S'
»
svg
SBw^mSBsp8|Ž^^8b|iA '^ift.
^[mSgN
-
£ .vr!^UQk&$$t§BF&i2i.ŽMažis..
-J
**.	. , - *. ./ • .• ,.-j|
'"	■' ? M '\k\>	■• ;■•#-' #*i#Pj^ j
■	■	••• • • J "•	- v.	’>M
'	.	• v ’ .	*	. ; •	■ ■.	’*•	... ...	S
~ .*	‘s; ■&,■'■ 'i	*	’ ’/	* •,	,»	■.. * .	■< • .
■Nip&pfl
KONEC SKRIVALNIC
(Mef) Razplet slovenske vladne telenovele je postregel z resnico, ki so jo po malem poznali vsi udeleženci te neskončno trajajoče povesti o dobrih ljudeh pa tudi velik del širše javnosti, še posebej tisti, ki so se v vseh javnomnenskih raziskavah odločali za variante: ne vem, se še nisem odločil, neopredeljen in podobno.
Klovospočeta ljubezen je bila napovedana že z volilnimi izidi, nevesta )o je celo nekajkrat javno naznanila s predlogi o nekakšni vladi narodne enotnosti, vendar je bilo treba igro odigrati do konca. Ženin je najprej zaigral ljubezen do dotedanjih tradicionalnih zaveznikov, nato pa skomignil z rameni in vzel pod roko nevesto, ki je imela največjo

20. februar 1997
volilno balo. Zdaj so nekateri seveda užaljeni, čeprav so kaj takega pričakovali, še posebej pa so jezni zato, ker se je zdaj zares pokazalo kakšen je kdo. SLS svoje želje po oblasti ni skrival, DeSUS je takoj preračunal, da bo več dobil kot pozicijska stranka, tako kot pripadnika manjšine, ki sta obsojena na sodelovanje z večino, SDS že jezno špiči kole za boj proti heretikom, SKD in ZLSD sta uvideli svojo nepomembnost pri nabiranju državnozborskih glasov, jelinčičevi pa so bili postavljeni med ekstremno leve, kamor v resnici ne sodijo.
Vse besede, vsa ideologija, vsa morala in vsa doslednost je šla v oblake. Ostalo je to, kar parlamentarna demokracija je: boj za oblast.
splošna banka koper
Seveda ima ta izid posledice tudi za izolsko občino. Do pred kratkih dobri zavezniki z leve bodo postali opozicija, to pa že pomeni, da mora LDS obvezno obraniti enotnost donedavne opozicije, čeprav ta ne bo tako zlahko požrla "izdajalske1 poteze svoje donedavne zaveznice. Nova državna vladna koalicija zbere v Izoli največ osem glasov, zato bo že za relativno večino potrebovala podporo drugih ex. opozicijskih strank ali neodvisnih. Glasovanje o usodi županovanja bo tudi v Izoli postavilo na svetlo vse mačke naše lokalne strankarske politike.
ZLATARSTVO GIOIELLERIA
IVAGAJA
w
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
PTT'S NOT DEAD
REAKCIJE: KS 2 in lokacijsko dovoljenje
KJE SO MEJE ŠIRŠE OKOLICE?
Gospod Lucio Gobbo je odgovoril na moje trditve o fenomenu laži Marinvesta, toda namenoma je napisal samo nekaj ugovorov na račun KS2. To bi bilo na mestu, če bi se ob tem še kdo oglasil v zvezi mojih trditev o lažeh. Gospod Gobbo je predsednik sveta te KS, je pa tudi predsednik ZSLD. V programu te stranke je uresničitev Zazidalnega načrta Marina, ki ga rešujejo s pomočjo svoje podružnice ZZP. Zato so besede o tem, kdo je bil sklicatelj te razprave, podvsem odveč. Formalno gotovo KS2. Ob tem je potrebno še to vedeti: V Izoli se nič ne zgodi, kar ni v direktnem interesu katere od strank! (Z mirno vestjo trdim, da smo Zeleni pri tem izvzeti, ker naš interes ni bil nikoli ne političen ne strankarsko ali osebno meterjalni.) Na območju tega ZN je bilo poleg nezakonitosti napravljenih tudi več organizacijskih napak. In takšna razprava upravičeno imenovana "metanje peska v oči" je bila koristno mašilo za nekatere luknje Marinvesta.
Gospod Gobbo trdi, da so na razpravo povabili širšo okolico. Spašujem: kje je meja te širše okolice in kdo iz te širše okolice je smel biti povabljen.
Trdim, da je za vprašanja celotnega ZN Marina "širša okolica" občina Izola, od meje s Koprom, do meje s Piranom in da bi moral razpravo o tem sklicati sam župan, kot varuh interesov občine Izola. In na tej razpravi bi bil Marinvest dolžan veliko stvari pojasnevati.
Frane Goljevšček
POSTOPKI SO JASNI !
Dragi urednik, res lepa hvala za prijetno branje. V zadnjih dveh številkah (200 in 201) smo bili priča besednemu dvoboju dveh občanov, ki vsak zase prisegata na svoj prav. Kako se bo izšlo, se da sklepati. Vendar ne bi govorili o tem, temveč bi rad dodal nekaj dejstev za razjasnitev pojmov. Upam, da me občinski pravniki ne bodo obtožili, da jim jemljem kruh.
Oba "pisatelja" trdita, "da zakon ne zahteva razprave na lokacijsko dovoljenje". Mislim, da sta v zmoti, kajti odločba ima na koncu "pouk o pravnem sredstvu", ki določa rok za pritožbo in naslov na katerega in kako se lahko vloži pritožba. Torej je razprava na lokacijsko dokumentacijo možna in celo zaželjena, seveda če se ima kaj. 15-dnevni rok je kratek in če pritpžitelj ni že prej pripravil ustreznega materiala, ne bo mogel zadostiti temu delu rodločbe, posebej pa ne, če skliče sestanek v zadnjih dneh in če sestanek ni dobro pripravljen ter služi le informaciji. Če se prav spominjam, je bila razprava pretežno usmerjena na negativne izkušnje stanovalcev ob sedanjem posegu. Kaj je navedeno v zapisniku pa mi ni znano, vendar pa pravijo stari Slovani, da papir veliko prenese.
Veliko bolj zanimivo je vprašanje, ali je Krajevna skupnost 2, kot krajevno pristojna sodelovala v lokacijskem postopku. Zakon o urejanju naselij s popravki in smiselno uporabo (npr. Izvršni svet = župan in podobno) še vedno velja in se uporablja. Ta zakon v V. poglavju - LOKACIJA - podrobno obravnava postopek, kako pridobiti lokacijsko odločbo. V pravnih razlagah k 53.členu je navedeno tudi nadalje - citiram: "Stranka v postopku je investitor (oz. tisti, ki postavi zahtevo za uvedbo postopka); stranski udeleženec pa je oseba, organizacija ali skupnost, ki ima zaradi varstva svoje pravice ali pravne koristi pravico udeleževati se lokacijskega postopka. To so mejaši, sosedje ali druge prizadete osebe, katerih pravice ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku, bi bile lahko prizadete z lokacijskim dovoljenjem.
Lastnost stranskega udeleženca ni odvisna od tega, ali je kdo NEPOSREDNI MEJAŠ zemljišča, na katerem želi investitor postaviti določen gradbeni objekt, ampak od tega ali postavitev predlaganega gradbenega objekta vključno z njegovim OBRATOVANJEM oziroma OPRAVLJANJEM DOLOČENE DEJAVNOSTI v njem, lahko prizadene njegove pravice oz. pravne koristi." V nadaljevanju so še širše navedbe in si jih lahko zainteresirani sam prebere. Torej kratek rezime. Pravice se ne nehajo z mejami krajevne skupnosti zato je tudi izbor udeležencev sestanka sporen.
V zadnjem času sem imel priliko slišati nekaj pripomb na "hitrost" reševanja upravnih zadev, kadar gre za občane (npr. dovoljenja za uporabo dodeljenih jim poslovnih prostorov), hitrost pa je zelo velika kadar gre za določene investitorje. Na primer za omenjeno gradnjo so bile parcele oddane šele v marcu 1996, sedaj pa je že izdana lokacijska odločba, pri tem pa investitorji niso dokončali niti Tomažičeve ceste in iz velike luknje ob morju še nič ne štrli. V tem investicijskem zanosu so tudi, kot se sliši na cesti in med ljudstvom, pozabili na obljube in obveze, ki jih imajo do občine. Vendar mi, navadni ljudje in občani imamo premajhen doseg, da bi doumeli, kaj dobrega nam pripravljajo naši velemožje. Pa saj poznate tisto krilatico velikega Slovenca: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni. Malo me je zaneslo od moje glavne teme, pa upam, da ni prehudo. Hotel sem
namreč gospodom iz Krajevne skupnosti 2 povedati, da nas je bilo na njenem področju izvoljenih 5 (pet) občinskih svetnikov, ki pa do sedaj še niso (vsaj jaz ne vem za to) našli stika z vodstvom KS2. Ker so svetniki različnih strankarskih pripadnosti, obstaja tudi možnost, da se vabi le pravilno orientirane svetnike, kar pa verjetno za skupen nastop pri razreševanju problemov v KS ni najboljše. Vendar, kot rečeno, vodstva že vedo, kaj delajo.
Pa lep pozdrav!
Aleksander Slekovec občinski svetnik
Reakcije: Turistični pogovor
Izola potrebuje le plakat in veliko betona
V zadnjem Mandraču sem prebral pogovor o turizmu z g.Renerjem, direktorjem SZ in predsednikom UOTGZGIS (nekakšno turistično gospodarsko združenje). Najprej sem mislil o tem komedijo napisati, da bi s smehom vsaj za silo uredil ravnotežje, kajti takšno večno ponavljanje nesmislov, še tako trdnega, zamaje. Takšna vrsta načrtovanja turizma, vsakoletno polnjenje turističnega voza s cenenim blagom in ob tem prepevanje samohvale o zavidljivih rezultatih, traje že nekaj desetletij, kot smo že večkrat ugotovili. Kljub vsem ugotovitvam, Izoli uspeva ohranjati turistično folkloro, ki je dosegla svoj vrh v obdobju daleč naokrog dišečih čevapčičev.
Mislim, da je vsem sodobno turistično osveščenim že jasno, da dokler bo Rener s svojo ekipo načrtoval turizem, o pravem turizmu ne bomo mogli govoriti. To bo pa trajalo toliko časa, dokler se ne bo Občina (mislim na ustrezno strokovno službo) zavedala svoje vloge pri teh poslih. Ne občinska uprava, kot trdi Rener, politika je tista, ki mora ustvariti ugodne pogoje za razvoj turizma, "občinska uprava" pa je strokovno dolžna iskati smeri. Nikakor pa ne, bog nas varuj, da bi to počenjalo kakšno gospodarsko združenje. Kdo pravi, da je hotelir že strokovnjak za turizem? Če bi bilo tako, ne bi imeli Ministrstva za turizem, na katerem gotovo ne sedijo natakarji, ampak bi to delo za državo opravljalo nekaj visoko hotelsko usposobljenih.
Za dolgoročno načrtovanje, pravi Rener v intervjuju, da bo potrebno opredeliti prostor in dati proste roke investitorjem. Večje katastrofe za Izolo ne more biti, kot bi bilo to. Kaj načrtujejo investitorji in z njimi tako imenovano gospodarsko združenje z gradnjami turističnih apartmajev v Izoli, vemo. Prepričamo pa se tudi lahko, da je stari Mihevčev hotel v Simonovem zalivu na zavidljivo višji kvalitetni, estetski in turistični ravni, kot pa ob njem stoječi sedaj sezidani megaloman turističnih apartmajev in poslovnih prostorov.
Gradbeniška turistična usmeritev in njena degradacija sta na dlani.
Za bližnje načrte pa si je Renerjeva skupina izdelala plan: tiskanje katalogov, prospektov, cenika uslug in celo plakata in sploh informacije "o vseh zadevah, ki se ponujajo na področju turizma", seveda, ne da bi bila omenjena ena od teh zadev in tudi če bi bila, vemo kakšne zadeve ponuja Izola.
Za turističnega "strokovnjaka" v Izoli je merilo turistične uspešnosti število nočitev, kar je zgrešeno in zavajanje. Pravi kazalec turistične uspešnosti je prihodek, ki ga ta prinese občini ali državi. Ta prihodek pa še zdaleč ni odvisen od zasedenosti postelj, ampak od kvalitete gostov. Bistvo turističnega uspeha je kvalitetna vsestranska ponudba. Z vsem tem se izolski turistični načrtovalci ne ukvarjajo globalno, nekaj besed o tem včasih vržejo v zrak zaradi lepega videza in ker se jim zdi, da bi o tem morali vsaj govoriti. V tem izolskem konceptu je tudi "uspešno" nabiranje turistov nižjega sloja od Anglije do Švedske, tistih, ki pred dopustom razbijejo glinastega prašička, ki so ga polnili za dopust. In ko ti napolnijo postelje, se smatra, da smo na lavorikah.
Res je, v Izoli je samo ena pot po kateri bi lahko šli proti ugodnemu turističnemu gospodarstvu. Občina bi se morala zavedati pomena tega gospodarstva, znebiti bi se morala obremenjenosti, da to politiko lahko vodijo samo gostinci in posloviti bi se morala od resničnih zaviralcev tega zelo pomembnega gospodarskega segmenta.
Frane Goljevšček
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE, doo Izola, 61-139 E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI.
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola
O ŽUPANOVANJU NA IZREDNI SEJI
V torek, 25. februarja se bo na izredni seji sestal izolski občinski svet, da bi obravnaval predlog sklepa o opravljanju funkcije Župana Občine Izola
Za sklic izredne seje so se občinski svetniki odločili potem, ko je propadel še tretji poizkus na nadaljevani 20. seji OS, da bi le razrešili gordijski vozel glede opravljanja funkcije Župana. Kot je vsem znano se je zapletlo po volitvah v Državni zbor, ko je bil neposredno izvoljen izolski župan in kandidat LDS, dr. Mario Gasparini. Ta je kasneje tudi prevzel mandat poslanca v državnem zboru, ki je poklicna funkcija in s tem tudi formalno izgubil pravico do opravljanja funkcije župana, še posebej zato, ker je v občinskem statutu zapisano, da Župan funkcijo opravlja profesionalno. Sledilo je kar nekaj manevrov, ki naj bi omogočili normalno funkcioniranje Občine v novonastalih razmerah. Bili so predlogi za volitve novega župana, za nepoklicno opravljanje funkcije, za imenovanje enega ali dveh profesionalnih podžupanov, za ohranjanje nelegitimnega stanja in še kaj. Na vse skupaj je seveda pomembno vplivalo dogajanje na državni ravni, saj so nekateri dotedanji zavezniki postali nasprotniki, opozicija seje prelevila v pozicijo in še marsikaj, vsi pa so manipulirali z Županom, kot da ne bi bila to najvišja funkcija v občini, edina neposredno in večinsko izvoljena na volitvah pred dvema letoma.
Najnovejši predlog ne prinaša nič novega, razen tega, da se iz ugotovitvenega spremeni v statutarni sklep, ki glasi približno takole:
1.	- Dr. Gasparinije bil na lokalnih volitvah izvoljen za Župana občine Izola
-	Županje z izvolitvijo začel svojo funkcijo opravljati profesionalno.
-	dr. Gasparinije bil na državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca v DZ in je prevzel poklicno opravljanje te funkcije.
2.	dr. Gasparini neprofesionalno opravlja funkcijo Župana do konca mandata, ki poteče leta 1998.
3.	Občinski svet imenuje dva požupana.
4.	Pogoje nepoklicnega opravljanja funkcije Župana določi občinski svet.
5.	Statutarni sklep je sprejet, če zanj glasuje 2/3 občinski svetnikov (16) in pridobi veljavnost občinskega statuta.
Kakšna bo torej usoda takšnega predloga na izredni seji občinskega sveta? Če bi veljala dosedanja razmerja bi LDS, SDS, SLS, SKD, Zeleni in neodvisni ob morebitni podpori poslancev narodnosti in DeSUS-a lahko izglasovali takšen statutarni sklep. Glede na zadnje dogodke na državni ravni pa bo seveda treba biti pozoren na ravnanje dveh državno "prevaranih" strank (SDS in SKD), medtem ko je za ZLSD in ZZP bolj ali manj jasno, da se zavzemata za volitve novega župana.
Če je bil v dneh od zaključka 20. seje sprejet poseben dogovor med strankami, potem ima izredna seja smisel, v nasprotnem bomo dobili še eno potrdilo, da je strategija trenutno vladajočih naslednja: vztrajati v nelegitimnosti dokler je to mogoče. Sklep ustavnega sodišča s katerim je potrdilo veljavnost sklepa logaškega občinskega sveta, ki je županu odvzel funkcijo, ker je bil izvoljen za poslanca DZ, seveda ne gre ravno na roko takšni strategiji.
KflV/lRflfl in .... SLflSCICflRNfl <AVi
IZOLA
IZOLA
Trgovski c«nt«r Simonov zaliv Vsak dan od 7.00 do 24.00 Tal.: 646-043
TORTE PO NAROČILU
in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan!
Kavarna in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere.
V
Torek-PIANO BAR
PRVI V SLOVENIJI IMAMO DEVETLETNO ŠOLO
Seveda ni čisto res, saj v Sloveniji poizkusno že deluje devetletna osnovna šola, zagotovo pa je res, da še nobena šola v Sloveniji ni z ustanovnim aktom uzakonila devetletno šolanje svojih učencev.
Napaka, ki to očitno ni bila, saj je na 20. seji občinskega sveta (z izjemo poslancev ZLSD) nihče ni hotel korigirati, se je prikradla iz povsem praktičnih razlogov. Oblikovalci odlokov o ustanovitvi vzgojnovarstvenih zavodov (OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade) so verjetno želeli skrajšati postopke in omogočiti normalen prehod na devetletno šolanje, ko bodo za to dani vsi ustrezni pogoji.
Kot je znano je zakon o osnovnem šolstvu zapisal, da osnovne šole lahko uvedejo devetletno šolanje, ko so za to ustvarjeni vsi potrebni pogoji, najkasneje pa do leta 2001, vseh teh pogojev pa izolske šole trenutno še nimajo, zato niti ne razmišljajo o tem, da bi to jesen že začele vpisovati v devetletno šolo. Seveda pa pričakujejo, da bodo do leta 2001, ko naj takšno šolanje postalo obvezno, te pogoje izpolnjevale in takrat ne bo zagotovo bolj zapletenih razprav ob sprejemanju dopolnil k odlokom o njihovi ustanovitvi. Očitno je torej šlo za to, da se takšna šola vnese v odloke po najmanj problematični poti, saj, kdo bi zdaj razpravljal o stvari, ki itak še ni aktualna.
In tako se je zgodilo, da imata izolski osnovni šoli v svojih ustanovnih aktih vpisano, da delujeta kot devetletni šoli, čeprav to trenutno še nista. Ob vsem tem pa je zanimivo, da z ničemer ni bil prejudiciran položaj in status osnovne šole v Kortah, ki ostaja to kar je, čeprav obstajajo dokaj močni interesi za večjo samostojnost te šole pa tudi strokovna pojasnila, daje kaj takega zelo nerealno.
Sicer pa so nam v osnovni šoli Livade povedali, da ne izpolnjujejo predčasnih pogojev za uvedbo devetletke, pa tudi kasneje bodo velike težave, saj jim primanjkuje kar nekaj učilnic pa tudi z drugimi pogoji bodo imeli precej težav. Šola je namreč dograjena do prve faze in že sedaj imajo kar dva razreda prvošolcev v pomožnih prostorih v telovadnici. Z uvedbo devetletke bodo seveda potrebovali nove razrede, pa tudi dodatne prostore za predmetni pouk. Leto 2001 je zanje zelo, zelo blizu.
V Osnovni šoli Vojke Šmuc takšnih problemov nimajo, saj prostorske stiske ne poznajo. Na predmetni stopnji imajo namreč po štiri letnike, na razredni pa le še po tri in po besedah ravnatelj ive Diomire Tkalčič ne pričakujejo bistvenega povečanja števila šoloobveznih otrok. Pri načrtovanju devetletne šole je še največ odvisno od tega, kako bo delovala podružnična osnovna šola v Kortah. Obstajata namreč dve možnosti: ena triada (prvi trije razredi) v Kortah in drugi dve triadi na matični šoli v Izoli, ter vrtec in podaljšano bivanje v Kortah ali pa dve triadi, vrtec in podaljšano bivanje v Kortah, vendar v dveh izmenah. Pobuda za uvedbo popolne devetletke v Kortah po njihovem mnenju ni realna.
Seveda pa bo imela uvedba devetletke tudi finančne in druge posledice, najmanj pa bodo morali poskrbeti za sanacijo objekta, ki je že zelo potrebna. Za konec pa še namig ravnateljice: Ali ne bi nekaj prvih razredov lahko preselili v vrtec, ki ima menda nekaj praznih prostorov?
NATANČNEJŠA POJASNILA O DIMU
Potem ko smo v prejšnji številki pisali o domnevem zažiganju strupenih snovi v kotlu izolske Opreme, nas je varnostni inženir Zlatan Ravbar, ki sodeluje s podjetjem Interier kot zunanji sodelavec, povabil na ogled proizvodnje v podjetju, seveda predvsem s poudarkom na načinu ravnanja s odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji. Zadevo si je ogledala tudi občinska svetnica Jelka Morato-Vatovec, ki je v občinskem svetu sprožila to vprašanje.
Za varovanje okolja v Interierih skrbi Firma VARINC d.o.o., ki je pooblaščena za varstvo pri delu, varstvo pred požarom in varovanje okolja. Odgovorna oseba je dipl. ing. Zlatan Ravbar, ki je bil pred tem zaposlen v Luki Koper in v Cestnem podjetju Koper. Njegovo dolgoletno delo na tem področju smo izkoristili za kratek pogovor.
- Poglejte, mi menimo, da je bil vaš odgovor v prejšnji številki korekten, vendar smo pripravljeni še dodatno razčistiti stvari. Zato smo sklenili, da občinsko svetnico in novinarko popeljemo skozi celo proizvodnjo. Imamo namreč veliko dokumentacije, saj je pred leti imela Oprema Izola zelo dobro urejeno to službo, vendar od začetka devetdesetih, ko so začeli s stečajem so to delno opustili in šele zadnje leto mi pogodbeno skrbimo za to področje. Takrat so vsake tri leta opravljali ekološke meritve, zadnje meritve pa so bile lani. Naročili smo jih zaradi obiska inšpektorja za okolje, ki je zahteval, da jih opravimo za dimne pline iz kotlovnice in izpušne pline iz lakirnice. Mi imamo tam dve lakirni kabini in eno transportno lakirno linijo, ki malo obratujejo, saj je aktivnost padla na kakšnih 30 odstotkov. Vse te linije v lakirnici so mokre, kar pomeni, da se ti izpušni plini in pare izpirajo z vodnim curkom. To se potaplja v posebne bazene in ta voda nato cirkulira skozi bazen. To vodo je treba zamenjati vsakih 14 dni. Vse to je urejeno s štirimi pravilniki, ki sem jih pripravil v tem času. Inšpektor je bil z ukrepi zadovoljen, saj so vsi postopki v mejah naše zakonodaje.
-	Ali je možno, da bi sežigali kakšne kancerogene snovi?
-	Ne, mi tam ne sežigamo ničesar iz drugega tehnološkega procesa. To pomeni, da se snovi iz lakirnice ne sežigajo v kurilnici. To sta dva čisto ločena sistema. V kotel ne morejo odpatki iz lakirnice. Mi imamo opravljeno odsesavanje vsega prahu, žagovine in oblanc s posebnimi napravami, saj je nad vsakim strojem nekakšna napa in to gre po cevovodih v velik silos, ki ga vidite z zunanje strani tovarne. Iz tega silosa je odjemno mesto za kotel in to sežigamo s pomočjo pihanja zraka, ki omogoča, da ta mešanica pravilno izgoreva. Res je, da smo imeli dan in pol pokvarjenega enega od petih ventilatorjev in zato izgorevanje ni bilo čisto pravilno in dim je bil temnejši, vendar je bil to še vedno dim od lesnih odpadkov. Nobenih odpadkov iz drugega sistema (lakirnica) ni bilo zraven, saj sta to dva ločena sistema.
-	Kaj pa je z lakiranimi odpadki?
-	Na zadnji strani tovarne je dokaj neugledno skladišče teh odpadkov in to smo nekoč prodajali italijanom, vendar so ugotovili, da se mu to ne izplača in zdaj to čuvamo pri nas. Drugače pa je z odpadki iz lakirnice, ki ostanejo v bazenu pa imamo urejeno tako, da na 14 dni to počistimo. Vodo neutraliziramo z določeno količino kisline (2 I kisline na 2 kubika odpadne vode) tako da gre voda potem lahko v kanalizacijo. Usedline pa so trde kot nekakšna posušena ilovica
in to spravljamo v posebne sode (po 20 kg na 14 dni), ki jih vsakega pol leta vozimo v Domžele, da jih tam sežgejo. Sežiganje tega stane 1 DEM na kilogram odpadkov.
Ste doslej že imeli kakšne pripombe?
-	Doslej še nismo imeli nobenih pripomb, vendar bi radi ta kotel, ki je star 25 let, posodobili do te mere, da bi imeli računalniško vodeno količino zraka.
Potem res ne bi imeli več črnega dima, čeprav na to vpliva še marsikaj drugega.
Vprašali smo Ministrstvo za okolje in prostor, ker so imeli razpis za kredite za takšne naložbe, vendar so odgovorili, da obala ne pride v poštev, ker imamo najboljše ozračje v Sloveniji. V uradnem listu smo tudi navedeni med občinami, ki ne morejo kreditirati za pridobitev posojila, ker imamo dobro ozračje.
-	Podobno kot za Interierje skrbite pogodbeno tudi za izolsko Komunalo.
-	S Komunalo imam pogodbo od lani in vem, da so zelo kvalitetno preuredili in modernizirali to odlagališče odpadkov. Letos novembra sem pregledal tudi oba nivoja, vključno s stroji, in moram priznati, da nobenih nepravilnosti nisem videl. To je gotovo tudi zasluga vodstva podjetja, ki je zelo pedantno in direktor glede tega ni dopustil nobene improvizacije. Prej so imeli službo, ki ni bila kos tem nalogam, saj moraš zdaj imeti koncesijo in predvsem biti strokoven na tem področju. Ko sem prišel po nekaj mesecih k njemu in ga vprašal, če morda preveč zahtevam glede varstva pri delu, varstva pred požari in varstva okolja, saj od tega zavisi strošek, vendar je bil Zorko eden redkih direktorjev, ki je dejal, da hoče to imeti urejeno 100 odstotno.
-	Pa vendar se včasih ljudje pritožujejo, da s smetišča smrdi.
Poglejte, vsa njihova odlagališča so narejena po tipskem projektu z dimniki in ko zasipavajo deponijo nadgrajujejo cevi, tako da dovajajo zrak in da snovi lahko gnijejo. Na obeh deponijah imajo tudi ustrezne stroje, da to z zemljo zasipavajo, kar naj bi preprečevalo smrad. Vendar smradu ni mogoče povsem odpraviti in to je značilnost vseh podobnih deponij. Večje vprašanje je, kam bomo šli s smetmi, ko bodo vse tri obalne deponije polne.
Ali so torej namigi in vprašanje o sežiganju nevarnih snovi v Interierjih (oz. Oprema v stečaju) neutemeljeni?
Po tem kar smo videli in slišati moramo argumentom seveda verjeti. Seveda pa to ne pomeni, da nekateri pomisleki svetnice vendarle niso možni, saj je v kotlu mogoče skuriti marsikaj. Konkretnejših dokazov, da bi se kaj takega tam dogajalo pa nismo odkrili.
NATANČNEJE O RAKASTIH OBOLENJIH PRI NAS
V prejšnji številki Mandrača je bil objavljen prispevek, v katerem se je vaša novinarka dotaknila vprašanja, katerega je kot občinska svetnica Jelka Morato-Vatovec postavila županu oz.občinskim strokovnim službam. Vaša novinarka mi je preko telefona nakazala vprašanje o obolevnosti za rakom v naši občini, na katerega sem na kratko in glede na posplošenost vprašanja tudi posplošeno odgovoril.
Pred dvema dnevoma sem prejel dopis župana v katerem je navedeno vprašanje Jelke Morato-Vatovec natančno tako, kakor ga je postavila. Ker bomo na zastavljeno vprašanje čimpopolneje odgovorili in odgovor poslali občinskim službam, sem se zaradi nekolikanjci boljše obveščenosti vaših bralcev odločil, da nanizam par značilnosti obolevanja za rakom, katerih razumljivo nisem posredoval preko telefona. Onkološki inštitut v Ljubljani vodi register raka za Slovenijo.
Podatke za vodenje registra pošiljajo inštitutu zdravstvene organizacije v državi. Konec leta 1996 smo prejeli poročilo št. 35, katero zajema incidenco raka v Sloveniji do vključno leta 1993. Ker je govoriti o raku kot npr. o gripi malce preveč posplošeno, je potrebno v kolikor se dotikamo te problematike zajeti več dejavnikov oz. značilnosti te bolezni. Ena izmed značilnosti je tudi lokacija oz. organ, katerega je bolezen primarno prizadela.
Najpogostejše lokacije raka po spolu v Sloveniji leta 1993 so sledeče:
1.	Pri moških - pljuča 23%, ORL področje 9%,koža 9%, želodec 9%, prostata 7%, danka 6%, debelo črevo 6%, mehur 3%, ledvica 3%, trebušna slinavka 2%, ostale lokacije 23%.
2.	Pri ženskah - dojka 21%, koža 12%, telo maternice 7%, želodec 6%, debelo črevo 6%, danka 4%, jajčniki 4%, materični vrat 4%, pljuča 4%, trebušna slinavka 3%, ledvica 3%, ostale lokacije 24%.
Pozornejši bralec bo kaj hitro ugotovil podobnosti in razlike v incidenci glede na lokacijo raka glede na spol. Pri moških je najbolj v porastu incidenca raka pljuč, žrela in grla, pri ženskah pa rak dojke in pljuč.
Rak materničnega vratu zajema 4% vseh oblik raka in je na osmem mestu po pojavnosti. V tem segmentu po pojavnosti v državi, ima naša občina incidenco karcinoma materničnega vratu v obdobju 1989-1993, 42 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Pri tem pa je potrebno poudariti, da izolski dispanzer obiskuje veliko število žensk iz koprske in piranske občine tako, da bi bil podatek bolj signifikanten za regijo. Slovensko povprečje pa znaša 17 primerov na 100.000 prebivalcev. Razmerje je sicer nezavidljivo, vendar kljub stikom z ginekološko kliniko v Ljubljani, je še vedno odprto vprašanje vzroka te incidence. Vsekakor ne gre zanemariti zelo strokovno in kvalitetno delo izolskega dispanzerja za žene, ki s svojim pristopom bistveno pripomore h čim hitrejšemu in pa tudi nasploh odkritju te zločeste bolezni. Mogoče, v kolikor bi se podobne metodologije dela posluževali v enaki meri po celi državi, bi najbrž to razmerje bilo nižje oz. bi se nekako lahko izenačilo z republiškim povprečjem. Vendar so to le predpostavke.
Mislim, da bodo vaše cenjene bralke razumele to sporočilo.
Sicer pa bodo občinske službe in župan dobili celovito poročilo, ki bo posredovano na občinskem svetu. Priložena bo tudi analiza pojavnosti alergij, ki je sedaj v pripravi.
Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM IZOLA direktor: Marino Ferfolja, dr.med.
Prostorsko ureditveni pogoji PUP JAGODJE JAVNA RAZGRITEV
s tolmačenjem avtorja in predstavnikov Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve oboine Izola
bo 26. februarja 1997 ob 18.00 uri v prostorih KS Jagodje.
Prejeli smo:
KAJ SEVA NAD...našimi glavami
Časopisu Mandrač se zahvaljujem za skrb, ki jo je od svetniških pobud povezal z iskanjem odgovorov na dve od mojih štirih na 2. nadaljevanju 20.redne seje Občinskega sveta postavljenih vprašanj, vendar pričakujem, da bodo enako hitro in s podobno vnemo odgovorile ustrezne občinske službe.
Glede komentarja, ki ga je na moje vprašanje o postavitvi dveh anten na Malijskem griču in nameravani postavitvi še ene na Šaredu, posredoval kar eden od občinskih svetnikov, lahko spet z gotovostjo trdim, da so naši predniki imeli prav, ko so rekli, da vrana vrani ne izkljuje oči. Kako naj človek, ki mu antene skoraj dobesedno režejo kruh, o njih govori nenaklonjeno? Zato "le čevlje sodi naj kopitar" - o (ne)varnosti elektromagnetnega sevanja naj svoje povedo ustrezne, z željo po čim večjem zaslužku in obvladovanju medijskega prostora neobremenjene ustanove, ne nazadnje pa tudi prebivalci, ki se antene hočejo znebiti (Portorož) ali jih sploh ne dovolijo postaviti v bližini svojih bivališč (Slatna, Slavnik in drugod po Sloveniji).
Kako na okoliški živelj vplivajo antene? Pošteno bi bilo, da bi odgovor na to vprašanje slišali v bližini teh objektov živeči ljudje. Šele potem bi se lahko odločili, ali dovolijo njihovo postavitev (seveda proti ustrezni odškodnini).
V svojem svetniškem vprašanju sem zahtevala tudi podatek, kdo je postavitev anten odobril. Tajnik KS Korte (ki to več ni) o antenah ničesar ne ve (čeprav je za Primorske novice dal izjavo, ki priča o tem, da nekaj vendar ve). Se manj pa o tem ve Svet KS Korte, ki bi o teh lokacijah kot najvišji organ KS tudi moral razpravljati, če je res, da lahko prebivalci soodločamo o prostoru, v katerem živimo.
Torej: namesto čenč in ugibanj o tem, kaj na Maliji je oz. kaj na Šaredu morda mislijo postaviti, v kratkem od strokovnih služb pričakujem jasne in natančne odgovore na zastavljena vprašanja.
jelka Morato-Vatovec
Pripis uredništva:
Pošteno je, da vzamemo v bran občinskega svetnika in direktorja Radia Morje, Aleksandra Kreblja, (čeprav se dobro brani tudi sam) in povemo, da smo ga za odgovor povprašali mi iz Mandrača, ker smo #iveii v zablodi, da imajo tudi oni tam kakšno od svojih anten. Ker je bil njegov odgovor obsežnejši smo ga tudi objavili.
I DRUGAČNO REGRESIRANJE KMETIJSTVA
Župan in Občinski svet sta ta teden prejela pobudo za spremembo dosedanje prakse pri regresiranju kmetijstva v občini Izola, ki jo je podpisalo dvanajst kmetovalcev iz izolskega podeželja.
Bistvo pobude je, da je treba spremeniti že nekajletno prakso zgolj regresiranja sadik oljk in da je treba regresirati tudi trsne cepljenke, sadike breskev, jabolk, hrušk, kakijev, češenj itd., ki se sadijo v večjih kompleksih. Za pridelavo zelenjave pa bi bilo treba regresirati nakup semen in sadik, namakalno opremo, rastlinjake in folije.
Predlagatelji tudi poudarjajo, da bi morala občina nameniti ta sredstva v prvi vrsti občanom, ki jim je kmetovanje edina dejavnost za preživetje. Hkrati predlagajo imenovanje odbora za kmetijstvo pri Županu ali občinskem svetu, ki bi sodeloval pri obravnavi gradiv s področja kmetijstva. Več o problematiki v naslednjem Mandraču.
POPOTOVANJE PO STAREM JAGODJU
Časi so dokaj nenaklonjeni delovanju krajevnih skupnosti, ki se vse po vrsti otepajo s precejšnjimi težavami, saj ostaja rešitev problema s tajniki KS še vedno nedorečena in ni videti, da bi se ta situacija kaj hitro razrešila. S takimi problemi se ubadajo tudi v KS Jagodje, ki je ena večjih v naši občini, saj šteje okoli 7000 prebivalcev in obsega poleg strnjenega naselja nad Simonovim zalivom še obsežno področje starega Jagodja in Dobrave, ki je posejano s številnimi zaselki in bolj osamljenimi hišami ter kmetijami, med katerimi je še marsikatera brez vodovoda. Poti, s katerimi je gosto prepredeno to območje, so še marsikje makadamske, vendar pa je bilo v zadnjem času veliko narejenega prav v zvezi z urejanjem prometnih povezav, ki služijo lokalnemu prebivalstvu, hkrati pa vzpostavljajo alternativne povezave med kraji v občini in izven nje. Prav o tem smo se pogovarjali z Maksom Filipčičem, predsednikom KS Jagodje Dobrava, s katerim smo se odpravili na krožno vožnjo po na novo asfaltiranih poteh po izolskem zaledju.

ilSo.va^asfaltnal
IManzanalr
Mimo kampa na Belvederju se zapeljemo po asfaltirani cesti, ki po vrhu hriba vodi v Strunjan, a že kmalu zavijemo na levo in se po makadamski cesti spustimo v dolino. Teh dobrih petsto metrov makadama nameravajo v kratkem asfaltirati. Pred kratkim so namreč položili asfalt na osemdeset metrov dolgem odseku pri zaselku Marzane, ki meji na strunjansko KS in uredili odvodnjavanje še na približno takšni dolžini omenjene ceste, ki pa je že v piranski občini.
Prav zaradi tega in ker gre za povezavo, ki bo služila tudi prebivalcem strunjanske KS, bo le-ta tudi prispevala del potrebnih sredstev, hkrati z izolsko in piransko upravno enoto. Predvidena vrednost del je okoli 5 milijonov tolarjev, svoj delež pa bodo prispevali tudi tisti, ki na tem območju živijo, kot tudi lastniki parcel. Potrebno je poudariti, da pri podobnih cestnih delih na podeželju zainteresirani krajani vedno prispevajo svoj delež, kar tistim, ki živijo v mestu pač ni potrebno (se pa zato soočajo z drugačne vrste stroški).
Zapeljemo se naprej in prečkamo glavno cesto na začetku drevoreda pinij, ter se po dolini zapeljemo nazaj proti Dobravi. Vendar pa se ne povzpnemo v hrib temveč obrnemo na desno na makadamsko pot, ki pelje po trasi stare železnice do tunela, kjer se cesta razcepi. En krak vodi v tunel, drugi pa se povzpne proti glavni cesti. Tudi ta del je pred kratkim dobil novo asfaltno prevleko. Na vrhu zavijemo desno in zapeljemo proti kmetiji Gustinčič, kjer je nov del asfaltirane ceste. Konča se tik pred omenjeno kmetijo, cesta pa zavije v levo in se nadaljuje do Šareda Ta odsek je še makadamski in je v zelo slabem stanju, z globokimi vdrtinami in skorajda neprevozen. Zato si skupaj s krajani prizadevajo, da bi v bližnji prihodnosti uredili tudi ta del poti.
Po besedah Maksa Filipčiča v zadnjem času mnogi od tistih, ki se še vedno vozijo do svojih hiš po makadamu, sprašujejo po možnostih asfaltiranja teh poti in so pripravljeni tudi za to prispevati, saj očitno ugotavljajo, da se da le na ta način, s skupnimi močmi, stvari premakniti z mesta. In prav tuje neprecenjiva vloga krajevnih skupnosti, saj omogočajo neposreden stik z ljudmi, zaradi česar zmorejo zaznati njihove konkretne potrebe, hkrati pa predstavljajo vez z občino in državo. Zato se Filipčič ne strinja s tistimi, ki menijo,da so krajevne skupnosti nepotrebne in bi jih bilo treba ukiniti. Vendar pa postaja situacija že kar nevzdržan, saj praktično sam opravlja tudi vsa administrativna dela v KS, seveda vse to poleg svoje redne službe.
P.S. Čeprav je že skrajni čas, da se vprašanje tajnikov KS že enkrat reši je tudi krajevna skupnost Jagodje (tako kot druge KS v občini Izola) zavrnila podpis pogodbe, ki jo je pripravila občinska uprava. Z njo bi si, po mnenju nekaterih, podpisali smrtno obsodbo, saj občina načrtuje, da bi krajevnim skupnostim mesečno za vse naloge namenila cca. 30.000 SIT. To pa je premalo celo za administrativne stroške.
Karmen Bučar
MANZIOLI PA TUDI NIC
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo na ograjo ob Manziolijevi palači razobesili dokumentacijo o medsebojnih obljubah dveh vlad (Italije in Slovenije) o obnovi te spomeniško zaščitene stavbe. Razstavo dokumentov bomo ponovno razobesili v četrtek, 20.2. opoldne.
Medtem pa hiša propada, v notranjost so se naselili nočni ptiči, ki tu in tam tudi malo zakurijo, cenilec pa je ugotovil, da se bo kmalu zrušila.
%
Naj živita obe vladi - če moreta.
SMUČA RSKIKLUB IZOLA SCI CLUB (SOLA
Kraška 1, Izola Tel./Fax. 066/ 61 013
RAZPISUJE
OBČINSKO PREVENSTVO V VELESLALOMU ZA LETO 1997
Tekmovanje bo v soboto 1 marca v FORNI Dl SOPRA (Italija) in se bo pričelo ob 11 uri po urniku, ki bo objavljen v četrtek 27 februarja na oglasni deski pri lekarni v Izoli in v prostorih Smučarskega kluba Izola.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pavljic, ki bo v torek, 25.februarja 1997 od 17.uri
na mjadinskem oddelku knjižnice. Poslušali boste pravljico ZAJČEK IN LISICA (II coniglietto e la volpe), ki jo je napisala CERDA VVAGENER.
Ilustracije: Marie-Jose Sacre (prevod iz italijanščine Špela Pahor)
MALI OGLASI
-MLADA BELA MUCA išče topli dom in dobre ljudi. Stara je 4 mesece in seje izgubila v Izoli. Je vzgojena in zelo prikupna, prava zapečkarka. Pokličite kar na uredništvo 61 - 139 -ZELO UGODNO PRODAM AVTO 126P (kalimero) letnik 1986 (45.000 km). Tel.: 54-317 v dopoldanskih urah.
'^r
KRAJEVNA SKUPNOST LIVADE
vabi na
TRADICIONALNI OSMOMARČEVSKI IZLET
Prijave in informacije v ponedeljek in četrtek (24. in 27. 2.) na sedežu Krajevne skupnosti Livade.
ZADNJA VEST
ROKOMET ŽENSKE 1. državna liga
ŽRK IZOLA : ROBIT OLIMPIJA 23 : 37
Izolanke so se dobro upirale v začetku prvega in drugega polčasa.
IZOLA SPET NA NACIONALKI
V Izoli so v torek (18.2.) snemali televizijsko oddajo mladinskega programa, v kateri si je nagrado priborila Izola. Na fotografiji so udeleženci snemanja z urednico Tatjano Trtnik (v sredini).
ROKOMET
Lisca: Delmar 20:20 (8:7)
Izolani so srečno odnesli točko iz Sevnice, srečanje pa se je končalo z identičnim rezultatom kot prvo jeseni v Izoli. Gostje so bili vseskozi boljši nasprotnik in skoraj ves čas vodili. Izolani so sicer trikrat rezultat izenačili, kaj več pa niso zmogli. Točko je domačinom priboril novinec v ekipi Delmarja Zoran Tomič. Izolanom žal verjetno ne bo uspelo osvojiti želenega osmega mesta, je pa tudi deveto mesto odlično izhodišče za razigravnje v "mini ligi" play outa.
KVALIFIKACIJE KADETINJ ZA EVROPSKO PRVENSTVO BODO V IZOLI
Po odpovedi Nizozemske je organizacijo evropskega prvenstva prevzela Rokometna zveza Slovenije, ki bo v sodelovanju z ženskim rokometnim klubom Izola v Izoli gostila reprezentance Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Nizozemske in Slovenije. Prvenstvo bo potekalo od 29. maj a do 1. j unija 97 v Izolski rokometni dvorani. Reprezentanca Slovenije v kateri nastopajo tudi tri Izolanke, se bo potegovala za osvojitev eno od prvih dveh mest, ki vodijo na Evropsko prvenstvo.Ženski rokometni klub Izola, ki je eden najboljših klubov pri delu z mladimi v Sloveniji je tako dobil še eno priznanje za svoje delo. S tem prvenstvom bo tudi rokomet v Izoli ponovno dokazal, da je šport št. 1 v Sloveniji in v Izoli.
Dejan Gasparini in Igor Komadina
VESLAŠKA FOTOZGODBA
ODBOJKA
Simonov zaliv: Črnuče 3:0 (1,10,3)
Izolani so gostili zadnjeuvrsčeno ekipo l.B lige, ki je komaj zbrala dovolj igralcev za tekmo. Črnucani niso bili piti enkrat enkovredni Izolanom, čeprav je res, da so v drugem nizu, ko so domači nekoliko slabše zaigrali, dvakrat celo vodili. Izolani so se hitro zbrali in z mlado ekipo gladko, v slabi uri osvojili novi dve točki.
NAMIZNI TENIS
Člani Arrigonija so v 8. krogu tretje namizno teniške lige dvakrat zmagali v gosteh. Najprej so 1:6 slavili v Hrastniku nato pa tesno s 3:4 zmagali še v Krškem proti istoimenki ekipi.
Članice so dvoboja 8. kroga zaradi bolezni preločile.
Je pa v nedeljo potekalo v Novi Gorici Primorsko prvenstvo za mladince -ke in članice-ke. Igralke Arrigonija so igrale pod svojimi sposobnostmi , zaradi bolezni pa nista nastopili najboljši Rahotin in Jauševac.
Rezultati: pri mladincih je bil Tarik Trgo 3., Jerman Iztok pa četrti. Pri mladinkah je Romina Umer 3., Jana Ludvik pa četra. Pri članih je Marino Filipas osvojil 4. mesto, pri članicah pa sta uvrstitev iz mladinske kategorije ponovili Umer in Ludvik. Edino zmago za Izolo je prispeval Iztok Jerman v dvojicah skupaj z Bojaničem iz Škofij.
V Izoli je na desetine čudnih in zanimvih zgodb. Tale, ki smo jo ujeli tudi v objektiv našega fotoaparat pa je nad vsemi. Ste že videli kje, da morajo športniki v tem primeru veslači vdirati v svoj lasten klub. To se dogaja v Izoli. V času počitnic veslači namreč pridejo na trening, vendar tam razen njihovega trenerja Butinarja ni nikogar.
Vrata so zaprta, trenerju pa so ključe odvzeli. Treba je skozi okno.
Pa še vedno ni konec problemov; čolni so brez vozičkov, treba je vdreti v omaro, kjer so zaklenjeni in končno na morje... Trener Butinar vodi treninge in zmajuje z glavo:
"Fantje gredo na mladinsko svetovno prvenstvo in v načrtu smo imeli 150 km veslanja na mesec. Zaradi vseh težav, ki so v klubu pa smo v šestih mesecih preveslali le 120 kilometrov. Koga to početje zabava ?"
ŠOLA NA POČITNICAH
Pred nedavnim so si učenci 4. razreda ogledali predelavo rib v izolski Salladii, podjetju, ki s svojo dejavnostjo na poseben način ohranja ribiško tradicijo našega mesta, ki pa se ji dandanes bolj slabo piše. Prav zato je primer tecja podjetja še posebej zanimiv, ker kljub ocnemu načinu dela in tradicionalnim postopkom (ali prav zato), uspešno posluje. Četrtošlci pa so nam poslali za objavo prispevek o tem, kar so na ekskurziji zanimivega videli in slišali.
EKSKURZIJA V SALLADIO
Danes smo šli na ogled predelave rib v Sallado.To je majhno podjetje, kjer dela malo ljudi. Delo opravljajo ročno. Predelujejorbesardone v filete, iz polenovke naredijo namaz - beli bakalain pripravljajo solate iz folpov in hobotnic. Vse te delikatene izdelke delajo po starih receptih.
Ribiči ulovijo sardone in jih pripeljejo na pomol. S tovornjakom jih odpeljejo, v Salladio, kjer se začne predelava. Sardone stresejo v posode in na njih stresejo sol. To naredijo v več plasteh. Da se'ribe ne posušijo dodajo še slanico. Pokrijejo jih z lesenim pokrovom, ki ga obtežijo s težkim kamnom. Po treh do štirih dneh preselijo filete v druge sodčke in spet dodajo sol in slanico. Po enem mesecu in pol ali dveh prestavijo sodčke v izoliran prostor, kjer je temperatura 15 stopinj celzija. Tam ribe zorijo štiri do pet mesecev. Dozorele sardone najprej sperejo v slanici. Odcedijo jih na cedilu. Potem jih očistijo tako, da z nožem postrgajo kožo, odrežejo glavo in rep ter jim odstranijo kost. Nato filete zložijo v kozarčke, zalijejo jih z oljem in jim dodajo kapre. Zaprejo jih s steriliziranimi pokrovčki in jih dajo v hladilnik. Z nalepkami opremljeno kozarčke pošljejo v prodajo. Seznanili so nasv tudi s pripravo bakalaja in solate iz folpov. Že komaj čakam, da bom jutri za malico v šoli jedel bakala...
Tjaš Žigante 4.a
Pri uri spoznavanja družbe smo odšli z učiteljico na ekskurzijo v podjetje Salladia v Izoli. Sprejeli so nas prisrčno in nam pokazali postopek izdelave ribjih filetov. Pripravo izdelave nam je razložil gospod Alen. Ribje filete delajo po starih receptih.
Ekskurzija je bila poučna in zanimiva. Presenečen sem bil, koliko truda in časa je vloženega v cel postopek.
Matej Bonin 4.a
Pred tednom dni smo objavili vtise četrtošolcev iz OŠ Livade, ki so se smučarskih veščin učili v Kranjski gori, tokrat pa objavljamo nekaj fotografij zadovoljnih četrtošolcev iz OŠ Vojka Šmuc, ki so si smučarsko znanje nabirali nedaleč stran. Bivali so v domu RTV tik pod planiško skakalnico, smučali pa na bližnjih smučiščih. Nekateri med njimi so poprijeli tudi za svinčnik in šolo v naravi kar narisali. Ta teden pa so že vsi na zasluženih počitnicah.
fgen)>
BomiouE ninn
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
IZRIDNI CtNt
Unikatni plašči, jakne, pelerine, kostimi, ekskluzivne svilene bluze, pletenine...
^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^
OBU
iACEK
OBUTEV -CALZATURE
M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631
Velika izbira obutve za vsakogar!
ODPRTO: 8“ -12 in itf ■ 1SC, SOBOTA: od 8“ do 1Ž"1
NOVO!
GLEDALIŠKI MARATON TEČE DRUGI KROG
Kulturni dom Izola, ki vsak mesec omogoča vsakodnevno izobraževanje otrok in odraslih na gledališkem, plesnem in likovnem področju in zabava vse številnejše občinstvo na prireditvah, bo v aprilu ponovno prizorišče mednarodne gledališko plesne prireditve GLEDALIŠKI MARATON.
Uspešno izpeljana prva prireditev, odličen sprejem publike in zadovoljstvo udeležencev, so bili zadosten razlog, da se je Zveza kulturnih organizacij Izola odločila za ponovno organizacijo. Vabilu za sodelovanje so se že odzvale številne skupine: Lutkovno gledališče iz Maribora, Gledališče Ptuj, Loški oder,GILŠ KODUM iz Ljubljane, Plesni studio IGEN iz Celja, Srednja glasbena in baletna šola iz Ljubljane, SKD Tabor z Opčin pri Trstu, Pavlihovo gledališče Globus iz Ljubljane in seveda domače gledališke in plesne skupine. Obsežnost projekta in njegova večplastnost zahtevata, poleg finančnih sredstev, tudi sodelovanje številnih subjekov in organizacij. Letošnja prireditev bo zagotovo kvalitetnejša in zanimivejša, saj bo sodelovalo več skupin, prireditev bo potekala tri tedne, organizirali bomo več seminarjev, ki jih bodo vodili domači in mednarodni predavatelji. In če je bil prvi gledališki maraton predvsem teaterski, bo letošnji gledališko plesni.
Z organizacijske plati je najpomembnejša novost organizacijski odbor, ki ga sestavljajo različne organizacije, ki bodo s svojo strokovnostjo sooblikovalci in soorganizatorji prireditve.
Tako bo Italijanska skupnost Izola organizirala gosto-
vanje italijanske gledališke skupine, časopis Mandrač bo poskrbel za reklamne storitve in ob tej priložnosti izdal posebno prilogo, v kateri bodo predstavili program, skupine, kraje iz katerih prihajajo, Matična knjižnica naj bi pripravila razstavo knjig, saj se v času maratona odvijajo tudi Slovenski dnevi knjige, KUD Karol Pahor iz Pirana bo prenesel del dogajanja v občino Piran, Kulturno društvo Korte bo omogočilo podeželju vključitev v prireditev, Zveza slovenskih kulturnih društev bo povezala zamejstvo z matično domovino,
Radio Moije bo spremljalo vsakodnevno dogajanje in izpeljalo intervjuje s skupinami... Zelja organizatorjev pa je, da bi k sodelovanju
1.	JOVANOTTI- Bella
2.	LL COOL J - Ain't nobody 3DEPECHE MODE - Barrel of a gun
4.	MADONNA - Dont cry for me Argentina
5.	LITFIBA - Ritmo 2
6.	ZMELKOOW - Sergio
7.	FUN LOVIN' CRIMINALS - FLC
8.	GEORGE MICHAEL - Older
9.	WHITNEY HOUSTON - Step by step
10.	ARTICOLO 31 - 2030
11.	SHERYL CROW - Everyday is a winding road
12.	MCHAKA KHAN - Never miss the water
13.	EN VOGUE - Don't let go (love)
privabila tudi turistične in gospodarske organizacije, saj je prireditev namenjena tudi predstavitvi kraja in navezavi stikov, tako na kulturnem kot gospodarskem področju. Zveza kulturnih organizacij Izola pričakuje, da se bo občinstvo odzvalo v še večjem številu, Izola in z njo celotna Obala pa naj bi zaživela ustvarjalno pomlad.
Nagradna igra Mandrača in zlatarstva VAGAJA
LOV NA VALENTINA - FINALE ZA ZLATA VALENTINOVA SRCA GRE !
r	"N
VAGAJA	ZLATARSTVO CIOIELLERIA
	IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL066/67040
		J
Prešeren Vam je šel dobro od rok, kakšne sreče ste bili za Valentina pa je pokazal žreb, ki je moral izbirati kar med skoraj stotimi odgovori, ki so bili vsi, brez izjeme, PRAVILNI. Med kulturno zaljubljene reševalce smo izžrebali tri lepe nagrade, ki jih poklanja ZLATARSTVO VAGAJA iz Ljubljanske ulice 41 in sicer:
1.	Zlat obesek - srček v vrednosti 10.000 SIT MIRJAM ROJC, Oktobrske rev. 25, Izola
2.	Zlat obesek - srček v vrednosti 5.000 SIT MARJAN JURIČ, Dvoriščna 4, Izola
3.	Zlat obesek - srček v vrednosti 2.000 SIT JADRANKA RUŽIČ, Prol. brigad 15, Izola
France Prešeren
Luna sije kladvo bije trudne, pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste.
Obraz mili tvoj po sili
mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce vroče
vedno k tebi hrepeni.
Up mi vzdigni, z roko migni, ak' bojiš se govorit'!
Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit'!
V hram poglejte, mi povejte,
zvezde, al' res ona spi; al' posluša, me le skuša, al' za druzega gori.
Kaj naj še rečemo?
Čestitamo seveda in veliko lepih spominov na ljubljene osebe, na nas in seveda na zlatarstvo VAGAJA vam želimo. Nagrade boste prevzeli v zlatarstvu VAGAJA, Ljubljanska 41. Vsem pa hvala za sodelovanje.
Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena!
Ti me raniš, ti mi braniš,
da ne morem spat' doma.
K oknu pridi, drug ne vidi, ko nebeške zvezdice: se prikaži al' sovraži
me srce, povej, al' ne!
Ako spava, naj bo zdrava, ak' me skuša, nič ne de; po nje zgubi, ako ljubi
druz'ga počTo bo srce.
ARIZONA DREAM
KINO ODEON, Izola Torek, 25. 2. ob 20. 00
Sanje Arizone je najbolj nebalkanski film Emirja Kusturice. Nastal je na željo ameriških producentov z ameriškimi igralci in v ameriškem okolju, kjer balkanska sproščenost težko najde pravo mesto. Arizona dream je po ameriških standardih nenavaden film, zelo sanjski oziroma nadrealističen po kriterijih filmske kritike. Zato je ponudil možnost dobrih igralskih kreacij, tako glavnemu junaku Johnny-ju Deep-u, Faye Dunaway, Jerry Lewis-u in Lili Taylor.
Ameriško ekipo so vendarle vodili "naši" ustvarjalci: snemalec Vilko Filač, montažer Andrija Zafranovič in avtor glasbe Goran Bregovič.
Vsekakor gre za film, ki si ga je treba ogledati, saj bomo potem vedeli o Kusturici in njegovem delu še nekaj več.
Na predstavitvi so organizatorji pričakovali snemalca Vilka Filača, ki pa trenutno snema v Hong Kongu in ga na Obalo žal ne bo.
Dreto za obešanje - Oče na službenem potovanju
Še drevi v Avditoriju
THELMA & LOUISE
Prijateljici se odločita za beg iz vsakdanjosti, z avtomobilom oddrvita po avtocestah jugozahoda ZDA, lovitaveter v lase in težave za vrat. Konca filma ne bomo izdali, saj si ga boste gotovo ogledali.
KOLEDAR PRIREDITEV jan/feb 97

KULTURNI DOM IZOLA
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Odprta .je razstava
"MOČ TIŠINE "
avtorice Jožice Korenjak iz Kromberka Njeno delo je umetnost, ki gori skozi plamen ustvarjalnega ognja in pušča sledi za našo prihodnost. Razstava bo na ogled do 26.februarja.
V četrtek, 27. februarja ob 19. uri
vabimo na otvoritev razstave akvarelov
MIRE PUHAR,
članice likovne skupine LIK iz Izole:
Ob tej priložnosti bo avtorica predstavila svojo pesniško zbirko Nalomljene misli, kije izšfa v samozaložbi.
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
VESELE DELAVNICE ZA OTROKE
od 17.do 21.februarja med šolskimi počitnicami , v dopoldanskem času, od 10.00 - 12.00 v Kulturnem domu Izola Prijave sprejemamo na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4, tel. 61513
SINC SING Koper
Četrtek, 20 februar ob 18.00 uri
ODER JE VAŠ
- glasbene improvizacije.
Sobota, 22. februar ob 18.00
KONCERT TEDNA: skupina E-met
(Your life is yust a game)
Ponedeljek, 24. februar ob 18.00
SLIKA TEDNA razstavlja TEO TAVŽELJ
MAONA - Fiesa
Sobota, 22. februar
TACABANDA
i novim članom, novim albumom, novim plakatom in sploh še bolj novi kot so že bili.
28. februar
Kapela la Chateliere (Lj)
1. marec
BRUCE LEWIS (ZDA)
GLEDALIŠČE
petek, 28.2. ob 20.00 Moliere, Goldoni, Feydeau
NOSTALGIČNA
KOMEDIJA
Produkcija Cankarjev dom Ljubljana Režija: Jaša Jamnik Igrajo, plešejo in
pojejoPOLONA VETRIH, LJERKA BELAK, ZVONIMIR HRIBAR, MARKO OKORN in plesalci skupine MOJCE HORVAT
Kemična sestava smeha pomaga proti stresu, depresiji, samomoru, želodčnim težavam, infarktu, ter je preizkušen afrodizijak.
Kulturni dom Izola Vstopnina predprodaja 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776.
Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo.
senzacionalna novica.....
V MARCU NAPOVEDUJEMO...
Razvpiti kavarniški komični kabare ARABELLA (Ljubljana) z Vito Mavrič, Janezom Škofom, Ivom Godničem (bivši maršal, sedanja Jovanka)... in ekstravagantno predstavo SLUŽKINJI (Maribor), kjer naslovne ženske vloge odigrajo eminentni slovenski igralci Radko Polič-Rac, Alojz Svete in Brane Šturbej Vstopnice so že v prodaji!!!!!
klubski večer petek, 27.2. ob 20.00
KAKO ZGRADITI DOBRO-ZDRAVO DRUŽBO
Svetovni popotnik DANILO ČELAN je pripravil zanimivo predavanje - diskusijsko delavnico.
USTVARJALNE DELAVNICE ZA ODRASLE
ZKO IZOLA organizira naslednje delavnice za odrasle:
PLESNA DELAVNICA
-	klasični In latinski plesi (20 ur)
LIKOVNA DELAVNICA
-	naučili se boste dela z barvami, glino in drugimi likovnimi pripomočki (30 ur)
PRIJAVE:
ZKO IZOLA, Tel. 61-513
Galerija INSULA Izola
Na ogled so skulpture JANE IVIIHELJ
Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure_
IZ AMBULANTE
(pripravlja Andrej Dernikovič)
Ali res moramo prav med vožnjo
Biti ali ne biti, telefonirati ali ne telefonirati (z mobitelom, seveda).
Povprečen državljan se že skoro nima več kam umakniti, da ga ne bi ogrožal glasen govor in ustrezna prepoznavna poza, kjerkoli se že nahaja. Sodobni državljan je tako zaposlen in tak poslovnež, da stalno sklepa posle vse od od stranišča do slaščičarne ter od kopališča do pokopališča.
Zdi pa se, da imajo neuporabniki te igračke večjo možnost, da bodo še dolgo let telefonarili po domače, kot pa tisti, ki si jo omislijo. Velja vsaj za voznike avtomobilov. Ne verjamete?
Sredi februarja 1997 je ugledna ameriška medicinska revija New England Journal of Medicine objavila rezultate zanimive kanadske raziskave o ukoreninjenem prepričanju, da so v več nezgod vpleteni vozniki, ki se v avtomobilu poslužujejo telefona, kot pa neuporabniki le tega. Ni pa bilo do sedaj ustreznih raziskav, čeprav mnoge države že sprejemajo zakone s katerimi naj bi uredile to področje.
Raziskava je pokazala., da je v povprečju tveganje, da bo voznik vpleten v prometno nezgodo pri uporabniku mobilnega telefona 4 krat večje kot pri neuporabniku. Tveganje je največje (4,8 krat) v času petih minut okoli pogovora, in manjše , toda še vedno pomembno (1,3 krat) 15 minut po njem. Telefoni, ki so v avtu fiksno montirani in sproščajo roki, niso (po tej raziskavi) nič bolj vami kot ročni.
Edina prednost voznikov lastnikov telefonov je bila v tem, da so lahko takoj po nezgodi poklicali pomoč. Avtorji raziskave v zaključku poudarjajo, da bo zakonodajalec moral oceniti tako prednosti sodobne tehnologije kot vlogo osebne odgovornosti telefonirajočega voznika.
Vsem, ki so tako zaposleni, da se telefoniranju ne morejo odreči med vožnjo pa nasvet: najemite si osebnega šoferja, če ste tako pomembni, da vožnje ne morete prekiniti za dve do tri minute in s tem sebi in nasproti vozečemu podaljšati življenje za dve do tri desetletja.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE 00 IZOLA Vas vljudno vabi na SPREJEM KRVODAJALCEV v soboto 22. februarja 1997 ob 19.00 uri v restavraciji Srednje gostinske in turistične šole v Izoli.
Ob tej priložnosti bodo zaslužnim krvodajalcem podeljene značke in plakete Rdečega Križa ter posebna nagrada Zavarovalniške hiše Slovenica d.d. Koper.
REŠITELJICA ŽIVLJENJ
Samo dober človek in res plemenito srce zmore to dejanje, da daruje svojo kri za sočloveka. Vsaka kapljica te življenske tekočine rešuje življenje.
Jaz vem, kaj to pomeni, ker sem v svojem življenju to darovanje sprejela že večkrat, iskrena hvaležnost gori v mojem srcu, do darovalcev. To plemenito dejanje ni nikdar poplačano.
To je skrivnostna tekočina, ki v naših žilah se pretaka, da naše srce lahko tiktaka. Spomin na kapljice krvi, ki sem jih v smrtnem boju prejela, nepopisna radost in moč sta se ponovno prebujala v meni, to je doživetje, ki se ga ne da opisati.
Spoštovani darovalci, s ponosom sem zapisala te vrstice za vas. Tudi jaz sem bila pred mnogimi leti darovalka krvi, venar takrat še nisem slutila, da jo bom nekoč tudi sama potrebovala.
Bodite ponosni na to svoje dejanje, veliko nesrečnih ljudi bi moralo v prerani grob, če jih ne bi rešila vaša kri. Mnogo jih je, ki vzdrhte ob spominu, hvaležnosti na vas.
Zato nadaljujte to svoje humano poslanstvo, naj vam bo toplo ob mislih na srečne ljudi, ki ste jih rešili smrti.
Hvala vam dragi krvodajalci za vašo plemenitost!
Vida Rožnik
MLADINSKI KRIMINAL
Mladoletne osebe v Izoli letno zagrešijo v povprečju po 50 kaznivih dejanj. Večino oseb, ki storijo takšno dejanje policisti odkrijejo, nadaljni postopki in ukrepi za prevzgojo oziroma sankcioniranje pa so še vedno precej neučinkoviti. To problematiko je za seminarsko nalogo pripravil policist - kadet Kolja Stemberger, ki je nekaj časa služboval tudi v Izoli. Njegove ugotovitve bodo zato gotovo zanimive za naše okolje, saj govori o naših mladoletnikih in o nas nasploh.
MLADOSTNIK IN ČUSTVOVANJE
Mladostnikovo čustvovanje je nepredvidljivo in polno nasprotij. Reagira že ob najmanjšem zunanjem vplivu. Svet doživlja zelo intenzivno. Njegova umska razvitost mu omogoča zaznave, ki so otroku neznane. Polagoma se začenja zavedati svoje vloge v družbi. Neprestano išče lastno zadovoljstvo, vendar pri tem obstaja nevarnost, da prestopi mejo nedovoljenega. Na podlagi teh kontrastov gradi lastno osebnost. Pri tem si pomaga s tem, da preizkuša svoje okolje in omejitve, ki mu jih ta predpisuje. Tako spoznava meje lastnih zmogljivosti, opazuje odzive bližnje okolice in se nanje prilagaja. Želi oceniti njihova čustva do sebe, poskuša si jih pridobiti. S pomočjo dejanj zaznava lastna čustva in si s tem nabira izkušnje. Tako psihološko dozoreva, da bo čimbolj pripravljen pri prestopu v svet odraslih.
Družina doživlja z adolescentom novo fazo življenja, odnosi med mladostnikom in družinskimi člani se lahko v tem obdobju zelo utrdijo ali pa celo skrhajo in dokončno razbijejo. Pojavljajo se novosti v življenju samem. Iz tega lahko sklepamo, da je družina izredno pomembna in da zelo vpliva na mladostnikov razvoj, lahko pa je tudi vzrok, ki pripelje mladostnika na stranpoti kriminala. Procentualno največ mladostnikov je iz neurejenih družin( ločitev staršev, eden od staršev dela v tujini in je dalj časa odsoten, samohranilna družina).
OTROCI ULICE
V	takih primerih se otrok razvije v otroka ulice - otrok je večji del svojega prostega časa prepuščen sam sebi. Igra se z vrstniki na ulici. Tako se tvorijo skupine otrok, ki se kasneje povežejo v klape, družbe, bande itd. Med njimi prihaja do tekmovanja oz. do bojev za prevzem vodstva klape. Mladostniki se med seboj uveljavljajo v šoli, na športnem področju, v igrah itd. Ko se po vsem tem ne uspejo poenotiti, kdo naj bi bil vodja, postaja stvar nevarna. Tedaj zajadrajo v viharne vode. Želijo se dokazati s svojo drznostjo in pričnejo se kraje v trgovinah (pričnejo s čokoladami, sladoledi itd.), beganje od doma, alkoholizem, narkomanija. To bistveno vpliva na njegov čustveni in osebnostni razvoj.
DRUŽINA JE NAJPOMEMBNEJŠA
Družina služi za povezavo med adolescentom in družbo ter širšo okolico. Družba uporablja družino kot sredstvo za posredovanje družbenih norm in vrednot, ki prevladujejo v tistem času. Marsikdaj se mladostnik zateka v objem družine po pomoč pred zunanjim vplivom družbe. Skratka, mladost je velika preizkušnja za celo družino. Vendar prihaja prepogostokrat do motenj v tem izredno pomembnem dejavniku mladostnikovega razvoja. Če mladostnik naleti ne težave pri komuniciranju s starši, se zateče po pomoč h prijateljem, kjer se počuti varen. Pri nijh najde oporo ter občutek pripadnosti skupini sebi enakih. Prevelika predanost skupini lahko pripelje do izgube dela lastne identitete, kar je lahko povod za odvisnost od skupine. Če pride do napačne interpretacije te predanosti, se lahko pojavi izsiljevanje s strani sovrstnikov oz. članov skupine.
V	tej fazi odraščanja teži mladostnik k temu, da bi bil čimbolj samostojen, odgovoren za lastno življenje. Samostojnost in neodvisnost pa se ne razvijata hitro in zlahka, temveč postopno in naporno. Če se hoče adolescent uveljaviti s svojo identiteto, mora postati neodvisen od staršev, pa čeprav se pri tem srečuje z različnimi težavami. Prav od tega sta odvisna njegova samozavest in samospoštovanje.
(se nadaljuje)
KINOLOŠKO DRUŠTVO IZOLA
vabi lastnike psov, da se udeležijo tečaja šolanja psov -mala šola in nadaljevanje ostalih programov.
Vpis v tečaj je možen v soboto dne 22.2. od 15.00 do 16.00 ure na poligonu društva,
kjer dobite vse informacije. Vabljeni !
No. 68
20 I! 1997.
...speran d o
Speravamo, in questo numero del Mandracchio, di poter dire qualcosa di nuovo e stimolante dopo 1’inconcludente risultato di O - O. con il quale si e conclusa fultima puntata del Consiglio Comunale di Isola. E speravamo, pure, di poter gia indicare con nome e cognome i singoli ministri del nuovo governo sloveno che, per le nostre necessita, sarebbe stato opportuno interpellare.
Invece, pare che la scorsa settimana, di importante ci sia stato soltanto il Carnevale. E anche bello, per la verita, svoltosi in toni alquanto timidi. Tanto, che sarebbe passato quasi inosservato se ad alimentarlo non ci avesse pensato la scena politica locale e nazionale. Che nulla hanno a che fare con il Carnevale, ma che per i loro contenuti e comportamenti, sono capaci di trasformare in un rito festaiolo e dissacrante tutti i giorni dell’anno. Ne a migliorare la situazione sono serviti importanti e seri appuntamenti, che avrebbero dovuto dare alla scorsa settimana un tocco di solennita e di necessaria riflessione. A partire dalla giornata della cultura slovena, ormai relegata a qualche spicciola lettura di poesie e a qualche cerimonia, durante la quale assistere alla solita corsa in prima fila delle cosiddette autorita. Oppure dalla ricorrenza del cinquantesimo anniversario della firma del Trattato di Pace di Parigi. Avvenimento che, a parte qualche articolo apparso in sordina sulla stampa locale, nessuno ha voluto approfondire per quanto ha significato per questi territori e per queste popolazioni e - pur a distanza di mezzo secolo - perche e ancor sempre motivo di dibattiti e di polemiche. Non tra storici dall’una e dall’altra parte, ma delle relative diplomazie che ancora non riescono a trovare una soluzione per i problemi rimasti aperti da allora.
Anche noi, nel nostro piccolo, come appartenenti ad una comunita nazionale minoritaria, voluta e decretata proprio allora da altri soggetti (si chiamavano "grandi potenze") facciamo parte di queste non entusiasmanti realta. Ma almeno, per quanto ci riguarda, prima di mascherarci il volto, abbiamo sempre cercato di mantenere una certa coerenza di valori e di interessi. L’abbiamo sottolineato anche al dottor Mario Gasparini, primo cittadino di Isola, durante 1'incontro avuto una settimana fa, airindomani del martedi grasso. Certo, abbiamo detto, noi abbiamo sempre sostenuto il nostro Sindaco e siamo disposti a farlo anche in futuro. Perche e nostro connazionale e perche crediamo nel programma illustrato durante le elezioni. Pero, se nel frattempo la compagnia e cambiata, prima di dare il nostro voto, vorremmo sapere chi saranno i nuovi compagni di strada. Tanto per non dover domani smentire quel saggio proverbio, secondo cui, a volte, e meglio esser soli che male accompagnati. Un comportamento, il nostro, che riteniamo chiaro e legittimo. Suffragato, tra 1’altro, da quell'altro vecchio adagio, fonte di altrettanta saggezza popolare, che anche a Isola recita: "Dimmi con chi vai e ti diro chi sei I"
S.S.
Il sindaco Gasparini in visita in Comunita	Foto: C. Chicco
ComunitA italiana di Isola
Indietro tuttn...
L’incucio...
Ad un certo punto bisogna avere il coraggio di ammetterlo. Da quasi tre mesi e mezzo era vam o in attesa della lieta novella: il presidente Drnovšek e finalmente riuscito a mettere assieme il suo govemo. In fondo, non era importante con chi e con quali forze politiche sarebbe riuscito a farlo. L’unica cosa certa era ed e, che sarebbe stato lui a concepirlo. Governo di maggioranza del centro-sinistra, governo di unita nazionale governo di sinistra con qualche pesante accentuazione lasciata alla destra. Un voto di troppo o un voto che mancava. Tutto e stato provato in questi novanta giomi. Tuttavia, e questo e un dato di fatto, tutto e ruotato sempre attorno alla figura del presidente Drnovšek ed al fatto che, comunque, sarebbe stato lui a formare il nuovo govemo. Tanto da poter dire, con il senno di poi, che non e mai stato il presidente "incaricato", come vuole una vecchia e ormai stantia formula, ma e sempre stato il presidente "designato".
Per la verita, gia un mese fa abbiamo parlato da queste stesse colonne, di unpossibile "inciucio" alla slovena. Solo che, nella nostra ingenuita, non potevamo prevedere le dimensioni di questa specifica variante del verbo "inciuciare". Forse anche perche ha origini vidne nel tempo e tutte le sue accezioni si vanno ancora completando. Una variante che nel giro di pochi giorni ha sciolto alleanze che sembravano granitiche. Vi ricordate - sembra un secolo fa - le testimonianze di fedelta reciproca rilasciate a gran voce dai cosiddetti partiti che si autorichiamavano alla primavera: tutti per uno e uno per tre? Sembra che oggi, improvvisamente si ritrovino in pieno autunno, almeno due di loro. Vi ricordate il transfugo che per un voto riusci a dar forza alla coalizione di sinistra e che assieme all’imponderabile e indefinibile Jelinčič permetteva la designazione del presidente? Vi ricordate - era ancora ieri -i contratti di coalizione e le liste dei ministri che, pur con una maggioranza di un voto, si preparavano ad assumere il govemo del Paese? Oppure le nostre perplessita sul futuro ministro degli interni? Per il quale suggerivamo al nostro deputato di chiedere garanzie formali prima di esprimere il suo sostegno. E vi ricordate, infine
-	era la vigilia di Carnevale - durante il voto sulla nuova compagine govemativa, il 46.esimo voto che era venuto improvvisamente a mancare Ora, finalmente, il governo si fa. Sembra non ci siano piii dubbi. Accantonate le vecchie alleanze, esprimendo dei "mi dispiace"a destra e a sinistra, ma, come stanno cercando di convincerci, gli interessi del Paese lo esigono. E nella natura delle cose e della politica. Probabilmente, tanto per non sentirsi fuori, anche chi rappresenta la nostra comunita si sentira in dovere di esprimere il proprio consenso. Anche perche e meglio essere vidni piuttosto che fuori, in sala d’attesa pur se
-	a parte la buona volonta - non e che questo cambi qualcosa. Volendo concludere, tanto per restare nel campo di una possibile saggezza popolare, il tutto conferma ancora una volta che la politica e indubbiamente Parte del possibile. E qualche volta anche delPimpossibile. Soprattutto tenendo con to, come dicevano i nostri vecchi, che
la politica e una gran figlia di p. Per cui, se
una mano lava 1’altra, aiutati che Dio Paiuta. In questo caso, anche la mano che ha aiutato a far sparire il famoso 46.esimo voto potrebbe essere
-	ma sappiamo che non e pensabile - la mano designata dalla Provvidenza.. Chissa, con un po’ di fortuna che non sia la stessa mano che provvedera a risolvere anche la situazione al Consiglio comunale di Isola? Chi vivra vedra.
Silvano Sau
I primi della classe -parola di ex insegnante- non hanno mai goduto delle simpatie di coloro che la scuola la hanno preša sottogamba. Ne e testimonianza la masturbazione mentale trapelata dai contenuti di alcuni articoli apparsi su certa stampa locale a riguardo delTAssociazione Comunita degli Italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola. Detti articoli, infatti, accusavano i soci e i dirigenti di questa nostra istituzione di essere rispettosi delle leggi vigenti in Slovenia. "Roba de ciodi!" E ancor di piii. Gli stessi articoli si prefiggevano il compito di scatenare un assalto donchisciottesco contro la "Pasquale Besenghi
degli Ughi" perche con impegno, dedizione e soprattutto con molta sapienza politica h stata 1’unica Comunita degli italiani capace di farsi registrare come tale, nonostante le leggi fossero alquanto restrittive. In altre parole, si chiedeva, in nome di qualche novello Cristo, alla comunita isolana che e riuscita a salire su un carro, sgangherato quanto si voglia, ma che va avanti, di scendere dallo stesso per poi salire su una carriola senza stanghe e che ha perso la ruota per strada: ossia di vivere tutti nella melma amorosamente.
Gianfranco Siljan
Dal mondo della scuola
I lavori per la costruzione del nuovo edificio che ospitera la Scuola elementare e il Giardino d’infanzia hanno subito una battuta d’arresto. Sara per il Carnevale o per qualche altra ragione? A qualcuno e venuto addirittura il sospetto che manchino i mezzi finanziari. Noi non ci vogliamo credere e speriamo riprendano al piu presto, con il concorso e la volonta di tutti coloro che hanno a cuore 1’istruzione in lingua italiana. Soprattutto hanno a cuore 1’incolumita fisica di' tutti coloro che lavorano nel vecchio edificio (vedi ultimo crollo delTintonaco nella sala caldaia, riportato da tutti i mass media)
La costruenda scuola
Foto: C. Chicco
Nel frattempo si festeggia, e, sebbene siamo in Quaresima, vogliamo ricordare ancora il Carnevale, quello dei piu piccoli in special modo, che si divertono un mondo. E si sono divertiti un mondo i pargoletti del Giardino d’infanzia che il pomeriggio di venerdi 7 febbraio hanno giocato, ballato e buttato un sacco di coriandoli nella sala polifunzionale della Scuola elementare. Il tutto sotto 1’occhio vigile del personale educante e dei genitori che ancora una volta hanno collaborato alla manifestazione e alla preparazione di un rinfresco per le mascherine e per "tutti i partecipanti. Abbiamo raccolto i pareri della signora Loredana Bakja, mamma di una bambina di sei anni, Temis: “La festa e bella, e bello vedere genitori e figli assieme. Io partecipo a tutte le feste del Giardino d’infanzia.” La signora dichiara ancora: “Sono soddisfatta del lavoro dell’asilo e se serve aiuto le educatrici. La comunicazione con esse e quotidiana e noi genitori collaboriamo alla programmazione e organizzazione di singole iniziative. Peccato che i bambini non abbiano grande possibilita di scegliere attivita integrative al programma del Giardino d’infanzia. Quest’anno, ad esempio, non c’e il corso di inglese.” All’Istituto ci spiegano poi che il corso di lingua non si e potuto fare a causa della scarsa adesione.
Il Martedi grasso i bambini degli asili di Isola assieme agli alunni delle classi inferiori della Scuola Elementare hanno rallegrato le vie della nostra cittadina con i colori dei costumi e con i tradizionali fischietti. Anche a scuola i piccoli hanno ballato e giocato in maschera rallegrando gli ambienti con i colori dei coriandoli e delle stelle filanti.
M.M.
Le mascherine del Giardino d’infanzia per le vie di Isola
Non c’e piu religione
A Isola /7 ‘totosindaco" continua. Neanche ta terza tornata della ormai storica ventesima seduta del Consiglio comunale e riuscita a smuovere la situazione al vertice del nostro comune. Cosi, da alcuni mesi a questa parte, con il Consiglio comunale che si ostina a fare giochi po/itici piuttosto di pensare al bene di Isola, ci troviamo in una situazione di ne čarne ne pešce. In tale situazione, H Consiglio comunale affronta, probabilmente senza accorgersi, documentazioni proposte da chi non e piu legittimato a farlo e approva deli bere e decreti che poi non trovano un legittimo firmatario. A questo punto non ci stupirebbe vedere i consig/ieri comunali di Isola, ad espiazione della toro indifferenza, usare le mutande come copricapo.
G.S.
Concorso “La nostra storia”
Ricordiamo i nostri lettori che la Redazione de "Il mandracchio", foglio della comunita italiana di Isola, anche quest’anno ha bandito tra tutti i suoi lettori un grande concorso pubblico "La nostra storia" con racconti scritti o orali, documenti, cartoline, fotografie, oggetti, ecc..
Il concorso avrebbe dovuto concludersi il 15 febbraio, ma visto che proprio negli ultimi giorni ci e pervenuto diverso materiale abbiamo deciso di chiudere il concorso il 28 febbraio. Come abbiamo gia scritto, possono partecipare tutti i lettori de "Il mandracchio", connazionali e non, concittadini e non, inviando alla Redazione testimonianze scritte, fotografate o verbali, riguardanti proprie esperienze vissute, aneddoti, storie sul passato remoto o prossimo di Isola e di vicissitudini che comunque la riguardano. Verra prešo in considerazione tutto: scritti, racconti e testimonianze orali che la Redazione e disposta a registrare direttamente, cartoline, vecchie foto di famiglia
0	di altro, curiosita, documenti, giornali o libri, oggetti che testimoniano la vita passata.
1	migliori requisiti o testimonianze pervenuti verranno pubblicati gia durante il concorso, mentre alla sua conclusione, la Redazione si riserva il diritto di organizzare una mostra nella sede della Comunita. Documenti o oggetti pervenuti - su richiesta - dopo un’adeguata documentazione, verranno restituiti ai proprietari. La Redazione, a suo insindacabile giudizio, premiera i tre contributi piu interessanti o, comunque, i piu originali. I premi di notevole consistenza (šara una grossa sorpresa) verranno consegnati durante una particolare cerimonia. Per ulteriori informazioni rivolgersi direttamente alla Redazione presso la Comunita degli italiani di Isola in Via Gregorčič 76, tel. 65 031.
Attivita
comunitaria
Apertura della sede (Palazzn Besenghi)
Sala di lettura e bar sociale:
Da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30.
Biblioteca:
II lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
Manifestazioni culturali
Martedi 25 febbraio. alle ore 18.00. a Palazzo Besenghi, Sala grande della Comunita. conferenza del prof. Enrico Benussi di Trieste sul tema “I parohi e le riserve naturali del Friuli-Venezia Giulia”. La conferenza e organizzata in collaborazione con 1’Universita Popolare di Trieste.
Ingresso libero.
Avvisi
La Comunita italiana organizza un corso di scacchi che šara tenuto dal prof. Egidio Novel. Per informazioni e iscrizioni rivolgersi alla Segreteria della Comunita.
Sono ancora aperte le iscrizioni per il corso di disegno e pittura.
11 Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabilc:
Andrea Šumcnjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853
NAGRADNA GOJKARCA
Strelska družina "Darko Marušič" gotovo spada med najbolj uspešne športne organizacije v Izoli. Prav zaradi tega smo se odločili vnesti v križanko nekaj imen in priimkov odličnih strelcev na katere smo ponosni. Vaša naloga je, da jih vsaj 5 napišete na kupon in pošljete na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1, Izola, najkasneje do torka. Tokratni pokrovitelj križanke je ponovno trgovina za male živali BINCO BONGO.
Tokratni dobitnik Nininega vrednostnega bona je Tomažič Zvonko iz ulice Osvobodilne fronte 9.
Zvonko, čestitamo, za nagrado pa se najprej oglasite v uredništvu Mandrača.
VODORAVNO
1. strelec SDDM Marjan
6.	strelec SDDM josip 12. M is lej Primož
14.	starogrški junak
16.	italijanska radio televizija
17.	ljudstvo v Gani
19.	prostor, kjer se pridobiva sol
20.	velika telesna odvodnica 22. podzemni žužkojedec, iz trk
24.	Ana Vran
25.	stot, tudi ameriški drobiž
27.	skrb brez zadnje črke
28.	osje gnezdo
29.	Zankolič Aleks
30.	Bačar Oton
32. nasilna sprememba oblasti
34.	Babnik Iztok
35.	strelec SDDM Darij 37. Žarko Kovačič
39.	strel. SDDM Ljubo, Žarko, Igor
42. zareze v dogah
44. začetnik bolgarske dinastije
46.	Novak Tina
47.	Andreja Černeha
48.	ljudska pravljica pripoved
50.	glavna ulica v Zagrebu
52.	Anja Stubelj
53.	osebni zaimek
55. kitajski politik, iz dok
57.	Oktavijo Gržinič
58.	Korenika Robert
59.	Petra Adamič
60.	svojina, imetje, last 64. strelec SDDM Zajc
66.	vrsta lepotne rasti, cvetice
67.	strelec SDDM Franc
NAVPIČNO
1.	brezoblična gmota, iz sama
2.	stara mera za vino
3.	klica, brst
4.	trnek po hrvaško
5.	tržna vrednost, množina
7.	časovna enota
8.	hrvaški pisatelj Ivan, iz rosa
9.	potujoče zabavišče
10.	ital. igralka Massari
11.	Andrej Vodopivec
13. slov. plavalca Borut in Darijan
15.	tiskovna agencija, iz nem
18.	izpitje na dušek
21.	slov. pisatelj Janez
23. izolska gostilna, glej reklamo v
Mandraču
26.	Tjaša Bedene
28.	makedonsko kolo
29.	izločanje znojnic v koži, pot
5 OO
s ca
31.	jadralki jan ja in Alenka 33. star Slovan
35.	strelec SDDM Toni
36.	mak. moško ime, iz satana 38. Kozlovič Ana
40.	strelec SDDM Božič
41.	podeželsko naselje 43. Robi Krstič
45. mesto v Švici, iz nosi
49.	mozolj
51.	Cukrov Gojko
52.	slov. režiser Franc, iz kora
53.	teh. urednik Mandrača, Davorin 56. Dušan Ivančič
58.	slovenska revija, križanke
59.	amer. pisateljAllan Edgar...
61.	Sušelj Tina
62.	Tuli Renato
63.	Aleksander Sušelj
64.	Vikič Edin
65.	Tadeja Viler
KRIMIN ALIJE
Dečki so svojo interesno sfero preselili v industrijsko cono, kar se je takoj poznalo v ostalih mestnih četrtih. Pozornost posvečena mladini razveseli, dolgoprstneže, ki si brez težav postrežejo z raznovrstnim blagom. In še zadnja vest z izolske postaje: S.R. je spet dobil voljo do dela, oziroma naj je sploh ne bi nikoli izgubil. Baje je šlo za prazna natolcevanja
Dobro so kradli
V	ladjedelnici je neznanec v popoldanskem času iz garderobne omarice vzel 200 nemških mark. Lopova še niso našli.
V	Kovinotehni je varnostnik zalotil dva tipa, ki sta ukradla strojno olje, spray in nalepke. Varnostnik ju je zatožil dečkom.
Na parkirišču pri stadionu je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Zastava, iz katerega je neznanec odnesel kompletno glasbeno opremo.
Iz Tartinjeve ulice je bilo odpeljano kolo z motorjem, APN 7 zelene barve, s črnim rezervoarjem.
4
Nedostojno obnašanje
Najprej je prišlo do kršitve javnega reda in miru v CC klubu, kjer je rovaril vinjen gost. Nadlegoval je ostale goste, enako pa se je obnašal tudi do policistov, ko so prišli na kraj dogajanja. Zaradi suma, da bo gost nadaljeval s početjem so ga dečki vzeli seboj.
Pred Gaviolijem pa je zaradi alkohola obležala oseba moškega spola. Pred tem je moški žalili strežno osebje diskoteke, kasneje pa še dečke. Z nedostojnim vedenjem je nadaljeval
celo na policijski postaji, ko je z brcami mskoraj uničil vrata. Silak je bil dečkom očitno všeč, pa so ga na postaji obdržali. Samo do iztereznitve, seveda.
Izola na prvem mestu
Uprava za notranje zadeve Koper je pripravila tiskovno konferenco, na kateri so podali oceno lanskega leta z varnostnega vidika. Pokazatelji na splošno niso niti tako zaskrbljujoči. Nekoliko večji je le porast na področju kriminalitete, predvsem je poraslo število velikih tatvin in ropov. V preteklem letu se je zmanjšalo število umorov. Edini zabeleženi se je zgodil v Izoli (umor mornarja na ladji v Ladjedelnici.
Povečala so se tudi kazniva dejanja s področja mamil, saj so policisti obravnavali kar 95 tovrstnih kaznivih dejanj več kot v letu 1995 Število prekrškov ostaja približno na ravni iz 95. leta, edini primer masovnejše kršitve javnega reda in miru pa se je zgodil, kje drugje, kot v Izoli (Demolition of Arco bar 96).
Na žalost se je tudi najhujša prometna nesreča na območju UNZ Koper zgodila prav v Izoli (nesreča s 3 smrtnimi žrtvami na obvoznici pri Jagodju).
Pristaniška 45 KOPER tel.: 445 513 fax: 445 514
CopeR
EspaN
trgovina in ekonomske storitve d.o.o. KOPER
Veliki trg 3,6310 Izola, tel.: 066 / 62 033
Gostilna "Ribič" IZOLA sodi med gostišča, v katera se rado vrača veliko gostov.
Več kot sto let slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja: kalamari, sardoni, sardele, girice, pedoči. Domača malvazija (Kortinca) in domač kraški teran (Tomaj).
Za obisk se priporočamo.
od očal - kontaktnih leč do rednih brezplačnih kontrol vida. fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044
Tabletka naša vsakdanja
Velik cirkus in rompompom se zadnje čase dviga okrog vse bolj priljubljenega Gaviolija. V soboto ponoči oziroma v nedeljo zjutraj so koprski kriminalisti v sodelovanju z izolskimi policisti, po njihovih besedah, nekoliko podrobneje pregledali mladež namenjeno v industrijsko cono. Kriminalisti niso bili preveč presenečeni, ko so zasegli kar pestro zbirko raznoraznih opojnih sredstev. Seveda so o velikem plenu hitro obvestili javnost, očrnili so dva Ljubljančana, Škofjeločana...Zgodba se bo nadaljevala pri sodniku za prekrške, ki bo omenjenim zaradi zakona o proizvodnji in prometu z mamili, natančneje zaradi člena tega zakona, ki govori o posesti mamil, najverjetneje določil denarno kazen in zgodba bo zaključena.
V	tem času je nekdo spravil v promet 10 ali 20 tisoč tablet ecstasy, za to prejel ogromen kup denarja in z njim kupil ogromnega mercedesa, pa ga sploh nihče ne vpraša od kod mu. Za tega je slogan Vsi drugačni, vsi enakopravni popolnoma jasen. To da je drugačen že dolgo ve, enakopravnost pa si tako ali drugače lahko kupi.
V	Gavioliju in še marsikje drugje so vsi enakopravni, malo drugačnosti pa si kupijo za 2.000,00 tolarjev.
Nekaj pojasnil za manj "raverske" (beri: rejverske) Izolane.
Gavioli: Diskoteka nove generacije v izolski industrijski coni (nasproti Male opreme ali Interjerjev)
Rave: Glasba; ples; zabava; skratka žurka od srede noči do zgodnjega popoldneva.
Ecstasy: Tableta pri nekaterih mladih bolj priljubljena kot aspirin.
Mercedes: Avto na štirih kolesih; zgoraj omenjena tabletka z vtisnjenim znakom prej omenjenga avtomobila.
Vsi drugačni, vsi enakopravni: Slogan boja proti nestrpnosti.
Daimler Benz l.r.
GASILCI, REŠEVALCI, CENTER ZA OBVEŠČANJE
112
POLICIJA
113