A&isli starega kmeta. Kakor znano, je bilo pred 25 leti vse polno beračov, ki so se dan na d'an obešali po paših kljukah in rinili z obilnimi koši skozi vrata. Med njimi so bili bele vrane tisti, ki niso imeli pri sebi ,,živega srebra" (uši). SHčno je zdaj vse polno ftasnikov, in med temi gotovo ni nobenega, ki bi ne tarnal oveliki in neznosni draginji, ki tare dandanes vse stanove broz izjeme. Samo 'ta razloček je, da naši kraečki listi navajfijo prave in resnifine vzroke draginje, med tem, ko <-asopisi mešfianov ip bogatašev, splob liberalni in socialno-demokraški časniki, valijo vso krivdo draginjo na uljogega kmeta. Posebno velja to o toliko pereči-m mesnem vprašanju, V kraju, kjer to pišera, plačujejo nam kmetom raesarji sedaj kilogram živo teže 68--7G, v najugodnejšem slufiaju 80 vin. za živino; prodajajo pa meso po l'C8—l'8O vin. kilogram. Res sc izgovarjajo mesarji, da zaklana in iztrebljena živina koniaj polovico tega tehta kakor živa; pa to je laž. In fce bi bilo tudi res, ali mar mesar drobovino, kožo, nogo, glavo itd, kar tako vrže proft?! K vefijemu zlije vodo iz mehurja stran, drugo pa vso, tudi gnoj, kolikor mogoče dtago proda. \n pri vsem tem je glede mesne dragipje mesar pri socialuih deraokratih in Ijudeb o- nake vrsto popolnoma nedolžen rev&ek, ki komaj izb.a.ja, kmet pa neusmiljen oderuh, ki kupifti stotako, žalibog — v zemljiški knjigi. KmeBki ljudje moramo biti zadovoljpi s priprosto hrano, s krompirjern, zeljem, žganci, v mestih in tovarnali pa zija vse le za mesom. Nam knietom n.e raorejo oponašati zadosti udobnega življenja, kakor da bi imeli res paradiž tukaj na zemlji. Vprašam vas, vi nezadovolini socialni demoicrati po mestib, tovarnah, rudokopib in železnicab, koliko vas pa je, ki se niste izredili pod kmefeko streho? Ce ne vi, pa so va§i očetje gotovo vsi s kmetov doma! In zakaj ste zapustili rojstni kmečki dom ? Z a t o , k e r s e p o m e s t i h i n t o v a r n a b m a n j t rpi, vee zasluži inbolj&e živi! Alia, tu se zdaj vidi, kaj vas je gnalo Iz 'lomačih kmečkih brožin in dolin v skupno mestno življenje! In vi, kri od naše krvi, ki vam je naše tr^ljenje dobro znano, si še drznete po socialno'demokraških shodih, zborovanjih ip gasopisih nas kmete zmorjati za odiralce delavskih slojev ip krivce draginje ter nam oftitati dobro ip brezskrbno življepje! Ali &i je mogoče misliti večje liinavšcine ?¦ In vi liberalni gospodje in gospodiči, ki se po svojih pisarnab, kavarnali in stanovanjih na mohkih sedežih od dolgega Sasa zlecvate in stegujete, malo delate, vlečete mastno placo, dobro živite, zravea pa na vso mofi kričite, kako smo ,,agrarci", to je kmetje, trdosrfini in neusmiljeni ljudje, ki vse le sebi, drugim pa ni5 ne privoŠftimo. Pridite k. nam in delajte z nami od zore do mraka, v ^oletju v pekofii vročini m pozimi v skelefietn mraau, gkusite si dobroto kmečkega življenja in trpljenja, da boste vedeli, kako se je ržen kruli, vi, ki ste se pšeničnega preobjedli! Naporno d^elo na kmetib bi bilo za te ljudi tndi v tem oziru jako zdravo iri koristno, ker bi jim ne bjlo treba pobajati po kopališgih in zdravilišfeib ter jemati raznovrstne krogljice za odpravo tolščobe; vsa preobilpost bi netiala sama od sebe, PaS pa bi imoli krojači mnogo zaslužka, ker bi jim morali predelati vso obleko invsaj za polovico skrSiti. Pa vsaj vem, da tega ne bo nobeden storil. Kedaj je bilo namreč slišati, da bi bil kafc bogat meščan, tovarnar ali veletrgovec, naduti židovski mešetar, Širokovestni liberalni advokat ali kak enak gospod, liberalni učitelj ali socialno-demokraški vodiielj, vrgel svoje knjige, spise in peresa v kot, se odpovedal dosedanjemu svojemu stanu, slekel gosposko suknjo in oblekel priproat kmefiki jopič, si kupil poscstvo in se v pravera pomenu besede — pokmetil?! Ne, tega dozclaj fte nismo doživeli. Nobeden no6e dejanski okušati, kako se na kmetih ,,živi brez vseh skrbi". Le samo zabavljati, obrekovati in iiujskati proti kmetom; po svojih poslancib predlacati za kme&ki stan Skodljive postave; krivične davke (znapi vinski in osebno-dohodninski davek) nalagati, to je geslo tistih, za katere kmet v potu obraza in s krva^ vimi žulji kruh in plaSo prideluje, Ali zapomnite s' vi, obrekpvalci ip zatiralci kraeSkega stanu: Kaihr b o d e t e kmeta vkončali, boste tudi sami lakote poginili! Jakob Pavlig.