni transport, izvesti na-
meravajo raziskovalno nalogo na po-
dročju integralnega transporta in po-
dobno.
Cilj vseh opisanih dejavnosti je seveda
jasen - zagotoviti želijo slednjič večjo
usklajenost in s tem ter bolj sodobnimi
načini in metodami dela zagotoviti manj-
šanje stroškov, s tem pa neposredno rast
dohodka. V okviru teh nalog je Skladišč-
no transportni center Celje nosilec priza-
devanj za organiziranje usklajenega ra-
zvoja delovnih organizacij za učinkovit
pretok blaga in nosilec skupnega nasto-
pa na področju pretoka blaga v občini
Celje ter nosilec organiziranja biroja za
pretok blaga.
Številne naloge, ki čakajo s tem v zvezi
vse nosilce dejavnosti, ne bo lahko ure-
sničiti. Še vedno bo namreč v prvi vrsti
treba razbijati miselnost, da pretirani na-
pori na tem področju niso potrebni in da
se da do večjega dohodka priti tudi na
lažji način, z manjšimi napori in vlaganji,
ki jih bo uresničitev nalog seveda tudi
zahtevala. Kajti izpolnitev načrtov po-
meni združevanje sredstev za skupno
opredeljene in usklajene naložbe v ob-
jekte, opremo in naprave, ki so neposre-
dno vezani na pretok blaga in integralni
transport. Podporo pa bodo dobili
predvsem tisti objekti, ki so pomembni
za uresničevanje sistema integralnega
transporta, ki zagotavljajo koncentracijo
blagovnih tokov ter temeljijo na skup-
nem načrtovanju in financiranju. V tem
okviru bo pomembno povezovanje med
železnico in javnim cestnim prometom,
pa dejanska izgradnja blagovno-distri-
bucijskega centra, ki pa sam po sebi še
ne bo ničesar rešil! Nujno bo namreč
doseči temeljito vsebinsko povezavo z
združenim delom materialne proizvod-
nje, kot uporabnikom uslug tega centra
in tistim, ki bo lahko črpal iz dejavnosti
centra največje dohodkovne koristi.
V tem okviru je treba posebej opozori-
ti na bližnje obdobje, ki bo v bistvu pre-
hodno in ki bo služilo pripravam na
usposobitev za izvedbo vseh zahtevnih
nalog. In medtem ko je v nekaterih de-
lovnih organizacijah s prodorom prepri-
čanja o nujnosti tovrstnih naporov pol
dela že opravljenega, bo drugod ta bitka-
še dolga in zahtevna. Pomembno se zdi,
da šo predvsem pri glavnih nosilcih in v
tem okviru še zlasti pri Skladiščno tran-
sportnem centru, trdno odločeni, da bo-
do vztrajali na zastavljeni poti in z vse
bolj kakovostnimi vsebinskimi poveza-
vami s poslovnimi partnerji in vse bolj
sodobnimi metodami dela neposredno
dokazali, kako res je, da integralni tran-
sport prinaša izredne prihranke.
Le širok pogled na dejavnost, ki prese-
ga ograje delovnih organizacij in lastnih
proizvodnih naporov, lahko prinese v
tem pogledu bistven napredek. Kajti
problem materialne sfere proizvodnje ne
more ostati omejen na proizvodne pro-
store, marveč je treba videti njegovo ce-
loto, ki nastaja pri nabavi materialov in
surovin se konča dlje od konca tekočega
traku - pri naročniku oziroma kupcu.
V	tem pogledu je treba poudariti, da
integralni transport pač ne more biti ni-
kogaršnja last - ne last naročnika uslug
in še manj last izvajalcev - je namreč
skupna dobrina in realnost sodobnih
družbenoekonomskih odnosov sedanjo-
sti in prihodnosti. Je tudi pogoj za
ustvarjalno delitev dela v reprodukciji,
neglede na velikost organizacij.
V	skladiščno-transportnem centru v
Celju so prepričani, da bodo s svojim
delom v povezavi z organizacijami zdru-
ženega dela, ki bodo koristile usluge in-
tegralnega transporta in smiselnim po-
vezovanjem dela z ostalimi nosilci inte-
gralnega transporta v občini Celje, na
celjskem območju in širše, zagotovili vse
bolj kakovostne in racionalne storitve.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 25
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE
BOGASTVO ZELENIH BANK
Gospodarjenje z gozdovi mora biti trajno
Leta 1948 je hkrati z
ustanovitvijo sosednjih
gozdnih gospodarstev
Brežice in Nazarje, goz-
dno gospodarstvo Celje
zavzelo današnji terito-
rialni obseg, zato je ta let-
nica zapisana kot priče-
tek obstoja Gozdnega go-
spodarstva Celje. Hkrati
je ta ustanovitev sovpa-
dala s prvim petletnim
planom obnove in izgrad-
nje naše porušene domo-
vine. To je bilo leto, v ka-
terem so naši narodi pod
Titovim vodstvom ubrali
svojo pot v socializem. Ta
pot je bila pri Gozdnem
gospodarstvu razdeljena
v štiri etape. V prvo, po-
vojno od ustanovitve GG
pa do leta 1952. Drugo ob-
dobje je bilo obdobje lo-
čenega gospodarjenja z
gozdovi v družbeni in dr-
žavljanski skupini, in si-
cer tja do leta 1963. Sledi-
lo je obdobje organizira-
nja in utrjevanja skupne-
ga gospodarjenja z vsemi
gozdovi, tja do leta 1974.
Tedaj pa se je gozdarstvo
organiziralo skladno z
ustavo in zakonom o
združenem delu.
Veliko let skupnega de-
la, naporov, načrtovanj in
uspehov je zdaj za kolek-
tivom, ki šteje danes 380
zaposlenih.
Danes pri GG gospodari-
jo v 6 TOZD: Boč, Preske,
Gozdnik, Pohorje. Grad-
nje-mehanizacija in trgo-
vina. Temeljni obrati koo-
peracije pa delujejo v Ce-
lju, Laškem, Šentjurju,
Podčetrtku, Konjicah in
na Vranskem.
Gozdovi so zaradi svo-
jih splošnih koristnih
funkcij dobrina velikega
pomena. Tega se močno
zavedajo zlasti delavci
Gozdnega gospodarstva,
katerih geslo je: trajno
gospodariti z gozdovi.
Gozdovi so naša zelena
banka. Pomembno je tu-
di vse večje in tesnejše
dohodkovno povezova-
nje z lesno industrijo, saj
sta gozdarstvo in lesna
predelava v soodvisnosti.
Res pa je, da je iz leta v
leto vse bolj čutiti po-
manjkanje lesa, ker so po-
trebe po lesu večje kot je
blagovna proizvodnja.
Značilnost gozdne pose-
sti na našem območju je
tudi ta, da prevladujejo
zasebni gozdovi. Zasebna
gozdna posest pa je povrh
vsega še močno razdrob-
ljena, kar seveda ni v prid
gospodarski donosnosti.
V ambiciozno zastavlje-
nem srednjeročnem pla-
nu za obdobje 1981-85 so
si delavci Gozdnega go-
spodarstva Celje začrtali
pomembne naloge, ki jih
bodo z združenimi moč-
mi brez dvoma tudi dose-
gli. Predvsem želijo zago-
toviti trajnost gozdov v
njihovem biološkem smi-
slu, kakor tudi trajnost
gozdne proizvodnje in
pogoje za zdravo življenj-
sko okolje. V tem obdob-
ju bodo krepili proizvo-
dne sposobnosti gozdnih
zemljišč in skrbeli za kon-
tinuirano financiranje del
na področju vlaganja v
gozdove. Za to se bodo
trudile vse temeljne orga-
nizacije in organizacije
kooperantov gozdarstva.
Med temeljne poslovne
cilje pa so uvrstili še za-
dovoljevanje potreb po
lesu in večje realne rasti
dohodka, osebnih dohod-
kov in akumulacije.
Za naslednja leta pre-
dvidevajo, da bo povpreč-
ni letni načrt sečnje nara-
ščal po stopnji 3,4% in ta-
ko bi leta 1985 znašal po-
sek najmanj 259.800 bru-
to m^ lesne mase. Pov-
prečna letna gozdna proi-
zvodnja v tem obdobju
bo po predvidevanjih
znašala 208.880 m^, od te-
ga v družbenih gozdovih
49.400 m^ in v zasebnih
gozdovih 159.480 m^.
Povprečna letna domača
poraba v zasebnih gozdo-
vih pa bo znašala
48.270 m^. Blagovna proi-
zvodnja bo naraščala po
stopnji, 2,6% letno predv-
sem na račun boljše izra-
be surovine v družbenih
gozdovih in zniževanja
domače porabe v zaseb-
nih gozdovih. Tako naj bi
le-ta do leta 1985 dosegla
170.100 m^ lesnih sorti-
mentov letno.
Ob številnih zadolži-
tvah, ki si jih je kolektiv
začrtal v srednjeročni
plan, pri Gozdnem gospo-
darstvu ne pozabljajo na
pomembne naložbe v
gozdne prometnice. Prav
tako pa bodo še naprej
veliko pozornosti name-
njali dobremu počutju
delavcev v kolektivu in
izobraževanju kadrov.
To, kar so skupaj sno-
vali, želijo skupaj tudi
uresničevati. V tem vidijo
napredek in uspeh kolek-
tiva.
26. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
MLADI NAGRAJENCI
železniško gospodarstvo Ljubljana je ob Dnevu železničar-
jev razpisalo navadni literarni natečaj za mlade, ki že mar-
ljivo sučejo peresa. Danes v Novem tedniku objavljamo tri
nagrajene prispevke s celjskega območja in sicer prvonagra-
jene Tatjane Bele in dveh tretjenagrajencev: Christiana Zu-
panca in Marka Gorenška.
OD STAVKE DO
DANES
»Potujte z zelenimi vlaki:
varneje, udobneje, ceneje...«
Tako nekako izzvenijo besede
televizijskega napovedovalca,
ki zgovorno pričajo o podvigu
železniške znanosti in gospo-
darstva. Nič koliko najmoder-
nejših lokomotiv, vagonov in
signalnih naprav je bilo zgra-
jenih od davnih aprilskih dni,
ko so bili postavljeni, tisti
trdni, s krvjo zasnovani teme-
lji današnje železnice. Jugo-
slovanski železničarji so ta-
krat svojim dedičem začrtali
lepšo in varnejšo pot v plodno
bodočnost.
Ko so se na shodu pogovori-
li o vseh podrobnostih, kako
bo potekal štrajk, so zapustili
sled, ki jo danes uvrščamo v
safn vrh revolucionarnega gi-
banja pri nas, ki spominja na
spopad na Zaloški cesti pred
61 leti. Svoj poklon tej veličini
- prvim slovenskim proletar-
cem, ki so padli v boju z bur-
žoazijo na Zaloški cesti, smo
izrazili s proglasitvijo dneva
jugoslovanskih železničarjev
15. aprila.
V tistih kriznih, povojnih le-
tih, ko so bile socialne razme-
re pri nas tako zelo bedne, de-
lavci res niso videli, niti imeli
drugega izhoda kakor v
stavki.
Kljub prepovedi zborovanj
se je 24. aprila zjutraj tritisoč
demonstrantov po zamegleni
ljubljanski kotlini iz protesta
podalo proti središču Ljublja-
ne. Toda že pred staro bolniš-
nico so jih pričakali predobro
obveščeni žandarji, ki so jim
zaprli pot. Toda ljudska plam-
teča srca, ponosna drža ter oči
zazrte v simbol, rdečo zasta-
vo, ki je naznanjala cilj, stav-
kajočim nista dopustila zau-
staviti strumnega koraka.
Prestrašeni žandarji so začeli
brezglavo streljati v množico,
ki je bila polna nemočnih
otrok ter žensk. Vendar puške
so zahtevale svoje, toda ali si
niso nekoliko kruto izbirale
tarč? Poleg svojih dvanajstih
starejših tovarišev je izgubila
življenje tudi majhna petletna
- Mimica. To drobceno, ne-
dolžno dekletce, ki v svojem
prerevnem otroštvu ni niko-
mur storilo nič žalega, je prav
gotovo plačalo eno najvišjih
cen naše svobode. In prav ta
bela krsta z mrtvo Mimico, ki
se je nekaj dni pozneje vrnila
na kraj, kjer je mala deklica še
zadnjič onemoglo zahlipala v
prebujajoči se dan, ta je bila
tista, za katero je jokalo celo
jutro in tudi ta, zaradi katere
so vsi, ki so jo pospremili na
njeno zadnjo pot, dvignili k
nebu stisnjene pesti, namesto
da bi pretakali solze.
Splošna stavka železničar-
jev je bila zaradi premoči neu-
smiljenega orožja zlomljena,
toda te pesti so povzdignile v
revolucionarni boj ves jugo-
slovanski delavski razred, ki
je združeno hitel zamujenim
zmagam naproti.
Boleč je ta spomin na krva-
ve dogodke na Zaloški cesti,
vendar jih vedno znova v mi-
slih doživljamo tudi sami.
Vsako leto z vse večjo hvalež-
nostjo in vdanostjo občuduje-
mo to njihovo neustrašen,
borbeni duh. Ni tonil v poza-
bo njihov pomemben upor,
pa tudi njihov revolucionarni
lik še vedno živi med nami, v
njihovih potomcih - danda-
našnjih železničarjih. Ti za-
vestno in, kolikor se le da, na-
tančno opravljajo svoja za-
htevna dela. Po njihovih žilah
se še vedno pretaka tista, ne-
koč, nedolžno prelita kri, ki
jim je doprinesla lažje prislu-
ženi vsakdanji kos belega,
svežega kruha.
Pa še nekaj nas nenehno
spominja na tiste bridke čase.
Da, to so nekdanje, dobre par-
ne lokomotive. Stare lepotič-
ke so našle svoj zadnji počitek
v parku ob železnici sredi di-
šečih rož in zelenja. Morda je
katera izmed njih prav pred
leti začudeno obstala natanko
ob polnoči, ko je njen upravi-
telj pogasil plapolajoči ogenj
ter jo zapustil samo sredi te-
mne, srhljive noči. Morda je v
tistem večeru trepetala za živ-
ljenje svojega gospodarja, to-
da danes sveže popleskana
bdi nad svojimi hčerami, ki
na postajališčih le za hip za-
stanejo pod budnim nadzor-
stvom svojih upraviteljev, ki
prisluhnejo bitju njihovega
srca - motorja, nato pa spet
rezko zapiskajo ter razsvetlje-
ne švigajo skozi noč. Kakor
pozdrav je ta žvižgajoči ton, a
sama je brez prijatelja, ki bi
potegnil za ročico, da bi svojo
materinsko toplino posvarila
nove otroke pred divjo vož-
njo. Morda se zato počuti
osamljena in žalostno potoči
solzo za preminulimi, nekda-
njimi tovariši, a že se spet za-
zre y modrikast sij postajnih
svetilk.
In tam iznenada zagleda ne-
koga z lučjo v roki, ki ima na
glavi kapo z našitkom J2.
Aha! Spozna znanca iz večer-
nih ur, ki nenehno dviguje luč
k tovornim vagonom ter kon-
trolira in zapisuje njihove re-
gistrske številke. To je neu-
trudni železničar. Podoben je
mojemu atiju, ki tudi dela pri
železnici in se veseli vsakega
ponovnega snidenja s to mo-
gočno, zidanomoščansko
stavko. Ponosna sem nanj, na
njegovo delo in tudi na delo
njegovih sodelavcev: stroje-
vodij, transportnih prometni-
kov, kurjačev, vlakovodij,
sprevodnikov, ki tvorijo ne-
kakšno celoto, ki je živ spo-
min na padlo Mimico ter nje-
ne pogumne, le bežne znance.
S svojim popolnim delova-
njem so železničarji najzasluž-
nejši, da postaja vožnja po že-
leznici eden najpomembnej-
ših prevoznih sredstev. Priho-
dnost vodi v napredek in s
tem bodo postali trenutki s
spomini na aprilske dneve z
Zaloške prijetnejši, a toliko
tožnejši zaradi svojevoljnih,
krvavečih žrtev.
Tatjana Bele, 8. c
OS Radeče
POTOVANJE Z
VLAKOM
Nekega dne sva z mamico
odpotovala v Ljubljano. Naj-
prej sva kupila vozno karto,
nato sva šla na peron. Vlak je
kmelu pripeljal. Stopila sva
na vlak in sedla v kupe. Odpe-
ljali smo se, ko je železničar
dvignili tablico. Potem je pri-
šel sprevodnik in preščipnil
vozovnice. Gledal sem skozi
okno in opazoval naravo. Vi-
del sem krave na paši, polja,
gozdove, hiše in vrtove. Poto-
vanje je bilo zelo prijetno in
kmalu smo se pripeljali v
Ljubljano.
CHRISTIAN ZUPANC, 1. a.
COS Fran Roš, Celje
TRAČNICE
GOVORIJO
Naša zgodovina je zelo stara
in vam je ne mislimo opisati.
Položili so nas na zemljo in od
takrat životarimo.
Med vojno so nas mnogo-
krat porušili. Minirali so pod
nami mostove in nas spuščali
v zrak. Mnogo škode so nam
prizadejali. Vse to je naredila
vojna. Po končani vojni so
prišli mladi ljudje in nas po-
pravili. Takrat smo dobili
mnogo novih sestra. To kar
smo me doživele, se drugje po
svetu, kjer vihra vojna, še ve-
dno dogaja.
Danes smo ponosne, ker pa
nas vozi toliko različnih vla-
kov, potniških in tovornih.
Potniški vlaki hitijo sem ter
tja in prevažajo poslovne ljudi
ter turiste. Najbolj pa smo po-
nosne, kadar po nas vozijo
dolge kolone tovornih vago-
nov, ki prevažajo razno rudo
in druge tovore.
Tudi nesreče na naših trač-
nicah niso redke. Eno takšnih
nesreč vam želimo opisati in
vas opozoriti na previdnost.
Vlak se je bližal nezavarova-
nemu železniškemu prehodu,
proti kateremu je peljal oseb-
ni avtomobil. Vlak je zaviral, a
nesreče ni mogel preprečiti.
Od avtomobila je ostal mali
kup pločevine. Zbralo se je
veliko ljudi. Nato so se zasli-
šale sirene avtomobilov. Ves
promet je obstal za eno uro.
Koliko škode se je naredilo v
tako kratkem času? Vlak je
odpeljal, pločevino avtomobi-
la pa so odstranili.
Včasih se kar zdrznemo, ko
hodijo predrzni otroci po nas
in tekmujejo, kdo bo dlje pri-
šel, ne da bi padel. Ko pripelje
vlake se razbežijo na vse stra-
ni. Včasih kdo pade in se po-
škoduje.
Ce bi znale govoriti, kaj vse
bi še lahko povedale. Vesele
smo, ker se po nas razvija tak-
šen železniški promet. Brez
njega si ne bi mogli predstav-
ljati našega gospodarstva in
naprednega življenja. Tudi
stiki med narodi Jugoslavije
in tujimi državami bi bili brez
železnice siromašnejši.
MARKO GORENSEK, 5. r.
OS Frankolovo
BRZOJAVKA
STOP - NA OS RADEČE;
Mlada, nadarjena glasbenika,
člana Glasbene mladine Slo-
venije, sta višjim razredom
predstavila naše stare, ljud-
ske, že skoraj izumrle instru-
mente. Glasbila so bila čudo-
vita, tako po obliki kot tudi po
tonu ter melodijah. Tišina v
dvorani je bila popolna, saj
nas je čisto prevzelo.
TATJANA BELE, 8. c
OS Marjana Nemca,
Radeče
KURIRČKOVA
POŠTA
Letos je kurirčkova pošta
odpotovala iz Podvolovjeka.
Potovala je po skritih poteh
do Luč in Ljubnega. Naši ku-
rirji so sprejeli torbo v Homu.
V naš kraj je prispela v pone-
deljek ob 10. uri. Iz Nove Štif-
te je prispela lokalna kurirč-
kova pošta. Vsi učenci smo
odšli v telovadnico. Tam je bil
miting. Pionirji so deklamira-
li, peli in plesali. Po konča-
nem mitingu nam je nekdanji
borec pripovedoval svoje do-
življaje. Pripovedoval nam je
o kurirjih med vojno. Ko je
borec končal s pripovedjo,
smo odšli domov. Naši pionir-
ji so kurirčkovo pošto odnesli
v Bočno, kjer so jo sprejeli
pionirji Osnovne šole Šmart-
no ob Dreti. Domov smo odšli
polni doživljajev iz vojne.
TANJA TAJNSEK, 4. r.
OS Fran Kocbek,
Gornji grad
LETEČA KROGLA
Nekega dne, ko. sem se
sprehajala po gozdu, sem ob
poti zagledala nekakšno veli-
ko kroglo. Sla sem k njej, ter
opazila, da ima ta krogla vra-
ta. Vstopila sem. Čudo in pol.
Notri je bilo veliko naprav, na
njih pa številne gumbe. Sedla
sem na stol in pritisnila na
nek gumb.
»Joj!« sem vzkliknila. Na
moje začudenje se je krogla
premaknila in vzdignila v
zrak. Kmalu sem se znašla
nad oblaki. Ko sem si bolj po-
drobno ogledala številne
gumbe, sem videla, da pod
vsakim nekaj piše. Ker zujtraj
ponavadi zgodaj vstanem,
sem bila zaspana. Pritisnila
sem na gumb, kjer je pisalo
Postelja. Naenkrat sem se
znašla na postelji. Takoj sem
zaspala. Zbudil me je strašen
hrup. Vstala sem in pogledala
skozi okno. Ostrmela sem.
Zunaj so stale čudne spake.
Naj jih na kratko opišem. Ro-
ke in noge so jim rastle iz iste-
ga mesta. In sicer tam, kjer
nam rastejo noge. Kako smeš-
ni so bili! Obraz so imeli spa-
čen, da je bilo groza. Oči so
imeli pod brado, usta pa na
čelu. Vprašala sem jih, kje.
sem. Povedali so mi, da sem
na planetu Cučulin. Spoznala
sem družino Makali. Povabili
so me v stanovanje, ki pa je
bilo tako, da me je odneslo
ven. Zamislite si, kakšno je
bilo. Pohištvo se je obrnilo na
glavo in lebdelo v zraku.
Vprašala sem, zakaj pohištvo
lebdi. Tedaj sem opazila, da
sem tudi jaz v takem stanju.
Pojasnili so mi, da to povzroči
nek planet čisto blizu njih,
ker ima strašno privlačnost.
Začutila sem lakoto. Dali so
mi hrano v obliki žvečilnega
gumija. Naenkrat se spo-
mnim, da moram v šolo. Po-
slovila sem se in se hitro od-
pravila proti zemlji.
Tresk, je naredilo, kajti uda-
rila sem z glavo po šolski klo-
pi in se zbudila.
MARTINA KNAP, 4. b.
OS Nade Cilenšek,
Griže
KAM OBLAKI,
PREKO POLJA,
KAM?
- Kam po končani osemletki?
Katero pot izbrati in usmeriti
po njej svoje življenje? Ogro-
mno poti in potk je, ki vodijo
k sreči ali pa k praznemu živ-
ljenju.
Življenju izgubljenega člo-
veka, a ki tava po svetu, ne da
bi se zavedal, zakaj ostaja in
kaj so njegove dolžnosti. Ali
pa življenju, kateremu je do-
ločen cilj obenem pa veliko
dela, ki na koncu prinese sre-
čo in zadovoljstvo. Mislim, da
bom izbrala težjo, toda bolj
obetavno pot.
Rada bi veliko potovala,
spoznavala ljudi in njihove
navade. Rada bi bila človek,
ki bo nekoč nekomu koristen.
Hočem biti človek, ki skozi
življenje hodi z odprtimi očmi
nasproti težavam. Rada bi si
vse tisto, kar doživim in vi-
dim, zapisala, rada bi pisala o
ljudeh in dogodkih, ki jih pri-
naša življenje.
Zelo pa me je strah poraza,
bojim se, da bi mi nekdo pre-
povedal ali odvzel moje želje
in ideje. Te ideje in želje so
kot oblaki, ki se dan za dnem
širijo in večajo ali pa ožajo in
manjšajo.
LILJANA RADIC, 8. a.
COS Fran Roš, Celje
NAŠA KRAJEVNA
SKUPNOST
Naša krajevna skupnost je
največja v občini Celje. Raz-
prostira se na 2100 hektarih.
V njej je 23 vasi, razdeljenih
na pet stalnih območij. Šteje
4187 prebivalcev,
Administracijo opravljajo
predsednik Setina ing. Milan,
tajnica Nada Močnik in admi-
nistratorka Jožica Ajdenik.
Krajevna skupnost je zelo
razgibana, saj šteje preko 40
organov, ki delujejo v svetu
Krajevne skupnosti, skupšči-
ni in nekaj organov, ki so re-
žijski odbori in komisije.
Delo družbenopolitičnih
organov v krajevni skupnosti
je zadovoljivo, seveda pa si
želimo, da bi bilo še boljše.
Posebej smo lahko-ponosni
na Zvezo borcev, gasilsko
društvo, društvo upokojen-
cev in prosvetno društvo
France Prešeren. Le-to je le-
tos pripravilo več nastopov
in proslav. Poleg tega pa so
letos po večletnem premoru
odprli v stari dvorani kino.
Člani telovadnega društva
Partizan kljub nekaterim
sprejetim ukrepom še niso
zadovoljni. Nogometna sek-
cija aktivno deluje in z nje-
nim delom smo lahko zado-
voljni.
Delo organov krajevne skup-
nosti je usmerjeno na vsa po-
dročja, posebej pa smo se uk
varjali z mnogimi komunal
nimi problemi. Več cest smo
asfaltirali še s sredstvi samo
prispevka. Vzdržujemo več
kot 40. kilometrov krajevnih
cest, dobili pa smo tudi nov
vodovod v Arclinu in Ilavci.
Gasilsko društvo je ob
praznovanju krajevnega
praznika otvorilo nov prizi-
dek gasilskega doma, za dan
republike pa smo dobili novo
fasado na domu upokojen-
cev.
Socialni svet se nenehno
ubada s problemi ostarelih
občanov in tudi drugih obča-
nov krajevne skupnosti. Po-
ravnalni svet rešuje spore
med krajani. Največkrat
uspešno.
Zveza komunistov je glede
na število krajanov bolj skro-
mno zastopana, saj šteje le 14
članov, do konca leta pa bodo
v njene vrste stopili še štirje
novi člani. ZK tesno sodeluje
z organi krajevne skupnosti
in z LO in DS.
Narodna zaščita je bila v le-
tošnjem letu že trikrat aktivi-
rana. Komite skupaj s komi-
sijami že pripravlja načrte in
naloge za akcijo NNNP v letu
1981.
Tudi knjižnica Vojnik, ki je
v okviru prosvetnega društva
France Prešeren, se s svojim
delom lahko pohvali. Odprta
je trikrat tedensko, in sicer
ob sredah, sobotah in nede-
ljah. Vodi jo tovarišica Marija
Volasko. Število članov je z
vsakim dnem večje. Sedaj jih
je že 568. Ima približno 3000
knjig. V prihodnjem letu bo-
do knjižnico razširili z denar-
jem Prosvetnega društva.
Med zimskimi počitnicami
bo v sejni sobi krajevne
skupnosti razstava gradiva,
ki ga bodo dobili iz Osrednje
knjižnice Edvarda Kardelja
iz Celja.
Z delom naše krajevne
skupnosti smo lahko zado-
voljni. Izpolnili smo skoraj
vse naloge, ki smo si jih za-
stavili v začetku letošnjega
leta. Upam. da bo tako tudi v
prihodnje. Seveda pa je delo
KS odvisno tudi od nas. kra-
janov.
Obiskala sem tovarišico
tajnico krajevne skupnosti
Vojnik, ki mi je dala podatke
o naši krajevni skupnosti.
NINA 2GAJNER, 8. c.
OS Vojnik
MOJA MAMICA
Moji mamici je ime Cecilija.
Dela v Slovenskih Konjicah.
Lase ima črne. Včasih jo raz-
jezim in potem je žalostna.
Kadar v šoli dobim petico je
zelo vesela. Vesela je tudi si-
cer. Po poklicu je kuharica.
Mamico imam zelo rada.
IRENA KUMAR, 3. a.
OS Zreče
ŽELEZNICA
Prvi vlak na svetu je začel
voziti v Angliji 1829 leta. Vle-
kla ga je parna lokomotiva, ki
je dosegla 33,4 km na uro. Ta-
krat je bil to velikanski uspeh.
Iz Anglije se je železnica na-
glo razširila po vsem svetu. 2e
dvajset let kasneje je vozila po
slovenskih tleh. Nekoč so vo-
zile težke parne lokomotive.
Za železničarje je bilo to težko
delo, ker so moredi lokomoti-
ve kuriti s premogom, da je
bilo dosti pare. Železnice in
vlaki se vsako leto bolj mo-
dernizirajo. Danes imamo v
Sloveniji večinoma elektrifi-
cirane proge in moderne avto-
matske naprave na postajah
za večjo varnost prometa.
Vlaki prepeljejo vsako leto
velikansko število potnikov
in tovora. Današnji vlaki vozi-
jo veliko hitreje kot nekoč,
dosežejo do 150 km na uro.
Najhitrejši vlak na svetu je
Tokaido na Japonskem. Raz-
daljo med Osako in Tokiom
prevozi samo pol ure poča-
sneje kot letalo.
TOMA2 LESKOVSEK, 5. a
OS I. celjske čete, Celje
DANIEL NAVODNIK, 6. r., OŠ Veljko Vlahovič Celje, 1. nagrada
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
GORENJE - TOZD MGA NAZARJE
V DESETIH LETIH ŠEST MILIJONOV
MAUH GOSPODINJSKIH APARATOV
Ne ntislijo samo na številke o proizvodnih dosežkih, marveč prav tako na dobro
medsebojno sodelovanje, na tovariške odnose v kolektivu in okolju
Bilo je .sedmega decem-
bra 1970. leta. Na vhodu v
Nazarje, sicer v središču
lesne predelovalne indu-
strije in gozdarstva v mo-
zirski občini, je zrasla no-
va tovarna velenjskega
Gorenja. Zrasel je obrat za
proizvodnjo malih apara-
tov za gospodinjstvo. In
tudi tu, v središču mozir-
ske občine, se je zgodilo
tisto, kar je bilo že od vse-
ga začetka tako značilno
za kolektiv Gorenja: hiter
vzpon, pravtakšna uvelja-
vitev na domačem in tu-
jem trgu, hitro osvajanje
nove proizvodnje in uvr-
stitev med najpomemb-
nejše proizvajalce bele te-
hnike.
Prvi proizvodni prostori
so imeli 1700 kvadratnih
metrov delovne površine.
Izdelali so prvih 15.000 zi-
dnih tehtnic.
Cez dobra tri leta, marca
1974, so povečali tovarno
za novih 500 kvadratnih
metrov, in novembra
1977., za dan republike, še
za nadaljnjih 1700 kva-
dratnih metrov.
Prvi kolektiv je štel
šestdeset delavcev, zdaj
jih je 310. Prevladujejo
ženske. Približno dve tret-
jini jih je. Domačinke. Iz
krajev v Gornji Savinjski
in Zadrečki dolini.
Toda, to ni samo kolek-
tiv, ki šteje toliko in toliko
članov. To je delovna
skupnost, ki je složna, ki
jo povezuje delovna vne-
ma in odgovornost do iz-
polnjevanja vsakodnev-
nih nalog. Tu vlada tisto
delovno tovarištvo, ki
spodbuja, ki rojeva naj-
boljše proizvodne rezulta-
te. Vedo, kaj hočejo in
zmorejo.
ŠTEVILKE ŠE
GOVORIJO
Govorijo in dokazujejo.
Govorijo o prehojeni poti,
tudi o novih vidikih. Če-
prav so suhoparne, vsaj
na videz, je v njih velika
vsebina. V njih je delo pri-
dnih rok.
Vtem, ko je znašala vre-
dnost proizvodnje v 1971.
letu 20 milijonov dinarjev,
se je lani povzpela na 320.
Letos računajo, da bo že
400 milijonov dinarjev.
S približno polovico
proizvodnje v fizičnem
pogledu se kolektiv MGA
Nazarje (madi gospodinj-
ski aparati) pojavlja v
izvozu. Sicer pa je znašal
lanski izvoz okoli 90 mili-
jonov dinarjev, letošnji pa
bo približno 120.
Okoli dve tretjini celot-
nega izvoza gre na zaho-
dnoevropska tržišča, osta-
lo, približna tretjina, pa na
vzhodnoevropska ter v
dežele v razvoju. Toda, v
perspektivi bodo izvoz še
povečali, še posebej na
vzhodnoevropsko tržišče.
Domači trg pokrivajo v
celoti. Male gospodinjske
aparate iz Nazarij lahko
kupite v vseh krajih naše
domovine.
Zanimiv, značilen in po-
memben je podatek, da se
je vrednost proizvodnje
zlasti hitro povečevala po
1974. letu, to je po letu, ko
je nazarski obrat postal te-
meljna organizacija zdru-
ženega dela.
KAJ IN KOLIKO SO
PROIZVEDLI?
V	proizvodnem progra-
mu kolektiva TOZD Ma-
fih gospodinjskih apara-
tov Gorenja v Nazarjah so
na prvem mestu zidne
tehtnice. V desetih letih
so jih izdelali nič manj kot
2,300.000 komadov. Sledi-
jo mešalniki - 1,600.000,
kavni mlini - 600.000,
stroji za varjenje folij -
350.000, sušilne havbe -
250.000, ostali aparati -
50.000. In če seštejemo
zdaj vse te številke, ki oz-
načujejo desetletno proi-
zvodnjo, potem pridemo
do šestih milijonov malih
gospodinjskih aparatov v
prvih desetih letih obstoja
tega nazarskega kolek-
tiva!
JASNI POGLEDI ZA
NAPREJ
V	prijetnem pomenku
je vodja temeljne organi-
zacije, Jože Kuder, ki je
na čelu tega obrata že vse
od njegove ustanovitve,
sicer pa Gorenju zvest že
triindvajset let, poudaril,
da so dosedanji uspehi, ne
samo tisti, ki so izraženi v
številkah, dinarjih in od-
stotkih, marceč tudi oni,
ki so naredili kolektiv no-
tranje močan. To je tudi
najboljše jamstvo za izpol-
njevanje novih nalog. Zla-
sti ambiciozen je načrt ra-
sti vrednosti proizvodnje.
Vtem, ko bi naj letos zna-
šala okoli 400 milijonov
dinarjev, bi se naj ob kon-
cu srednjeročnega obdob-
ja, 1985. leta, povzpela že
na blizu 600 milijonov, pri
tem pa bi se število zapo-
slenih povečalo le za okoli
petdeset.
Sicer pa je značilnost
programske usmeritve v
takšni proizvodnji malih
gospodinjskih aparatov,
ki omogočajo inozemsko
kooperacijo. Ob tem vča-
sih nastajajo tudi določe-
ne težave z uvoženimi re-
produkcijskimi materiali
in elmementi, toda, na
drugi strani prav ta okol-
nost sili kolektiv v veliko-
serijsko proizvodnjo, vi-
soko produktivno in kon-
strukcijsko pravilno za-
snovano.
Kolektiv Tovarne Gore-
nja za proizvodnjo malih
gospodinjskih aparatov v
Nazarjah je ustvaril re-
snično dobre in tovariške
odnose med člani. Zato
tudi uspešno premagujejo
vse naloge in vse težave,
ki se pojavljajo tudi tu.
Zanje niso imuni. Ob delu
so se vzgajali in spoznava-
li. Dosegli so visoko stop-
njo organizacije dela,
uvedli tehnološki red, de-
lovno disciplino in čisto
okolje, kar je za mozirsko
občino in Nazarje velike-
ga pomena.
Uvedli so študij dela,
dosegli so evropski vrh
produktivnosti, visoko
kakovost izdelkov.
Sicer pa bodo glavne
naloge novega srednjeroč-
nega obdobja poleg tistih,
ki jih narekuje proizvod-
nja, še nadomeščanje
uvoznih materialov z do-
mačimi ter seveda obno-
vitev in popestritev proi-
zvodnega programa.
ZALOG IZDELKOV NI
Pomembna je ugotovi-
tev, da so skladišča izdel-
kov malih gospodinjskih
aparatov prazna. Zaloge
niso breme, ker jih ni. Vse
gre v prodajo. Trg išče na-
zarske izdelke. Zaradi ka-
kovosti, funkcionalnosti,
videza...
ŽIVAHNO
NOTRANJE
ŽIVLJENJE
Kolektiv temeljne orga-
nizacije Gorenja za proi-
zvodnjo malih gospodinj-
skih aparatov v Nazarjah
pa ni tisti, ki bi se ustav-
ljal samo ob proizvodnih
dosežkih in vprašanjih, ki
so sicer vezana na osnov-
no in največjo nalogo. To
je tudi kolektiv, ki živi
svoje življenje in daje z
njim pečat celotnemu
okolju, celotni mozirski
občini.
Pomembna ob uresni-
čevanju proizvodnih na-
log je ugotovitev, da so
dosegli izredno stopnjo
varnosti pri delu. Lani ni-
so imeli nobene težje po-
škodbe, čeprav stroji, tudi
težki, brnijo po ves dan.
Imeli so le šest lažjih ne-
sreč pri delu.
Skrb za delavca ni fraza,
je dejstvo. Ta se ne kaže
samo ob delovnih pogo-
jih, ne samo pri osebnem
dohodku, ki je lani v pov-
prečju značal okoli osem
tisoč dinarjev, ne samo v
dobro urejeni družbeni
prehrani, tudi sicer. Vsa-
ko leto kupijo v povprečju
po tri stanovanja, vrh tega
odobravajo posojila za do-
graditev ali nakup stano-
vanjske hiše. Močno
spodbujajo namensko
varčevanje za pridobitev
stanovanj in podobno. La-
ni so nameravali kupiti
šest stanovanj za delavce,
pa so jih zaradi zastoja
družbene gradnje v občini
kupili le tri. Vrh tega so tri
delavke prejele lani s po-
močjo občinske samou-
pravne stanovanjske
skupnosti solidarnostna
stanovanja.
SAMOUPRAVNI IN
DELEGATSKI
ODNOSI
Samoupravno organizi-
ranost v temeljni organi-
zaciji izpopolnjujejo de-
lovne skupine, ki so hva-
ležna oblika za obravna-
vanje vseh vprašanj in na-
log pa tudi za medsebojno
izmenjavo izkušenj.
Delegacija za zbor zdru-
ženega dela občinske
skupščine dobro dela. Pri
svojem delu pa ni osam-
ljena, marveč ima vso po-
moč v vodstvu temeljne
organizacije, v strokovnih
službah in delavskem
svetu!
Tudi delo družbenopoli-
tičnih organizacij v kolek-
tivu je dobro. Člani kolek-
tiva so tudi preko svojih
družbenopolitičnih orga-
nizacij veliko prispevali k
uveljavitvi stabilizacij-
skih ukrepov in se vklju-
čevali v najrazličnejše ak-
cije znotraj temeljne orga-
nizacije. Zato tudi živahne
in življenjske razprave o
razvoju tovarne, o teme-
ljih planov interesnih
skupnosti, občine in po-
dobno.
Razveseljiva je ugotovi-
tev o dobrem delu mla-
dinske organizacije in
mladih v kolektivu sploh!
Tudi delo na področju
splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite
je polno in usklajeno z na-
logami in časom. Veliko
pozornost posvečajo izo-
braževanju članov civilne
in narodne zaščite.
Čeprav so na področju
inventivne dejavnosti do-
segli pomembne uspehe,
z rezultati niso povsem za-
dovoljni. Na tem področju
pričakujejo več, še pose-
bej pa več racionalizacij in
podobno.
Tak je torej kolektiv te-
meljne organizacije Gore-
nja za proizvodnjo malih
gospodinjskih aparatov v
Nazarjah. IVHad in dela-
ven, ponosen in ambicio-
zen, kolektiv, ki ve, kaj
hoče!
Ena izmed mnogih ur, oziroma budilk, ki jih izdelu-
jejo v Nazarjah
Med delom tudi prijetna rekreacija: fantje nogomet,
dekleta in žene pa odbojko in perjanico. In zlasti pri
nogometu veliko gledalcev in navijačev...
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 29
STEKLAR - STEKLARSKO PODJETJE CELJE
v OGLEDALU
POSLOVNE
USPEŠNOSTI
Pravimo, da je dobro,
če se človek od časa do
časa pogleda v ogledalo.
Pa pri tem ne mislimo
zgolj na zunanjo podobo
tistega, ki se postavi pred
ogledalo, ampak imamo v
mislih ogledalo, ki naj
odraža notranjost, torej
nekakšno dušo pred ogle-
dalo postavljenega.
Komaj okrog 100-član-
ski kolektiv Steklarja,
steklarskega podjetja Ce-
lje, se lahko postavi pred
vsakršno ogledalo, še po-
sebno, ker so z njimi vsak
dan obdani od vsepov-
sod, saj je IZDELOVA-
NJE OGLEDAL IN OK-
VIRJEV tudi ena izmed
njihovih osnovnih dejav-
nosti. Prav sedaj se po-
skušajo tudi z mizicami
za notranjo stanovanjsko
opremo, ki jih steklijo in
opremljajo z ogledali.
Sicer pa je na prvem
mestu dejavnost SPLOŠ-
NEGA STEKLARSTVA.
Tudi nepoučenemu o ste-
klarski stroki nekaj pove
podatek, da v enem letu
delavci celjskega Steklar-
ja predelajo kakšnih
200.000 kvadratnih me-
trov različnega stekla. Po-
djetje STEKLAR ima v
Celju dva obrata - v Ozki
ulici, ta je še najbolj poz-
nan običajnim porabni-
kom steklarskih storitev
in pa seveda tistim, ki po-
trebujejo okvirje, v katere
pač vstavljajo vse tisto, s
čemer želijo okrasiti svo-
ja stanovanja, ali pa vanje
vpnejo za spomin in sa-
mozavest pomembne iz-
delke; drugi, pomemb-
nejši obrat je v Cretu, kjer
im^ajo brusilnico, monta-
žo, dejavnost za kovinske
fasade in avtopark.
STEKLOBRUSIL-
STVO IN STEKLOGRA-
VERSTVO sta še dejav-
nosti, ki dopolnjujeta in
zaokrožujeta vse poslov-
ne in storitvene dejavno-
sti Steklarja. Še posebej
so v obratu Cret ponosni
na avtomatski brusilni
stroj.
Poleg obratov v Celju
ima Steklar obrate še v
Žalcu, Trbovljah, Velenju
in Slovenj Gradcu, ki so
ga odprli prav ta mesec,
in tudi v slovenski metro-
poli Ljubljani. Čimprej
želijo prenoviti obrat v
Trbovljah, saj so sedanji
delovni pogoji prav v tem
obratu še vedno slabi.
Adaptirajo že tudi obrat v
Ozki ulici v Celju ob so-
delovanju s Samouprav-
no stanovanjsko skup-
nostjo Celje, saj se v svo-
jem proizvodnem progra-
mu želijo posvetiti izdela-
vi termoband-stekla.
Dohodkovno se pove-
zujejo s steklarno v Pan-
čevu, tako so za tovarno
Float vložili iz svojega de-
narja 800 milijonov, prav
tako svoja sredstva vlaga-
jo v tovarno litega stekla
v Lipiku, pa v novo peč v
Pančevu, pohvalijo pa se
še s poslovnim sodelova-
njem z mariborskim Kri-
stalom. Kar zadeva do-
hodkovno povezovanje in
so vlaganj a se v Steklarju
dobro zavedajo, da brez
surovine tudi njihove
lastne dejavnosti ne mo-
rejo obstajati, še bolj pa je
vprašljiv njihov nadaljnji
razvoj. Tudi lansko jesen
jih je pestilo pomanjka-
nje reprodukcijskega ma-
teriala, saj je na primer
izolacijsko steklo izključ-
no iz uvoza, težave pa so
bile še z barvnim ste-
klom.
Vseeno pa so s poslov-
nimi rezultati lahko zado-
voljni, saj so jih dosegli
ob nekaj hnih težavah z
reprodukcijskim materia-
lom: skupnega prihodka
so lani dosegli preko 110
milijonov, dohodka 33
milijonov, čistega dohod-
ka pa je bilo za 27 milijo-
nov.
Njihov pogled naprej je
optimističen, želijo se še
širiti, zlasti na sedanji lo-
kaciji v Cretu, kjer so vse
bolj utesnjeni, zato je Ste-
klarjeva prvomajska če-
stitka delovna: naredimo
vsi skupaj še več in bolje!
Delavec v brusiInici pri vrtanju lukenj. Obrat je vse
bolje opremljen najbolj pa so ponosni na avtomatski
brusilni stroj.
Steklarjeva proizvodna hala v Čretu ob Teharski cesti je za poslovne načrte v
prihodnosti že majhna, čeprav še vedno lep objekt.
30. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
klima celje
PAMETNA PORABA ENERGIJE
IN VARSTVO OKOLJA
S svojim izredno pe-
strim proizvodnim pro-
gramom se delovna orga-
nizacija KLIMA Celje da-
nes pomembno vključuje
v perečo problematiko
povezano z varstvom člo-
vekovega okolja, humani-
zacijo dela in ustvarja-
njem takih pogojev mi-
kroklime, kot jo nareku-
jejo tehnološke potrebe
in nujnost zaščite delavca
v njegovem delovnem
okolju.
V	zadnjem času spre-
menjena pojmovanja o
takšni zaščiti so spodbu-
dila proizvodnjo razno-
vrstnih aerotermičnih na-
prav. Tako se v tekstilni
industriji, tobačni, živil-
ski in drugi industriji y
zadnjih letih vse bolj uve-
ljavlja oprema za samo-
dejno uravnavanje količi-
ne in kakovosti zraka, pri
čemer gre za postopek
bolj ali manj popolne kli-
matizacije, za ogrevanje,
hlajenje, vlaženje in filtri-
ranje zraka in podobno.
V	sodobnih opekarnah
so nepogrešljive sušilne
naprave. Vedno več je na-
prav za dušenje zvoka,
opreme za prezračevanje
in klimatizacijo ladij, staj
in hlevov, opreme za
pnevmotransport, za zaje-
manje in ponovno korist-
no uporabo odpadne to-
plote.
V	jedru tega obsežnega
programa so vsekakor
ventilatorji raznih izvedb,
oblik, značilnosti in na-
menov, izmenjevalci to-
plote, razni filtri, glušilci
in distributivni elementi.
Energetska kriza v sve-
tu, ki se močno odraža tu-
di pri nas, pomeni vse
močnejši izziv KLIMI in
jih sili v poglobljeno
preučevanje novih pristo-
pov, rešitev in izboljšav
svojih izdelkov, s kateri-
mi pomembno prispevajo
h gospodarnejšemu izko-
riščanju energije.
Venitlator, ki so ga izdelati za potrebe sestavljene organizacije združenega dela
Industrije nafte - INA Sisak, sodi v obširen program različnih vrst ventilatorjev,
s katerimi je celjska Klima že dodobra osvojila domače, pa tudi tuje tržišče.
SPF - stolpni platneni filter, pretežno namenjen za filtracijo zraka v lesni
industriji, čeprav je primeren tudi za druge industrijske panoge. Je pomemben
varčevalec z energijo, kajti filtrirani zrak se vrača v proizvodno dvorano in
stroški ogrevanja so manjši.
Filter za odpraševanje (prototip) finih prašnih del-
cev z visokotlačnim zrakom, krmiljen elektropnev-
matsko je izdelek in rezultat domačega znanja. Omo-
goča prodor v odpraševanje najbolj zahtevnih mate-
rialov in je namenjen uporabi v različnih industri-
jah.
Aksialni ventilator, pretežno namenjen za vgradnjo
v industrijske klimatske naprave z velikimi zmoglji-
vostmi. Prav z razvojem tega ventilatorja je stopila
Klima v vrsto z najboljšimi proizvajalci v Evropi in
v veliki meri zadovoljila do sedaj le uvozne zahteve.
Rotacijski filter za odpraševanje v sistemu klimati-
zacije v tekstilni industriji. Za te filtre so v Klimi
edini proizvajalci v Jugoslaviji. Do sedaj smo jih
morali uvažati, zato je Klimin prispevek toliko po-
membnejši, saj so rešili problem uvoza te opreme.
Lani septembra odprti novi proizvodni in poslovni prostori temeljne organizacije združenega dela Montažna
proizvodnja so pravzaprav »vrnitev dolga« montažni proizvodnji, iz katere je Klima v celoti izšla in obenem
pomembna delovna spodbuda za naprej. '
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 31
32. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|

Srednjeročni pian gradijo na dobrih osnovah
Tako kot mnoge druge
delovne organizacije ozi-
roma podjetja, je bilo tudi
AVTO CELJE ustanovlje-
no po sklepu ustreznega
ministrstva leta 1948. Že
tedaj je bilo v sklepu o
ustanovitvi novega po-
djetja zapisano, da bo nje-
gova glavna dejavnost ge-
neralno, srednje in tekoče
popravilo motornih vo-
zil ...
To je bilo pred več kot
tridesetimi leti. Danes pa
je AVTO CELJE sodobna
prodajno-servisna organi-
zacija, ki zaposluje 360 de-
lavcev in ki ima v uku 120
učencev različnih strok.
Posluje kot enovita delov-
na organizacija z dvema
delovnima enotama: Za-
stava in delovna enota to-
vornih vozil. AVTO CE-
LJE opravlja vrsto dejav-
nosti:
-	servis in remont avto-
mobilov Zastava in TAM
(na Ipavčevi cesti v Celju)
-	tehnične preglede
motornih in priklopnih
vozil (prav tako na Ipavče-
vi cesti v Celju)
-	prodaja na debelo in
drobno, rezervnih delov,
avtopnevmatik, akumula-
torjev in vseh drugih po-
trebščin za avtomobile,
avtokamp prikolice in čol-
ne (vse to dobite v dveh
prodajalnah v Celju na
Ljubljanski 11 in Ipavčevi
21 ter v specializiranih
prodajalnah v Velenju,
Radečah, Ljubljani, s 1.
junijem pa bo odprta tudi
nova prodajalna v Žalcu)
-	zamenjava starega av-
tomobila za novega (v
Medlogu v Celju).
Centralno skladišče AV-
TO CELJE je prav tako v
Medlogu.
IZPOLNILI SO
ZASTAVLJENE
CIUE
Prodajno-servisna orga-
nizacija AVTO CELJE
uresničuje cilje svojega
razvoja v skladu z usmeri-
tvami, ki so jih že leta 1965
sprejeli delavci. Tedaj so
namreč začrtali svoj dol-
goročni plan razvoja do le-
ta 1985. Seveda so te
usmeritve podrobno raz-
členili v petletnih razvoj-
nih planih, ko so konkret-
no opredelili posamezne
naloge, cilje in nosilce na-
log. V AVTO CELJE z za-
dovoljstvom ugotavljajo,
da so vse postavljene na-
loge doslej načrtno in
uspešno izpolnjevali. O
tem priča tudi analiza re-
zultatov preteklega sred-
njeročnega obdobja od le-
ta 1976 do leta 1980, ki je
pokazala, da so bile plan-
ske naloge v celoti uresni-
čene.
In katere naloge so si
delavci Prodajno-servisne
organizacije AVTO CE-
LJE postavili v ospredje
preteklega petletnega pla-
na? Preden odgovorimo
na zastavljeno vprašanje,
bi veljalo omeniti, da se je
morala tudi ta organizaci-
ja v letih preteklega sred-
njeročnega obdobja moč-
no prilagajati številnim
zunanjim in notranjim go-
spodarskim tokovom in
da je bilo treba vložiti veli-
ko naporov vseh delavcev
v uresničitev zastavljenih
načrtov. Te načrte in cilje
so uresničili predvsem z
boljšo organizacijo dela.
boljšim izkoristkom de-
lovnega časa in večjo spe-
cializacijo.
V preteklem srednje-
ročnem obdobju so v AV-
TO CELJE uspešno reali-
zirali več zastavljenih na-
log:
-	odprli so novo trgovi-
no v Radečah
-	s kreditiranjem uslug
so se približali širšemu
krogu potrošnikov
-	uvedli so zamenjavo
rabljenih vozil z novimi
-	uveljavili so poslov-
no-tehnično sodelovanje s
transportnimi podjetji in
organizacijami
-	pri poslovanju so
uvedli avtomatsko obde-
lavo podatkov
-	obnovili so kotlarno
-	zgradili avtopralnico
-	jedilnico
-	opremili elektro od-
delek
-	uvedli so drugo izme-
no za OE II in na oddelku
za tehnične preglede
-	zgradili novo trgovi-
np na Ipavčevi ulici v
Celju
-	adaptirali prostore za
prodajo vozil na Ipavčevi
ulici in asfaltirali parkirne
površine na Ipavčevi ulici
in v Medlogu
-	uredili so novo linijo
za tehnične preglede
-	adaptirali motorni od-
delek
- modernizirali so trgo-
vino na Ljubljanski cesti
II v Celju
-	zgradili nov aneks za
strojno-brusilni odd.
-	začeli so z adaptacijo
trgovine v Ljubljani
-	pripravili so potrebno
dokumentacijo za gradnjo
trgovine v Žalcu in drugo.
Ob uresničitvi vseh
omenjenih planskih ciljev
so na AVTO CELJE v pre-
teklem petletnem obdob-
ju za trikrat povečali ce-
lotni dohodek, amortiza-
cijo so povečali za več kot
dvakrat, za trikrat se je
povečal dohodek, rezerv-
ni sklad za štirikrat, sklad
skupne porabe za tri in
polkrat, vnos v poslovni
sklad se je povečal za pet-
krat in skupni poslovni
sklad se je povečal v petih
letih preteklega srednje-
ročnega obdobja za dva in
polkrat.
NA TRDNIH
TEMEUIH RASTE
NOVO
Uspešno zaključeno po-
slovno leto 1980 in uresni-
čene naloge preteklega
srednjeročnega obdobja
so delavcem Prodajno-
servisne organizacije AV-
TO CELJE omogočile do-
bro osnovo za štart v na-
slednje petletno razvojno
obdobje. Osnovni cilj, ki
so si ga postavili delavci
za naslednje obdobje, je
povečati količinski in ka-
kovosten obseg servisno-
remontne dejavnosti in tr-
govine na drobno na celj-
skem, pa tudi širšem slo-
venskem prostoru. Ob
tem pa smotrneje izkori-
stiti obstoječe delovne
zmogljivosti, izboljšati or-
ganizacijo dela, še bolje iz-
koristiti delovni čas, izva-
jati tak energetski pro-
gram, ki bo dosledno upo-
števal varčevalne ukrepe,
zgraditi nove zmogljivosti
in drugo.
V novem srednjeroč-
nem obdobju planirajo
delavci AVTO CELJE raz-
širitev maloprodajne de-
javnosti tudi v občinah
Žalec, Laško in Trbovlje.
Kot smo uvodoma že
omenili, bo nova trgovina
v Žalcu pričela obratovati
že I. junija letos. Planira-
na vrednost vseh treh no-
vih trgovin je 17 in pol mi-
lijona dinarjev, od tega
bodo več kot polovico po-
trebnih sredstev združik
delavci AVTO CELJE
sami.
Koncem letošnjega leta
pa je planiran pričetek
realizacije še enega večje-
ga objekta, to je organizi-
ranje prodajno-servisne
enote v Velenju. Več je ra-
zlogov, da so se v Prodaj-
no-servisni organizaciji
AVTO CELJE odločili za
to naložbo. Najpomemb-
nejši pa je gotovo ta, da je
v velenjski občini očitno
pomanjkanje servisne in
remontne dejavnosti in da
se zato kaže velik razko-
rak med ponudbo in pov-,
praševanjem po teh stori-1
tvah. V podjetju AVTO
CELJE menijo, da bo na-'
ložba v Velenju zaključe-j
na že koncem prihodnje-'
ga leta.
V planu naložb, ki jih
menijo v AVTO CELJE
uresničiti v sedanjem
srednjeročnem obdobju,
je še ena, ki jo velja pose-
bej omeniti. Gre za pripra-
vo na izgradnjo novega
objekta tovornih vozil v
Medlogu, ki bo obsegal
12.000 kvadratnih metrov
pokritih prostorov in ki ga
bodo gradili v prihodnjem
srednjeročnem obdobju
po letu 1985. V sedanjem
obdobju pa bodo v AVTO
CELJE pripravili vso po-
trebno dokumentacijo in
odkupili zemljišče za
omenjeno naložbo.
Prodajno-servisna orga-
nizacija AVTO CELJE je
v svojem srednjeročnem
planu razvoja podrobno
opredelila tudi načrt pri-
dobivanja in izobraževa-
nja kadrov. Jasno je na-
mreč, da bo mogoče vse
zastavljene cilje in plan-
ske načrte uresničiti zgolj
z usposobljenimi kadri, ki
bodo dosledno in vestno
opravili zahtevne delovne
in razvojne naloge.
V servisni delavnici Avto Celja, kjer opravljajo servis in remont osebnih in
tovornik avtomobilov, imajo delavci in učenci vedno polne roke dela.
V prodajalni na Ipavčevi 21 je velika izbira rezervnih delov in drugih potrebščin za
avtomobile.
DELAVCI PRODAJNO-
SERVISNE ORGANIZACIJE
AVTO CELJE ČESTITAJO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN
OBČANOM ZA PRAZNIK
DELA
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 33
SOZD HMEZAD DO GOSTINSTVO-TURIZEM
OD JUTRI NAPREJ K STAREMU RIMUANU
Za romantične pa obisk braslovškega jezera
Hmezadova delovna organizacija Gostinstvo-turizem
iz Žalca, kamor med drugim sodita tudi hotel v Pre-
boldu in samopostrežna restavracija Gaberje v Celju, je
pred novim delovnim uspehom. Jutri bo namreč v Šem-
petru otvoritev nove restavracije Pri starem Rimljanu.
Restavracija bo v središču Šempetra, kjer je bila včasih
samopostrežna trgovina Savinjskega magazina. V nepo-
sredni bližini znamenite rimske nekropole torej. Dolgo
časa je bil prostor neizkoriščen, množice turistov, ki so
si ogledovale rimske nekropolo pa so imele tudi kup
pripomb na račun tega, da v bližini ni gostinskega ob-
jekta, kjer bi bilo mogoče dobiti Krano in pijačo.
V restavraciji, ki je kolektiv Gostinstva in turizma
veljala okrog tri milijone dinarjev, bo zaposleno devet
ljudi. Restavracija bo odprta vsak dan od sedme do
enaindvajsete ure. Tudi ob nedeljah.
In kaj vse bo mogoče dobiti Pri starem Rimljanu?
-	Domačo šunko s hrenom
-	Klobaso v zaseki
-	Gobjo juho z ajdovimi žganci
-	Štajersko kislo juho
-	Nadevani ramsteak na žaru
-	Svinjsko zarebrnico na žaru
-	Pommes frittes
-	Solate
-	Prleško gibanico
-	Jabolčni zavitek.
To pa seveda še ni vse. Obljubljajo še celo vrsto
speciaiitet:
-	Piščanca na žaru
-	Pizzo po savinjsko
-	Pizzo Rimljan
-	Gobarjevo pizzo.
Pester bo tudi izbor brezalkoholnih in alkoholnih
pijač. Potrudili se bodo za hitro in solidno postrežbo, pa
tudi cene ne bodo previsoke.
Z novo restavracijo bodo veliko pridobili tako Šem-
petrani kot tisoči turistov, ki obiskujejo nekropolo, bliž-
njo jamo Pekel, ali pa bi si radi odpočili med vožnjo po
magistralni cesti Maribor-Ljubljana. V ta prijeten lokal
bodo radi zavili tudi kmetje, ki obiskujejo kmetijsko
trgovino, kinoobiskovalci in obiskovalci kulturnih pri-
reditev, ki jih v Šempetru ne manjka.
JUTRI IN POTEM VSAK DAN STE VABLJENI V
RESTAVRACIJO PRI STAREM RIMLJANU!
BRASLOVČE VAS PRIČAKUJEJO
Od jutri naprej bo odprta tudi restavracija ob braslov-
škem jezeru. Že od nekdaj je ta idiličen kraj privabljal
številne obiskovalce. Okrog braslovškega jezera so ču-
dovita mesta za sprehode, izlete na Dobrovlje... Lepo je
nedeljsko popoldne preživeti z družino ob braslovškem
jezeru, lepo je tu za tiste, ki so romantični, sem radi
zahajajo zaljubljenci, tu lahko čolnarite, lovite ribe...
Pa kaj bi naštevali. Obisk braslovškega jezera je bil
vedno zanimiv.
Restavracija bo odprta vsak dan. Za organizirane sku-
pine tudi izven delovnega časa. Posebno doživetje bodo
tu imeli novoporočenci. Ljubiteljem jedi pa priporočajo
prekajeno svinjsko kračo.
34. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
OBISK V TT PREBOLD
TAKO NASTAJA JEANS
Obisk v tekstilni to-
varni v Preboldu, ki da-
nes zaposluje že 1400
delavcev, je bil vedno
zanimiv. Tudi pred dne-
vi, ka smo obiskali to
našo najstarejšo tekstil-
no tovarno. Tokrat smo
si ogledali, kako nastaja
priljubljena tkanina
jeans. Naj kar uvodoma
zapišemo, da se pre-
boldska tovarna uvršča
med največje proizvajal-
ce te praktične tkanine,
ki je osvojila svet. Samo
letos bodo proizvedli tri
milijone metrov jeansa.
Ob vsem skupaj pa je
zelo pomembno še to,
da jeans, ki prihaja iz
Prebolda, v ničemer ne
zaostaja za italijanskim
in ameriškim. To vedo
vsi, ki imajo kakšen del
obleke iz te tkanine, na-
rejene v Preboldu, pred
tem pa so jeans konfek-
cijo kupovali v Italiji.
V sliki in besedi si se-
daj oglejmo, kako nasta-
ja jeans.
Prejo je treba najprej previti. V previjalnici tudi
elektronsko očistijo po tako imenovanem OE postku.
Ko prejo dokončno očistijo, je tkanje izvrstno.
Stroj, ki ga vidimo na obeh slikah so v celoti izdelali v tekstilni tovarni Prebold.
To je tako imenovan indigo stroj, ki je popolnoma avtomatski. Deluje na principu
nalaganja original indigo barvila na osnovo. Barvilo nanesejo samo na površino
preje, tako da vlakno v notranjosti ostane naravne barve. S tem strojem, ki so ga,
kot že rečeno, v celoti izdelali doma, so sebi in družbi prihranili precej deviz, kar je
v sedanjih gospodarskih prizadevanjih velik plus. Se večji pa je, če vemo, da so
stroj izdelali že pred leti, ko so se v Preboldu prav tako kot danes, obnašali
stabilizacijsko. Dosežek pa hkrati govori o tem, da so preboldski tekstilci zares
veliki strokovnjaki.
Posnetek iz tkalnice. Tu tkejo indigo tkanine na sodobnih statvah, ki omogočajo
takšno produktivnost kot v najbolj razvitih zahodnoevropskih državah.
V oplemenitilnici je na vrsti postopek, imenovan sanforizacija. Z njo tkanino
pripravijo tako, da se ne krči, ali pa se krči le minimalno. Po dolžini in širini le za
slab odstotek.
Na sliki vidimo, kako delavke pregledujejo jeans, po potrebi še odstranijo more-
bitne napake ter ga pakirajo. Od tu naprej pot do potrošnika ni dolga.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 35
FINOMEHANIKA CELJE
STOPA V KORAK S ČASOM
Servisiranje in programiranje birotehničnih strojev
Tri desetletja slavi letos ta, da-
nes 68 članski kolektiv Finome-
hanike. Ce obrnemo liste razvo-
ja za leta nazaj, se nam razkrije
nekaj zanimivih podatkov, ki
zgovorno pričajo o tem, da se je
kolektiv vselej boril za dobro
delo in poslovanje, kar mu še
vedno uspeva. Razvoj tehnike
je, še posebno v zadnjih letih,
tako bliskovit, da je treba z njim
stopati v korak, sicer je prepoz-
no. Prav zato je Finomehanika v
tako kratkem času dosegla hiter
razvoj. Predvsem pa je po-
membno, da je dejavnost tega
kolektiva še kako pomembna za
širše celjsko območje, saj bi ta
servis naše gospodarstvo zelo
pogrešalo. V to smer gredo tudi
prizadevanja Finomehanike Ce-
lje, ki želi in mora ostati servis.
Zdajšnja Finomehanika je ob-
stajala že pred letom 1951 in te-
daj je bila registrirana kot obrt-
no podjetje. Takoj po vojni so
bile ustanovljene MLO obrtne
delavnice, ki so imele v svojem
sklopu poleg finomehanikov še
elektroinstalateije, frizerstvo,
urarstvo, optiko, čevljarstvo in
še nekatere druge dejavnosti.
Po letu 1951 pa so se najper-
spektivnejše panoge osamosvo-
jile in tako so tudi finomehaniki
postali samostojni. Njihov prvi
poslovodja je postal Rado Mu-
hovec, ki je temu kolektivu
ostal zvest vse do upokojitve le-
ta 1973. Ob njem je še veliko
drugih delavcev, ki so s svojo
prizadevnostjo in pripravlje-
nostjo na vsakem koraku dali
svoj prispevek za razvoj Fino-
mehanike, kakršna je danes, ko
praznuje 30-letnico obstoja. In
če smo v naslovu zapisali, da
kolektiv stopa v korak s časom,
to pomeni, da ima jasno začrta-
ne smernice razvoja, ki kolektiv
obvezujejo in vzpodbujajo hkra-
ti. Zato je nenehna skrb za ka-
der postavljena na prvo mesto
in v pravi čas. Pri izobraževanju
delavcev se bodo usmerjali
predvsem v izboljšanje kvalifi-
kacijske strukture, kar spet go-
vori v prid še hitrejšega razvoja
kolektiva. Hkrati pa bodo izo-
braževanje izvajali na osnovi
plana potrebnih kadrov po na-
čelu usmerjenega izobraževa-
nja.
RAZPREDENA
DEJAVNOST
Potrebe po servisiranju in
programiranju birotehničnih
strojev so postajale iz leta v leto
večje, zato so skupaj s potreba-
mi nastajale tudi nove poslovne
enote Finomehanike, ki so da-
nes locirane tako, da je mreža te
dejavnosti smiselno in smotrno
razpredena po vsej Sloveniji in
na območjih, kjer tovrstne uslu-
ge najbolj potrebujemo. To so
samostojne poslovne enote, ki
poslujejo v sklopu delovne or-
ganizacije Finomehanika.
Poleg te, v Celju, v Kocbekovi
3, deluje še poslovna enota Mur-
ska Sobota (Cankarjeva 16)
Slovenjgradcu opravlja to de-
javnost enota v Celjski 29.
Sedež enota v Trbovljah je na
Trgu svobode 17.
Poslovna enota Ljubljana I
ima sedež na Titovi 41, enota
Ljubljana II pa na Igriški 14.
KAJ VSE DELAJO
Poleg že v uvodu omenjenega
so razširili predmet poslovanja
zaradi pripojitve servisa v Beži-
gradu na: prodajo rezervnih de-
lov za birotehnične stroje, raz-
množevanje, fotokopiranje, iz-
delavo matric in še na nekatere
tovrstne usluge. Opravljajo pro-
met blaga na drobno z blagom iz
trgovske stroke.
Dosegati dobre poslovne re-
zultate in dobro ppravljati svojo
dejavnost, je osnovno vodilo ko-
lektiva Finomehanike, kjer do-
sledno uresničujejo zakon 'o
združenem delu. Zavedajo se
tudi, da je od družbenega stan-
darda zaposlenih v veliki meri
odvisno tudi uspešno in kreativ-
no delo v kolektivu. Zato izloča-
jo sredstva za stanovanjsko iz-
gradnjo in svojii© zaposlenim
omogočajo letovanje in rekrea-
cijo v dveh počitniških prikoli-
cah. Skrbijo za družbeno pre-
hrano in posebno pozornost na-
menjajo varstvu pri delu.
To je le nekaj drobcev iz vsak-
dana delovne organizacije Fino-
mehanika, ki slavi letos 30-letni-
co obstoja.
36. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
30 LET ELEKTROSIGNALA CELJE
POSEBNA SKRB RAZVOJNIM
NALOGAM
Enovita delovna organizacija
elektrotehniško	podjetje
ELEKTROSIGNAL praznuje
prav letos pomemben jubilej,
30-letnico obstoja in uspešnega
razvoja. Za začetek samo nekaj
podatkov, ki so po svoje dovolj
zgovorni: leta 1965 je bilo v
Elektrosignalu 74 zaposlenih, v
naslednjih desetih letih niso niti
dosegali te številke, šele leta
1975 se je število zaposlenih
dvignilo na 87, da bi leta 1978
poleg 117 zaposlenih vključeva-
li že tudi 39 učencev. Zadnji po-
datki iz aprila: 121 zaposlenih in
38 učencev. Ce k tej kadrovski
podobi dodamo še to, da Elek-
trosignal sedaj že zaposluje tri
diplomirane inženirje, deset te-
hnikov in več delovodij ter dru-
gih kvalificiranih delavcev, po-
tem je jasna njegova usmeritev
in skrb, ki jo posvečajo prav ra-
zvojnim nalogam.
Čeprav je Elektrosignal začn-
krat enovita delovna organizaci-
ja z osnovno dejavnostjo elek-
troinštalacijskih del, pa obstoje-
če enote že nakazujejo vsaj za-
metke prihodnjih temeljnih or-
ganizacij. Obstoje naslednje
enote, samoupravno organizira-
ne po samoupravnih delovnih
skupinah, instalacije, elektron,
servis, trgovina, projektiva in
uprava.
Poslovni razmah je omogočila
zlasti naložba iz leta 1979, ko so
se preselili v nove prostore na
Lavi 6/a. V Elektrosignalu radi
poudarijo, da so to naložbo lah-
ko uresničili ob polni podpori
celjskih družbenopolitičnih or-
ganizacij in skupščine občine
ter seveda banke in tedanje
SOZD ITC.
Dobro so v delovnem kolekti-
vu rešili vprašanja družbene
prehrane, delovnih pogojev in
rekreacije ter v zadnjem času
medsebojnega obveščanja, saj
njihovo glasilo sedaj že izhaja
drugo leto. Veliko pa je ostalo
nerešenih stanovanjskih pro-
blemov, saj je veliko zaposlenih
mladih, ki si šele ustvarjajo dru-
žine, in je stanovanjski problem
njihov največji. Več nameravajo
storiti v prihodnje pri sistemu
nagrajevanja po delu in rezulta-
tih dela, za nemoteno proizvod-
njo in poslovanje pa si želijo
manj kompliciranih postopkov
pri uveljavljanju in računanju
cen svojih izdelkov in rednejšo
oskrbo z reprodukcijskim rnate-
rialom. Kar zadeva te probleme
niso nobena izjema v združe-
nem delu, kot vse bolj montaž-
no podjetje, pa jih prizadene tu-
di omejevanje investicijskih
del.
Posebej želijo poudariti, da so
montažno podjetje in ne le tisti
ki se ukvarjajo s pokvarjenimi
likalniki in sušilci las.
Na celjskem območju poseb-
no dobro sodelujejo z nekateri-
mi večjimi delovnimi organiza-
cijami, od katerih lahko našteje-
mo Ingrad, Zlatarne, Gradiš, po-
slovno-skupnost Formator, Kli-
mo, Libelo in Emo. Proizvodni
in poslovni seznam dejavnosti
Elektrosignala je dolg: projekti-
ra, montira in izvaja elektroin-
stalacijske sisteme jakega in
šibkega toka, strelovode, napra-
ve z avtomatiko, transformator-
ske postaje, avtomatske telefon-
ske centrale, električno cestno-
prometno signalizacijo, tu pa so
še servisi, zastopstvo in prodaja.
V letošnjem letu, ki je izho-
diščno za naslednje srednjeroč-
no obdobje načrtujejo preko 130
milijonov celotnega prihodka,
blizu 50 milijonov dohodka, či-
stega 40 in skladov za preko 17
milijonov. Za vse srednjeročno
obdobje do leta 1985 načrtujejo
6-odstotno rast, za 1984. leto pa
kar 20-odstotno, ob razumlji-
vem upoštevanju sedanjih cen
in koščka, ki ga bo po svoje ob-
delala inflacija.
Jubilej, 30 let Elektrosignala,
ne pomeni torej samo spomin-
skega obeležja, ampak predv-
sem razvojno prekretnico de-
lovnega kolektiva, ki se prebija
v vrste renomiranih delovnih
organizacij svoje dejavnosti. To-
rej, jubilej za Elektrosignalov
jutri!
Proizvodni prostori Elektrosignala na Lavi so šele omogočili
poslovni razmah, zato je bila ta naložba iz leta 1979 še toliko
pomembnejša; uresničili pa so jo lahko ob polni podpori družbe-
nopolitičnih organizacij, bank, ITC in skupščine občine Celje
V Elektrosignalu je sedaj zaposlenih 121 delavcev, vključujejo pa
še 38 učencev. Med njimi ni malo spretnih ženskih rok, ki se še
posebej znajdejo med raznobarvnimi kabli in elektrovezji. Prav
zato smo jih tudi fotografirali.
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 37
STROKOVNJAK SLOVENIJALESA SVETUJE
GRADITELJI POZOR!
V Slovenijalesu v Medlogu so dobro založeni z vsemi vr-
stami oken in vrat.
POSEBNA UGODNOST!
OKNA IN VRATA DOBITE NA KREDIT!
POHITITE V MEDLOG!
PROMETNE
NESREČE
trčili lokomotivi
Na železniški tovorni po-
staji v Cretu sta naleteli elek-
trični lokomotivi. Strojevo-
dja NOVICA IVKOVIČ, 26, iz
Ljubljane je zapeljal na drugi
tir, ne da bi dobil dovoljenje
kretničarja. Istočasno je na
tir zapeljal tudi strojevodja
STANKO SUPERGER, 33, iz
Hoč, ki pa je imel to dovolje-
nje in zato sta lokomotivi pri
kretnici številka 109 bočno
trčili. Škode na obeh lokomo-
tivah je za 250.000 dinarjev,
nihče pa ni bil ranjen.
prekratka
razdalja
Iz smeri Plešivca je pripe-
ljal v Velenje voznik kolesa
^a pomožni motor IVAN
VKABIC, 23, iz Velenja in do-
hitel osebni avtomobil, ki ga
je vozila ALBINA PODPE-
CAN, 22, iz Velenja. Ker je
Vozil v prekratki varnostni
'■azdalji, ni uspel ustaviti in se
3e zaletel v zadnji del avtomo-
bila, padel ter se težje poško-
doval.
prehitevanje v
Naselju
Na ravnem delu cestišča v
Šmarju je voznik osebnega
avtomobila ANTON LEBE-
NICnik, 45, iz Vrha prehite-
val neznani osebni avtomo-
. nied prehitavanjem pa ga
J® začelo zanašati. Zapeljal je
^ kup gramoza ob cesti, od
ga je odbilo na vozišče,
obrnilo ga je na streho, po
kateri je drsel 54 metrov, nato
pa je trčil v avtomobil, ki ga
je nasproti pripeljala NADA
JAVOTNIK, 26, iz Rogaške
Slatine. Trije sopotniki v Le-
beničnikovem vozilu so ra-
njeni, škode pa je za 85.000
dinarjev.
SEDEM
POŠKODOVANIH
Kar sedem oseb se je lažje
poškodovalo v prometni ne-
sreči v Vinski gori. Pri gostil-
ni Juvan je namreč zavijal v
levo voznik osebnega avto-
mobila IVAN ROZMAN, 33,
iz Velenja in s tem izsiljeval
prednost vozniku osebnega
avtomobila BOSKU VURU-
NIČU, iz Celja, ki je pripeljal
nasproti pravilno po svoji de-
sni strani.
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
Iz Rečice ob Paki proti Po-
dvinu je vozil z osebnim avto-
mobilom MILAN VASLE,
45, iz Polzele. V križišču z lo-
kalno cesto proti Polzeli je
zavijal v levo v trenutku, ko
je nasproti pripeljal motorist
ANTON 2ELEZNIK, 36, iz
Dobriča, ki je močno zaviral,
vendar kljub temu trčil v Va-
sletovo vozilo. Zeleznik se je
prr padcu težje poškodoval,
lažje pa tudi njegova sopot-
nica.
Z DVORIŠČA NA
CESTO
v osebni avtomobil, ki ga
je vozil BRANKO SETNI-
KAR, 30, iz Prebolda se je za-
letela kolesarka JOŽEFA
KORUN, 70, iz Sentjurperta,
ki je pripeljala na lokalno ce-
sto z dvorišča, torej je vzrok
nesreče v izsiljevanju pre-
dnosti, nekoliko pa je bil kriv
tudi voznik Setnikar, ker je
vozil po bankini. Korunova je
ob trčenju padla s kolesa in
se težje poškodovala.
ŠIPAD-KOMERC, OOUR NAMJEŠTAJ
SARAJEVO
Delavski svet
objavlja RAZPIS
za imenovanje delavca s posebnim* pooblastilom in
odgovornostjo za opravljanje del in nalog
1. VODJA SKLADIŠČA POHIŠTVA V CELJU
1 delavec
Poleg pogojev predpisanih z zakonom, kandidati mo-
rajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima končano šolo za VKV delavce trgovske,
prometne ali mizarske smeri, oziroma končano sred-
njo šolo ekonomske, splošne ali prometne smeri
-	zahteva se 4 leta del. izkušenj.
Imenovanje se vrši na 4 leta.
Razpis velja 25 dni po objavi.
Prijave na razpis, z dokazili o izpolnjevanju pogojev,
je poslati na naslov:
ŠIPAD-KOMERC, OOUR NAMJEŠTAJ, sekretariat Sa-
rajevo, Omladinsko šetalište 12.
Pomanjkljive in nepravočasne prijave ne bodo upo-
števane.
Istočasno Komisija za delovne odnose
OGLAŠA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	KNJIGOVODJA V SKLADIŠČU
POHIŠTVA V CELJU
1 delavec
2.	VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V
SKLADIŠČU POHIŠTVA V CELJU
1 delavec
3.	TRANSPORTNI DELAVEC V SKLADIŠČU
POHIŠTVA V CELJU
1 delavec
Poleg pogojev predpisanih z zakonom, kandidati mo-
rajo izpolnjevati še nalsednje pogoje:
pod 1
-	da ima končano srednjo šolo ekonomsko-finančne
smeri in delovne izkušnje 1 leto v tej stroki
pod 2
-	da ima končano šolo za avtomehanike in izpit za
kvalificirane voznike motornih vozil za cestni promet
in 1 leto delovnih izkušenj
pod 3
-	da ima končano osnovno šolo
Oglas velja 8 dni po objavi.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in de-
lovnih izkušnjah, je poslati na naslov:
ŠIPAD-KOMERC, OOUR NAMJEŠTAJ, sekretariat,
Sarajevo, Omladinsko šetalište 12.
Pomanjkljive in nepravočasne prijave ne bodo upo-
števane
STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. tozd,
63311 ŠEMPETER V SAVINJSKI
DOLINI
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
Za vzdrževalno delavnico
1 KV strugarja za struženje elementov, orodij in na-
prav
1 KV rezkalca za rezkanje elementov, orodij in naprav
1 KV orodjarja za izdelavo manj zahtevnih orodij in
naprav
Za oddelek priprave materiala
3 NK delavce za posluževanje stiskalnic
1 NK delavca za pomoč pri strojih
1 NK delavca za posluževanje stebernih enovreten-
skih vrt. strojev
Za oddelek varilnice
6 KV ali PK varilce za varenje zahtevnih strojnih delov
8 NK delavcev za priučitev za varenje
Za oddelek montaže in lakirnice
1	KV ključavničarja za montiranje zahtevnih delov
2	NK delavca za montiranje enostavnih delov
1 KV ličarja za izvajanje osnovnega lakiranja
Za oddelek mehanske obdelave
3	KV strugarje za posluževanje univerzalnih stružnic
4	NK delavce za priučitev na strojih
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še:
za NK delavce končanih 6 razredov osnovne šole.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema SIP
Šempeter 15 dni po objavi. Prijav z nepopolnimi do-
kumenti ne bomo upoštevali.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča-
nem sprejemanju ponudb
38. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 16 - 23. april 198-|
št. 16 - 23. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 39
STOCKHOLM
simbol.
sodobnosti
Dvainštindeset mostov -
večjih in manjših povezuje
otoke, zalive in kanale šved-
skega glavnega mesta. Brez
pretiravanja lahko rečemo,
da je švedska prestolnica
mesto na vodi - saj mu tudi
pravijo Severne Benetke.
Del mesta obliva slana
morska voda Baltskega zali-
va, del pa slakovodno jezero
Malaren. Stare bogate mest-
ne hiše se zrcalijo v teh vo-
dah - lepe so, zanimive so,
vendar delujejo na nas iz ju-
ga Evrope hladno, in nepri-
stopno.
Švedska prestolnica, ki je
hkrati največje skandinav-
sko trgovsko središče je bila
ustanovljena pred dobrimi
sedmimi stoletji. Sprehajali
smo se po mestnem središču
in se ustavili v Slussenu, kar
pomeni zapornico, in si ogle-
dovali občudovanja vredno
cestno štiriperesno deteljico
zgrajeno iz masivnega armi-
ranega betona. Ta prometni
labirint ima sama izvenni-
vojska križišča, zato teče
promet,- ki je izredno gost,
brezhibno, brez prometni-
kov in brez zastojev. Zanimi-
vo je, da je bila ta cestno-
gradbena mojstrovina zgra-
jena že pred petdesetimi leti,
prav ob času, ko so gradili
tudi podzemno železnico.
Ves Stockholm je zgrajen na
trdnem, črnem granitu, ki so
ga za potrebe podzemne že-
leznice minirali z učinkovi-
tim razstrelivom - dinami-
tom, katerega izumitelj je bil
veliki švedski kemik Alfred
Nobel.
Strogo središče starega
mesta ima ulice samo za peš-
ce, kjer je tudi veličastna
koncertna dvorana v kateri
vsako jesen podeljujejo No-
belove nagrade. Stavba ima
na pročelju masivne, visoke
granitne stebre, ki dajejo
zgradbi svojstven, veličasten
videz. Malo naprej je pet ose-
mnajstnadstrppnih stekle-
nih nebotičnikov, ki simboli-
zirajo sodobno moderno
mestno središče. Iz klopi, ki
so tu v sredušču na voljo
utrujenim sprehajalcem,
sem naštel kar sedem banč-
nih hiš, ena lepša od druge.
Sicer pa je povsod v svetu
tako, da so banke v lepih mo-
gočnih stavbah - tudi mi ni-
smo izjema.
Zadnje dni junija, ko smo
bili v Stockholmu, je bilo
izredno lepo in toplo vreme
in ker smo bili tam od petka
zvečer do nedelje zvečer, je
bilo v mestu znatno manj lju-
di. Meščani imajo navado, da
v letnem času prav tako kot
pri nas preko sobote zapu-
ščajo mesto. In kam se napo-
tijo ljudje po pet dnevnem
tedniku? Seveda v naravo, ki
je tu zelo razgibana. Bojda je
v okolici 24.000 otokov, na
katerih imajo meščani 30.000
letnih hiše - vikendov, in kar
60.000 čolnov. Zadnji dve
številki izpričujeta visok
standard prebivalstva, ki je
verjetno eden najvišjih v
Evropi in na svetu sploh. Si-
cer pa si široke množice pre-
bivalstva mesta v poletnih
mesecih privoščijo toplo
sonce in modro nebo Sredo-
zemlja. TUdi na našem Ja-
dranu je Švedov iz leta v leto
več.
PIŠE:	5
ERNEST REČNIK
Gradovi in graščine
na celjsicem območju
Piše: dr. IVAN STOPAR
GORNJI GRAD
(Oberburg), grad
Na hribu Gradišče ob Dreti, vzho-
dno od naselja Gornji grad v Zgornji
Savinjski dolini. Občina Mozirje.
Vsa Zgornja Savinjska dolina je
bila prvotno alodialna posest starih
koroških svobodnikov Chagerjev, ki
so jo 1140 izročili oglejskim patriar-
hom. Grad se tedaj prvič omenja,
vendar brez imena kot castrum,
alod pa kot allodium suum Ob-
bremburch. Gruden meni, da kaže
ime na prvotni slovenski pomen -
obrana, obramba. Pozneje se ome-
nja grad le še kot Obernburg, torej
gornji grad, gornji pač z ozirom na
starejši grad Vrbovec - Altenburg,
ki je prav tako stal na območju go-
spoščine. Toda če je bil ta starejši,
preseneča, da se Gornji grad že 1243
v neki patriarhov! listini omenja kot
castrum antiquum Obberemburch.
Grad je torej nastal že zelo zgodaj, ali
pa sta celo obstajala dva istoimen-
ska gradova, od katerih se »novi«
nikoli ne omenja. V srednjeveških
virih se grad označuje še kot ca-
strum Obernburg (1268), haws
Obernburch (1334), vest Obern-
bureh (1349) in potlej spet castrum
Oberburg(1369). Skrbništvo na
njem so imeli od zač. 14. stol. dalje
vrbovški vitezi, ki so 1349 svoj tret-
jinski delež utrdbe prodali celjske-
mu grofu Frideriku. Celjani so nato
dobili Gornji grad od patriarha v
fevd in se 1425 kot njegovi fevdniki
poslednjič omenjajo. Kdaj in kako je
utrdba opustela, viri ne sporočajo.
GOZDNI DVOR
(Forsthof), dvor
Na ravnici, Medlog 16 pri Celju.
Občina Celje.
Gozdni dvor se prvič omenja 1469,
ko ga je dobil v najem poveljnik celj-
ske posadke Wenko pl. Lustal. Po-
stavili so ga menda že celjski grofje,
ki so imeli tu v bližini svoj vrt z
divjadjo - Tiergarten. Sredi 18. stol.
si ga je obenem z mlinom na Ložnici
pridobil grof Anton Gaisruck in je
bil poslej v sestavi novoceljske go-
spoščine. Zdaj so v stavbi stanova-
nja in arhiv podjetja Avtoobnova.
Enonadstropna, petosna stavba
pravokotnega tlorisa s strmo streho
je baročnega izvira. Os je poudarje-
na z altanom nad zidano vhodno ve-
žo, ki je opremljen s cementno balu-
strado. Okenski okviri so kamnitni,
baročni, vhod je enostaven, nečle-
njen. V pritličju so kletni, banjasto
obokani prostori. V nadstropje drži
triramno zrcalno stopnišče. V notra-
njosti razen obokov ni časovno opre-
deljivih sestavin. Stavba je zlasti v
nadstropju precej predelana. Obda-
jajo jo ostanki parka. Tu je tudi pie-
destal, na katerem je do pred nekaj
leti stal antični lev, ki so ga ukradli.
GRASLOV STOLP
(GrasI Turm), stolp,
grad
Severno od mestnega jedra v Ce-
lju. Občina Celje.
1387 se omenja turen (der prew
der Grasel) kegen s. Machsimilean
vber. Takrat sta brata Hans in Ru-
dolf Grasel prodala svoj stolp v trgu,
ležeč nasproti sv. Maksmilijana, štiri
dvore, sadne vrtove in še druge priti-
kline za 390 mark dobrih jaških in
dunajskih pfenigov celjskima grofo-
ma Hermanu II. in Viljemu. Celjani
so stolp prezidali in povečali. 1457, v
času bojev za celjsko dediščino, so
se cesarju zvesti podložniki zatekli v
stari grad Celje, od koder so streljali
s topovi na mesto, ki ga je bil zavzel
Vitovec. Celjska kronika o tem poro-
ča: In prav v istem času je omenje-
ni Jan Vitovec porušil do temelja
knežji dvorec, ki je stal pred me-
stom Celjem in se je imenoval
Stolp, Bil je lepo in knežje zidan ter
olepšan z veliko prijetnimi sadov-
njaki in v njem so celjski grofje
rajši prebivali, kadar so bili v Ce-
lju, kakor pa v velikem gradu, ki
stoji v mestu.
L^ta 1487, ko je obiskal CelJ
oglejski vizitator, je njegov spred
Ijevalec Paolo Santonino zapisal j
svoj dnevnik: Dne drugega julijJ
dan pred binkoštmi, se je gosp^
škof napotil k posvetitvi oltarja sv|
Andreja in Florijana, ki stoji v prj
stari, niže doli ob spodnjih celjskil
vratih ležeči kapeli enakega imeni
Tu je nekoč stal trden grad, resj.
denca starih celjskih grofov, b
strahu pred sovražniki, ki so bilii
veliko vojsko v bližini, so grad di
tal razvalili. In samo to kapelo si
pustili stati, četudi je že betežnaod
starosti, saj je čudno lepo zidana in
ima imenitne svečeniške kipe.
Danes o gradu ni sledu, a tudi pri
arheoloških raziskavanjih v bližini
sv. Maksimilijana in sv. Andreja let!
1970 niso naleteli na njegove teme
Ije. Kapelo sv. Andreja so po leti
1906 preuredili v skladišče in pozne
je v stanovanjsko stavbo.
HARTENŠTAJN
(Hartenstein), stolp,
grad
Drenski grad
Vrh kopastega griča, nasproti ra
zvaline gradu Pilštanj, zahodno oc
strnjenega trškega naselja Pilštanj
Občina	Šmarje
Hartenštajn se v virih omenja rela
tivno pozno. V krškem urbarju ii
1404 je Jošt Soteski (Jostmann von
Helfenberg) izpričan kot posestnik
stolpa v Pilštanju s pritiklinami, k
gaje 1428 zapisal svoji ženi; posest j«
bila takrat ocenjena na 3300 fl. 145i
sta brata Henrik in Jošt Soteški da
bila poleg drugega v fevd hišo nž
grajskem hribu - Haus am Burg
berg.Ta hiša se v krškem urbarjii
1502 prvič imenuje Herttenstain-
Hartenštajn.
Soteški vitezi so v Pilštanju izpri-
čani že 1256. V pilštanjski cerkvi so
ustanovili večno mašo in tu so viseli
tudi njihovi nagrobni ščiti. Sklepa-
mo torej lahko, da je v Pilštanju vsaj
sredi 13. stol. stal že tudi njihov dvor
- stolp. V posesti Hartenštajna so
bili Soteški tudi še 1573, ko so grad
oblegali puntarski kmetje. Hans So-
teški, ki je bil takrat celjski oskrb-
nik, je 14. februarja poročal oblasti o
početju vodij plemiške vojske Rat-
kaya in Dornbergerja, ki sta po pra-
skah z uporniki v Pilštanju napadla
tudi njegove posesti in opustošila
vse razen njegovega gradu Harten-
štajn. Ko so Soteški izumrli, je malo
gospoščino, ki je 1587 imela 72 urba-
rialnih (hubmassige) podložnikov.
posedoval Jakob Szekely baron Or-
moški.
PRAZNIČNA POTICA
Frančiška Plešej, kmetica iz Pesjega pri Velenju je takole
dej£ila: »Prazniki se bližajo, pa kakšni bi bili prazniki, če ne
bi imeli zlatorumene potice, zalite z dobrim vinčkom pa še
kaj svinjskega zraven..
Frančiška Plešej pravi, da tudi sicer doma pečejo kruh,
zlasti v zimskem času, poleti pa ga včasih kupijo takole bolj
za spremembo. Z možem sta že bolj v letih, pa jima poleti, ko
je na polju dovolj dela, veliko pomaga sosed Leveč.
FOTO: LOJZE OJSTERSEK
OBJAVO JE OMOGOČIL STC-JAVNA SKLADIŠČA CELJE
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje Laško. Mozirje. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika ''
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejču^
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič. Jure Krašovec. Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko. Damjana Stamejčič. Zdenka Stopa'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo. Ljubljana
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Ste^
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.