Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 10. BUENOS AIRES. 6. MARCA (MARŽO) 1958 “ESLOVENIA LIBRE” Gospodarski napredek Avstrije Dunaj, konec januarja 1958. Kaotično gospodarsko stanje avstrij¬ ske republike med obema vojnama je bila eno od trajnih značilnosti predvoj¬ ne Evrope. V glavnem je bilo obstanek dežele do leta 1938 treba pripisati od¬ ločnosti nekaterih velikih držav, da bo¬ do preprečile Anschluss — in njihovi pripravljenosti, da plačajo zato primer¬ no ceno v subvencijah in kreditih. Za silno težke gospodarske razmere v de¬ želi ni bilo nič bolj značilnega kot mno¬ žična brezposelnost. V marcu leta 1934 je bilo brez posla 42.6% (dvainštiride- setcelih in šest desetin) delavcev in na¬ meščencev. Spričo takega stanja ni čuda, da so želje Avstrijcev nihale med priča¬ kovanjem združenja z Nemčijo in bo¬ lestnim domotožjem za habsburškim ce¬ sarstvom. Vsakdanje politično življenje se je pa odvijalo v senci krčevitih, če- sto celo krvavih, borb med katoličani in socialisti. Ko je Anschluss končno prišel, spo¬ mladi leta 1938, so ga Avstrijci spreje¬ li z olajšanjem. Vsakdo, ki je bil — kot na primer pisec teh vrst — v tem letu v Avstriji, bo potrdil, da je bore malo resnice v trditvah, da avstrijski živelj nemške vojske ni sprejel kot osvobodi¬ teljice. Res pa je tudi, da je razočara¬ nje hitro sledilo in da je bilo ob koncu vojne le zelo majhno število Avstrijcev, ki so še želeli skpno državo z Nemci. Toda glavna razočaranja so prišla de¬ jansko šele po “osvoboditvi” v letu 1945. Leta 1946 in 1947 so bila zelo huda za Avstrijo — in za vse, ki so v njej ži¬ veli. Begunci iz Jugoslavije niso mogli razumeti kako je mogoče, da je življe¬ nje v demokratični Avstriji in v zahod¬ nih conah toliko slabše kot v komni- stični Jugoslaviji, življenski standard prebivalstva se je meril po kalorijah — pozimi leta 1946, jih je na Dunaju pri¬ šlo le 1200 vsak dan na glavo prebival¬ ca. Šele, če upoštevamo to mračno ob¬ dobje neposredne avstrijske preteklosti, bomo znali pravilno ceniti sijajen na¬ predek, ki so ga zabeležili v zadnjih le¬ tih, posebno pa od leta 1953 dalje. Kdor danes po več letih zopet obišče Avstrijo, bo presenečen spričo živahne gospodarske delavnosti, ki jo bo opazil povsodi in spričo optimizma in samoza¬ vesti, ki jo kaže avstrijsko prebivalstvo. Celo na Dunaju, ki velja že od nekdaj za mesto godrnjačev, vidiš na vsakem koraku, da so ljudje zadovoljni in da jim gre dobro. Brezposelnosti skoraj ni in mezde in plače so višje kot kdajkoli preje, medtem ko se je državi s pamet¬ nimi posegi posrečilo malone povsem zavreti naraščanje cen. Skratka, živ- Ijenska raven prebivalstva je danes višja kot kdajkoli preje. Ni čuda, da so se Avstrijci pravzaprav šele sedaj pri¬ čeli zavedati svoje nacionalne samobit¬ nosti. Lansko leto je proizvodnja dobrin in uslug v Avstriji za 67% prekosila ra¬ ven iz leta 1937. Industrijska proizvod¬ nja sama se je v istem obdobju dvigni¬ la za 134%. Izvoz se je podvojil in tudi turizem se je okrepil, tako da država zlahka krije uvoz in vrh tega še vsako leto prištedi znatne vsote tujega denar¬ ja. Rezerve zlata in dolarjev sedaj za¬ dostujejo za petmesečni uvoz blaga. Pomembno je, da Avstrija ni le moč¬ no razvila svojo bazično in težko indu¬ strijo, na primer proizvodnjo elektrike in jekla, ampak je hkrati — v razliko od svojih komunističnih sosed — okrepila tudi produkcijo potrošniških dobrin in poljedelstvo. Proizvodnja hrane je moč¬ no narasla in sedaj Avstrija uvaža le kakih 15 odstotkov hrane, v primerjavi s 25% pred vojno. Dvig agrarne proiz¬ vodnje je bil dosežen v glavnem s po¬ večanjem donosa po hektarju in to s po¬ močjo umetnih gnojil, boljših semen, mehanizacijo in z drugimi modernimi poljedelskimi metodami. Donos po hek¬ tarju se je, računano v kvintalih, tako¬ le dvignil od 1934—38 do 1955 pri glav- nih kulturah: Moskva daje nove predloge Zanimivo je, da so zelo lepe rezulta¬ te dosegli tudi na čisto malih posestvih (80% vseh posestev v Avstriji ima manj kot 20 ha). K tem uspehom je pripo¬ moglo zadružništvo. To je zopet en do¬ kaz več, da je napačna komunistična teorija, češ, da mora majhna posest nujno propasti in da je bodočnost edi¬ nole v velikih kolektivnih kmetijah. Na splošno vzeto gospodarski napre¬ dek v Avstriji nudi lep primer o tem kaj lahko doseže zasebna podjetnost, ki jo nadzoruje in s pametnimi posegi do¬ polnjuje državna oblast. Navzlic vsemu temu pa stanje v Av¬ striji gotovo ni idealno in vsega na¬ predka tudi ni moč pripisati zgolj pri¬ zadevanju samih Avstrijcev. V znatni meri so k uspehu pripomogle zunanje okoliščine. Nemška zasedba je vkljub vsem negativnim obeležjem vseeno pri¬ nesla velike nove investicije v avstrij¬ ski industriji, vključno sedaj tako važ¬ no petrolejsko industrijo. Avstrija je tudi prejela zelo znatno podporo z Za¬ hoda; saj je samo Marshallova pomoč znašala kako miljardo dolarjev. Vrh te¬ ga se je Avstrija mogla okoristiti z iz¬ redno visoko konjunkturo, ki je v zad¬ njih letih vladala širom svobodnega sveta, posebno pa v zahodni Evropi. Vendar dejstvo ostaja, da je avstrijsko ljudstvo umelo te ugodne zunanje oko¬ liščine zelo dobro izkoristiti. Poleg te¬ ga je bilo tudi nekaj negativnih zuna¬ njih okoliščin. Med te moramo na pr¬ vem mestu omeniti sovjetsko zasedbo in pa ( težka plačila, ki jih mora Avstrija dajati ZSSR-u po sklenitvi državne po¬ godbe leta 1955. Skozi vrsto let bodo morali Sovjetski zvezi letno pošiljati en milijon ton nafte in za 25 milijonov do¬ larjev vrednosti drugega blaga. Toda, če se vrnemo k pomanjkljivo¬ stim avstrijskega gospodarstva, mora¬ mo podčrtati, da je brezposelnost v zim¬ skih mesecih še vedno huda — 10% v primerjavo s 3% preko ostalega leta. Druga pomanjkljivost, — ki jo na vid¬ nem mestu omenja tudi najnovejši pre¬ gled gospodarskega stanja v Avstriji, ki ga je objavila Organizacija za ev¬ ropsko ekonomsko sodelovanje — zade¬ va pomanjkanje finančnega kapitala. Po mnenju te organizacije je to v res¬ nici najhujši problem avstrijskega go¬ spodarstva, gledano v daljši perspekti¬ vi. Finančna sredstva bi bila zlasti po¬ trebna za nove investicije v industriji z namenom, da bi le-ta mogla učinko¬ vito konkurirati z zahodno evropsko in¬ dustrijo v primeru, da pride do uposta- vitve Področja svobodne trgovine v Ev¬ ropi. Bodoča usoda Avstrije je nekaj, kar življensko zanima vse narode srednje Evrope. Vsi ti narodi, in seveda tudi jugoslovanski narodi, bodo pozdravili okrepitev avstrijskega gospodarstva. Saj takšna okrepitev pomeni tudi jam¬ stvo za politično neodvisnost dežele. Narodi srednje Evrope so prehodili dolgo, dogodkov in bridkega razočara¬ nja polno pot, odkar je ob malone eno¬ glasnem odobravanju vseh prizadetih razpadla habsburška monarhija. Ječe narodov ni več. Skoraj štirideset let je minulo odkar so odpadli okovi, ki so oklepali mladostni zanos narodnih te¬ ženj. Toda hkrati so se umirile strasti, ki so se bile v meddobju razbesnele do nikdar slutene bestialnosti. Morda se bližamo trenutku, ko bodo narodi sred¬ nje Evrope mogli ocenjevati svojo zgo¬ dovino hladno in nepristransko. Toda danes, kot vedno, ostaja nerešen pro¬ blem sožitja teh toliko preizkušenih ljudstev v osrčju kulturnega Zapada. Kakorkoli že človek gleda na ta živ¬ ljenski problem, ki je z vso težo bre¬ menil in še bremeni posebno slovenski narod, eno je gotovo: Vrnitve na staro ni več. Iz gospodarskega gledišča je v tej zvezi treba zlasti naglasiti, da danes ni več podlage za staro delitev dela, ki je obstojala na področju pred letom 1918. Vse države naslednice so zgradile svoje lastne industrije, ki jih morajo še nadalje razvijati. Preje je bil na tem področju industrializiran v glavnem le od Nemcev naseljeni del, medtem ko so se drugi posvečali predvsem poljedel¬ stvu. Tega razmerja danes ni več in ga Sovjetska zveza je presenetila zapad- ne velesile, ko je preteklo soboto pred lagala sestanek zunanjih ministrov, ki naj bi bil v aprilu t. 1. Temu sestanku naj bi nato sledila vrhovna konferenca, na katero se Zapad in Vzhod priprav¬ ljata že od decembra lanskega leta sem. Sovjetski predlog je bil v toliko pre¬ senetljiv, ker je popolnoma spremenil sovjetsko stališče do vprašanja vrhovne konference. Zapadne velesile so v prvih stikih z Moskvo zahtevale predhodno konferenco zunanjih ministrov, ki naj bi pripravila program vrhovne konference. Na konferenci zunanjih ministrov bi se tudi moglo ugotoviti, če bi vrhovna kon¬ ferenca imela uspeh ali ne. Če ga ne bi imela, potem je zapadne velesile sploh ne bi sklicale, kajti neuspešna vrhovna konferenca bi bila samo v škodo zapad- nemu svetu, Sovjetski zvezi in njenemu bloku pa bi služila, kakor že tolike kon¬ ference, v propagando. Toda ZSSR je predhodno konferenco zunanjih ministrov dosledno odklanjala, češ, da ni potrebna, ker da o reševanju svetovnih problemov, kakor so razoroži¬ tev, uproraba atomske sile itd, morejo sklepati samo predsedniki držav, ne pa zunanji ministri. Moskva je tudi trdila, da so doslej le vrhovne konference pri¬ nesle olajšanje napetosti med obema blo¬ koma. Zato je pristanek Moskve na konfe¬ renco zunanjih ministrov prišel za Za¬ pad nepričakovano in pomeni neke vr¬ ste koncesijo Moskve zapadnim zahte¬ vam. Res je, da je Moskva našla svoj razlog, ki se ji je zdel vreden popušča¬ nja; ta razlog more biti, kakor smo že pred tedni poročali, prilika za pritegni¬ tev rdeče Kitajske na tako konferenco zunanjih ministrov in končno morda tu¬ di njeno sodelovanje na vrhovni konfe¬ renci. Če to Moskvi uspe, potem je sa¬ mo še en korak do popolnega priznanja rdeče Kitajske in do njenega včlanjenja v ZN. Toda, ker so se zapadne velesile že bile vdale sovjetski zahtevi, da je tre¬ ba vrhovno konferenco pripraviti z red¬ nimi diplomatskimi stiki, brez predhod¬ ne konference zunanjih ministrov, ter je ves tozadevni stroj na zapadu že po¬ gnan v to smer, nameravajo sedaj v Washingtonu in Londonu pazljivo pro¬ učiti novi sovjetski predlog in nanj še¬ le pristati, če bi resnično rodil dobre posledice za Zapad. Iz sovjetskega pre¬ dloga namreč ni razvidno, koliko držav naj bi se udeležilo konference zunanjih ministrov. ZSSR je govorila o 30 drža¬ vah, toda tako število bi bilo samo v oviro hitrim in uspešnim razgovorom med obema taboroma. V Washingtonu so mnenja, da se za vsemi sovjetskimi predlogi skrivajo samo nove sovjetske spletke in intrige. Zato so do njih skraj¬ no previdni. Zlasti še do poslednjih. Po preučitvi sovjetskih načrtov za nove konference, je am. vlada zavrnila sovj. predlog za konferenca predsednikov vlad v zah. in vzhod, državah, ker jo smatra za čisto navadno sovjetsko burko, ki naj bi bila slepilo za narode, da je mir končno že zagotovljen. ANTARKTIKA PREKORAČENA Britanska ekspedicija pod vodstvom dr. Viviana Fuchsa je po 99 dneh hoda srečno prispela do Scottovega oporišča na obali Antarktike ter je bila tako prva skupina, ki je prekoračila južni konti¬ nent počez, od ene obale do druge. Fuchs se je v svojih računih zmotil le za en dan. Ob postanku na južnem tečaju je napravil načrt, da bo prispel do Scot¬ tovega oporišča do 1. marca. Prišel je 2. marca. Dokazal je nepotrebnost bo¬ jazni Hillaryja, da mu bodo snežni vi¬ harji in bližajoča se polarna zima pre¬ prečili srečen zaključek ekspedicije. Fuchs je po prihodu na Scottovo opo¬ rišče izjavil, da mu je bilo v velikansko pomoč Hillaryjevo vodstvo ter njegova oporišča s hrano in drugimi potrebšči¬ nami, ki jih je bil postavil na svoji po¬ ti proti južnemu tečaju lansko leto. EL ACTO DE TRASMISION DEL MANDO La cacilleria argentina y el departa- mento de ceremonial y audiencias de la Presidencia se encuentran dedicados a la preparacion de los actos a realizarse con motivo de la trasmision del mando presidencial el 19 de mayo proximo. A la ceremonia fueron invitados los presidentes de paises americanos. Las invitaciones fueron concretadas el lunes pasado y se hicieron en forma simulta- nea a los gobiernos respectivos. Tambien se invitara a destacadas per- sonalidades democraticas de America. SLAVNOSTI OB PREVZEMU OBLASTI Zunanje ministrstvo ter urad za cere¬ monije in avdience v predsedstvu vlade pripravljata vse podrobnosti, ki bodo ob slavnosti nastopa novega predsednika republike dne 1. maja t. 1. Na to slavnost je zunanje ministrstvo prejšnji ponedeljek istočasno povabilo predsednike vseh ameriških republik. Na slavnost so bile prav tako povab¬ ljene ugledne osebnosti v posameznih ameriških republikah. Jemen v Združeni Arabiji Arabska državica Jemen se je pridru¬ žila Združeni Arabiji. V Damasku sta to dejstvo proglasila navdušenim mno¬ žicam predsednik Združene Arabije Nasser in jemenski princ Saif Islam Al Badr. Jemenski princ bo obdržal veto na sklepe, ki se bodo tikali jemenske drža¬ vice. Prav tako bo Jemen obdržal svo¬ jo vojsko, svojo zunanjo politiko, svoj denar. Samo vrhovno vojaško poveljstvo bo skupno za Združeno Arabijo in Je¬ men. V Jemenu bodo ustanovili novo centralno banko, ki bo izdala nov denar in ga skušala izenačiti s funtom Zdru¬ žene Arabije. V proglasitvenem govoru v Damasku je Nasser silovito napadel USA, Anglijo, Francijo in ZSSR ter no¬ vo federacijo med Irakom in Jordanijo. Kraljica Elizabeta je brzojavno čestita¬ la Fuchsu za njegov podvig. Koncem te¬ ga tedna se bo Fuchs vkrcal na ladjo in se podal v Novo Zelandijo, od koder ga je po radiju pozdravila tudi njegova že¬ na. Kraljica Elizabeta bo podelila Fuch¬ su plemiški naslov. IZ TEDNA V TEDEN nihče ne more pričakovati v prihodno¬ sti. Iz tega razloga, oziroma bolje reče¬ no, delno iz tega razloga, je tudi danes avstrijska trgovina s sosednimi, komu¬ nističnimi deželami mnogo manjša kot je bila še pred zadnjo vojno. Toda to je samo en razlog. Glavni vzrok za to oddvojitev Avstrije od tistega, kar je bilo preje njeno naravno zaledje, je po¬ litična razdvojitev Evrope. Zunanja tr¬ govina Avstrije z vzhodno Evropo se je zmanjšala na eno tretjino predvojne ravni. Vzporedno s t$m se je pa močno dvignila trgovina Avstrije z zahodno Evropo in zlasti z zvezno Nemčijo. Tr¬ govina z zahodno Nemčijo se je podvo¬ jila po obsegu v primerjavi z letom 1937. Tudi turistov prihaja več iz za¬ hodne Nemčije kot iz vseh drugih dr¬ žav skupaj. Na dlani je, da ta razvoj povzroča zaskrbljenost pri tistih av¬ strijskih krogih, ki bodočnost dežele vi- Radio oddajnik US satelita Explorer- ja, ki je 12. 2. prenehal delovati, se je spet oglasil. Znanstveniki si ne znajo razložiti, zakaj je v času od 12. 2. do 24. 2. oddajnik molčal odn. niso mogli sprejemati njegovih oddaj. USA in Anglija sta podpisali dogovor za 5 let, po katerem bodo USA doba¬ vile Angliji vsaj 60 raketnih izstrelkov in atomsko orožje, ki bo shranjeno v amer. oporiščih v Angliji in pod amer. kontrolo vse do trenutka uporabe. Za pravilno ravnanje s tem orožjem bo angl. vojska poslala ekipo vojakov in o- ficirjev na šolanje v USA in v Avtra- lijo. Vse stroške dobave in šolanja je prevzela USA. Na Eisenhowerjevo željo je bila v Washingtonu sklicana konferenca 300 oseb iz obeh strank ter okrog 1000 predstavnikov javnega življenja o amer. gosp. pomoči. Na konferenci so govorili poleg Eisenhowerja še Truman, Stevenson, demokratski kandidat za predsednika pri zadnjih volitvah, Dean Acheson, tajnik za zun. zadeve v Tru¬ manovi vladi, in Foster Dulles. Ta je poleg nujnosti vodenja amer. zun. poli¬ tike ob sodelovanju predstavnikov obeh strank poudaril, da je bistvo amer. go¬ spodarske pomoči, o kateri so na kon¬ ferenci tako uspešno razpravljali, zapo- padeno v naslednjih treh točkah: 1) ak¬ cija za pomoč bo nudila zaposlitev o- krog 600.000 Amerikancem, 2) brez strateških postojank, ki jih je s to po¬ močjo mogoče organizirati po vsem sve¬ tu, se USA same ne počutijo dovolj močne, da bi ev. napadalca lahko zavr¬ nile, 3) vojaško-gospodarska pomoč vzdržuje končno tudi prijateljske stike s posameznimi deželami in solidarnost teh dežel z USA. Tako skupno prispe¬ vajo k varnosti vsega sveta. Papež Pij XII. je v popolnem zdravju slavil v nedeljo 2. marca 82. obletnico svojega rojstva ter 19. letnico odkar je prevzel vodstvo kat. Cerkve. Na pape¬ ževo izrecno željo za ta njegov življen¬ ski in papeški jubilej ni bilo posebnih proslav. V Uruguayu je prevzel predsedstvo predsedniškega kolegija za eno leto Car¬ los L. Fischer. Evropska premogovna in jeklarska skupnost — predstavniki Francije, Ita¬ lije in Beneluxa (Belgija, Nizozemska, dijo v samostojnosti in naslonitvi na druge manjše narode srednje Evrope v primeru njihove osvoboditve. Vedno tesnejša gospodarska povezava med Avstrijo in Nemčijo v daljši dob’ ne bo mogla ostati brez političnih posle¬ dic, ki si jih ne želi niti večina Av¬ strijcev niti ost.ali narodi srednje Ev¬ rope. Boris Grčar Luksemburg) je pretekli teden imela svojo zadnjo sejo. Odslej naprej bo namreč vse posle s tega področja pre¬ vzela Evropska gospodarska skupnost, trenutni vrhovni organ bodoče skupne Evrope. Na zadnji seji je govoril pred¬ sednik Hans Fuller, ki je predvsem poudaril nujnost ustvaritve takšnega položaja, ki bo še ostale evropske naro¬ de vabil v skupnost. “Evropi se je pri¬ bližal trenutek,” je dejal Fuller, “ne sa¬ mo združenja v gospodarskem pogledu, ampak tudi političnem. Ako ne bomo našli poti k takšni skupnosti in edino¬ sti, potem naš stari kontinent ne bo v stanju, ohraniti svojo svobodo.” — Go¬ spodarska skupnost premoga in jekla je bila prvi korak Evropejcev k združenju vsaj na enem področju. S 1. januarjem letos sta stopili v veljavo pogodbi o skupnem evropskem tržišču in izrabi a- tomske energije; če se tema dvema in¬ stitucijama priključi prihodnji mesec še nekdanja skupnost premoga in jekla, po¬ tem računajo, da so podane dovolj trdne osnove za nadaljno združevanje Evrope na nadnarodnih osnovah. Predstavništvo takšne Evrope trenutno izvaja Evrop¬ ska skupščina, katere prvo zasedanje se bo začelo 19. marca letos. Poleg drugih problemov bodo na tem zasedanju raz¬ pravljali tudi o splošnem volilnem siste¬ mu v vseh državah članicah, ko bodo volili predstavnike za evropski parla¬ ment. Ob vsej atlantski obali išče velika skupina USA ladij z letalonosilko Ley- te na čelu “neidentificirane ladje” odn. podmornice, ki naj bi zakrivile neuspe¬ he nekaterih US raket, izstreljenih v zadnjem času s Cabo Canaverala. Pre¬ iskava se je začela, ko je nek časopis javil, da je neko severnoameriško leta¬ lo izsledilo sovjetsko podmornico blizu obale Floride. Ker pa po mnenju stro¬ kovnjakov obstoji možnost, da so neka¬ terim raketam spremenili smer odn. jim pot zaključili z radijskimi valovi, so se USA oblasti odločile, da bodo izvedle temeljito preiskavo vsega morja ob Atlantiku. Spričo neodjenljivosti kubanskega predsednika Batiste in delovanja tam¬ kajšnjih partizanov pod vodstvom Fidel Castra, je konferenca kubanskih cerkve¬ nih dostojanstvenikov objavila pastir¬ sko pismo, v katerem pravijo med dru¬ gim: “Pozivamo vse, ki se danes bore v sovražnih taborih, da prenehajo z upo¬ rabo sile in poiščejo, čim prej je to mo¬ goče, vse uspešne rešitve, da bomo ta¬ ko skupno vzpostavili v naši deželi mir in blagostanje, ki smo ju tako potreb¬ ni.” — Ker je v pismu tudi govora o sestavi koalicijske vlade, je Batista že odvrnil, da takšne vlade sestavil ne bo. Boj Fidel Castra bo šel tako dalje. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. HI. 1958 Tomažev dan 7. marca bo katoliška Cerkev proslav¬ ljala god sv. Tomaža Akvinskega, av¬ torja Summa theologica, dela, s kate¬ rim je postavil temelje vsemu katoli¬ škemu nauku. God tega največjega mi¬ sleca in bogoslovca vseh časov je vča¬ sih v domovini proslavljala vrsta kato¬ liških organizacij, prirejala Tomažev dan ali na ta ali oni način hotela dati poživitve svojemu katoliškemu gledanju in ravnanju, opirajoč se na Tomaža Akvinca. V emigraciji se Tomažev dan pravza¬ prav ni nikoli javno proslavljal. Bil pa bi bržkone bolj potreben kakor v ureje¬ nih razmerah doma, kajti življenje na tujem vsak trenutek in ob vsakem kra¬ ju še bolj zahteva od slehernega kato¬ ličana pravega duha na pravem mestu. Pred leti je pokojni prelat dr. Odar na fantovskih duhovnih vajah govoril tudi o pojmu katoliškega čuta, čigar stalno priznavanje bi moralo biti merodajno tako za intelektualca kakor delavca, na¬ meščenca in študenta: katoliški čut imeti, se ne pravi samo, biti zapisan v kateri koli katoliški organizaciji. Ka¬ toliški čut je treba znati in smo ga dolžno uveljavljati v slehernem trenutku našega življenja; katoliški čut mora bi¬ ti tudi merilo vsemu našemu odejstvo- vanju. K obnovi tega čuta in njega požitvi naj nas spomni letošnji Tomažev dan. BRALI SMO V KORUPCIJI SE DAVIJO ... Buenosaireški večernik “La Razon” je v soboto objavil poročilo, da je Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije začel napadati jug. kom. vlado in sindi¬ kalne voditelje zaradi naraščajoče ko¬ rupcije. Napad, ki je bil objavljen v u- radnem glasilu KPJ, je najbolj ostra kritika vladajočega režima, odkar so ko¬ munisti prišli na oblast. Beograjski di¬ plomatski krogi spravljajo navedeni na¬ pad v zvezo s kritiko “novega razreda”, kakor ga je v svoji knjigi ožigosal Mi¬ lovan Djilas. CK, kateremu načeljuje Ti¬ to, je v kritiki dejal, da so javni funk¬ cionarji krivi vse “birokracije, nedopust¬ ne izrabe javnih fondov, nepotrebnih po¬ tovanj v inozemstvo in stroškov za raz¬ lične proslave in proslavljanja iz držav¬ nih fondov.” Izjava nadalje navaja, da “je bil sistem protežiranja prav tako ob¬ sojen od CK: to se pravi, da posamezni¬ ki dosežejo kakršno koli stvar, od na¬ mestitve do stanovanja in do pokojni¬ ne”, prav tako pa tudi omenja, da je za¬ radi takega ravnanja “prišlo do hudih političnih reakcij zaradi korupcije” in da je “v nekaterih primerih nekaj funkcio¬ narjev prejelo več denarja kakor pa je znašala celotna vsota plač in mezd nji¬ hovih nameščencev v enem mesecu”. U- pravniki tovarn so prav tako pokazali svojo neusposobljenost, drugi posamez¬ niki pa so pozabili na načela in se spre¬ menili v oportuniste, s čemer so ustva¬ rili veliko nevarnost, katero moramo na vsak način odpraviti.” Kdor pozna komunistični sistem, ali je prebral vsaj zadnjo Djilasovo knjigo “Novi razred”, korupcija v komunistič¬ nih diktaturah ni nič novega. Komuni¬ stični veljaki v opoziciji vedno in povsod govore delavstvu o boljših življenjskih pogojih, ko pa pridejo na oblast, morajo delavci še težje delati in za slabše pla¬ če, komunistični veljaki pa se predajajo PO VOLITVAH Po tednu napete politične akcije ka¬ že Argentina zopet svoje normalno živ¬ ljenje. Na volitve spominjajo samo še volilne odbori, ki so v Buenos Airesu in po vseh prestolnih mestih v provincah začeli z uradnim štetjem dne 23. II. od¬ danih glasov. To delo napreduje zelo počasi. V tem česu je novoizvoljeni predsed¬ nik dr. Frondizi napravil več vljudnost¬ nih obiskov. Bil je pri soc. prvaku dr. Palaciosu, obiskal podpredsednika kon¬ traadmirala Rojasa in bil na obisku pri apostolskem administratorju Msgru Ferminu Lafitteju. V svojem uradu v ministrstvu za trgovino in industrijo je pa sam tudi sprejel več obiskov. S svo¬ jimi sodelavci je ponovno preučeval go¬ spodarski in politični položaj države. Glede sestave njegove bodoče vlade, so listi zapisali, da bo v smislu sedaj ve¬ ljavnih določil število ministrstev znižal na 8. Verjetno bo tri vojaške resore združil v eno samo ministrstvo za na¬ rodno obrambo. Nekateri listi so vedeli tudi že povedati imena novih ministrov. Tako naj bi bil določen za notranjega ministra dr. Alfredo Vitolo iz Mendoze, zunanji resor naj bi prevzel sedanji veleposlanik v Moskvi del Carril. Kot predsednika parlamenta omenjajo dr. Oscarja Lopeza Serrot-a. Posebnih izjav dr. Frondizi v zad¬ njem tednu ni dajal. Padla pa je v oči 'izjava novoizvoljenega podpredsednika dr. Aleksandra Gomeza v Rosario, da bo Argentina ob priložnosti odpovedala vse vojaške pogodbe, ker da ne želi pripa¬ dati nobenemu bloku v svetu. Priprave za prevzem oblasti Sed. vlada je povabila predsednike a- meriških držav na slavnosti, ki bodo 1. maja ob nastopu novega predsednika. O tem poročamo na drugem mestu. Vse kaže, da bo do tedaj v Buenos Airesu zbrane številne ugledne osebnosti. Tako bo iz Severne Amerike verjetno prišel podpredsednik Nixon, iz Brazilije pred¬ sednik Kubiček, iz Čila je že napoveda¬ nih 22 radikalnih in demokratskih po¬ slancev. Prav tako iz drugih držav. Politične stranke v novem položaju Demokratske politične stranke, če¬ prav za vse volilni rezultat ni bil ugo¬ den, izjavljajo, da ie pri zadnjih voli¬ tvah prava zmagovalka le demokracija, kar je pa najlepše priznanje in zado¬ ščenje osvobodilni revoluciji in njeni vladi. Po volitvah so seveda zelo dvignili glave peronisti. “Peron je že med nami” so bombastično oznanjali nekateri nji¬ hovi listi. Drugi so imeli naslove “O zmagi peronizma” nekateri so pa ce¬ lo zatrjevali, da je “Peron dr. Frondizi- ju zmago podaril”. Intransigentni ra¬ dikali so jim mirno in hladno odgovo¬ rili, da z njimi nimajo nobenih tajnih, pa tudi ne javnih dogovorov. Zato jim niso nič dolžni. Dr. Frondizi jim je sa¬ mo obljubil amnestijo in politične pra¬ vice. Glede amnestije, kolikor se nana¬ ša na Peronovo vrnitev, je pa dr. Fron¬ dizi točno povedal, da bi o tej stvari od¬ ločal narodni kongres, v katerem so sa¬ mi radikali. Spričo takega zadržanja radikalnih funkcionarjev se je prvotno navdušenje peronistov zanje močno o- hladilo. To je razvidno iz izjave pred¬ stavnika peronistične “taktične koman¬ de”, češ, da bo bodoče zadržanje pero¬ nistov odvisno od stališča radikalov do peronistov. Oni da sedaj pričakujejo na¬ grade, ki naj bi obstojala tudi v tem, da bi kot tretja politična sila bili zastopani P. Aleksander Slovensko frančiškansko družino v Severni Ameriki in zlasti čikaške Slo¬ vence je znova zadel hud udarec. Dne 9. februarja t. 1. je umrl, zadet od mož¬ ganske kapi, župnik slovenske župnije sv. Stefana v čikagu p. Aleksander Urankar. Njegovo truplo je ležalo na mrtvaškem odru v tej cerkvi od poned. 10. II. do srede 12. II., ko je bila za rajnega župnika pogrebna maša, nato so pa truplo prepeljali v Lemont in ga pokopali na samostanskem pokopališču zraven groba nedavno umrlega p. Ka¬ zimirja Zakrajška. P. Aleksander Urankar se je rodil 25. IV. 1902 v Mariboru. Med prvo svet. vojno je vstopil v frančiškanski red. 4. X. 1917 je bil preoblečen v Nazarjih. Višjo gimnazijo je študiral v Kamniku, kjer so mu bili profesorji p. Gracijan, p. Hugo in p. Bernard Ambrožič. V du¬ hovnika je bil posvečen 1. 1925 v Ljub¬ ljani. še istega leta je s p. Zakrajškom, ki se je tedaj mudil v domovini, odšel v Severno Ameriko. V Čikagu je postal pri sv. Štefanu kaplan. Od leta 1928 do 1931 je bil župnik v New Yorku v fari sv. Cirila in Metoda, nakar se je vrnil v čikago in postal župnik fare sv. Šte¬ fana. Po devetih letih neumornega in vsestranskega dela v tej fari je leta 1939 postal gvardijan v Lemontu. To je bilo v času, ko so tam zidali novo cer¬ kev in samostan. L. 1943 je postal žup- Goriška in tudi v vladi. Za to pa intransigentni ra¬ dikali niso niti najmanj navdušeni. Dr. Frandizi bo verjetno imenoval za mi¬ nistre samo intrasigentne radikale, v razne vladne posvetovalne organe bo pa pritegnil vplivne osebnosti, zlasti stro¬ kovnjake za posamezna vprašanja, tu¬ di iz drugih političnih strank, ki so pri¬ pravljene podpirati njegovo upravo. Tc so pa skoro vse. Med njimi tudi krščan- sko-demokratska stranka, ker stoji na stališču, da je treba podpirati vsa priza¬ devanja za utrditev demokratičnega si¬ stema v državi ter za dosego sloge in pomiritve med Argentinci. V političnem pogledu bo važno tudi stališče, ki ga bodo do intransigentnih radikalov zavzeli dr. Balbinovi ljudski radikali na sestanku 22. t. m. Nekateri so za ostro opozicijo proti novi dr. Fron- dizijevi upravi, drugi pa zagovarjajo stališče, da bi bilo najbolje, da bi poza¬ bili na osebne razprtije in se obe radi¬ kalni stranki združili ter tako skupno zavladali nad Argentino. Uranhar umrl nik pri sv. Juriju v So Čikagu. Tu je zgradil novo šolo. L. 1950 je bil izvoljen za komisarja slovenskih frančiškanov v USA. V Lemontu je tedaj dokončal Ro¬ marski dom, postavil postaje Križevega pota v Baragovem parku, za cerkev pa nabavil nove orgle. Za frančiškanskega komisarja je bil izvoljen dvakrat. Ko mu je leta 1956 ta funkcija prenehala je postal znova župnik v fari sv. Štefana v Čikagu, kjer ga je sedaj doletela tu¬ di smrt. Po smrti pok. Grabovška je bil nekaj časa tudi župnik pri sv. Janezu v Milwaukee. P. Aleksander je bil odličen govornik in umetnik v pisani besedi. Bil je nam¬ reč dober slovenski pesnik. Pisateljevati in pesniti je začel že v dijaških letih. Tedaj je precej svojih stvari objavil v dekliškem listu Vigred, po odhodu v Ameriko je pa pesmi objavljal v fran¬ čiškanski verski reviji Ave Maria in v Koledarju Ave Maria. Več let je to re¬ vijo tudi urejal. Ko je za desetletnico svoje nove maše 1. 1935 obiskal domovi¬ no je svoje pesmi izdal v zbirki z na¬ slovom “Vršič slovenskega rožmarina”. Rajni p. Aleksander Urankar zapušča v Sev. Ameriki brata Franceta in se¬ stro, v domovini pa še živeče starše, brate in sestre, od katerih je eden tudi duhovnik-frančiškan in sicer p. Kon¬ stantin, ki je sedaj župnik in gvardijan pri Sv. Trojici v Slov. goricah. N.p.v m. Primorska brezmejnemu razkošju in razsipništvu. Tako je v Sovjetski zvezi, tako je na Češkem, Madžarskem in nič drugače ni v Titovi Jugoslaviji. Sedaj napovedujejo ukrepe proti ti¬ stim, ki se predajajo korupciji. Za sle¬ pilo inozemske javnosti bodo morebiti kaznovali kakega nižjega funkcionarja, višji komunistični veljaki, zlasti v sami partiji, bodo pa nekaznovano lahko kra¬ dli in zapravljali javno premoženje še naprej. Zato bi bilo bolje, če bi člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije brez gornjega napada na korupcioniste začeli kar sami izvajati stari slovenski pregovor, ki dalje lep nauk, namreč, da naj vsakdo začne po¬ metati najprej pred svojim pragom, kaj¬ ti “riba smrdi pri glavi.” Slovenska dem. zveza za Tržaško o- zemlje je slavila 10-letnico obstoja in ob tej priliki priredila skromno prosla¬ vo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik SDZ dr. Angeletto, ki je med drugim dejal: “Zgodovina političnih strank uči, da so trajne samo tiste stranke, katerih te¬ meljna načela so zdrava, naravna in utemeljena v božjih in naravnih zako¬ nih. Taka načela so: ohranitev narodno¬ sti, vere, svobode posameznika in njego¬ vega človeškega dostojanstva ter social¬ na pravičnost. To so tudi načela SDZ. Z likvidacijo STO in z londonskim spora¬ zumom je preživljalo slovensko demo¬ kratsko gibanje začasne krize. Kakor vse ostale politične stranke, je seveda tudi SDZ izgubila določene privlačnosti, ki so vladale v srcih ljudi pred desetimi leti. Nič za to. Upravičenost in uteme¬ ljenost strank nista odvisni od števila pristašev. Stranka, ki je v svoji globoki zavesti prepričana, da je njena linija, njena pot prava, bo po tej poti pogum¬ no hodila naprej. Ko bodo dani pogoji, ko bo prišel pravi čas, bo triumfirala ona in z njo njena načela. Bliža se Ev¬ ropska skupnost s Skupnim tržiščem in Evratomom. Meje držav se bodo izbri¬ sale in šovinizem bo obnemogel. Prav naši obmejni slovenski kraji okrog Trsta bodo takrat igrali izredno važno gospo¬ darsko vlogo. Demokracija in svoboda bosta iztrebili teror in totalitarizem. Takrat bo SDZ triumfirala s svojimi na¬ čeli in za njo bo ves slovenski narod. Ne od mene, ker sem že v letih, pač ARGENTINA V vojaški bolnišnici v Buenos Airesu so operirali vojnega ministra generala Viktorja J. Majo. Za časa njegove bo¬ lezni ga nadomešča letalski minister comodoro Jorge H. Landaburu. Bančni uradniki po 32 dneh stavke v začetku tega tedna še niso prišli na de¬ lo. Prejšnjo sredo so v Buenos Airesu priredili demonstracije. Policija jih je razpodila s solzivimi bombami. Več iz¬ grednikov so zaprli. Stavbinski delavci, ki so bili tudi 45 dni v stavki, so delo obnovili. Dosegli so povišanje svojih mezd za 20 pesov dnevno. Argentinska vlada je priznala Zdru¬ ženo arabsko državo. Ministrstvo za trgovino je objavilo sporočilo, da za vinski pridelek letoš¬ njega leta ne bo maksimiranih cen. Vla¬ da je pa tudi sklenila, da bo v tem ča¬ su uvozila večje količine namiznega vi¬ na iz obmejnih držav. Vlada je z odredbo z zakonsko moč¬ jo proglasila kraja Berisso in Ensenada v provinci Buenos Aires za vojaško področje, ki spada pod poveljstvo po¬ veljnika pomorske baze v Rio Santia- go. V navedenih mestih je bilo v zad¬ njem času izvršenih več terorističnih de¬ janj na naftovodih. Za argentinskega veleposlanika v Ve¬ nezueli je imenovan dr. Konrad Traver- so, ki je na svoje novo službeno mesto že odpotoval. Vlada je z ozirom na stavko delav¬ stva v rafinerijah, ki je bila proglaše¬ na za protizakonito, delavstvo pa mobi¬ lizirano, sedaj v Buenos Airesu mobili¬ zirala tudi uradništvo ter ostalo uprav¬ no osebje v Državni petrolejski družbi. Ministrstvo za mornarico je objavilo sporočilo, da je na področju argentinske Antarktike padel v morje helikopter, ki pripada rušilcu General San Martin. Pri tem so izgubili življenje trije člani posadke. pa od vas mlajših je odvisno, ali se bo SDZ okrepila in pričakala dan odreše¬ nja v matični državi. Dal Bog, da ta dan ne bi bil več daleč.” Ob nabrežinski električni centrali so pričeli z gradnjo doma za onemogle in reveže iz devinsko-nabrežinske občine. Poslopje bo veljalo 40 mil. lir, Titovstvu naklonjeni tednik dr. Be¬ sednjaka Novi list je objavil anketo z dvema vprašanjema: 1) katera knjiga, izišla 1957. se vam zdi najboljša? 2) katero delo iz povojne literature bi priporočali za prevod? — Odgovore so doslej poslali: Martin Jevnikar: Ad 1) Simčič: človek na obeh straneh stene, ad 2) ne predlaga nobeno delo. Alojz Rebula: Ad 1) Kocbekov Pariški dnev¬ nik, dalje odlomke iz Simčičevega Člo¬ veka in Beličičeve zbirke Dokler je dan, Vidmarjeve Estetske nesporazume, Zbornik Prežihovega Voranca, Juša Ko¬ zaka delo o Poljski in Steletovo delo o Plečniku. Ad 2) predlaga Kocbekovo Tovarišijo. Boris Pahor: Ad 1) ne nava¬ ja nobenega dela, ad 2) Kocbekova To¬ varišija; Mirko Mahnič, pisatelj in re¬ žiser, Ljubljana: Ad 1) brez konkret¬ nega odgovora, razen navedbe Ceneta Vipotnika pesmi, ad 2) poleg stalnih (Prešeren in Cankar) Kocbekov Strah in pogum, Juša Kozaka Gašper Osat in Cirila Kosmača Balado o trobenti in oblaku. Josip Tavčar: Ad 1) Simčičev Človek, 2) Ivana Potrča Na kmetih. Dr. MIHA KREK V BORBI ZA SVOBODO Izšla je knjiga Dr. Vladka Mačeka “In the Struggle for Freedom”. Knjigo so izdali založniki Robert Speller & Sons, Inc. New York 36, N. Y., ki so njeno vsebino označili takole: “To je navdihovalen življenjepis moža, ki se je od rane mladosti boril za osa¬ mosvojitev kmeta in za svobodo hrvat- skega naroda. Vodil je neupogljivo opo¬ zicijo proti vsaki tiraniji, vendar so je držal načela, da je bolje krivico trpeti kot pa jo delati. Dr. Maček je starosta voditeljev kmet¬ skih strank v Evropi. Sedaj živi v be¬ gunstvu v Washnigtonu, D. S. Je pod¬ predsednik Mednarodne kmetske zveze. Dr. Maček je učenec mučeniškega Štefana Radiča. Pomagal je oblikovati ideologijo Kmetske stranke. Pogosto — včasih v pohvalo, včasih v grajo — so ga nazivali “Hrvaški Gandi”. Zaradi svojih idealov je bil večkrat zaprt, a je končno dosegel avtonomijo Hrvatske in vstopil v jugoslovansko vlado kot pod¬ predsednik. Nacistična invazija je pre¬ kinila in uničila to njegovo delo. Po vojski so ga, kakor piše R. H. Markham, ameriški vojaki sprejeli pod svojo zaščito in tako rešeli pred komu¬ nističnim besnenjem enega najpogum¬ nejših in najvdanejših borcev za sploš¬ ne pravice malih ljudi v južno vzhodni Evropi. Knjiga kaže pretresljiv primer kako si vsi narodi prizadevajo, da bi dosegli pravico samoodločbe. Mislim, da je ta označba kar točna in pravična tako napram knjigi kot napram piscu. To je političen življenjepis. Dr. Maček je pobral iz filma svojega spomi¬ na tiste slike, ki so se mu zdele najpo¬ membnejše,. da ga predstavijo kot člove¬ ka in javnega delavca. Popisuje dogod¬ ke in razmere kakor jih je on neposred¬ no doživljal, dojemal in presojal. Prav malenkostno, le sem in tja, na kratko omenja oddaljenejše okolnosti, ki so po¬ sredno vplivale na njegovo mišljenje in odločitve ali ki je sam nanje imel le posreden vpliv. Pisec se v podporo svo¬ jih trditev ne sklicuje na nikako drugo gradivo, ga niti omenja ne. čeprav po¬ drobno popisuje mnoge najspornejše do¬ godke iz hrvaškega in jugoslovanskega življenja, pove samo svoje gledanje, svo¬ jo sodbo, ne da bi le oko obrnil na vse, kar so drugi govorili in zapisali o isti stvari. Njegova izpoved je ta knjiga in nič drugega noče biti. Prav ta neposrednost in osebna nota je piscu omogočila, da je napisal knjigo kot zbirko značilnih, važnih za Hrvate, za Jugoslavijo in deloma za ves razvoj v Evropi med dvema vojskama najpo¬ membnejših doganjanj in jim dodal trnje¬ vo pot političnega opozicionalca in bor¬ ca za “staro pravdo” svojega naroda na tako lahen in pester način, v tako živo- pisanem zaporedju, da bo knjigo vsak z lahkoto in rad do konca prebral, kdor jo bo v roke vzel. Seveda ima knjiga svojo največjo vrednost v tem, da je dokument, ki ga je napisal drugi predsednik Hrvatske kmetske stranke, ki je vodil to stranko v dobi, ko je dosegla višek svoje moči, postala absolutno najmočnejša politična stranka Hrvatov in dozorela v instru¬ ment, ki je bil sposoben prenesti vsako odgovornost za vodstvo narodne in dr¬ žavne politike. Naj drugi mislijo ali mis¬ limo o Mačkovih potezah, korakih in od¬ ločitvah, kar hočemo, važno in edino merodajno je, da jih je take, kakršne so bile, hrvatski narod vselej odobril, če je prišel do kolikor toliko svobodne besede. Knjiga je torej najmerodajnejše izpričevalo hrvatske narodne politike in politična izpoved Dr. Vladka Mačka v enem. Velika odlika knjige je mirno, nekako blagohotno-iskreno popisovanje nasprot¬ nih stališč, razmer in interesov. Avtor se je izogibal vsake polemike, vseh na¬ padov ali celo kakih čustvenih izlivov. Mirno popiše svoje cilje, želje in name¬ ne, ne da bi jih kaj branil in ugotavlja nasprotja in ovire, ne da bi jih napadal. Čim kočljivejše je vprašanje in pred¬ met razpravljanja ,tem bolj se omejuje na ugotavljanja. Tako nam Dr. Maček na 275 straneh v prijetnem branju in lepem tisku daje svoj lasten življenjepis, razvoj Hrvatske kmetske stranke in politično zgodovino Hrvatov za to dobo. Nobeden teh sestav¬ nih delov, nobena teh sestavin knjige ni popolna. Od vsake pa je vendar toliko, da bralec dobi podobo malega kmetskega naroda, ki si z muko utira svoj pot na¬ prej in navzgor, dasi pada izpod ene nadoblasti pod drugo. Politično stranko je Dr. Maček sprem¬ ljal od njenega nastanka, saj je bil že pred prvo svetovno vojno njen kandidat in neposreden sodelavec ustanoviteljev Štefana in Pavla Radiča. Do pomembne politične organizacije in moči je stranka prišla šele v dobi Jugoslavije med dve¬ ma vojskama. Morda je prav to, da je bila Hrvatska kmetska stranka po dru¬ gi svetovni vojni na Hrvatskem nova stranka, vse druge pa so bile preveč prikrojene na prejšnje hrvatsko-madžar- ske razmere in obremenjene z njimi, pri¬ pomoglo, da je Kmetska stranka bila sprejeta kot nekaj svežega in je rastla od volitev do volitev. Dasi se o Hrvatski kmetski stranki pogosto govori in piše kot stanovski or¬ ganizaciji ,nam Dr. Maček odločno pove, da to ni. Stranka ni imela nobenega iz¬ pisanega stanovskega ali celo razredne¬ ga, niti kakega izdelanega gospodarske¬ ga ali socialnega programa s posebnim ozirom na kmetski stan. Po naše bi rek¬ li: stranka je hotela biti in je postala politična organizacija hrvatskega ljud¬ stva. Kmetsko stanovsko ime je uporab¬ ljala praktično iz razlogov, ki so jih ute¬ meljevale posebne razmere. Stranka je nastala v opoziciji proti dotedanjim strankam, ki so zbirale in zastopale gos¬ podo, kvečjemu še meščanstvo, za pode¬ želje se pa niso brigale. Pavle Radič je dal kmetsko obeležje ne le zato, ker so kmetje dejanska velika večina Hrva¬ tov, ampak tudi iz svojega prepričanja, da je kmetska družina najbolj zdrav, za¬ nesljiv, stalen, priden in proti vsem tu¬ jim nenarodnim, škodljivim vplivom od- Buenos Aires, 6, III. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice it Sfevenije^ O Titovi bolezni znova veliko govore v domovini. Nekateri pravijo, da Tito nima samo išiasa, ampak tudi raka. Zdravniki, ki ga zdravijo, so mu med drugim predpisali milejšo klimo. Zato je Tito razmeroma zelo malo v Beogra¬ du. Navadno živi v svojih razkošnih vi¬ lah na otoku Brioni, ali pa, če je lepo vreme, v Sloveniji v gradu na Brdu pri Kranju, ki so ga komunisti vzeli knezu Pavlu. V zvezi s Titovo boleznijo znova omenjajo možnost, da bodo v jug. vr¬ hovni državni in komunistični upravi iz¬ vršili večje spremembe, še vedno pravi¬ jo, da bo verjetno Kardelj postal pred¬ sednik vlade, Srb Rankovič bo vodil ko¬ munistično partijo kot njen generalni sekretar, Tito bi ostal samo predsednik republike in zanj bi tudi ustanovili me¬ sto predsednika komunistične stranke. Kot predsednik republike bi ostal še na¬ prej vrhovni poveljnik vojske. Čeprav komunisti zanikajo govorice o trenju v vrhovih stranke, poznavalci razmer do ma še naprej zatrjujejo, da je med ko¬ munističnimi prvaki zaradi Titove bo¬ lezni huda medsebojna borba za njego¬ vo nasledstvo, vse skupaj pa že sedaj spreleteva strah kaj bo v Jugoslaviji po Titovi smrti, ker ni nobene osebnosti s tako avtoriteto v stranki, da bi jo mogla držati skupaj s tako heterogeni¬ mi elementi in s tako velikimi politič¬ nimi apetiti posameznih komunističnih prvakov med Slovenci, Hrvati in Srbi, Črnogorci in Makedonci. Na drugi stra¬ ni pa komunisti sami tudi vedno bolj uvidevajo, da si v vseh teh letih niso mogli ustvariti simpatij niti ne med de¬ lavstvom, kaj šele med kmečkim ljud¬ stvom. Mladine pa tudi nimajo za sabo, kar so morali sami priznati z vso brid¬ kostjo. V Ljubljani so slovesno proslavili sto¬ letnico rojstva izumitelja ladijskega vi¬ jaka Josipa Reslja. Reselj je bil po ro¬ du Čeh. Kot gozdarski inžiner je dolgo vrsto let služboval v Sloveniji — med drugim v Novem mestu, končno pa v Trstu, kjer je izumil ladijski vijak, ka¬ terega je preizkušal že prej na Krki pri Novem mestu. Poleg ladijskega vi¬ jaka je izdelal se 14 drugih tehničnih izumov. Slavnostni govor o izumitelju Reslju je imel v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Vladimir Murko, ki je o njem napisal tudi obširno knjigo. Izu¬ mitelj Reselj je bil poročen s Slovenko, Slovenija mu je pa dala tudi zadnje bi¬ vališče. Pokopan je namreč v Ljubljani. Združene Severno ameriške države so zamenjale svojega dosedanjega velepo¬ slanika Ridlebergerja v Beogradu. Na njegovo mesto je že imenovana nova o- sebnost in sicer je to dosed. ameriški veleposlanik pri kitajski nacionalistični vladi Rankin. V Mariboru, ki je sredi vinorodnih krajev in s Slovenskimi goricami v za¬ ledju, stane liter dobrega vina 250 do 300 dinarjev. Torej si delavec z meseč¬ no plačo 8 do 10.000 dinarjev lahko ku¬ pi samo 30 do 40 litrov vina. Pa stalno beremo v komunističnih listih, kako so zboljšali gospodarski položaj. Ljudska univerza v Mariboru priprav¬ lja vsako leto jezikovne tečaje iz nem¬ ščine, angleščine, francoščine, itali¬ janščine, slovenščine in drugih jezikov. Lani se jih je udeleževalo 1800 slušate¬ ljev. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES II. dvoletna skupščina Slov. kulturne akcije je bila v soboto 1. III. 1958 ob petih pop. v salonu Ilirije ob lepi udeležbi u- stvarjalnih in rednih članov. Tudi več inozemskih ustvarjalcev je bilo zastopa¬ nih po pooblaščencih. Po pozdravu in branju poročila o prejšnji skupščini, je poročal predsednik Ruda Jurčec in vključil v svoja izvaja¬ nja načelne misli. Tajnik Marijan Ma¬ rolt je podal statistiko članstva, naroč¬ nikov, poslovanja in prireditev. Navedel je tudi vse važnejše dogodke, ki so ak¬ cijo zaposlovali zadnji dve leti. Sledili so referati vseh odsekovnih vodij in u- rednikov knjižne zbirke, pa i oeh revij. Najdaljše je bilo zadnje,- V tajnikovo poročilo; g. Lado Lenček je postav¬ ke do podrobnosti "razčlenil ;; : ojasnil. Poročila so trajala dve uri ' e bilo to popoldne posebno vrel tedaj predsednik odredil kratek odffi^f. Po odmoru je bil razgovor o poročilih, v katerega so z daljšimi nasveti in ob¬ jasnili posegli zlasti gg. dr. Brumen, dr. Komar, dr. I. Lenček, dr. Debeljak, bla¬ gajnik, tajnik, pa še drugi. Ker izpre- minjevalnih predlogov ni bilo, sta bili s to debato opravljeni tudi točki “pred¬ logi” in “slučajnosti”. Pri volitvah so bili izvoljeni prejšnji člani uprave: Pred¬ sednik Ruda Jurčec, podpredsednika dr. Tine Debeljak in prof. Lojze Geržinič, blagajnik L. Lenček, tajnik Marijan Ma¬ rolt. .širšega odbora pa ne voli skupšči¬ na, ampak pošiljajo vanj svoje vsako¬ kratne vodje odseki. Ob osmih je pred¬ sednik zaključil skupščino z zahvalo za udeležbo, sodelovanje in zaupanje. OSEBNE NOVICE Duhovniški spremembi. G. Janez Grilc, ki je doslej bil v Argentini kaplan v SS. športne prireditve v okviru III. Slovenskega dne — 1958 Otvoritev dne 9. marca 1958 ob 9,30 uri v prostorih “NAŠEGA DOMA” V SAN JUSTO Nedelja 9. marca 1958 — ob 10,00 uri: NAŠ DOM San Justo — ODBOJKA Sobota 15. marca 1958 — ob 16,30 uri: Cerkvena dvorana SAN JUSTO — NAMIZNI TENIS Nedelja 16. marca 1958 — ob 16,00 uri: Športno igrišče DON BOSCO — NOGOMET Nedelja 23. marca 1958 — ob 9,00 uri: Športno igrišče LANUS — NOGOMET Nedelja 30. marca 1958 — ob 9,00 uri: Športno igrišče Don Bosco, R. M. — NOGOMET Sobota 22. in 29. marca 1958 ob 19,00: v prostorih NAŠ DOM v San Justo —- ŠAH (Točen razpored glej v Društvenih obvestilih v Svob. Sloveniji štev. 10.) Prehodne pokale so darovali DRUŠTVO SLOVENCEV za od¬ bojko, BRATA KRIŠTOF za namizni tenis, DAYDAM S.R.L. za šah, po¬ kal za odbojko juniorjev IZIDOR KASTREVEC. mestu Bragado, je v torek, 4. marca 1958 odpotoval v Caracas v Venezuelo kjer bo skrbel za dušno pastirstvo za tomašnje slovenske rojake. Slovenski je¬ zuit g. Ivan Caserman, ki je več let de¬ loval v bogoslovnem semenišču v Devo- tu v Buenos Airesu, je pa prestavljen v jezuitski zavod v San Miguelu v provin¬ ci Buenos Aires v pomoč rektorju tega zavoda. Obema želimo na novih mestih mnogo uspehov in božjega blagoslova. Poroka. V soboto dne 1. marca 1958 sta se poročila v župni cerkvi v Ramos Mejia g. Kuno Strobl in gdč. Marija Lončar. Ženinu in nevesti sta bila za priči g. Jože Žnidaršič, in ga Vera Žni¬ daršič, poročne obrede je pa opravil g. direktor Anton Orehar. Iskreno čestita¬ mo in želimo obilo sreče. Družinska sreča. V družini g. France¬ ta Martinčiča in njegove žene ge Marije roj. Jurjevič v Barrio San Jose pri Adrogueju se je v soboto 1. marca ro¬ dil sinček. Družino g. Eligija šereka in njegove žene ge Emilije, roj. Košir v Cerro Azul v provinci Misiones je pa razveselila hčerka Silva-Marjetica. Sreč¬ nima družinama naše čestitke. j Marija Skubic. V Buenos Airesu je v nedeljo 2. marca 1958 umrla v nem¬ ški bolnišnici na posledicah splošne no¬ tranje zastrupitve ter oslabelosti notra¬ njih organov ga Marija Skubic, roj. Ko¬ ščak, žena g. Alojzija Skubica in svaki¬ nja g. Toneta Skubica, prvega tajnika Društva Slovencev v Buenos Airesu. V nemško bolnišnico se je rajna Marija Skubic zatekla dne 22. februarja t. 1. ter je v njem podarila življenje hčerkici Sonji Mariji. Po rojstvu otroka so na¬ stopile komplikacije”, tako, da se je zdravstveno stanje bolnice iz dneva v dan slabšalo. Prejšnji petek je rajno Marijo Skubic previdel g. Jože Košiček, v nedeljo ob devetih dopoldne je pa umrla. Njeno truplo so prepeljali na njen dom v ulico Santa Marina 830 v Ciudadeli ter jo položili na mrtvaški o- der. Sem so jo v vso nedeljo in v pone¬ deljek do pogrebu hodili kropit številni Nedelga, 23. marca ob 18 . uri Stanko Kociper: "ŠENTJU&JEVSK! P R 0 V I Z 0 R Drama Ciudadelski oder rojaki ter tolažit tako hudo prizadetega g. Alojzija Skubica in njegovega sinčka Lojzka. Pogreb rajne Marije Skubic je bil v ponedeljek dne 3. marca t. 1. ob štirih popoldne. Molitve za rajno je o- pravil na domu č. g. p. Ciril Petelin, ki je nato vodil tudi pogrebni sprevod na pokopališče San Martin. Od doma je pogrebni sprevod najprej zavil proti župni cerkvi v Ciudadeli. Pred vhodom v cerkev ga je pričakoval župnik, ki je nato v cerkvi, kamor so prenesli krsto s truplom pok. Matije Skubic, tudi asistiral pri molitvah za¬ njo. Od tu je šel pogrebni sprevod z vr¬ sto avtomobilov naravnost proti pokopa¬ lišču v San Martinu. Tu je grob blago¬ slovil prav tako č. g. p. Ciril Petelin in tudi izmolil pogrebne molitve. Nato pa so pogrebci s svežo prstjo zasuli dobro in plemenito slovensko ženo in mater, ki je za življenje svojega otroka daro¬ vala lastno življenje. Na zadnji poti so Marijo Skubičevo spremljali številni ro¬ jaki. G. Alojziju Skubicu in vsem njegovim sorodnikom ob tako neizprosnem živ- ljenskem udarcu izrekamo iskreno soža¬ lje ter sočutje, rajni Mariji Skubic pa želimo miren počitek v argentinski zem¬ lji, njena duša pa naj uživa večno pla¬ čilo pri Bogu. f Dr. Alfonz Cepuder. Novica o nje¬ govi smrti nas je presenetila. Še pred nedavnim smo dobili od njega pismo, naslednje je pa bilo že od njegove živ- ljenske družice ge Ilonke, ki nam je sporočila njegovo smrt. Je drugi Slove¬ nec iz protikomunistične slovenske emi¬ gracije, ki je umrl v dalnji severni ar¬ gentinski provinci Misiones. Prvi je bil pesnik in pisatelj dr. Anton Novačan, katerega je doletela smrt v mestu Po- sadas dne 22. marca 1951. Rajni dr. Alfonz Cepuder se je rodil 4. avgusta 1894 v Studencu pri Krškem. Po končani gimnaziji je študiral pravo. Za svoj življenski poklic si je izbral sodno stroko. Ko sodnik je služboval na raznih sodiščih, dokler ni postal sodni starešina v Ribnici na Dol. Od tu je prišel za sodnika okrožnega sodišča v Celje, kjer ga je zatekla tudi vojna vihra. Rajni dr. Cepuder je bil silno na- Vsak teden ena DEKLE JE PO VODO ŠLO ... Dekle je po vodo šlo na visoke planine, vodo je zajemala, je ribico zajela. Ribica jo je prosila: "Le pusti me živeti, rada bi živela še, se z vodico igrala.” Cvetela je, cvetela, oj rožica rdeča, dekle jo je utrgala, jo svojmu fantu dala. Visela je, visela, oj jabolka rdeča, dekle jo je utrgala, jo svojmu fantu dala. Ribica je plavala, je rožica venela. "Ti preljubi fant si moj, al drug pa nobeden." r r vezan na naravo. Zato je ves svoj pro¬ sti čas prebil v njej na svojem lepem posestvu pri Rogaški Slatini. Od izbru¬ hu komunistične revolucije se je takoj v začetku postavil odločno proti rdečim nasilnikom. Uvrstil se je tudi v domo¬ branske vrste ter je bil v Ljubljani sod¬ nik domobranskega vojaškega sodišča. Begunska leta je z družino preživel v Avstriji, odkoder je leta 1948 prišel v Argentino. Nekaj časa je delal v Bue¬ nos Airesu kod zidar, nato je pa zopet sledil klicu svoje duše ter se napotil v Misiones, kjer si je kupil večje zemlji¬ šče in ga začel obdelovati. Na tem po¬ sestvu je potem živel s svojo družino in tu ga je tudi doletela smrt dne 11 .II. 1958. Pokopali so ga dne 12. II. 1958 na pokopališču v mestu Alem. Naj počiva v miru, njegovi ženi go¬ spe Ilonki in ostalim sorodnikom pa iz¬ rekamo globoko sožalje. LANUS V nedeljo 9. marca bo ob 16. uri v društveni dvorani 5. redni letni občni zbor društva “Slovenska vas”. SLOVENCI PO SVETU KANADA V župnijo Marije Pomagaj v Torontu so se v zadnjem času vpisali naslednji rojaki, ki so se naselili v Torontu: Družine: Jožef Pušnik in Eva, rojena Novak, oba iz Maribora; Adolf Tanjšek in Vera, roj. Gleščič s hčerkico Violan- do; Nikola Naranič in Milica, roj. Čer¬ netič s sinom Miroslavom; Jože štefa- nič in Alojzija, roj. Slavec s hčerkico Mirijam iz Ilirske Bistrice; Božo Mla¬ kar iz Tržiča in Gorenjskem (ženo in dva otroka ima še v Sloveniji); Roman Perdes iz Maribora in Rozina, roj. Ben¬ ko iz Murske Sobote; Štefan Kranjec in Ana, roj. Horvat iz Brezovice v Prek¬ murju s hčerkicama Ano in Matildo; Engelbert Markovič iz Stične je dobil k sebi ženo Jožefo s sinoma Engelbertom in Francetom. ■ Fantje-poedinci: Mihael Grahor iz Šmarij pri Ilirski Bistrici, Vinko More iz Sovodnja v Poljanski dolini, Danilo Vrh, Danilo Baša iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici, Anton Pavlovec iz Bač pri Knežaku, Franc Boštjančič iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici, Anton Per¬ ko iz Ambrusa na Dolenjskem, Ignac Doma, Ignac Herga iz Sv. Andraža v Slovenskih Goricah, Ciril Vidic iz Šmi¬ hela pri Žužemberku, Jože Semen, Jože žoldaš, Franc Vučko, Anton Žižek, Loj¬ ze Avsenek, Marjan šut iz Ljutomera, Alojzij Rapoša, Viljem Kovačič od Sv. Križa pri Litiji, Anton Černetič iz Ma¬ ribora, Albin Skrbiš, Martin Kolenko. Jožef Miklavc, Božo Pšeničnik, Ignac Hozjan, Anton Laki, Jože Žižek, Štefan Žižek, Franc Jeršič, Lipa pri Celju, Fri¬ derik Jelen, Viktor Leskovar iz Videz pri Sloven. Bistrici, Slavko Juretič iz Ljubljane, Jožef Pandev iz Mežice, Alojzij Železnik iz Poljane ob Rečiči pri Savinji, Ivan Pintar, Slavko Bobin, Edvard Kraker in Štefan Cigan. Dekleta-poedinke: Ida Vojska iz Dom¬ žal na Gorenjskem, Ana in Elizabeta Torner, sestri, Bogomina Gomboc iz Cankove, Marija Žižek iz Velike Pola¬ ne, Rozalija Hozjan, Marija Recek iz Trnja v Prekmurju, Irma Vogrinčič, Ka¬ tarina Žalik in Ivanka Platnar. poren del naroda, ki je bil dotlej najbolj zapostavljen in zaostal. Skratka, na kmeta, vas in podeželje je Radič hotel nasloniti vse svoje gibanje, ki pa je ime¬ lo za cilj biti ljudsko, vsenarodno poli¬ tično hrvatsko gibanje, ki se je bavilo v pretežni večini le s političnimi zahteva¬ mi Hrvatov in Hrvatske. Dr. Mačkova knjiga je sicer prepletena z izvirnimi popisi ljudskih običajev in izročil, ki so se ohranila po kmetskih družinah in va¬ seh, omenja tudi, da je gibanje imelo gospodarske zadruge in njihovo centralo ter ljudsko prosvetno organizacijo, ven¬ dar je vse to odpravljeno v nekaj od¬ stavkih, vse drugo je politična zgodo¬ vina. Pa tudi politični zgodovinar v pravem in prvotnem pomenu te besede Dr. Ma¬ ček v tej knjigi ni in noče biti. Ni mu na tem, da bi vse razvoje in dogodke, ki mu pridejo pod pero, osvetlil z vseh stra¬ ni. Piše o vsaki stvari le toliko in tako, kakor je prišla v njegovo življenje, na njegovo delovno mizo, tako kakor on gleda na razvoj s stališča hrvatskega razpoloženja in hrvatskih interesov, ki so mu edino merodajni. Knjiga slikovi¬ to pove, kako je nastopala hrvatska po¬ litična reprezentanca, ko sta trčili dru¬ ga ob drugo dve državni miselnosti, dve pojmovanji narodne države: srbsko in hrvatsko. Srbi so vstopili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s svojo Srbsko Kraljevino in so politično delali iz prepričanja, da so po prvi svetovni vojni svojo prejšnjo državo obnovili in jo razširili. Imeli so jasne pojme le o enostavni, homogeni državi, ene in edi¬ ne narodnosti. Župan z občinskim sve¬ tom je bil v taki državi krajevna, kralj z vlado in parlamentom pa druga in zadnja, vsedržavna oblast. Komplicira¬ na država raznih narodnosti in pokra¬ jin jim je bila tuja. Močna država in ugledna državna oblast jim je bilo ne¬ kaj vzvišeno dobrega, najboljša zašči¬ ta njihovih narodnostnih interesov. Hr¬ vatje, kakor tudi drugi narodi Jugosla¬ vije, so vsa zadnja desetletja pred vsto¬ pom v skupno državo preživeli v odporu proti državnim vladam in poglavarjem, so tedaj prinesli s seboj opozicijsko raz¬ položenje proti državni centralni in se skušali vsaj zavarovati pred njenim prevelikim vplivom a priori. Hrvatje so prinesli še posebej s seboj svojo držav¬ nost, kolikor so jo ohranili v trdem boju z Madžari in Avstro-ogrskim cesarjem. Vseh dvajset let v prvi Jugoslaviji so Hrvatje svojo državnost hoteli uveljavi— viti, svojo državno organizacijo izpopol¬ niti in jih je toliko bolj bolelo, ker so v skupni državi Srbov, Hrvatov in Sloven¬ cev izgubili še mnogo tistega, kar je bilo poprej njihovo in so ohranili v zve¬ zi z Madžari in pod Madžari. V tem je bila važna razlika med Hrva¬ ti in drugimi nesrbskimi narodi. Sloven¬ ci n .pr. poprej svoje državnosti nismo imeli. Narodno pravo, na katerega smo se edino mogli sklicevati, smo v Jugo¬ slaviji okrepili, se razmahnili kot narod in mogli v Beogradu bistveno močneje vplivati na državno politiko kot smo to kdaj mogli na Dunaju. Daši nas je tudi bolelo, da so Slovenske narodne vlade prešle v Kraljevska namestništva, Obla¬ sti, Banovine, vendar so še vse te oblike javne administracije v Sloveniji bile vedno, tudi v najslabših razdobjih, veli¬ ko bolj naše kot prejšnja Cesarska na¬ mestništva, Deželna predsedništva in druge avstrijske expoziture na naši zemlji. Mi smo v Jugoslaviji na narodno političnem področju samo pridobili, če¬ prav nismo dosegli vsega, za čemer smo stremeli, Hrvatje so pa izgubili mnogo tega, kar že poprej izven Jugoslavije imeli. Dr. Maček dramatično slika hr¬ vatsko borbo, pa je ne dramatizira. Dra¬ matičnost je samo v tem, da je pisec sam bil v dvobojih na hrvatski strani glavna osebnost, v procesih in ječah glavna figura trpljenja zaradi politič¬ ne in narodnostne borbe. Njegove “Podo¬ be iz ječ” so tako plastične in psiholo¬ ško prefinjene, da bodo verjetno najbolj prijele vsakega bravca. Hrvatska kmetska stranka je imela, kot se iz knjige vidi, tudi svojo zunanjo politiko. Mnogokrat je apelirala na Li¬ go Narodov, na druge sestanke demo¬ kratičnih državnikov in parlamentar¬ cev, stalno informirala inozemstvo o stanju na Hrvatskem z izjavami tujim dopisnikom in po svojih posebnih in stalnih delegatih v tujini. Predsednik Radič, podpredsednik Košutič, in glavno tajnik Dr. Krnjevič so pogosto obisko¬ vali prestolnice demokratičnih velikih sil, da bi vzbudili zanimanje za hrvatsko vprašanje in izzvali pomoč vsaj za neke osnovne hrvatske zahteve. Edino, kar so Hrvatje s temi svojimi akcijami dosegli, je to, da so poleg Slovakov v Čehoslo- vaški in Ukrajincev v Poljski, postali znani kot narod, ki je med najbolj neza¬ dovoljnimi z ureditvijo, kakršno so u- stvarile sile Velike Antante po drugi svetovni vojni v Srednji Evropi. To pa je ostalo, vsaj doslej brez praktičnega pomena. Ko človek prebere tozadevne trpke ugotovitve Dr. Mačka, se mu zaz¬ di, da bi vodstvo stranke tedaj marsikaj drugače ukrenilo, če bi imelo v svoji sredi človeka s sedanjimi njegovimi iz¬ kušnjami. Bistveno je pripomogel k razčiščenju pojmov in dogodkov Dr. Maček s' svo¬ jim podrobnim popisom prevrata, ki ga je izvedla liga majorjev v aprilu 1941 v Beogradu in svojega zadržanja in živ¬ ljenja v takozvani Neodvisni Hrvatski državi. Njegova dosledna odpornost na- pram vsem fašističnim, nacističnim okupatorjem in njihovim služiteljem, njegovo lastno trpljenje, šikaniranje dru¬ žine in številne žrtve, ki so jih utrpeli demokratični Hrvati pod ustaškim reži¬ mom, kakor tudi njegovo dosledno od¬ klanjanje komunističnih partizanov in oblasti, so dragocene vrednote, ki bodo nujno še prišle na tehtnico narodnega in mednarodnega življenja v korist Hr¬ vatov . Knjiga bo nedvomno vzbudila živahne komentarje in ostre kritike z mnogih strani. Za nas podrobnosti niso nič važ¬ ne. Dr. Maček je predstavil v tej knjigi ponovno samega sebe in Hrvatsko kmet¬ sko stranko kot politični činitelj, ki ho¬ če krščanski red v družbi, socialno pra¬ vičnost in zaščito malega človeka, sicer pa svobodo, popolno svobodo vsakemu človeku in vsakemu narodu in mirna, poštena, demokratična sredstva v po¬ litičnem delu. V takih silah in ljudeh je upanje v bodočnost Evrope. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 6. IH. 1958 - No. 10 DRUŠTVENI OGLASNIK ŠPORTNE PRIREDITVE V OKVIRU III. SLOVENSKEGA DNE 1958 Začetek v nedeljo 9. marca 1958 — “Naš Dom” San Justo. Ob 9,30 otvoritev; ob 10. uri: TEKMOVANJA V ODBOJ¬ KI za PREHODNI POKAL (dar DRU¬ ŠTVA SLOVENCEV ob 10 letnici obstoja) NAŠ DOM - MLADINSKI DOM, SFZ MORON - SFZ LANUS ob lih: odbojka juniorjev NAŠ DOM - SFZ MORON za pokal, dar I. Kastrevca; ob 15h: Namizni tenis — ženski ekipi NAŠ DOM - SFZ MORON — za pokal; ob 16.30: nadaljevanje tekmovanja v odbojki za prehodni pokal SFZ MORON - MLADINSKI DOM, NAŠ DOM . SFZ LAN OS; ob 17.30h: odbojka ženski ekipi NAŠ DOM - SDO MORON — za pokal; ob 18h: nadaljevanje odbojke za pre¬ hodni pokal SFZ LANUS - MLADINSKI DOM, NAŠ DOM - SFZ MORON. Razpored nogometnih tekem za pre¬ hodni pokal: Nedelja -6 marca 1958 ob 16 uri: športno igrišče DON BOSCO Ramos Mejia: SFZ Lanus - NAŠ DOM, SFZ Moron; Nedelja 30 marca 1958 ob 9 uri do- polne — športno igrišče DON BOSCO Ramos. Mejia: NAŠ DOM - SFZ Moron, MLADINSKI DOM - SFZ Lanus. . Tekme v namiznem tenisu za prehodni Pokal (dar Bratov Krištof: Sobota 15 marca 1958 od 16.30 — Cerkvena dvorana SAN JUSTO. Šah za prehodni pokal “DAY-DAM” (dar DAYDAMA S.R.L.): Sobota, dne 22 marca ob 19. uri in Sobota dne 29 marca ob 19. uri v pro¬ storih “NAŠEGA DOMA” San Justo. Dve najboljši moštvi v odbojki odigra¬ ta tekmo na pristavi v Moronu na pri¬ reditvi SLOVENSKEGA DNE v nedeljo 13. aprila 1958 — kot zaključek šport¬ nih prireditev. Vabimo vse prijatelje športa in vse Slovence, da podprejo prizadevanje na¬ še mladine za vzgojitev “ZDRAVEGA DUHA V ZDRAVEM TELESU”. Pri pvseh prireditvah bodo pobirali PROSTOVOLJNE PRISPEVKE za kri¬ tje stroškov. Presežek je namenjen v do¬ brodelne namene. Imam vedno v prodaji šivalne stroje nemške in druge industrije. Prevze¬ mam v popravilo šivalne stroje vseh znamk. Prodam trovrstno diatonično harmoniko. Mehle Ivan Mecanico de maquinas de coser SAN PEDRO 1795 TABLADA JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires DARILNI .PAKETI IZ TRSTA C I T R r s PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik Oton F r e s l Maipu 735 T. E. 31-5142 Capital MUCHACHA responsable, tambien cocina para corta familia alemana, sin lavar ni planchar, muy buen suel- do, recom. y docum. Montes Gran- des 977, Acassuso — Telef. 792-4722 V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nam je po te- ški bolezni v 63. letu starosti previden s tolažili sv. vere umrl dne 11 fa- bruarja 1958 naš ljubljeni mož, oče, stari oče in tast Or. ALFONZ CEPUBER , biv. višji sodni svetnik. K zadnjemu počitku smo ga položili dne 12. II. 1958 na pokopališču Alem. Žalujoči: Žena Ilonka, roj. Nemšič, hčerki Dušica in Nadica z možema in otroci ter ostalo sorodstvo. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 2. marca 1958 po hudem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, umrla v Buenos Airesu naša ljuba žena, mati, hčerka, svakinja in teta gospa Marija Skubic, roj. Koščak K zadnjemu počitku smo jo položili v ponedeljek dne 3. marca 1958 ob štirih popoldne na pokopališče San Martin. Našo ljubo rajnico priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Žalujoči: Mož Alojzij Skubic s sinom Lojzkom in hčerkico Sonjo Marijo, setra Ani, por. Vovk, z možem in otroci, brat Janez Koščak z ženo Ivanko, svak To¬ ne Skubic z družino. V domovini pa žalujeta za¬ njo oče in brat z družino. Buenos Aires — Višnja gora. OBVESTILA Dr. Ahčinovo Sociologijo morete še po stari ceni dobiti v Dušnopastirski pisar¬ ni do 1. aprila t. 1. Vsi trije zvezki sta¬ nejo sedaj samo 90 pesov, po 1. aprilu bodo stali 120 pesov. Na to opozarjamo tudi vse odbornike in poverjenike Dru¬ žabne Pravde, da veljajo sedanje cene samo do 1. aprila t. 1. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Organizacija Družabna Pravda bo dne 1. maja dopoldne proslavila desetletnico svojega obstoja s sv. mašo in zborova¬ njem na Ramon Falconu. Po zaključku zborovanja bo redni občni zbor. Že da¬ nes obveščamo o tem vse člane in pri¬ jatelje Družabne Pravde in tudi vse slo¬ venske organizacije. ZAHVALA Ob prebridki izgubi dobre in ljubeče žene gospe MARIJE SKUBIC, roj. KOŠČAK. se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi ob tem hudem življenskem u- darcu na karšenkoli način stali od strani. Iz vsega srca se zahvaljujem vsem tistim, ki so mojo rajno ženo obiskovali v času njene hude bolezni in ji lajšali trpljenje. Zlasti sem dolžan vso zahvalo č. g. Jožetu Košičku, ki je moji rajni življenski tovarišici prinesel sveto popotnico ter jo lepo pripravil za pot v večno življenje. Globoko zahvalo sem dolžan gdč. Rozi Golobovi, ki je ljubi pokojnici tako skrbno stregla v času njene bolezni. In končno naj sprejmejo mojo iskreno in srčno zahvalo vsi številni roja¬ ki, ki so moji rajni ženi pripravili tako lep mrtvaški oder, jo posuli s cvet¬ jem, zanjo molili, pri njej bedeli in jo naposled v tako lepem številu sprem¬ ljali tudi na njeni zadnji poti na pokopališče. Še posebno se pa zahvalju¬ jem č. g. patru »Cirilu Petelinu za vodstvo pogrebnega sprevoda. Vsem in vsak' ur naj še Bog stoterno poplača! Mož Alojzij Skubic z otrokoma ta 1*. * za vse sorodstvo, rl z .. 'smrt. 'aj ZETE ZA VELIKO N O tb vsakovrstne, kakor tudi zdravila, NAJBOLJE IN NAJCENEJE POŠILJA JADRAN FAR CHARCAS 767 (Hotel Pacifico) — T. E. 31 - 8788 — BUENOS AIRES (Ena kvadra od Plaza San Martin, blizu Retira) Dnevno od 15. do 19. ure, ob sobotah od 11. do 13. ure Pismena naročila kakor tudi denar pošiljajte po giro postal ali z bačnim čekom na ZDENKA KALEČAK, CASILLA DE CORREO 340, Bs. Aires VSI PAKETI SO ZAVAROVANI in prispejo v času od 20 do 30 dni. Štev. 1 . $ 160.— Štev. 9 . 1 kg Santos kave 3 kg Santos kave 3V2 kg sladkorja ali riža 3 kg riža Štev. 2 . $ 190.— 3 kg sladkorja IVz kg Santos kave Štev. 10 . 3 kg sladkorja ali riža 6 kg Santos kave Štev. 3 . $ 220.— 1 kg kakaa hol. 2 kg Santos kave 1 kg čaja Seylon 2% kg sladkorja ali riža 1 kg popra Štev. 4 . 3 kg Santos kave 1% kg sladkorja ali riža štev. 5 .. 4% kg Santos kave Štev. 6 . 9 kg Santos kave Vz kg čaja Ceylon Vz kg popra v zrnju Štev. 7 . $ 360.- $ 700.— 5 kg sladkorja 4 kg riža 5 kg testenin Vz kg kakaa hol. 220.— x /z kg čokolade Vi kg čaja Ceylon Vi kg popra v zrnju $ 380.—, 17 kg čiste svinjske masti $ 460.—, tri pare najboljših Nylon nogavic $ 180.—- Pakete tudi lahko sestavljate po volji. V navedene cene je vračunana že tudi poštnina. Razen tega pošiljam tudi vse vrste živil. Prav tako ra¬ dijske aparate, šivalne stroje in dvokolesa itd. 3 1 Vi Vi Štev. 5 4 Vreča kg Santos kave kg sladkorja ali riža kg čaja Ceylon kg popra v zrnju 8 . $ kg riža kg sladkorja 45 kg 000 bele moke FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (75) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Prefekt, ki mu je zadržanje glede te lurške zadeve prišlo v fiksno idejo, je imel toliko poguma, da na poslani ukaz cel teden ni odgovoril niti ni ničesar naredil. Šele čez 8 dni je poslal ukaz Roullandu s prošnjo, da mu da natanč¬ na navodila. Minister za bogočastje in njegovi tovariši so divjali zavoljo cesar jeve plašnosti in izdaje. Res mali Na¬ poleon! Najprej nas je s svojo neodloč¬ nostjo do prostozidarjev potegnil v afe¬ ro, ki bi brez našega odpora že zdavnaj zaspala, in zdaj, ker jo je sam napihnil, nas je hinavsko napadel za hrbtom. O nesrečna Španka, ki mu vlada! če bi zmožni Massy ne ravnal tako pogumno in previdno, bi se cela vlada pred svetom osmešila in bi se morala posloviti. Časo¬ pisna cenzura bo v teh dneh izredno poostrena. Prefekt Visokih Pirenej prej¬ me od ministrstva pohvalno pismo. Dobro, si misli Massy, s pridoblje¬ nim časom je vse pridobljeno. Da bi ga v Tarbesu ne mogli dobiti, se je podal na inšpecijsko potovanje, na katerem se je več dni mudil tudi v Lurdu. Razprav¬ ljal je z Lacadeem ter mu namignil, da misli v oktobru iti na dopust, župan : e v svojem času izzval zaporo votline, če bi v bodočih tednih nastopili neki dogod¬ ki, bi baronu ne bilo neljubo, še bi go¬ spod Lacade kot župan prikril prefek¬ tovo odsotnost in otvoritev votline pre¬ vzel na svoja ramena. Lacade je pre¬ plašen odklonil. Takšni ukrepi presega¬ jo spričo razvoja njegovo kompetenco. Lurd pripada zdaj visoki politiki. On sam ni nič drugega kakor preprosta občinska glava. Tudi je po jasni analizi profesorja Filhola popolnoma spremen'! nazore o studencu in votlini. Vlada, ki je po svoji uvidevnosti votlino zaprla, naj jo po svoji uvidevnosti tudi odpre. Baron Massy je ogledoval svoje ozke, koničaste lakaste čevlje, vlekel man¬ šete iz rokavov, nato pa brez besede zapustil županovo pisarno. To je mr¬ tvak, misli Lacade, in ima dober nos za politično mrhovino. Gospoda Dutoura in Jacometa je kli¬ cal prefekt k sebi v hotel Cazenave in sicer enega za drugim. V svoji ranjeni časti se je jezil nad njima, in jima oč’A tal odgovornost za ves klaverni položaj. Pri tem pa je natančno vedel, da moža nista posebno kriva, temveč sta se sa¬ mo odločno in neuklonljivo borila proti neredu, kakor on sam, čeprav do zadnje¬ ga ni hotel stopiti iz ozadja. V tej vraž¬ ji zadevi se je vsak korak izkazal pozne¬ je kot napaka. Baron Massy, ki mu je iz dneva v dan pohajal pogum, je skušal doseči samo še to, da bi odvrnil od se¬ be jasen poraz. Oklenil se je nove tak¬ tike. Umika. Državni pravdnik in komi¬ sar bosta dobila nalog, da ne postopata več tako ostro proti kršiteljem, ki bodo zajemali vodo. Tudi denarna kazen se odpravi. Zapora in svarilne table pa o- stanejo naprej kakor doslej. Država ne prekliče ničesar. Ob istem času se u- maknejo tudi orožniki in stražo prevza¬ mejo izključno občinski organi. S tem visoke oblasti ustvarijo videz, da so do¬ segle, kar so hotele doseči. Romarji in radovedneži, tako upa baron, bodo po¬ časi pričeli prihajati na prepovedano zemljišče na levem bregu reke, nazadnje pa si znova osvojili votlino. Prepoved bo formalno ostala, praktično pa se bo po¬ zabila kakor izgubljen stražar-izvidni- čar. Glavna stvar je: prefekt ne mo¬ re izpostaviti svojega imena sramoti. Ideja je dobra in vredna Massya. Na žalost pa mu sovražnik ni dopustil, da bi idejo izpeljal. Sovražnik je bil to¬ krat ljudstvo pred Massabiello, Ko so iz. ginili obrazi orožnikov, ko Callet ni več vlačil na dan svojega zapisnika, če je katerega zalotil pri zajemanju vode, te¬ daj je ljudi spreletel sum, da nekaj ni v redu. Anton Nicolau, najzvestejši so¬ sed votline, je pričel s parolo: “Ostanimo na desnem bregu!” In tako se je zgodilo. Še nikoli, odkar je bila votlina zaprta, niso tako pazili na prepoved kakor v teh dneh, ko bi prefekt rad videl, da bi jo na tihem prestopali. Zapora iz desak, zaporna vrv, svarilne table, vse stoji nedotaknje¬ no v ostri jesenski luči, kakor zna¬ menja neznanega pasijona. Celo mar¬ sikakšni ravnodušneži, ki so šli mi¬ mo in niso prav nič verovali ne v Gospo ne v studenec, so se pričeli jeziti. “Nezaslišano, da so zaprli votlino kakor prizorišče umora in da delajo s svobodnimi ljudmi kakor z zločinci...” Nekoč, ko je prefekt šel s komisar¬ jem čez trg Marcadale, je Jacomet po¬ mignil mladi deklici v belem kapuletu. “To je Bernardka Soubirous, eksce¬ lenca. ..” “Tako, tako, hm, hm,” je dejal baron topo, pri tem pa mu je pričelo utripati srce. Sram ga je bilo nemira, ki ga ni mogel razumeti. Ravnotežje ga je zapu¬ stilo. Ni mogel do besede. Bernardka ga je gledala kakor je gledala vse oblastni¬ ke, s pazljivimi velikimi očmi, ki so bi¬ le na preži. Končno ji je zmedeni pre¬ fekt ponudil roko, se precej globoko od¬ kril in odšel naprej. Po nekaj korakih ja dejal Jacometu: “Deklico ste mi napak slikali. Saj ni tako surova in preprosta.” “Če bi jo ekscelenca poznala prej,” se brani Jacomet. “Po teh prikazovanjih f-e je povsem spremenila”. “Krasne oči ima dekle”, odvrne baron Massy zelo zamišljeno. Ko je bil prefekt zadnji dan v Lurdu, sta prišla v Biarritz ministra Foul in Roulland. Tam je prišlo do težkega pri¬ zora med cesarjem in poklicanima. Ce¬ sar je čutil, da so ga ujeli pri slabosti. In tako močan tudi najmočnejši ni, da bi mogel razkrinkovalcem odpustiti raz¬ krinkanje slabosti. Luis Napoleon je ra¬ čunal, da bo prefekt Visokih Pirenej ta¬ koj izpolnil njegov ukaz in da vlada spričo izvršenega dejstva ne bo imela več kaj opraviti. Sedaj pa si je predrzni Mass.y upal njegovo povelje ne samo c- malovaževati, temveč ga je celo poslal vladi kakor domačo nalogo neumnega fantiča, ki je polna napak. Cesarjev obraz je rumenkast in dolgi brki se mu tresejo. In zdaj k vsemu so ti idiotje pričeli še pesem o liberalcih in prostozi¬ darjih, do katerih bi bilo treba biti u- služen. Ali naj jima zakliče: Monarh ima pravico biti vražjeveren. Monarh ima noč in dan opraviti s temnimi sila mi, ki določajo usodo. V svoji plehkosti niti ne slutita o teh silah. Toda rekel ja samo: “Odgovorna sta, gospoda, za malomar¬ nost, s katero sta zaustavila mojo od¬ ločitev.” K sreči sta bila ministra strahopetna, cesar pa, kar se te zadeve tiče, tudi ne preveč pogumen. Na koncu so se zedi¬ nili za skupno žrtev in ta žrtev je bila baron Massy. Prefekt je dobil dan kasneje prav ta¬ ko nepričakovan kakor strašen ukaz vla¬ de: Povelje Njegovega Veličanstva je (treba takoj izpolniti. Baronova Usta so suha. Sedaj ve: izgubljen sem. Takoj pošlje depešo na Lacadea in Jacometa. Sedmi oktober je. Na osmega oktobra zgodaj zjutraj je bobnal Callet po lur- ških ulicah s samozavestnostjo “Pre¬ klic”. “Odredbe, dane zavoljo massabiellske votline, se z današnjim dnem ukinejo, Lourd. A. Lacade, župan. Videl. Prefekt baron Massy.” In kakor takrat, ko so postavljali no¬ ve ovire, tudi tokrat lurški delavci ni¬ so hoteli delati. Jacomet je bil prisiljen, priti s Calletom in dvema pobožnima policistoma, da je nadzoroval, kako so odstranjevali njegovo lastno sramoto. Tisoči so bili priče poraza po dolgi bit¬ ki. Množica je stala na drugem bregu zavita v skrivnosten molk. Policijski ko¬ misar je stopil na isto skalo, kakor na tisti nesrečni četrtek, ko je zaklical lju¬ dem, da je iz čudeža nastala voda. Koj za tem je nastal čudež iz vode. Tudi da¬ nes je pričel govoriti s svojim zasliše- valnim glasom, s katerim je hotel reši¬ ti, kar se je rešiti še dalo.