PoStiilna v S^S1" paviallrana.
Stev. 74.	Fosa>nštevilka «stane -v 1 čtar.l-_LefO 2,
——i—mnii—HÉJII iiiiiwf ij» nwiwwMwnriwnT'nu in n m —i n —i wn i" i■■■■»■■■■■■■■«t^'W'irrmMWWBwnirrr-'BwrirTriri	" •" 1 ' '*"•"
Uredništvo in upravniStvo v Vellkovci:.
List Jzbaje vsak torek in petek.
Naročnin« ziuža: celoletno 12 K, polletno 6 K, eelrtlei :o 3 K.
Cene toseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu n-u' 10 obiav popust.
„2lufft mit bic Krcmer! (fint mit ben Specf!"
Spintifiert ber Scfyuiny, tDeil er fi^t tm Dr ♦ ♦ ♦!
Najdebelejše celovške laži.
Poljedelec, kaj bo s tvojo živino?
Naši nemški in nemčurski nasprotniki nadlegujejo naše kmečko ljudstvo že zopet z letaki, v kterih kar mrgoli kar najbolj nesramno zavitih laži Pravijo, da so letos v juliju odpravili v Avstriji prisilno oddajo živine, pa ne povedo zakai. Med seboj si pa pripovedujejo, da so morali prenehati le začasno, ker je nevarnost, da bo nemško-avstrijski kmet na zimo sploh brez živine, ker je država re-kvirirala po svojem folksveru že vse, kar se je vzeti dalo.
Avstrija mora namreč oddati v najbližjem času zavezniškim državam in med temi tudi Jugoslaviji 20.(0.) glav živine. Zato hočejo kmetu nekaj mesecev prizanesti, da bodo mogli potem tem bolj temeljito odreti kmeta trpina.
Nemci računajo (če prav ne morejo imeti nobenega upanja) da jim pripade cona A in mislijo vzeti potem teh 20.000 glav živine našemu slovenskemu kmetu.
Slovenski kmet, tvoja živina pride na vsak način v Jugoslavijo. Če pripade cona A jugoslovanski državi, boš ostal v nji neomejen gospodar vsega imetka, pripade pa Avstriji, ti bodo pobrali živino, da jo bodo morali poslati, kakor določa mirovna pogodba, v jugosl. Srbijo za kazen, ker so Nemci tam med vojni divjali kakor Turki in Tatari. Sedaj, ko potrebujejo naše plebiscitne glasove, sedaj se prilizujejo in prizanašajo koroškemu kmetu. Ampak poglejte drugod, v Štajersko, Zg. in Nižjo Avstrijsko. Tam živina ni kmetova, kajti vsak hip pride folks-verovc in vzam" poljedelcu v imenu izgladovane republike najlepše repe iz hleva.
Sicer je pa vseeno, mora li nemški koroški kmet oddati živino ali ne, kajti smešno nizkih maksimalnih (najvišjih) cen niso odpravili. Nemško koroški kmet mora prodati živino po cenah, kakor jo narekujejo poljedelčevi nasprotniki, socijalni demokrati in komunisti in vladni uradniki. Živinoreja je torej na
velikanski izgubi, kmet opeharjen in j pa obupan, da se v velikih masah j izseljuje na vse vetrove »veta.
Dunaj s svojimi 2 milijoni prebivalci in druga avstrijska mesta pa i bodo hotela živeti in jesti tudi še na- I prej. Ker pa avstri ska živinoreja nej zmore toliko mesa, bo kupovala Av-'j strija za drage novce živino v ino- i zemstvu, predvsem v Jugoslaviji in ; oddajala meščanom in tovarniškemu j delavstvu mesne izdelke pod kupno i ceno. In razliko med kupno in pro- j dajno ceno bo moral plačati s svo- j jimi davki zopet le kmet in nihče j drugi ko kmet. Odjal bo pod ceno ; svojo živino in plačeval še tuje po j vrhu.
Nemci govoričijo, da dobi njih i kmet za oddano žito usnje, oblačilno i blago, obleke in enake stvari. s j
Uboga sirota, ta nemški kmet, i niti kupiti si več ne more in ne sme j kakor bi hotel, ampak kar vsilijo mu, i kakor paglavcu, kar izberejo sami, S seveda najslabše blago, tovarniške j odpadke, ves potel, ki ga že nikomur j ne morejo več prodati.
Nemško-koroški kmet je torej pri j žitu dvakrat in trikrat udarjen.
Ne pustite se prevariti, od nemških letakov, ki vam obljub- j Ijajo, da naš kmet po plebiscitu ne bo oddajal prav nič, ne žita In ne živine. Pomislite
kdo vam obljublja?
Avstrijska vlada na teh letakih ni podpisana, koroške oblasti tudi ne, sploh nikdo. Ta obljuba prihaja od nikomur odgovornega „Heimats- j rata", iz kope ljudi, ki nimajo sence ! oblasti in moči, da bi takšno obljubo j izpolnili.
Ce bi pripadla slovenska Koroška ■ Nemški Avstriji, bi se še v tistem j tednu vrgla Avstrija na bogate naše ! žitne zakladnice, vdrla bi v hleve j našega kmeta in vse temeljito izpraznila.
Težko že čakajo na ta trenutek. ; ampak hvala Bogu in narodni zavesti j koroškega kmeta, ne doživijo ga do i sodnega dne. Nemci že vedo zakaj so si izbrali zelene plebiscitne listke, kajti zelena je barva zavisti, zelena je barva gladu in pomanjkanja, zelena je barva strahu in trepeta
Naša zmaga pa je jasna kakor beli dan in zato bomo volili z belimi listki.
Bela je naša barva, nemška zelena.
Baron Helldorff ungeteilt.
Ferdinand baron Helldorff, veleposestnik najrodovitnejše zemlje okoli Velikovca, Vober, Grebinja, Rude itd , grajščak petih praznih gradov i. t. d., se vozi okoli s celo familijo, obljubuje ljudem indijo—Koro—a ne „Karmen ungeteilt'4.. Pravijo, da daje tavžente in tavžerite za nemško agitacijo. Možakar že ve, zakaj se grel Gre se namreč za to, da bo baron Helldorff sam „geteilt", če zmaga Jugoslavija, da bodo vsi tisti pehtarji, najemniki, ofarji i. t. d. dobili svoj del od tiste zemlje, katero si je baron tako krivično pridobil. Ja seveda, to pa boli. Zato se pa že splača ofrati par tav-žentov, ko je tako že izdal lepe de-ntrce za folksravbarske bande, da bi pregnali slovensko agrarno reformo. Ta agrarno reforma, to baronovsko in groiovsko strašilo pa se že mora preganjati s „Karnten ungeteilt" 1 in če kak baron, ki ima toliko zemlje, vpije „Karnten ungeteilt", potem bo to že držalo. Nam se pa vendar le zdi, da bodo o'arji, pehtarji in najemniki naučili gospoda barona one zapovedi, katere učijo tudi čebele—lene trote: Kdor ne dela, naj tudi ne je in zemlja naj bo tistega, ki jo obdeluje. „Karnten ungeteilt" pa je samo baronova postava, ki se ima pravzaprav glasiti:
Helldorff ungeteilt. Po plebiscitu na svidenjel
Korošci, pozor!
Ker nasprotniki pritiskajo na naše ljudstvo ne samo z grožnjami, ampak tudi s podkupovanjem, opozarjamo naše ljudi, da je vsaka taka agitacija prepovedana po točki i) razglasa plebiscitne komisije štev. 6, ki se glasi: „Sodišče se bo bavilo s sledečimi vrstami v plebiscitnem ozemlju storjenih pregreškov:
i) „Če kdo strahuje ali skuša strahovati glasovalce, če v katerem«
Stran 2.
KOROŠEC», dne 21. septembra 1920.
Stev. 74.
koli stanju vpliva ali skuša vplivati na nameščence, ki vodijo plebiscit, ali na glasovalce s tem, da ponudi, da ali obljubi kaj, kar ima vrednost, ali če ga zavede na drug nespodoben način."
Naše ljudstvo naj se opozori, da naznani vse te prestopke okraj, glavarstvu in pa pristojnemu distriktnemu svetu. Posebno naj se pa pazi na to, ali imajo dotični, ki razprodajajo nemško propagandno blago, tudi obrtni list.
Pogovor na gospo-svetskem polju.
Žena celovškega prvaka svojemu možu: Poglej, kako so se dvignile vse roke k prisegi. To je vendar izključeno, da bi mogli zmagati Jugoslovani pri plebiscitu. Celovški prvak: Ampak mamica, pomisli, to je rendar samo komedija. Ljudje hočejo imeti heca in zabave. Ona: Vendar, možiček, ali ne vidiš navdušenja tega ljudstva? On: Počakaj, počakaj, ko pride do pravega glasovanja, tedaj boš videla, kako malo teh le glasov odpade za našo Avstrijo.
Med koroškim urad-ništvom vre.
So zares reveži, ti koroški uradniki. Po zakonu iz I. 1918 bi morali biti na isti stopnji kakor državni uradniki. Toda koroški deželni svet jim tega noče pripoznati in jih smatra za ljudi druge in tretje vrste" Pa to bi ti potrpežljivi kanclijski ljudje še prenesli. Ne gre jim pa v glavo, da dobivajo svoje plače tako neredno in morajo čakati, da se nabere kaj v deželni blagajni. Sedaj jim je pošla potrpežljivost. Zagrozili so. deželnem svetu, da bodo štrajkali. Strajkali bi pa ne samo uradniki, ampak tudi zdravniki, špitalsko osobje, učitelji, cestninarji, sploh vse. kar spada pod deželni klobuk. Čudna država ta Nemška Avstrija, in še posebej nemški del Koroške, ko jo tepejo že njeni najbolj vdani hlapci, njeni uradniki, ki se kar cedijo nemškega rodoljuba.
Iz Nemške Avstrije.
Takole slika „Reichspost" (8.sept) vodilni dunajski krščanskosocijalni list avstrijske razmere: „Splošna izprijenost je takšna, da je treba iskati dolgo v preteklosti, da se najdejo podobni časi. Vsakdo se ozira edinole na svoje slabe nagone, se lovi za denarjem, ljudje se tepejo za življenske potrebščine, kakor divje živali. Posamezni sloji odirajo državo in oškodujejo ljudstvo, kjer le morejo, terse obnašajo, kakor da sploh ne spadajo k človeški družbi. Sebičnost prekaša vse, kar se najde v prejšnji Avstriji. Komaj da se sklene kakšen pameten zakon, že se potrudijo ravno tisti, ki so prej najbolj kričali in sami sodelovali pri pripravljanju zakona, da ga onemogočijo. Na posestva, ki bi se imela razdeliti, vzamejo na primer tuja posojila in gonijo s tem dela in zemlje lačne ljudi v ameriške tovarne
, in premogokopne rove. Oddajo pre-I moženja so bogataši preprečili že davno, s tem, da so svoje dragocenosti in vrednosti spravili v inozemstvo. In tako dalje.
Vprašanje je, kje bo dobila avstrijska vlada potrebna sredstva, ako jo goljufajo ravno oni, ki bi fmeli prispevati največ. Država mora imeti svoje milijarde, če hoče na zimo nemška Avstrija še obstojati. Seveda, vzela jih bo zopet pri kmetu, pri ubogem, tisočkrat izžetem, ogoljufanem kmetu."
Koroški Nemci, ki bi radi naše glasove, nam ponujajo pocukrano Avstrijo, dunajski Nemci, katerim je slovenska Koroška devetindevetdeseta briga, povedo vsaj po pravici in resnici, da je ta država gnila od zunaj in od znotraj.
Velikovški okraj.
Velikovec. Adijo, pa zdrava ostani! Nekaj strašnega se ie zgodilo pri nas. Malo številce naših trdih Nemcev je dalo po svoji otročadi nalepiti n i vseh vogalih in kotih bele, zeleno obrobljene lepake z napisom „Hinaus mit den Kramern". Na več teh lepakih pa je bilo čitati pod tem napisom še en dodatek v slovo našim nemčurjem, pristnim Kranjcem, ki še ne znajo dobro tajč. Čitalo se je: Majd i č! Also gemaham! Ruprecht! Aiso morgen ist Abmarsch! Š pen d al! O du mein lieber Augustin, jetzt mu&t du in dein Krainerland hin! Vaupotič! Nimm aber auch deine Nadelbank mit! Koza-rnurnik! Jetzt gema aber ham! Medved! Also pack bald zaum, aber auch deine Alte! Zechnerin! Fit Gott ain Wege in die Heimat Bischofiack! Tako se godi s prodajalci svojega naroda. Takih Judežev pošteni, pametni Nemci seveda tudi ne marajo. Več bo poroča! „Korošec" drugič. Völkermarkterfiug-zettel revisions kommissionsmitglieds steil-vertreter.
Virna vas. Če kdo misli, da je Virna vas res tak.) močna nemčurska festnga, se moti. Pri zadnjih volitvah pred vojno je bil iz Tinj grd članek v „Bau-ernzeitungi" — iiber die schwurzen Eiersdorfer in Wabelsdorfer. Takrat so se naši možakarji trdno držali slovenske stranke. Med vojno je bilo pa malo takšnih, ki bi bili držali puško in hrbet pred sovražnikom, ženstvo naše pa res še ni videlo ničesar drugega ko Celovec. Zadnje dni je tisti krofasti Pclašek iz Velikovca pripovedoval, da je Mayer-hoferiev sin umrl. Požebrala sem za niega očenaš. Drugi dan pa sem šla v Velikovec, p:i me je srečal. Obšel me ! je strašen strah. Imela sem ga za mrt-I vega, pa je bil tako luštn in zdrav, j Mislila sem, da je od mrtvih vstal. Ko i sein pa barala druge, so se mi vsi smejali. ; Tako nas furba cel svet. Fant je zdrav. | Le tam, kjer bi morala biti pamet, je menda velika praznina, drugače ne bi bil nosil glave v Velikovec na sejm. Sedaj so folksraubarji napadli našega župnika, pa o tem v Tinjah molčijo kakor grob. Da je tinjska surovost znana daleč na okoli, je gotova. Stocova Ana se je spravila na agitacijo od hiše do hiše. Nemčurji so napisali na vsako hišo „heil". Sedaj bo pa Nemška Avstrija že zmagala. Malo se nam je že začelo svitati; do
10. oktobra bomo pa gotovo že vsi tako pametni, da bomo glasovali za tja, kjer bomo lahko sami pojedli, kar imamo. Grabštanj. Svoje pocukrane, oso-. ljene in s petrolejem namazane limance so nastavili razen že objavljenih še pri I „Lahu" v Grabštaniu, pri Šuštarju v Za-; bičah in Kulterer pd. Vlrnnik v Jadovcah. : Mi ljudem, ki od teh reči kaj dobijo, i prav privoščimo, vprašamo pa, kje ste bili vi, ki lovite sedaj ljudi, med vojsko, I kje po vojski, da niste skrbeli že takrat j za ubogo ljudstvo? Sedaj seveda, ko ; se bliža plebiscit, sedaj potrebujete ubogo j ljudstvo, da bi glasovalo, za vas, prej I ga pa niste poznali. Vi, volkovi v ov-I cjili oblekah, ali veste kaj ubogo ljudstvo j o vas govori ? Ali ne veste, koliko ubož-i cev nam je že s solzami v očeh tožilo, j da jim še 7* litra mleka ne privoščite, j da jim še 1 m drv ne prodate, ker pro-I dale lahko v Celovcu dražje? Ljudstvo ; sedaj jtmlje od vas judežev denar, na j dan glasovanja pa vam ga bo vrglo v ! obraz in šlo z nami. Veste, kaj je rekd neki kmet, ki je peljal take judeževe dobrote iz Celovca? „Ja, sedaj nam dajejo, da bi nas naredili za celo življenje nesrečne!" Kaj pravite vi k temu? Vedno ste govorili, da je zmaga vaša in sedaj morate deliti cuker in druge stvari, ker ste se zavedli, da je vaša zmaga velika polomija. Heil Zuckermanner!
Grabštanj. Plačani nemčurski agitatorji razširjajo vest, da bo naša „ci-glarna" delala samo tedaj, Če pride pod Avstrijo, drugače pa ne. S tem hočejo strašiti uboge delavce, da bi glasovali za Nemško Avstrijo. Mi pa dobro vemo, da bi ciglarna že letos ïahko delala, pa direktor ni hotel, ker ni hotel plačati delavcem boljšega Iona. Po plebiscitu pa ta direktor ne bo smel nič več govoriti, ampak delavci bodo sami zahtevali pošteno plačo. Takšnih neumnosti, K/;kor jih trosijo sedaj nemčurski agitatorji, še naše krave ne verjamejo.
Galicija. Ljudje ne pomnijo bolezni, ki bi zahtevala tako obilne smrtne žrtve, kakor iih zahteva letos griža v naši občini. Skoro vsak dan imamo kakšen pogreb. Smrt ne izbira ter zamahne s koso večkrat tudi po naših najboljših. Koncem minulega mesca smo zagrebli' vrlega mladeniča Ivana Pegrin iz Abrij. Poleg neštete množice so ga spremili k zadnjemu počitku tudi zastopniki borovelj-skega Sokola, katerega član je b"il tudi rajni Ivan. V prisrčnih in ganljivih besedah se ie v imenu Sokola poslovil od njegovega groba g. dr. Mišič iz Borovelj. Komaj smo zagrebli Iv.ma, že je zapel zvon novo smrtno pesem. V večnost se je preselil Ignacij Lekse iz Krejanc. Siužboval je dolgo časa kot organist v Grebinjskcm Kloštru, pred nekaj mesci pa se je vrnil k svojcem v Krejance, da si izboljša zdravje in si odpočije. Nemila smrt pa nam ga je iztrgala iz naše srede ter mu ni pustila dočakati onega sreč-! nega dneva naše zmage, ki ga je kot j zvest in navdušen Slovenec tudi on že ; težko pričakoval. Ohranimo si ga v bla-! gem spominu !v
Klanče. Čudno lepe mature imajo klanški nemčurji. Nedavno so napadli našega uglednega slovenskega posestnika ; in člana občinske glasovalne komisije, i g. Tomaža Ogris iz Drabunaž. Vračal se je zvečer iz Galicije domu, kar naenkrat
Stev. 74
. KOROŠEC", dne 21. septembra '020
Stran 3.
so ga začeli izza nekega grma obsipavati s kamenjem. Mojstri so tudi v kričanju in fcajlanju, da malo takih. Dne 4. t. m. so tulili in razgrajali po vasi, kakor da bi bili vsi od hudiča obsedeni. Ravno tisti čas je umirala posestnica Ana Čertev. ZbranLso bili pri njej vsi sosedje, ko pa so s'išaii to neznansko vpitje, so vsi prestrašeni leteli gledat na cesto, kaj se je zgodilo, ter pustili bolnico samo v sobi. Mislili so, da ie izbruhnil ogenj ali da se je pripetila kaka druga nesreča. Taki Škandali nemčurskih pobaiinov naši vasi pač niso v čast. Sicer pa jim le pustimo veselje, da se naiajajo in nahaj-lajo, saj jih bo to veselje kmalu minulo. Obračunal bo ž njimi in z vso nemšku-tarijo — 10. oktober!
Replje. Begin sveti križ božji! Pa pri nas so tudi nemčurji! Ja, kdo bi mislil? Saj so bili še do zadnjega feist Slovenci. No, Če niso šii vselej z nami na naše prireditve, se že še o presti, saj so se že tako strašansko naveličali vojske. J a* neverjeinó je, ta teden so imeli pri Albrehtu ponoči tajen nemčurski shod. Tajen pa zato, da bi nas še dalje farbali, kaki fejst Slovenci da so. Pa iščite le drugod take gimplne. Ja, moralno že vse povedati. Vejo tudi za fasunk-šte'e, kjer se dobe letaki; pa Še nekaj več, tudi denar za kupovanje duš. Zdaj vemo, kdo „hantira" z dušami. Oh, povejte še nam za „fasunkslokal", ker se nam že kar sline cede po vseh teh dobrotah. Toliko da se poznamo!
Pokrče. Nekega dne obišče občinska babica Vedenik Liza, žena našega trgovca in gostilničarja, pred nekaj dnevi porojena otroka Katarine Končič iz Škof-jega dvora in ji pri tej priložnosti reče: „G'.ej, ti si rnati tega otroka in ti se boš izdala Srbom ? Tvoj fant bo dorastel in Srbi ga bodo dobili v roke". V sobo matere vstopi oče in babica nadaljuje: „Ne bodite vendar tako neumni!" Oče Končič, ki je že zu-naj sobe poslušal, zavrne babico z besedami: „Kako neumni? Saj mi ne pridemo pod Srbe, ampak bomo združeni z njimi v veliki1 Jugoslaviji kot enakopravni bratje".
Pokrčani že davno vemo, da ljubi babica Vedenik in njen vrli sinko Engél-bert naše nasprotnike Nemce in nera-čurje bolj ko svoje rojake in zato bomo skrbeli, da se Čim prej preselita med nje v Nemško Avstrijo, kjer baje babic in trgovskih pomočnikov siino primanjkuje.
Globasnica. Med vzglcdne in naj-pc žrtvovalncjše narodnjake prištevamo v naši občini posestnika Janeza Buteja, pd. Črnka v Večni vasi. Kot tak se je izkazal tudi našemu Ženskemu društvu, za katero je plačal dve ustanovnim po 200 K, v maju zase, prejšnji teden pa za svojo ženo Marijo. Bodi jima izrečena prisrčna zahvala.
Trušnje. V petek smo pn videli Trušenčani, kako bi se n:jm godilo, Če bi Nerrci zmagali. Že sedaj, ko je cona A pod našo upravo, so hoteli zagospodovati nemški knezi še bolj pa uslužbenci teli tlačiteljev slovenskega življa.
Posestvo grofa Christalnigga so hoteli razdeliti v najem med največje posestnike, kakor na primer: Kušar, Ukart, Pirker, Peter in med druge take magnate. Seveda gozdar Fradl je že gledal, da bi dobili taki, ki so njemu všeč. Mi revni delavci, ki nimamo drugega, ko to, kar
si prislužimo z rokami, pa bi lahko gledali in delali tem veleposestnikom — najemnikom za 45 krajcarjev na dan. Delali pa so račun brez krčmarja. Gospod državni nadzornik jim je takoj rekel, da bojo razdelili po glasovanju, ne, ta več paurom, ampak nam delavcem in malim paurom in pehtarjeni, kar je tudi najbolj prav.
Gozdarju Fradlu ni všeč, da bi tudi mi kaj imeli, ker ni mogel drugega nave rti, pa je rekel, da mi nimamo gnoja, da bi gnojili. Mi mu pa odkrito povemo, da bomo gnojili, če ne z drugimi pa s tistimi smrdljivci, ki so svojo mater zatajili — soj ie to tudi gnoj.
Fiirst Lippe pa si naj jajca kupi v Nemški Avstriji in naj ne hodi k Slovencem po nje, ali pa naj mu jih Fradl da in njegovi podrepniki.
Konovece. „Oh, oh, heui, Karnten wird ausgeteilt!" Kdor ne verjame, naj vpraša preljubeznjivo hčerko znane go-stihiičarke „Zum Deutsch-Österreich", ki je iz samega navdušenja za nerazdeljivo Koroško prisodila s svojo mirovno konferenco cono A — Lahom. V imenovani konferenci se šopiri par laških „putz-penzeinov" (pd. pfeifendeckelnov), katerim predseduje naša frajiica sama pod imen m „Wallische Prinzessin"} Gospodična, mi vam gratullramo k temu napredku. Kedar se vam uresničijo vaše norije, tedaj pa koj krono — oh pardon
—	pisker na glavo in hajdi v lsško In-dijo-Koromandijo, kjer vas čaka gotovo vse dobro. Frajiica, ne zamerite nam tega finega tona, še daleč ne dosega nemčuTske gnojnice v „Koroško Korošcem1'!
Goriče pri Žitari vasi. Ne mislite si, da pri nas v Goričeh vse spi. Pridno delamo na polju in v gozdu, beremo včasih tudi kakšne cajtnge, ki niso čisto „po krajneriš" pisane in študiramo naš nad vse zapleten gmanjsko-politični položaj. Pa Slovenci Goričani smo bolj zabite glave in kratke pameti, mogoče bi jo nam mogel naš bojeviti petelineek
—	jej na, na ime sem pa že pozabil — kovač in posestnik s svojo neumorno sotrudnico Huderčija malo pobistriti. G. Zechner je menda že sestavil natančen imenik vseh svojih zvestih in ga poslal po pristojni Auskunftei- und Berichte-Šammel- und Abschubstation M . . na vrhovno komando v Celovec. Število njegovih zvestih je za naš kraj pač častno, a so hvala bogu sami takšni, ki uživajo dobrote naše aprovizacije. Sram lih pa zato ni čisto nič. Mogoče ste pa, g. Zechner poslali tudi že prošnjo za slovesen sprejem v Nemški Avstriji, kedar se boste po izgubljeni bitki preselili v vašo Indijo-Koromandijo. Slovesen odhod pred nebeškosladka vrata Nemške Avstrije vam je že zagotovljen. Kar sa-inotež vas potegnemo tja, pa bo.
Dobrla vas. Ker so kradli čast tukajšnjemu nadučiteJju g. Marku Kogel-nik, so bili obsojeni: ga. Katarina Mo-rocutti na 2 tedna, hčerka gdč. Romilda M^rocutti in njen nadebudni sinček Pavle Morocutti vsak na 1 teden zapora. Helena Ujčeva iz Dobrle vasi je pa dobila 4 teeine ričeta v zahvalo, ker je po nemškutarski maniri na cesti pozdravljala gdč. učiteljico Fiierjevo in Ano Riglovo. V Dobili vas,i so namreč heimatdienst-lerji vpeljali neke vrste obcestno stražo:
nemčurski otroci in nemčurske babnice obhajiajo vsak avtomobil, ki drči nimo ali *e celo vstavi — če ni »lovenski seveda — in oblajajo vsakega Slovenca in Slovenko, ki gre mimo. Prosim, ne zarudeti, če vam na uho povem nekaj besedij, s katerimi na primer pozdravlja Slovenke nežna Helena Ujtz: Prekleta baba, ferdamani krafl, prekleta smrklja, noben pes te ne ... je. Krančovje, prekleta p ... in tako clalje. In vi Mo-rocuttiji, ki ste obogateli od slovenskih kmetskih groiev, ki ni vaša domovina ne Koroška, ne Štajerski, ne Kranjska, sploh ne stara, ne nova Avstrija, ne naša mlada Jugoslavija, vi se drznete iz samega nemčurskega sovraštva psovati naše pohlevne domače koroške ljudi in svojega lastnega učitelja, pristno koroško korenino! To je vzgoja! Ponosni ste lahko na to vašo nemško kulturo, vi Kobererji, Taurerji, dr. Grassli, Dobrinke in drugi!
Libuče. Naie nemškutarje zastopa vele-slavni gospod Trebuh — a pardon, Derbuch. Ta gospod je jedel iz jugoslovanskih jasel mastno do zadnjega. Ko je bil plebiscit že pred durmi, je kratko malo odpovedal našim oblastem zvestobo, zato je kot učitelj moral iti. Šel je za ofarja, semla v Sorgendorf, tam je bil sprejet z odprtimi rokami kot kerntneriš gesinter, podomače rečeno nemškutar in avstrijski agitator. Ta gospod je bil že izza mladih nog „zaveden" renegat, odpadnik našega naroda,, ker je pač bil uverjen, da je le „nemško nobel in gosposko, slovensko pa beraško". Že ko je v Celovcu študirat za ierarja, je nastopal kot „Nemec". Baš zato ga je nek profesor nekoč vprašal: „Sie heissen Derbuch? Der Buch gibts doch nicht; entweder das Buch oder Trebuch". Ta gospod je izza dobe svojega učiteljevanja v Svečah v Rožu it dobro znan. — Potem je bil kot „dober nemški pedagog", od bivših avstrijskih vse-•mogočnežev poslan konečno v našo slovensko trdnjavo, v Šmarjeto, pač gotovo zato, da pomaga graditi nemški most do Adrije. Ha, siroteji avstrijski, pa niso mislili, da si tam tudi zbije zobe kak Trebuh, ako bi skušal rogoviliti. Zato pa je delal gospod Derbuch z njemu znano pritajenostjo, zvitostjo in pri-liznjenostjo,- toda sreče ni imel. Naši Šmarje-čani so ostali trdni, kot zidi grada. Ko je odšel iz Smarjeie, se je v šoli našel cel kup šolarskega lista „Mlada Jugoslavija", katero bi bil imel razdeliti med šolarje. Končno je popolnoma odrekel zvestobo naši šolski oblasti, ko je videl, da se bliža glasovanje. Za svoje nasprotno nastopanje pa bi bil še rad dobil kako dobro učiteljsko mesto, vsaj Tunel, ako že ne Pliberk. Tak značaji Mastiti se pri polnih jugoslovanskih jaslih, ob enem pa to državo sovražiti, simpatizirati in delovati za Nemško Avstrijo; to se jako lepo podaja vzgojitelju naše mladine. No in zdaj hodi okoli naših gorjancev pod pretvezo, da na-kupava za firmo Glavar v Piiberku les in volno. Poznamo se po knofih; vemo, da skuša kupovati za firmo Nemška Avstrija z judeževi groši glasove, gimplne, ki naj bi pomagali plačevati v faiirani Avstriji neznosne dolgove in Vermögensabgabe. Kaj rečete, ob čem le živi gospod Derbuch ? Popolnoma se je posvetil delu one stranke, ki hoče naš narodni in gospodarski pogin, ki hoče izdati, prodati za judeževe groše nas, slovenske Korošce. Vsak koroški Slovenec ima o takih ljudeh svoje pravo mnenje, tako tudi o Derbuchu.
Boroveljski okraj.
Loga vas. Tako dolgo sem se spravljal k šribanju, da mi je prišel v zgubo tisti „Korošec", v katerem se ponujajo tri neveste. Toliko še vem, da so doma blizu Grebir.ja in da je ena Greta. Ker sem pa jaz tudi še c'hobn in tu i gor nobene ne dobim, sem pa že prej j večbart žinjav, da bom pogledal malo na spodnje Koroško. Sedaj je pa ravno
Stran 4.
KOROŠEC", dne 21. septembra 1920.
Stev. 74
prilika, če ne bom že c'pozn. Premišljal sem, da me je že glava bolela, na katero naj se obrnem in kateri naj pišem, ko pa ne vem atresa. Morda bi bilo zadosti, če napišem: Greti, 2 zoba in dolg jezik, pošta Grebinj. Mav po Rusih smrdi, kakor sem bral, pa se bo že skadilo, predno pridejo Nemci zopet v Grebinj. Kajne, Greti, da bova zglihahs. Sem prav en žavbrn pob, boš vidva, ko se bom pri-furav z osličkom v Grebinj, kedar bo Grebinj nemški Naju bodo pa po nemško poročili, ker slovensko je grdo. Tvoj Tomej.
Vmiv« aH Novo »elo. Tu pri nas smo daleč v hribih. Le malokdo pride k nam, o svetu vemo samo toliko, kar beremo v „Korošcu" in kar nam prinese prezident Ruda iz Celovca. Kar nas bere „Korošca", smo dobri in zavedni Siuvenci, tisti pa, ki poslušajo na prezidenta, ki leta po naših gorah kakor norec, so pa res že taki kdkor norci. Najbolj udarjen je Žoharjev Marki, po domače Žoharjeva skrnina. Ta pobič ima sicer rdeče lase kakor lisjak, pa vseglih misli, da je čudno žavbern. Klobuk nosi zmiraj po strani, tako da samo na eno oko vidi. Nemèke „Hungerfetzen" ima za klobukom, na prsih, ob nedeljah pa še celo v ustih. Ko bi jih imel še zadaj, pa bi bil še lepši. Po plebiscitu bomo dali tej skrnini en meri v gobec, zadaj pa tiste pantlce, pa je Frlanov Primi fertik. Bilčovčani, ta človek nam dela največjo sramoto v občini, zapomnimo si gal
Ilovlje pri Kotmari vasi. Iz vsake vasi sem že čital nekaj novega, samo cd nas še nič, in vendar imamo ravno mi cel generalštab skupaj. Tremšnik je „kunt", ki daje povelja in prinaša letake. Kovač Trabe se boji za svojo kovačnico, ki je ena najdražjih na svetu. Pri njem se vstavi le, kdor gre v Celovec in ima bosega konja, zato se boji za Celovec in je nemškutar. Adjutant pa je tisti pečar Lavrič, ki jo je prvi dobil po svojem hajlovskcm jeziku. Posebno dolg jezik ima pa njegova lapedrača. Zakaj je B g take jezike ustvaril? Kar dela mali in prismojeni krtimpl Mlinarč v Kotmarivesi, to bolj nobel opravlja tu doli mlinar Cinglar. Zadnjič pa je nehote, ker ni bil več jasen v glavi, povedal, da so nem-čurji že zgubili upanje na zmago. Rekel je namreč, da g i za 6 mescev ne bo več tukaj. Prodal bo in šel po svetu. Zna namreč žagati in mleti in na ekonomijo se tudi zastopi. Eden od poslušalcev, ki pa ni naš, mu je pa odgovoril: „Kdaj pa si še kaj delal? Znaš že mo-
rebiti, delal pa še nisi nikoli". In g. Cinglar je bil čisto tih. Skoraj bi bil pozabil na Lencijevo. Od te pa kar cetlni letijo, če gre po cesti. Ti ljudje morajo biti grozno dobro plačani, ker zastonj še krave ne bi delale takih ni.umnosti.
Svetna vas v Rožu. Čudimo se. da se nahajajo v naši vasi take prikazni, k;j.kor je Tomaž. Hočemo si ogledati to osebo. Roien je bil nekje v Tolminu. Boljše je b io, če bi se ta človek za svoj i. rodno zemiju brigal nego za nas Korošce. Postavim mu njegove rojake za vzgled. Čisto prav so imeli otroci, ker so pravili, da ima Tminc šekasto dušo. Ali te nič ne peče vest, da izdajaš svoje ro-rake? Sain ne znaš nemšč — pa si Stram tajč. Ja, ja pravi tip nemčurja. Povemo ti, čeravno se na glavo postaviš: Nemške Avstrije pri nas ne boš več videl. Verštanden?
Za kratek čas.
Nemčur se je v družbi hvalil, da bodo dobili pri plebiscitu 80 %• Slovenska siaru korenina mu nu to odgovori: Že verjamem, da jih boste imeli, pa po nemško-avstrijski valuti, ki je trikrat manj vredna ko naša.
Cirilov» knjižnica, 2. zvezek. — Jngoslo-venski Piemont. Zgodovina Srlije od Črnega Jurija do kralja Petra . . . Prvi del. Spisal dr. Leopold Lenard, Maribor 1920. CirUova tiskarna. Str. 152, cena U kron, s poštnino IS K CO v. Poznati moramo nas narod, našo državo, našo pre4eklost in sedanjost Stara avstrijska šola nam ni o tem nudila skoraj ničesar, v n išein jeziku nimamo o našem domovino-znanstvu nobenih priročnih spisov. Izšel je torej pied meseci prvi zvezek Cirilove knjižnice, ki obravnava „Našo državo". Sedaj je izšel drugi, ki obravnava prvi del zgodovine novejše Srbije, to je one jugo-slovenske zemlje, ki je kot na Laškem Piemont, biia izvor ujedinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjir žica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloje, a vendar tudi znanstveno in kritično, ker r.e pripoveduje sam ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglavju pojasnjuje kulturne in socijalne razmere srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srbske vstaje do Črnega Jurja, dtjda našega sedanjega vladarja, a v tretjem vstajo Črnega Jurja do prve osvoboditve Srbije. Knjižica je torej v sebi zaokrožena celota, ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginila stara srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropske zgodovine kot državen činitell. V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovina Šrbije Karadjordjevičev. Knjižica je zelo lično izdelana, tiskana na zelo finem, močnem papirju, kar je redkost pri sedanjih razmerah. Cena je zelo nizka. Knjigo toplo priporočamo.
Razglas.
Medzavezniika plebiscitna komisija daje vsem, ki se jih tiče, na znan|e, da se preloži doslej določeni rok za vpisovanjo glasovalcev talcole:
a)	Občinski glasovalni odseki bodo ra-ključili prvotne glasovaiske imenike namesto ob 6. zvečer dne 18. sept. 1920, dne 22. septembra 1920 ob 6. zvečer:
b)	Do lega časa se morejo vložiti pri občinskem glasovalnem odseku prijave za vpis v glasovaiske imenike.
Širite povsod „Korošca"!
Podpiratje Jugoslovansko Matico!
Onll^t Kupujem po" najvišjih dnevnih cenah VJUU1.. • vsako množino suhih in svežih gob. Trgovina J. P. K o n č a r, P 1 i t» e r k.
Išče se v najem gostilna v coni A.
Slive in jabolka
vsako količino kupuje ravnateljstvo Uotela „KlopinjSko jezero.
Proda se Srančevo posestvo
v Pribli vasi štev. 18. Posestvo je lepo arondirano, gozda zadosti. Več se izve pri lastniku.
S Najlepši izlet | I na Koroško ♦
a je na Klopinjsko jezero. Vse leto od- ^ ^ prt Hotel. Izvrstna oskrba. Sanka- 3 lišče in drugi zimski športni prostori J ▼	v prip>avi.	▼
Organist in cerkovnik, fit
orgiar^ke šole, išče primerne službe po plebiscitu. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Primešaj krmi Mastin! |
' * V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko"***"
v Ljubljani z dne IS. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 18'J9., itJtt.255, sni»jo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pr«lmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta l9tX)., mag. oj>r. št. 2&561.
Ako Masti:.a v lekavjiah in trgo-.-in.:h ne dobite, gn n.iro-Iile po p<>£ti. 5 zjtvuit? M listina stane K 30 "O poštnine prosti- na dote.
Maziio zoper garje
(n.iltul-ma/.ilo) uniči pri ljudeh garje, lisaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri
IS
živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 12 K 50 v.
ekarnar Trnkool
Ljubljani (Slovenija) zraven «rotovža
'M
:a. j
Pozor!
Slovenski urar.
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje tlclavnice za popravljanje ur vsake vrste in sisteme. Potrudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro In zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Oaš|>ar, ■ urar, Velikovec, v Čarfovi hiši.
Proda se 13—15 centov slame.
! Poizve se pri Anastaziji Tratnik, Greblnjski klošter. i Cena po dogovoru.
Telefon it. 1 (lnterurban).	Mestni trg Št. 141.	Račun poitn. tek. urada SHS v Ljubljani: 11.696.
Centrala Maribor ........ ■ — Podružnica Murska Sobota
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica IzvrSujc vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/« 9. do 12. ure in od J5. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
IzvrSuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskoinptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
»r •■•>*»»» » i<oa«o<-otl). - * J »■ •» -*r» « n • I. M««f>'i.	M. ar t»	v»ui*'>v»v