Pionirji ptujskega okraja prvič v brigadi
Konec meseca avgusta je bila za-ključena akcija prvih pionirskih de-lovnih brigad v Slovemji. Glavna na-loga teh brigad je bila nabiranje zdravilnih zelišč, iz katerih bo na-ša industrija izdelovala zdravila. Med ostalimi brigadami so tudi pionir^i ptujskega in dravograjskega okraja formirali svojo pionirsko delovno brigado, ki je štela 78 pionirjev. Ta brigada je nabirala zdravilna zelišča v okolici Crne vasi pri Ljubljani.
V tritedeaskem delu je brigada častno izpolnila vse naloge in se vrni-la z velikimi uspehi, za kar je dobila od glavnega štaba PDB zasluženo priznanje in bila proglašena za udarno. Ze pred tem pa je bila po-hvaljena.
Vzgojni smoter je bil dosežen, kar dokazuje prekaljenost naših mladih brigadirjev, ki so pravilno razumeli važnost, namen in bistvo te za našo industrijo tako  velike akcije.  Poleg
nabiranja zdravilnih zelišč so naši pionirji našli v brigadnem življenju tudi ostale naloge, kot so n. pr.: kui-turno-prosvetno delo (pevski zbor, dramatsko skupino, recitacijska ^n folklorna skupina) in fizkultura. V vseh panogah so pokazali velike uspe-he, ki predstavljajo za njih in taito za vso pionirsko organizacijo veliKe pridobitve. Svojo visoko zavest rn predanost Komunistični partiji so po-kazali pri pripravah tabornega og-nja, ki je bil posvečen V. Kongresu KPJ.
Prosti čas ob nedeljah so posve-tili izletom m obiskam kina. Najlepši dogodek za pionirje je bil izlet na Reko, kjer so se nekateri prvič sre-čali z našim morjem.
V času Žldnevne akcije je brigada poleg deževnih dni in nedelj opravila 11 delovnih dni, to je skupno 2401 delovna ura. Dnevno je delala 3 ure. Nabrana količina zdravilnega zelišča.
t. j. preslice, je znašala 10.067 kg v surovem stanju. Pri t$m je do-segla najboljše rezultate 2. četa, ki je sama nabrala 3199 kg sveže preslice. Norma za vsakega posameznega pio-nirja je bila 20 kg sveže. preslice v eni delovni uri. Kljub tako visoko odmerjeni količini je brigada dosegla in celo presegla normo, in sicer /a do 70 odst. Procent izpolnjene norme v 2. četi je dosegel 227 odst. Tudi po-samezni pionirji so prejeli zasluženo priznanje, tako, da je iz brigade iz-šlo 26 udarnikov in preko 40 pohva-ljenih.
V teh, na videz skoraj nemogočih številkah, se zrcali širak delovni po-let in velik elan naših najmanjših borcev za plan in socializacijo naše dežele, kar je dokaz popolne preda-nosti naši mpčni partiji in tako vse-mu našemu delovnemu ljudstvu.
Z borbenim ponosom korakajo tu-di naši pionirji v vrstah borcev za socializem in boljše življenje v naši državi. Pri tem jih bo še naprej spremljal odločen pionirski pozdrav »Za domovino s Titom — naprej«!
Komandant I. Koroske udarne pionirsks delavne   brigade:   Rebernak   Frančeic
Dve pijavki Ijudstva
V območju krajevnega ljudskega odbora Gajevci se še vedno opažajo nekateri posamezniki, izkoriščevalci človeka, in to po večini samf večji pc»estniki, ki izkoriščajo delovno ljudstvo še danes.
Za primer varn navajam dve taki pijavki iz tega območja, in sicer: R i ž n a r Jožefa iz Gajevc, ki ima na stanovanju dve stranki. Ena tričlan-ska stranka ima zelo nehigijenično urejeno kuhinjo in sobo. Za to ne-zdravo stanovanje pa zahteva ta pi-javka, da mu stranka naredi letno 45 delovnih dni na poiju.
Druga stranka, ki stanuje v isti hi-ši, mu mora narediti isto število de-lovnih dni, tako, da se ta vaški ma-gnat okoristi z delovno silo na ta način, če odda neko nehigijensko in zatohlo stanovanje ubogemu delavcu.
Prvemu enaka pijavka je tudi R a m p f 1 Jožef iz Placaravc, kateri je precej velik posestnik, in ima hišo, v kateri sta na stanovanju dve stran-ki. Vsaka stranka mu mora letno opraviti po 48 delovnih dni. Poleg tega pa je še sin nekega najemnika, Stanko. stalno pri Rampflu in mu dela samo za hrano in obleko ter je kljub temu še vedno zelo slabo oble-čen.
Taki in slični primeri se morajo enkrat za vselej odpraviti, ker ne smemo dopu§čati; da bi take pijavke še nadalje izkoriščale. Takšni ele-menti kot sta RižnerLn Rampfl imajo še vedno v sebi duh izkorišča-nja še iz predaprilske Jugoslavije. Zavedajta naj se, da stare Jugosla-vije ni več in da za izkoriščevalce ljudstva v novi Jugaslaviji ni pro-stora.
Vsi ostali pa, ki mogoče delajo na isti način, naj se zavedajo, da bodo prej ali slej tudi razkrinkani, ako ne bodo spremenili svojega mišljenja m odnosa do delovnega človeka.
L. R.
Kultumi hotiček
Nekaj besed o dobri knjigi
Do te številke je bila v kulturni rubriki beseda le o odru, danes Fa nekaj befied o knjigah.
Tudi knjiga služ; vzgoji, seveda, če je dobra. Ž zadovoljstvom lahko vsak ugotovi, da so si naši ljudje že ustva-rili svojo lastno mnenje, kaj m kakšna je dobra in koristna knjiga. V stari Jugoslaviji so razni cenzorji bedeli nad izdajanjem knjig. Na vse nnogoče načine so si prizadevali, da do ljudi ne bi prišla resnica. Revolucio-narnosti v literaturi niso prenesli. Tolmačiti, zakaj je bilo tako^ je ne-smisel, ker vzroke za tako postopanje danes pri nas razumejo otroci. Bali so se, da bi ljudje spoznali, kaj je prav in kaj ni. »Spoznanje pa je ve-lika reč«, tako nekako je napisal ve-liki Cankar.
Zato so bile knjižnice v preteklosti polne knjig, v katerih se je potvar-jala resnica, zgodovina, znanost. Te knjižnice so bile polne solzavih in močno sentimentalnih zgodbic o de-narnikih in siromašnih deklicah, na-dalje polne različnih »Svetih kole-darjev«, ki so ljudi navajali k po-nižnosti in hlapčevanju in vse polno drugega. Tako je bilo in mimo tega ne moremo iti. V preteklosti se je le s težavo obelodanila napredna knjigi. Tako knjigo je pot do čitatelja vodila skozi vsa mogoča kapitalistična in klerofašistična cedila.
Tudi danes je pri nas veliki »C e n-z o r« — Ijuds^tvo. Tudi ta cenzor ne dopušča vsega, kar bi kdo hotel, naj-manj pa to, da bi bile naše knjižnice polne raznih takih nekulturnosti, to pa zato, ker pri nas služi knjiga vzgoji Človeka.
Umetnost mora biti resnična. Po-tvorb ne dopušča, ker kakorkoli po-tvorjeno, ni več umetnost.
Zaman bi haloškemu viničarju, ki
je sedaj v zadrugi in je gospodar med gospodarji zadružniki, z romanom dopovedovali, da mora zopet v hlap-čevanje in pod peto veleposestniškega gospodovanja Ta viničar takemu do-povedovanju ne bi verjel, čeprav bi to trditev iznesli še v tako lepi obliki, še v tako lepem romanu.
Viničar je namreč spoznal, da on brez nekdanjega gospoda zelo dobro izhaja, da pa se nekdanji veleposest-nik v teh nov.h časih v času delovnm ljudi, v času graditve sociahzma kar ne mara in ne more znajti.
Knjige, ki bi zagovarjale in opra-vičevale izkoriščanje človeka po člo-veku, take knjige ne bi hotel nihče, noben delaven človek, ker je ne bi mogel sprejeti, ker ne bi bila resnična in prav radi tega brez vsake umet-niške vrednosti.
Čas teme in zavajanj pa je pri nas tako v hteraturi kakor povsod dru-god minil. Da to drži, so dokaz poleg vsega drugega knjižnice, ki se snu-jejo povsod, kjer se po policah teh knjižnic nahajajo zdrave in napred-ne knjige, ki naj v naših pa tudi v najbolj zakotnih vaseh pomagajo v dograditvi socializma. *
V tej rubriki bomo od časa do časa objavljali vse knjižne novitete. To pot omenjamo tri dela in sicer: Vere Panove »Sopotniki«, ki je za svoj roman dobila Stalinovo nagrado prve stopnje za leto 1946, potera Elmar Grinov roman »Vetef od juga«. Pisa-telj je po rodu Fmec, za svoje delo pa je prejel Stalinovo nagrado prve stopnje za 1. 1947. Kot tretjo noviteto pa priporočamo delo Vošnjak Mitje »Naša velika matura«. Pisatelj je Ptujčan in je v tem delu popisal živ-ljenje in delo mladine med narodno-osvobodilno borbo.                   D. P.
Kako delajo v Novi vasi
V novembru preteklega leta se je ustanovil Fizkulturni aktiv v Mar-kovcih pri Ptu/u, ki je štel 20 čla-nov in Članic. Toda to število je osta-lo na žalost le na papirju, kajti de-jansko je redno telovadbo obiskovalo le troje do pet telovadk. Vendar te ni-so klonile, pomagale so vztrajno na-birati novo članstvo. Posebno so se izkazale spomladi, ko so se pričele priprave za okrajni fizkulturni na-stop. Tedaj se je nenadoma število rednih telovadcev dvignilo. Vsak ve-čer so se po trudapolnem delu zbi-rali v telovadnici in vadili pozno v noč. Z železno voljo so se poleg ob-veznih prostih vaj naučili še dve last-ra točki, ki sta istotako zahtevali mnogo požrtvovalnosti. Tako so se na dan pkrajnega fizkulturnega na-stopa izkazali kot najmarljivejši ak-tiv vsega okraja. Razen članskih pro-stih vaj so nastopile članice s sim-bolično vajo »Na oknu glej obrazek bled . ..€ s petjera, ki jo je sestavila in uvežbala tovarišica Terezija Stra-fela. Skuipaio s člani so v narodnih nošah zarajali domač ples ob sprem-ljavi harmonike in klarineta. Pri po-gledu na to pestro sliko si občutil gor-koto in radost sproščenega slovenske-
ga kmeta. Za svoj tmd so bili bo-gato poplačani z navdušenam ploska-njem, kar je bil dokaz prijetnega zadovoljstva.
Danes pa isti vneti telovadci sku-pno z vaščani in člani sindikata po-magajo pri izgradnjs lastnega zadruž-nega doma. Pri zadnjem sestanku so sklenili, da se bodo udeležili udar-niškega dela čim večkrat in to ko-lektivno. Obenem pa že pripravljajo nov program za otvoritev zadružne-ga dooma. Vedo, da bodo z zadružnim domom mnogo pridobili, saj jim bo na razpolago razen dvorane tudi no-vo telovadišče ob njem. To bodo zna-Li tem bolj ceniti, ker se spominjajo še nedavnih poti, ko so iskali prime-ren prostor za telovadišče. Na mla-dinskem tekmovanju so namreč bili nagrajeni z mrežo in žogo za odboj-ko. Po težkem in napornem dnevnem delu jim bo igra odbojka nudila mnogo zabave in sproščenosti. Na te-lovadi^ču bo tudi dovolj prostora za sestavljanje novih vaj in plasov, ta-ko da se bo število petdeset članstva najmanj pcxivojilo ali potrojilo, da bo res množično zajelo ves mladi živelj. S tem bo izspolnjeno geslo: »Fizkul-turo delovnemu ljudstvu«.
Svetovolec za nase hmete
Kako bomo očuvali krompir
Dve lastnosti sta najpoglavitnejši, ki jih je treba imeti na umu pri pra-vilnem vskladiščenju krompirja. Go-molj krompirja je živa rastlina, a druga, svež prerez gomolja je odlič-na hranilna podlaga za razmnoževa-nje bakterij   in   plesni.
Krompir diha, zato naj bo skla-dišče zračno. Paziti pa moramo, da dihanje ni premočno, ker bi tako krompir trošil preveč škroba in pre-hitro izgubljal na teži. Pri dihanju nastaja tudi toplota, ki bo tem višja, čim več ga je na kupu. Ce je diha-nje premočno, se bo krompir na ku-pu v skladišču segrel, segrevanje pa ojača izhlapevanje vode, ki se na hladnejših mestih zgošča v kapljice, mi trdimo, da se krompir poti. S pre-velikim segrevanjem krompir pre-zgodaj kali, kar ima za posledico tro-šenje redilnih snovi. Semenski krom-pir slabi, a krompir, ki ga bomo ra-bili za hrano, bo zaradi izgube hra-nilnih snovi imel slabši okus.
Zato naj bo ureditev zimskega skladiSča taka, da bo krompir pra-
vilno dihal (dovolj svežega zraka, su-ho, čisto pometeno, primerna nizka toplota, seveda ne sme zmrzovati — ne sme pa biti previsoka, da bi pri-čel kaliti, 2—8" C). Pn temperaturi nad 9" C kali, pod 0° C zmrzuje (slab okus). Ako tak sladek krompir hra-nimo nekaj dni na toplem, izgubi sladek okus. Zmrzel krompir se bo lzkoristil za izdelavo špirita.
Poleg osnovnih zahtev (suho, često, zračno) naj bo skladišče prebeljeno z apnenim beležem, tla posuta z ap-nenim prahom, razkuženo z žvepla-njem. 2veplanje ubija glivice, ki so se vgnezdile v zidovih. Samo po se-bi je umevno, da se po žvepljanju prastor dobro prezrači. V zimskem skladišču ne sme biti sveže' ranjen krompir, ker se le tu najlažje use-dejo glivice (najnevarnejše je stis-njen, natolčen, ali ako hodimo po njem).
Na podlagi teh uvodnih besed bi prišli do teh praktičnih pravil:
1.  Krompir naj se izkoplje takrat, ko je dozorel, t. j., čim se mu je ci-ma posušila;
2.   če  ga izkopljemo  ob sontnem vremenu, ga ne smemo takoj vskla-
diščiti,    nego    ga je potrebno    prej ohladiti;
3.  Skopan ob vlažnera vremenu, ali iz vlažne zemlje, ga je treba dobro presušiti in očistiti zemlje;
4.   predno ga vskladiščiš,  ga paz-ljivo preberi in sortiraj  po  debelo-sti;
5.   pri prevozu, nakladanju, izkla-danju skrbno pazi, da ga ne poško-duješ;
6.  v skladišču ne sme ležati na go-lih  tleh (na  deski, suhi slami,   ko-ruznici);
7.  kup krompirja v skladišču naj ne bo previsok,  ker bi gornji sloji premočno pritiskah na spodnje;
8.  z deskami moramo ločiti    kupe krompirja od sten skladišča;
9.   kontrolirati je treba  toploto v skladišču;
10.   zračiti skladišče,    ako čutiš v njem zatohel zrak ali ako čutiš vonj po gnilobi, je treba krompir prebrati in  odstraniti vse pokvarjene gomo-
lje;
11.  okna naj bi bila obrnjena proti severu. Ni dobro, da prihaja svetlo ba direktno v skladišče.    Vso    zimo krompir sploh ne rabi svetlobe. Še-le na pomlad, ko začne kaliti, se od-pro okna in pusti v klet čim več ne-posredne toplote, svetlobe.
12. Ce nimamo primernih kleti, da bi vanje spravili krompir/ga spra-vimo v zasipnico. Držimo se pravila: boljša je dobra zasipnica kot sl^Da klet. V zasipnici zlagamo krompir v prizmi podobnem kupu ali v obliki slamnatih streh. Kup v zasipnici mo-ra biti širok do 1.90 cm in visok do 1 m. Zasipnica naj ne bo jamica Krompir zlagamo na gladko površino zemlje na suho slamo. Površinski dei kupa obložimo vsaj z 10 cm debelo odejo slame in sicer tako, da ima smer vrha proti zemlji. V tej smeri odteka voda. Slamnati krov pokrije-mo z 20 cm debelo plastjo zemlje. Ce je zemlja lahka ali je plast tanka rn bi utegnil krompir zmrzniti, obloži-mo zemljo še s slojem slame ali ka-kim drugim primernim materialom. tega ponovno z 80 cm debelo plastjo zemlje. Poševno s krovom zasipni.^e vgradimo ventilacijo z zvitkom sla-me, ki bo omogočila kroženje plinov pri  delovanju krompirja.
Okrog zasipnice skopljemo plitek jarek za odtok vode.
Evo — to naj bi bila v najglavnej-šem navodila, katerih naj se vsaK kmetovalec poaluži pri spravljanju krompirja.
Ing. Zorec Egon