St. 37. (hflitt.)... V Gorici, 13. septembra 1884. t;,So6a" inhaja vsak pafek in ?elja .po poati prejemana ali v Oorici na &om poSiljana: Vse leto .".... f. 4.40 Pol Tela.....„ 2.20 Letvrt leta ......1.10 Pri oznanilih in tako tudi pri .;j>o- tlunicah" ie placuje za mivailiio trigtup* no rrato: 8 kr. te se tiska 1 krat 1 n n t> n 2* ,- e „ „ „ ;, 3 „ Xa*ed(P ki#e po prnstorti. Te6aj XVI Posamezno Stcvilkfe se dobivajo po 8 kr. v toliakarnicah v gosposki ulici Wfeu „trch kron", na starom trgu in v nunski ulici tor v Train, via Ca-eerma, 3. 'Dopisi naj se Wagovoljno poSiljajo urediii§lvu „Soi5e" v Gorici na Travniku 16,1., naroisiiina pa oprovttifitva „So5o" Via della Croce St. 4, H. ftokopisi se ne vratajo; dopisi naj se blagovoljtio frankujejo. — Dclalcem in drugitn nepruuioinim se naroCuina Bniia, ako se oglaue pri opravuiatvu. Ker smo bili ftSlovanovB filanek „CeljeB ponatisnili, je bila vcerajUnja BSocaa zopet za-seicDa. Poro&lo o jaroera shodu v oltlce? v Selani, ki ga je bil sklical driavni poilanec dr. Jos. Tonkli doe 7. t. in. V nedeljo ob 11 */„ zjutro se je pripeljal drL poslanec po ielezniei v Sezano in 2 ojim del. posjan. ci fg. IvancIS, KocijancIS, Kovafeifi in dr. Nik. Tookli. Na kolodvoru so goste cakali nekateri goapodje, med katerimi so bili goip. lupan v Naklem pcr(], MahorfiC in drugi, ter so jih prijazoo pocdrtfilf. Gosp. dri. poslanec obiice na to gosp. sodnika, glavarja in lupana Mahor4ig«a, kateri je vse goste prav uljuduo in obilno pogostil. Zarad popoldanske Muibe bozje se je pri&Io zborovanje ie le ob 4, uri popoludoe. Zbralo se je lepo Itevilo odltCoe gospode, iupunov, staraSin in volilcev sploh, najvcc iz Selane in blilnjih vasi, in le malo »z komeoftkegt okrajn, med katerimi k bil lupan h Pliikovice gosp, Anton Sua, lupan iz ©tanjela gosp. Kogevar, kiplan h Stanjcla gosp. Klobovs in drugi. Vseh pricujoSih bilo je nad 100 mot Dri. poslanec odpre sejo h kratkim pozdra-vom pozdravljaje doSle gospode, predstavlja vladnega komtsarja gosp. Kurai-r-j t ter predlaga za predsednika zboru gosp. fapaiMt U Pliskovtee Antona 5uc«a. Ta predlog je bil sprejet s pohwdo. Predsednik se oa to zabvali za njeinu skazano Cast in da besedo dri. posiaocu, kateri poro^a kakor si t'dt: Slavna go^poda! Vabil sem Vas k dana^njemu sbodu, da Vam, svojim votilcem porofiam 0 svojem delovanju v driav-nem zboru, in tako spolnlm obJjubo, katero sem sto-ril tedaj, ko ssem kot kandidat razvijal svoj program. Obljubil sem bil v receoem programu, da bom podpiral vsako nam prijazno vlado in potezal se po svoji moli za vsakovr^tne, dusevne in gmotne inte-rese Slovencev na GoriSkem. Ker je sedanja vlada v prestolnem govoru resno obljubila, da bote biti pravrfina vsem narodom avstrij-skem in izpeljati ustavno zagotovljeno narodno ravno-pravoost, zboljMti narodno- gospodarstfeno stanje in dasecl v driavnem gospodarstvu ravnotelje med do-hod ki in strolki, smatral sem jo za nam prijazno in sklenil podpirati jo, dokler ostane nam prijazna in pra?icna. Da bi mogel stoj natuen dose^i, vstopil sem koj v Hohenwarto? klub, in z njim pridru^il se desnici in vecuri t driavnem zboru. S pouiocjo Hoheowartovega kluba sem bil izvoljen v kratkem t$s\x v naj?azni§e odseke, med katerimi omeojam !e odsek za jezikovna vpra§anja, zelezniCni in finanLni odsek. Se svojim delovanjem v raznih odaekih posreCilo se mi je zadobiti priznanje najveljavniSih poalancev desnice in z njibovo pomocjo marsikaj doseLi v ko-rist svojih vohlcev in na&h slovenskih pokrajin. Z neumornim delovanjera v odsekih posreCilo se mi )e pridobitt tudi priznacje in naklonjenost visoke vlade, in to je tudi pomagalo, da niso moja zahte-vanja za zboljsanje gmotuega stanja goriSkih Slovea-ce? ostala neuspe§na. V tem obziru naj omeojam zdatne podpore, ki so se dovoljevale leto za letom za skladovne ceste na GoriSkem, posebno pa v tolntinskem okrajnem gla-varstvu, kjer so denarne podpore za ceste najpotreb-ni^e in najbolj nujne, ter opomniiu, da se leto za letom zravnuje z visokimi zneski kcroska cesta ob So5i. V narodnem obziru vpliyai sem na merodajnih mestib, da so bili za uradnike splob, ic za sodnijske uradnike §e posebno imeoovane take osebe, katere so adruzevale z uradao spretnostjo tudi znanje sloven-skega jezika, tako da zainorejo sedaj v vseh uradih slovenske stranke ob5evati v svojem slovenskem jezika in da se, ako ne povaem, vsaj deloma resujejo ylO^e v 8|Qveuskem jeziku. Vsled mojega priporoCevanja m m tudi pomno- I zile poitne in telegrafiLne postaje, kar tudi k zbolj-ianju prometa in k povzdifi gmotnega staoja pripo-maga. | Gledl uCnega jezika na srednjih Sol ah sem ne» prenehoma in z vso odtoCnostjo poudarjal v odsekih io v zbornici potrebo, da m vpelje sloven»ki kot ufini jezik za fiioveneke u^enee in stavil dotidno zuaiio re-solucijo v nnanfinem odscku, katera je bila Bprejeta tudi v drzavnem zboru. Dokazoval sem, da imarao pravico to zahtevati po oaravni in bo2ji poatavi in pa na podlagi razupi-tega filena 19. ustavuih pottav in temeljnega prava, in da po -tern nad inn jc le nogo^e postaviti poduk v srednjih lolah na pametno podlago, na podlago ma-ternega jezika, kakor je poduk orojen pri vseh na-rodih. Ob enem gem priznaval potrebo znanja nemSke-ga jezika, kateri naj bi se poducaval kot obligaten predmet in poudarjal, da bi se toga laglje in bolje naSi \ihml nautili, ako bi se ga ucili na podlagi ma-ternega slovenskega jezika. Upati je, da bo to roinico spoznala tudi visoka vlada in privolila v praviiut, opravifione in utemeljeue zahteve slovenskega naroda, in to tern vcfi, ker je vze na Krauj&kem deloma to ukelo obveljalo. Kar ee tiCe obljube visoke vlade, da hoCe zbolj-§ati gospodarstveno stanje drMvljanov, jela je spol-novati svoje obljube » predlogom in pntrjenjem nove obrtnpke postave, katera bo najvec koristila malim obrtnikotn in trgovcem, in jih varovala proti velikemu kapitalu, kateri je ^ugal malo obrtnijo popolnoma u-mciti. Tudi zboljlanju kmetilkega stauu je visoka vlada svojo pozornost obrniia, in pripravljajo se za to po-sebne postave. Dr/avni zbor sam pa je predlo^il provizorlSno postavo 0 kongrui, s katero se bodo zdatno zboIjSale dubovenske place in posebno pokojuine, in tapostava pride uze v prihodnji sesiji v drzavnem zboru v raz-pravo in potrjenje. Gled6 visoke politike, s katero se imajodriavni poslanci pecati v delcgacijah, v katere sem bit dva-krat izvoljen, je desnica in vedina dr^avnega zbora priznala korist in potrebo zveze z nemsko drzavo, in ta zvcza je tern trdnej^a, ker ne sloni le na osebni prijaznosti, visokih Vladarjev, pri toliko prilikah iz-razeni, ampak na oiividnih intercsih obeh drzav; in pa potrebo priblizanja in sprijaznjenja nase drzave z niogofitio rusko vtdevlastjo. Da je nase ministerstvo za zunanje zadeve v tern obziru prava pota nastopilo in znalo odstraniti prejsnje rnr^ojejeh dveh mogoSnih drz&v, to dokazu-jejo nove vesti. da se bo v kratkem sciel na§ pre-svitii Ceaar z Iiuskim Carom. Ako so pa te tri mogofine dr^ave med seboj v zvezi in oziroma v prijaznosti, je s tern najbolj zago-tovljen in zavaiovan tako potrebni in za^eljeni mir v Evropi, katerega se ne bo drznila kaliti nobenadrnga. evropska velevlast. V delegacijah sem jaz poudarjal v finanCnem od-seku posebno potrebo, da se nasa mornarska vojna ponmozi in povzdigue na tako stopinjo, da se bo mo-gla vsak cas z uspehom meritt z moruarico italijan-sko ali tur§ko, ako bi pri§lo kedaj do vojsk.i s tcmi vladami, ». pa, da bo zamogla braniti kupgijsko bro-dovje jn pa mnoziti prekomorsko kupCijo. Ceravno sem pa podpiral ua6eioma sedanjo ministerstvo, sem se pa prvi oglasil v Hohenwartovem klubu proti pogodbi, katero je bilo sklenilo z dru§t-vom severne 2eleznice za podaljsanje dotiCnega pri-vilegija, in sem jo podbijal tudi v 2elezni§kera od-seku, ker sem spoznal, kakor je spoznala cela desui-ca, da je ta pogodba skodljiva driavnira Gnancam in pa narodno gospodarstvenim interesom; in pala je cela pogodba. Slavna gospoda I Trdno zavest imam, da sem so v dr2avnem zboru celi cas trudil, da bi spolnil dol-5nosti zdru2ene s poslanstvom in zagovarjal in pote-. zal se za vsakovratnc, duLevne, gmotne in narodue interese svojih yohlcey In deielc goriSke, iu ako ni- acin vsoga dosegel, kar sem lelel ir* kar vi zolite, to oi pripisati slab! moji voyi, ampak visum moCom. Vendar pa smem gojiti trd.io upanje, da bomo z vstrajnini, neumoriiim in siolnim delovanjom sfia-Boina dosegli vb@ nam ustavno zagotovljene pravico in narodno ravnopravnoat. Ta govor je bil od vsih navzofiib sprejet s Bpra. voB wdobrow in B2ivijo"-klici. Na to se oglasi L, gosp' Klobovs in pros! za besedo. On pravi, kar se tice delovanja gosp. drlavnega poslanca v driavnem zboru, nam je vie vsem znano, in ni treba o torn nikakega opravifieuja, ker ga mo-ramo vsi odobravati; ker je pa gosp. drzavai po»la« nee, ob enem del. poslanee in skoraj bi rokel vodja slovenskih de2. poslancev, bl lelel in z menoj vred veliko drugtb, da bi nam pojasnil stvar o blagoslov-Ijenju zastave bralnega in podpornega drultva v Gorici, ki so je imelo vrsiti dne 0. julija pretokloga in »e je potent odloiiio, in pa povodal razloge, zakaj da siov. del, poslanci niso Btovili o tern interpolacijo do vnoke vlade. Na to poprimo besedo del. poslanuc in v dalj-iem govoru stvar vse stransko pojasni. Tudi to govor je bil sprejet s pohvalo, Ker se ni nikdo vec oglasil, ustane predsednik, konstatujo, da se celi zbor popolnoma vjema s poro-iilom gosp. drlavnega poslanca, ki vliva go vse za-upauje svojib volilcev in sklene zborovanjo h tt-ikrat-nim R^ivijoK na presvitloga naSoga cesarja Franca-Jo-lefa, kar najdc v zboru gromoviti odmev. Ob 5. uri je bilo zborovanjo sklenjeno, potem pa je sledilo privatnc pogovarjanje na hladnem vrtu gostilne pri trek kronah in pri izvrstni kanljici te-rana. Dopisi. IZ Kma, dne lO. septembra. J (N a 8 e p o t i.) Nekaterim ne more v glavo, zakaj so Sli ljudje v Km prebivat. Vsak po svoje I Jaz pa sem del Iani — ko sem priiel iz Lepene na Skrbino (Crnsko) in sem pogledal doli v dolino: Lspsega kraja uikoder of, kakor v Krni meoi se zdi I Ni le taka eila pri nas ne; le nekaj pogresamo — dobrih potij. Mi smo prav na sredi med Kobaridom in Tol-minom. K nam vodito torej dve giavni poti: jedna iz Kobarida cez Ljubuiuje mimo Vrsnega, druga pa iz Tolmina skozi Dolje in Gabrije. Obe ste zelo telavni; to pa posubuo za to, ket ste alabo izpeljani. Mesto, da bi Sia pot vprek, gre oavadno le gori pa doli. Ko se tlovek prav zasopej navzgor gredoC, ima potlej pa spet v grapo iti, od onde pa spet v hrib. Tako ni niL na dobi5ku; tedaj le zastonj porabi svojo ,moc. Vse drugaCe bi bilo, Ce bi bile poti naSevne. In to napraviti bi ne bilo tako telko. Prvo pot bi trebalo drugace izpeljati „za breg-mi" do Strane. Od tod do Strenjfola je ule nekaj predrugacena. Od StrenjCela bi pa morala zopet dru-gaLe obrnjena biti: da bi sla nad senoletimi v Hol-mu*) Cez Pofiivalo, skozi mel na Holmu m od tod v Podskednjarjev breg in navpreftno dalje proti hiSam. Prej omenjeni mel je res malo grd; a razstreljati bi bilo one skale iu skrotne, ter spraviti v grapo, kar je nevarno: potlej pa narediti plotove iz vrbja, zasa-diti borovce in akacije. Menim, da bi ne bilo nemol-no, to dovrsiti; samo, ie bi se zganil kedo pri nas. Ko smo imeli v Tolminu se Winklerja glavarja dastnega spomiua, ponujal je vse v ta naraen, da bi se napravila v Krn dobrapot: denar, orodje, smodnik. Na zadnje pa je dejal: Vi bi hoteli, da bi Vam §e delat hodil jaz sam I Tedanji lupan, oziroma podlu-pan bi bil lahko napravil pot: a bil je preKsn, ni se mu dalo kovati leleza, dokler je bilo gorko. Pozneje *) Neki menijo, naj bi Sla pot skozi sredo Holme; a , meni se Bdi, da bi bilo tako lo premalo pomagauo nadnslji-* y'm iu drugio, Kaj to U«b»| d^ si fc? ^lovek ko^oni §ri%eV\ se je to pohladilo: dajmo ga spet razbeliti, moida sc potlej kaj izkuje! Draga pot vodi iz Tolmina. Ta je pa se slabej-5a od prve. In vendar kolikokrat jo ljudje potrebojejo: koliko divine se izpelje po njej od leta do leta 1 Fa le za koze je napravljena po nekddi. Gas bi bilo, da bi se i to kaj pregtedalo ia popravilo. A pri tej poti se kaSe 8e draga potreba. V SlapiSci v grapi »za jezbo* moral bi biti most. Kaj ne da? Vsako leto so povodnji tu, in tedaj je nemogoce Cez vodo. Godilo sc je, da je voda ovce td odnesla. Se eeto krave ne morejo vselej JSrez. Tako se je vsaj godilo pred leti. Ce ni bilo Bo&ijanteyega D. in Lavejjne?ega T. ne bile bi prisle frez. Zal! da je ta vod* ob potodoji tndi vzela zivljeaje lolctui mladici. Kako: ali »i-elite, naj bi mi Se dalje dajalivto irato avoj© iifiao in fivoje otrokeft Nikari Trkajrao na dori cestnega odbon, morda tarn odpado kaka drobtina. Okoli trgov vidimo vie lepo vglajeno in polikano, Dreinica — praTijo — iraa ce16 2 costi. Jaz jej nisera saviden; pa ali bi ne .koven-talo* tndi nam kaj? Se adroienimi mocmi bi se uie kaj napravilo. Potlej morda aaa Km ne bo ?ec tako strasan! Qlas vpijucega: Popravite nase poti, porav-najte kozje ste*e 1 Orap in strmin se ogibajte; kar je bilo ravno (navzgor ali uavzdol) bodi krivo (navprecao); kjer se melt, naj sc zasadi in napravi ploU; kjer clo-vek in iivina ne moreta sfrleti crez korito, bodi most. Oj-oj-oj-oj! Jadan pat je moj 1 J—a. l2 ? 7. septembra. (Iz at it krogov.) V zudnji tvoji itevilki, cenjeoa .Sofia*, sera zopet bral nekakSno naznanilo in vabilo, da se bo vrsilo »vpisovaoje na c. k. pripravnici za srednje sole oa Proseku 15. septembra*. To mi daje povod dor be-sede. Ce velja ona c. k. pripravaica samo za licence, ki morejo potle stopiti v srednje sole (kar ne morera verjfti, ker se je pred nedavno svarilo pred gimnazijo) — svobodno; ako pa velja pripravnica tndi za ucence, ki hots potle stopiti na uclteljiSce, ne moreni odobra* vati koraka, da se tako ponuja neskuieni mtadint iu njeuim roditeljem priliko, da dospd do kruha. Tiste nesrefine stipendije na pripravljavnicah in na ucitelji-lei so zapeljale mene in mnogo tovarisev, da smo dali alovo sredojim Solam ter se posvetili uciteljiske-rau stanu. Hi ga bilo, ki bi nam odprl oci ter nam pokazal, kaj nas &ia. Badi bi popravili pa je pre-pozno. Zdaj smo v vodi: plavajrao ali pa utonimo. Ko semi bil Se na ucitelji3ce, so mi pac ze pravili ucitelji, ki so priSli k presktisojam, kako je u&teljeva naloga obilna, potrebe mnogovrstne, hrana draga, pla-ca piela. Ali takrat jim nisem mogel verjeti in mi-slil sem si o njib v avoji nedolzuosti: ali ste tako potrebni, ali pa morate biti tako nehvalezni in neza-dovoljni. S Stiristo gnldinarji clovek ze lahko pogteno zivi, samo Se bofie. — A kmalu, pa vendar prepozno me je skuSnja sauia izmodrila. Kedcr dela z doso in telesom potrebuje mnogo veL, nego kedor muci le mozgane. — Ko sem nekoc tozil predstojniku svoj neznosni polozaj. me zavrne v aradnem toon: „Alt nisem vedel prej, kaj me caka?* Ne! Stoprav zdaj mi je vse jasno. Hudobnt jeziki Sepetajo ceM, da poSilja nekov de2t poslaoee v svoji oblasti ueitelje k finan-cem, Se so ti bolje plaSaoi. Neverjetuoi Dokler ne bodo hoteli taki gospodje tega prevideti, ne gojimo nader da se nam zboljsajo razmere. ^iveli bomo se vedno v 5asih, o katerib pravi neki Angled: „Najbo-Ije plafiujemo t6, ki nas morijo; potem t6, ki nas obsojnjejo; a najslabSe one, ki na§ u6e.tf Zavidamo ne prvim ne drugim; a sami si tudi toliko 2elimo, da warn potrebnega ne bo pomanjkovalo. Naj se ne pleslepi sam, kdor se misli posvetiti ufiiteljskema stann, da se ne bo kesal in preklel tre-nutka, ko se je odlocll za ta stan. Takrac bo pre> pozno. Pomisli naj raje na lacinski pregovor, ki pra-vi: aKogar bogovi sovragjo, ga odloCijo za nCitelja." IZ Dubice Y Bosni 8 septembra. Naj ti dra-ga BSo5aK, ako ti je ljubo nekaj porocam od tnkaj; posebnega sicer nimam poro&ti, zapiSem pa naslcdne malenkosti. Tokaj se §e ne prepiramo zarad natodnosti in raraopravnosti; pnre se nobeden ne zatira. drugafie pa vsakemu svoje. Tnkaj je le ena narodnost, pa ta je razdeljena v 3 razliCne vere. 4 Serbi so r veSini in bi naj rajSi videli, da bi njib jdugmanin", ali kakor pravijo „gad% kmalu po-tegoilp iz de2ele; pase varajo. Torki §e imponirajo ^.fff'M^trom, saj pride tretjina blaga vsega pndelka Tnrku v roke. Serbi se vedno mrzijo Tnrke. Fa kaj bi ne? Saj so jim v zadoji ,bnni« (pnntn) dosti skodovah: pobegniti so morali v Avstrijo, domi pa m jim Torki pozgali hi§e, posekali drevje; in ko so se vrnili^ dobili so le opnstoSeno zemljo, zaraSceno s ternjem. Od k*r so pod Aastrijo se jim boljSe godi: Turek je miren in ne sme fiez postavo kreniti. Sedaj ae bodo po malem opomogii, in bolj§e hise oskrbeli. jii tedaj «nda,. da Serbi kedsj otepejo kakega Tnrka, kad*r zajde gam med oje. Vendar bo %m TwW \ mnogo morali ob ,bnni* presiati od razkacenih Ser-bov. Na polji so bili njib hise poigali, v Dabici pa so prisle prodajalnice na kant—sedaj 5e je dosti za-prtih — is Serbi bodo kmalu vso kupfiijo nase po-tegnili. Ko bo enkrat tretjina in desetina odpravljena, po tern se bodo Bosanci hitro opomogii, kajti sedaj morajo akoro polovico blaga prodati, da placajo dese-tino. Edina iivina jim dobro aese, ker ae v Avstrijo dobro proda. Tretja stranka so tukaj Katoliki, ki to skora sami Avstrijanci, narveC iz prejSnje vojne granice. Sedaj bo ta vseb katobkov okoli 400 do§; imajo svojo cer-kev in duhovna. lied katoliki bo5 r nedeljo videl nekaj bolj oJlicnife ia drugace oblefenih jaaakov. Kdo so ti? To so .Kranjci', pravijo B»sanci, kt znajo v ccrkvi prav lepo prepcvati. Zekli bi, da bijihza per* vimi le vefc priJlo, da bi se droiba poteeala, in eden drugemn pomafali. Posebno Ipavci naj bi se kmalu serakaj naselili, ker tarn je vsako leto kakor pravijo — slabse. Kdor ima tukaj denar in moL, more si pn* praviti dobre grante. Zemlje je sedaj dosti na izbiro in po ceni, od slej bo pa vedno draija. Zeinlja vsa-kemu dopada, samo da bi bili dragi ljudje, ki hi jo drugafe obdelovali! Kako so se Cudili ljudje Ipavcem, ko so za trto kopali, rekoc jim, da iscejo v tieb dobre zemlje, ia kako so se Cuitli globokim prckopom, katere so okoli svojih gruntov naredili. Xaj eden po-gleda polje slovenskega naselnika in pa Bosanca, pa bo videl razmeek. Tndi Tarke zanimiva krivi prerok Mahdi ? E-giptu; pravijo kakor, da bo ie jntre priiel if Aztje in vse Mgjaureft pobil. 8pom!adi je bila tnkoj draginja, kakor jepri v*as navadno, postsvim kornza po 10—12 kr. oka, to bi bilo po nasi stari raeri: mernik 2 g!. 20 kr. sedaj m pienica dobi po 7 kr. oka in koruza po 6 kr. To je cadno, da je sedaj vse skoro po! nizje; spomladi nam-reC vsak kupuje, sedaj pa vsak prodaje. I*pto§nje poletjc je bilo zavoljo majhne vodc silna stiska za raletev, tako da so mlinarji razun na vadne desetine, naloftli Se 20 kr. od roeraika. Bilo je ie odveL, od mlinarjev moko knpovati; zato je g. iupnik prav naredil, da je z Danaja naro&l en ma-Sinski ralio, kterega bi se saj naselniki v enaki po-trebi posloievali. Letos se Bosanci hvalijo z letino; 2ita je veliko, tudi kornza je dobro obrodila. Bosanska koruza im-redi majbna stebla, klasje pa do&ti veliko. < Tnkaj mlatijo s konj! na zeralji, in potem me-cejo zito proti vetru, da se sfiisti; ne potrebujejo re-Seta, bri tako v vrede zme&yo. Tur§ki veeji posest-niki bodo ioieli ve5 stoEin da celo do tisoS centov ii-ta, ker tukaj vse Ie na vago gre. Sadja bo pa maPo, narve2 sliv. | Vreme imamo tukaj letos bolj subo kot pri vis po Slovenskem; spomladi je su§a zaddefaia rast prl-dclkov, sedaj na jesen pa bolj pogosto deloje. TukajSni naselniki so vlo^ili pro5ojo na define vlado v Serajevn, da bi se jim desetinr. ocicustila, kar je po neki ministerski doloebi zagotovljeao. To bode dobro, ker kdor veliko vseje, ima veliko plafatt; rav-no naselniki pa prva leta ne morejo tega. ker imajo navadno le malo deaarja. — Drugic o Cem dragem, Z Bogom I B. V. kmetski Imt. Politidni pregled. Z 9. t. m. bile so konfiane volitve v de-2elne zbore takraj Litave. Ta dan volilo je §e veleposestvo solnogra§ko in sicer kondidate kon-servativne stranke; kakor prej, imel bode ta zbor tndi zdaj konservativno vefiino. Istega dne bil je zakljufiea tndi galiSki dei. zbor, ki je skoz nekaj dni samo nadaljeval las-sko letc pretrgano sesijo, in bil zopet k novi sklican za 12. t. m. Isti dan otvorjeni so bili tudi zbori: kranjski, Stajerski, Slezijski ia SeSki. Na novo izvoljenim zborom imenovani so tndi deMni glavarji in njibovi namestniki. Minister-stvo ravnalo se je tn po ustavnem nacelw in povsodi imenovalo predsednika iz vegine, iz manj-iine namestnika. Tako bode sedaj prvikral v stajerskem zbora od Slovencev voijeni poslanec, baron Godei-Lannoy, glavarjev namestnik; pred-sednik mu bode mesto odstopivsega Kaiserfelda grof Wurmbrand. "V otvornem govora spominali so se glavarji Seski, kranjski in itajerski smrti prcblage cesarice Marije Ane, poslednja dva §e lanskega potovanja presvitlega cesarja po njib de^elah. Kranjski de2. glavar spominal se je §e ranjeega knezoSkofa Pogadarja in njegovih lepik lastnosti. Na to volili so se razni odseki in tern izrocilo se porociio dez. odbora, razne peticije in drugi predlogi. Na Nizje-Avstrijskem imenovan je de-zelni nsarSal grof K. Kinsky, namestnik mu ie ! aunajski laoap Ubl. Na Hrvaskem. za5ela je ze volilna agitacija. Naj bolj delaje vladna stranka in StarSeviSeva; med tern ko zmerna opozicija se kandidatoy ne misli postaviti, ampak njib izvolitev prepustiti ljudstvu. Star6eri6 sam potuje po deieli, agituje za*se in pravno stranko, kakor svoje pristale imenuje, on sam hoce v 17 okrajih kandidirati. Ker dela vlada na vse kriplje, je gotovo, da zmagajo skoraj povsod po nekdanji Krajini njent kandidati, vecinoma tndi po stari HrvaSki, tako da jej je uze sedaj v prihodnjem zbora veciaa zagotovljena. Srbski kralj Milan biva kot gost nasega cesarja v Avstriji, udele^il se je velikih vojaS-kih vaj ob Moravi. 8. t. m. ob 10f uri dospel je «ar Alek-sander III. v Varsavo. Ne da se skoraj popisati, kake previdnostne naredbe je ukrenilo petrobur-sko redarstvo, ki je navlaia zato ? Varkvo pri-slo, da bi tudi sedanji ear ne postal irtvakali nihilistiCni zaroti. DospevSi v Varlavo obiskal je pravoslavno in katolilko eerkev, imel pregled nad 80.000 vojaki in se svojim spremstvom udelelil se veselice pri gnvernerji generate 0nr-ko-tu; ali do njegove palace niraa nboda drugi, ko viii dostojanstveniki in fie ti le z ustopnica-mi. Od tod poda se v Skiernievice, kamor se 14. t. m. odpelje tudi na§ in pride neraiki Cesar. Tn bode tedaj pomenljivi shod treh cesarjev in njihovih mwistrov zunanjih zaved Kalnoky-a, Bismarka in Giersa. Ted o pomenu tega shoda povemo prihodnjiC. Italijanski kralj Humbert, odpeljal se je Iz Benetek. da obiide Napolje, kjer kolera grozo-mtv razsaja. Preteklo nedeljo se je bilo zbralo v Brtiselji kakih 80.000 katolikov, da bi napravili mani-lestadjo za ministerstvo in novo iolsko postavo, A ko ae je zadela njib procctsija pomikati, zid-nejo jim nagajati liberalci, trgati jim kriie in zastave. Kedarji in orozniki ntso mogli z lepa ohraniti reda, morali so rabiti siloj ved naga-jalcev bilo je prejetih: mnogo ranjenih ia za-prtiU. Zaukazana je ostra preiskava. Senat je tudi sprejel novo §olsko postavo, in gotovo je, da jo kralj pri vseh protideraonstracijab libe-rakev tudi potrdi. S kitajsko-francoskega bojii^a m nobenih posebaih novic. Pri§lo bode do redne vojske, ali da se ta napove, mora francosko ministerstvo sklkati obe zbornici, katerkna v&led ustave pri-pada pravica napovedatt vojsko, Med tem pri-pravlja ministerstvo novo vojaSko ekspedicijo, Domade in razne Yesti Premilosajivi fcne«oaadikof bodo v g o r i-§kem dekauattt imeli kauouifcoo vizitacijo in oziroma sv. birmo dtlili v teli-ie krajihi 29 aept. v iUvoici, 30 sapt, v Lokvi, i, oktobri v Goreojl Tribu§i, 5, okt. v Solkanu, 6. okt. v Bateh, 7. okt v Cepov&no 8. okt v Krombergu, 13. okt Y Petmi in St Mavru, H. okt pa v PodaaboUntt Pn tej priliki so pre?z. kaczonadSkov s papelevo polnoni0djo pode-liJi popoInoEaa odpnstek tseoi v«roikorn, ki bmlo do-ma&> karatoo cerkev obiakali in po sprejetih sY. za-krainertrib pft namena Sf. 02eta molilt. Namaravano slavnost goriSkega pod* pornega druS&va je c. k. okraj'no g lava r s t v o z o d 1 o k o at 10. t m. i z o * 1 r o v javoega niira in reda, kakor tstdi ja-vnega zdravlja (kolere) prepot«5d&lo. VeC c tern prihodojig. Novomaiaiki C. fr. Oto Einspielerj franeiS-kan na Koatacjevtci bode prihodnjo nedeljo pasveiea v raaSnika ter 28. t. m. v svojeni rojstuem kraji na KoroSkem pel novo maSo. — & g. Ant Polar iz Goe na Yipavskem je vcera 11. sept daroval svojo prvo dariiev v Trstu v cerkvi sv. Giprijaaa to je v cerkfi matei* Bfnediktsnk. Zlato maSo bodo letos ob&ajali preC g^.llih. Pirib, zapnik v pokoji (28. sept) v Podmelcib; tel. Sovdat, znpnik v Kamnjem (21. sept): Franc. Delkiu, vikar v Piavah, i;i Jo«. gauli, dubovnik v pokoji v Sempetru. 0. g. Ant Ukmar-ju zlatomasnika pri Ma-riji Celji se bode prib. nedeljo slovesno pripei kriJ za zasluge. Ao^ ve iz verjetuega vira, da namerava tr-xA&so samestraltvo vsled pcedloga delelnega zdrw- stvenega odbora v kratkem izdati odlok, s katerim se bodo pripovedali vsi javni plesi, javni zbori in tudi ronianje k svetigSem. Sveta Gora videla je pretecene praznike, v nedeljo io ponedeljek, ogromno Stevilo romarjev. S« ve da so ljucije iz blizme kar vreli k svatiicl Svete De-vice, samo iz Trsta pripeljala sta dva vlaka do pol-drug tisoL pobozmh romarjev; a prislo jih je tudi na tisofie s Kraojskega, iz Istre itd. Pravijo, da jib ni bilo malo manj, kakor ob casn velikansk* procesije 1. 1872. Tukai si irael lepo priliko opazcvati najrazlifi-nejsenoSe: trzaSkih okolicannov* Brkinjcev, Gorjanov io drugih mnogo. Ogromno poslopje samostana na Sv, Gori bilo je premajhno, da bi moglo dati preoo&sCa toliki mnoiici; mnogo romarjev leialo je v krtmab, mnogo tudi na prosteru all v svetiifii. Spovednice bib* so tako oblegane, da se je moraio mnogo romarjev vrniti, ne dt bi priili na vrsto. Slovensko ljudstvo je s tern pokozalo svojo staro lastoost, da je — po-boino. Permonentna raz*tava kmetiiskih stro-jt? ir Gorici Neki gospod, kf se je ogledal to rax-atavo, poroea, dt je vidcl pmm§i le italijaoske na-piie, kakor da bi gor. ktoet, drultvo iz golth ItAlija-nov obstojalo in rtzitava ne bits tudi za Slofence. To je enikopravnostf VabUo k besedi, katero priredi Bkmet bral. drnatvo v Sebreljah" dne 21. sept, v hisi g. Andr. Rejca. Spored: 1. Ustoj — mesam zbor. zl. F. S. Vilhar. 2. Govor predsednikov. 3. Slovan — moiki zbor. 4. Bodi tni zdrava •— mesani zbor zl. J)r, Jpavec. f>. Deklamac'tja 6. Hrvatska cetvorka, moikt zbor zl. Lftcar, 7. „Oaramoc>iii sluga", Saloigra v I dej. 8. Yesela druzba—meSaoi zbor zl. Volarifi. 'J. I' boj — mofki zbor zl. pi. Zajc. Up. Sreciauje. Zatetek tofno ob 4. uri popoludue. Ystopnina zuata za ueude 10 kr. K obilnt udeleibi vabi. Odbor. Zadnji .Corriere* je zelo radovrden, kje da se bode vrsita slove-nohl goriSkega bralnega in pod-pornega druStva ter piSe v tent obziru tako-le; Koli-kor je nam guano, ni (v omenjeni Sofiini notici) nitt z besedico omenjeno, kje «•• bode tdavnost vrSila. In veudar je ravnn to glavna tutfka pri v.-ej stvari; le iz Ijubezni do mini tnoramo zVleti, da bi w tdnvpsno.st ne vrsila med nanii, kjer so tavno sedaj duhuvi bolj kakor kedaj razdrazeni v«lcd ravnauja Hlovenskih so* deietanov raej t«*m (a»um. Ako vodi predtftyjniStvo omenjenega druitva le z»'!ja prirediti lepo sveianost in ne kljubovaluo.it ali drug tliien uamen, razutuelo boh* »;.»io>ij in ne bo hot«:io izzivati »cen. kakor^ne bo se gtidlte prfd ktatkem v Trstu, ali sc huj^ih. V tem smi$lu, koltkor je prtil® nam do u5es« jzrazil t»e je tudi na5 prei. g. iupan dr. Maurovich v piarau do gospoda barona Hccbbachi, kjor mu doka-zujet da bi taka sIove.H»ost v na^'ia uiestu ne bila prile2oa, iu v kterem fee odteguje vaakt oJgovornosti zaradi nen-dov, ki bi m: brezdvomno zgodili." Stari li-jak se tuk#j dda bedoUnega iu miru-ijubnega, ali to se pravi, celo stvar preobrafiati. Ce pravit ,da so geiaj duhovi v Gorici bolj kakor kcdaj razdrazViit vsled ravuanja tslovenakth sodeielauov", odgovorimOf da so ravno C o r i¦ i c r e in n j e g o v i | I a b o n s k t p r i s t a A i se svojim hujskanjem pn-jS- ] nji mir med goniktini Slovenci in Labi ikalili, dubo-ve razdraiili iu take scene izzivati, kakor»ne se niso godile v Trstu pri zadnji slovesnosti tamkaj.injega de-lalskega dru&tva, ampak ?amo v Gorici. — Na dalje, te so duhovi razdrazem, je vprasanje, je-li ta razdraii-uos-t opravjiena, alt uer Ali niso bsli vai Go-ri&ki Slovenct, ki od nekdaj v Gurici prebtvajo in Gorico redijo, h tako cioicnim. zasiuehovalntm ravna-njcm Corricrovttn in neke btranke, v»led ktcrega se je rnorala avecauost podpornega druStva opustiti, v glsboCini srca raztaljpni? In Ce tedaj bolj ko prej terjajo, da se ima sve^auost vr»iti in s tem narod-nemu p niosu zado^uti, nemajo h ) rav V Mar so Slovenci na domaCih t\-h brez pravic. brez <:asti, samo alage drugimV — Ce Corrierc pravi, 9da felt, da bi se iz ljubezni do mini slovesnost ne vrsda med nami*, opomnirno in prosimo, da naj .Cornere* in njegova strauka naj prej zapreke mirnodstrani, pa pojde vse dobro, in Gorica bode ostala znotraj in zuoaj kar je — stara Gorica, bogatejSa za nekaj ti-sotev, iu stara edmost se pavrne mtd njene prebival-ce. Za nasledke v nasprotnem slucaju pa naj dobro premisli tCorriete!" Surovost. Ko so se gg. poslanci vitez dr. Jo-sip Toukli, dr. Nikolaj Tonkli, IvaniiS in A. Kocijan-ciL preteklo nedeljo iz Seianskega zborovanja v Go* yico Trafiali, je njih voz na potu od gori§ke postaje do mesta sredal neko sgiardinieroe, v kteri so sedeli razposajeni goriski mtadenCJ, vra&ajoci se iz TiiiSke sveCanosti. Pri mestnem vrtu je sgiardinieraa poslan-ce? voz prehitela in med tem so omenjeni mladobrad-ei na t$o mod zaiviigali. Ali s tem niso bili §e svo-jema mladen§kemu junaStvu dali pravega odduska, kajti ustavili so omenjeno giardiniero §e dvakrat in tedaj proti vozur v kterem so sedeli poslanci, zaivii-gali. gCorriere* pravi k temu: »L*ora, il tempo, la dolce stegione V indnssero a peccare* — Tako zna ta list aurovosti, U m zpU od l&ske straui, izgo- varjati. Ali bode zdaj §e trdil, da samo Slovenci iz- • zivajo nemir in prepir? ali je vie pwabil zidnje obla- j j teoje slovenskib napisov? — ¦ I „Gorrare" poroca v svoji zadnji 37. Stevilki, da so za neko deklo in tri jo spreraljajoco Goricane, ki ! so se iz Rubije preteklo nedeljo avi»6er domnv vracal:, I ; kamnje metali, i da je bila omenjena dekla liektj za- I j deta. Ravno tako je nedavno omenjeni list ptavil, da j ! so Slovenei GoriiSane iz Eomna se vraeajoCe kamnjati. | Ce je to res, zaklinjami gori^ke Slovenee, da naj so I skazujejo res miroljubne in da n.rj se ne dajo od na- ! rodne strasti do taklb-grdih podetii mpeljati. Tako j ravnaaje nam bode ¡«« vzelo, kar smo si v zadnjem j I $mu z nastm postopanjem priborili. Prosiroo pa, ker J 1 o .Corrierovi0 resnicoljubnosti juko dvomimo. natan- j ! kih poroeil o teh in sli^nih dogndkih, da bodemo za< j mogli revnico spoznati in nttprntnlkom odgovoriti. .Corrierovim* poroailom ni vse verjeti. Govorili emo s Komenskim g. ^upanom, Le bi se bili blizo Koimm res j oni neredi zgodili, a rekel je, da o o n e m d o g o d- | ku Komonei ni§ ne vedo, in da se je ro mo* 1 goce dm god zgodilc. Is ToJmiiia se nam poroca: Skarlatiea t.u U \ j vedno raznaja med otroki in tudi vlo med odrasllmt. | V poletji je pojemala; upati je bilo, da bode konec. | Jesensko vreme pa ji daja zopet silno mod. V vsakl I dru^imi umre za skarlatico po dva — tri otrok. Oftnanilo. Ilazpinujejo se s tem 4 delelni 3tt-I pendtji po 200 gld. za dijake z Gortskega, kateri so dovrSili srednje in stopili v visokc Sole. j Pri podelitvi .se bo gtedalo na to, da dobita to fitipendijc dva dijaka slovcnike in dva italijanske na- rodnosti. Ce bi maujkEilo dijakov izmed eno re^enih I narodnosti, sine &e uakaznti Stipendij dijakom druge j narodnosti. I Ktipcniliji se bodo izplajfcvali vfitlrih Cetrtlctnih I odplafilih na prosnjo dele^enca, ki mora izkazati, da I je vpisan v vseufttifttao matrikulo in pozneje, da o-I biskuje ufiliSCe. I Dotifne proAnjc se iicajo podati de^elnemu od- I born v Gorici pismenn do 15. nktobra t 1. in naj sr I jim prilozljo sprifevala zrelosti, uhosLva iu vpina v I eno izmed visokih Sol. — V Gorici dim i», sept. lVz>lni odb.*#r. DeXelni glavar Coronini I. r. Sluzboni razzias- \)otv\u\ odbor ra/pihtijo do koiica tek. Keplembra «ledec"i v dezeloi glulionemic* izpraznene nluibe: 2 meuoii)») x letno plaCo 200 gld h !i v zav^du. Proniki in pro-silke za ufiitvljsku sluibb naj v bvojiu prosnjah do-ka^eju po dolofibi §. 1G gluhoneini^nih pravil: a. da so spoHubljeni za podufieva^jc v ljudskih Solah, v me-todt in v prrdmetih v gluhonaraici predpisaaih b. da so xtnoini italijanskega, oziroma s!orenskega jezika. c. da so neomsde^evani v svojcm nravuem obnasanjl rf. da so zdravi iu krepke postave. L'r<.vsiteljice za sluibo gospodinje imajo >is xanesljivtiai spriievali do-kazati ueomadetevano doscdanjc ^ivljer,je, koliko let imajo, in da so sposobne voditi gospouiujatvo in nad-zorovati gojence zunaj sole. Imenovanj,*. bode *a zdaj zafasno. De2elni odbor v Gorici dne 9- septvmbra 1884; deielni glavar Coronini. Krasna slika Josipa Jurija Strossmajerja, 50 cm. visoka in 33 cm. Siroka ixsla je ravnok&r in se dobiva pri upravnifitvu ,SIovanovem" po 00 kr., po pohti pa po 5(> kr. Kedor naroli deset iztisov, dobi jednajsti po vrhu, — Brez slikc velikega tega rodoljuba in mecena jugoslovanskcga ter prvega go-vornika krSCanstva ne smela bi biti nobena rodoljub-na slovcn.ska hiAa; zato se nadejamo, da si jo bode slovensko obdit^tvo pridno narofialo. Rusko petroije. Huuko petrolje je kc le par let sem bolj poznano in u2e po tako kratkem casu je postalo tako va2en predmet za svetevuo trgovino, da na priliko na Nemsko zdaj zahaja uz> veL ruake-ga, nego pa amerikanskega petrolja in da se sme z gotovostjo rafiuniti, da ru^ko btago iez n«>koliko !ct po vsem scveru popolnoma spodrine amerikansko. Ali ne le na severu tudi na jugu u2e skuSajo, da vpe-Mejo rusko petrolje. Prav zdaj se pogaiija neko rusko drustvo za to, da se rusko petrolje v vclikih mnoti-nab uvaza v Genovo in po 2eleznici Sv. Gotarda na juino Nemsko, na tivicarsko itd. Tudi v Avstrijo je rusko petrolje *i2e prodrlo; na Reki imamo \iH ratlaarije tega biaga, a iz Rub-kega tudi direktno dohaja sem rafinirano rusko petrolje, in v Trstu imamo tudi uzc zalogo tega blaga < pri firmi Alfonso Danese, kakor je to nataut-: neje razvidoo iz inserata te finne v nasem in drugih ; trzaSkih listib. Razun, da je to petrolje ceneje od a-! merikanskega, ima tudi veC) svatiloo mod in je raanj nevarno v vsakem obziru tor tudi tako hitro ne po-konSa sten in ne smrdi. I To so prcdnosti, ki morajo Scasoma zmagati vsako konkurenco. — Rusija pa zdaj producira tudi druge baZe mineral nega olja za mazanje ma§in itd. I OdprI se je torej Rusjji zo^ot mUu ?ir blagoaUoja^ kakor splob Ruuijs se svojimi obSirniini 2eleznicami in vodnimi kauati gcasoai potegae uase velik del a-zijatske kupjfije. Rusija ima torej lepo prihodnjost v vsakem ob-zm> flEdinost". ArlberSka gelezntea. se bode 20 sept, sloves-no odprla. Program je sledeSk odhod z Dunaja 19 sept.; ob 6. popol.; prihod v Inomost 20 sept ob 9. zjutra, v Bregenz ob 4. popoludne; w^nja po jezeru Bodensee do 8 zvefier. Po tern slovesni banket v Bre-geuzu in na to se bode vrnilo domov. K ti slovesnosti je izmed drzavnik poslancairijovabljen tudi na§ po-*lan«c g. vitez Dr. Josip Tonkli ter se je bode u-deleftl. I Kolera. ki je do sedaj le sporadi6no po i nekib italijauskib mestih svoje 2ctve terjala, skoCila je aedavno iz gorenje Italije v spodnjo in sicer y nijvefie pa ze!d nesnaifoo italijansko mesto — v Na-poljp, ter zftCela tam najhujSe razsajati. Od srede sem (10. t. m.) jih v Napolji na koleri oboli 600 —1000 in prek, ter umrje tab polovica. Zuloat in zdivjtmost je je telika. Meitne ulice se praznijo, kupaija in promet prenehujeta, eerkve in kapele pa se polnijo. Po ulicah in predmestjih razpostavlja ljudatvo podobe M. B. in svetnikov, prjliga svefie in moli pied njimi. Bog no-I magai! Trino poro6ilo. V Gorici 10. septembra. Kova: Moka kvtntal 154 do 156 gl. — St. Jago 139 do 146 gl. — Cejlon, plante 144 do 158 gl. — Cejlon perla (biser) 154 do 160 gl. — Porto Rico, srednje in fino 128 do 188 gl, — Malabar 110 do 115 gl. — St. Domingo 106 do 110 gl. — Java 110 do 114 gld. — Rio fino 105 do 107 gl. — Rio, srednje in pol flno 99 do 103 gl. — Santos, navadno in fino 102 do 108gld. — SI a dkor, ocllfien domaet 40 do 42 gl.— Metis 85 gl. do 35 gl. 50 kr. Pesto 32 gl. 50 kr. do 33 gl. Oljo na kvintahizoljkimjfinojo !M do 98 gl. — fino 78 do 84 gl. - pol flno 61 do 64 gl, — s Katfa (Corfu otok) 48 do 52 gl, — iz Dubrovnika (UaguM) 46—47 gl. — telatrUtt 46 gl. — iz pavole m* glesko 88 do 42 gl, — Petrolijv sodih 23 gl. 50 kr. kr. do 28 gl. 75 kr. v zabojih 24 gl. do 24 gl. 50 kr. Masti, nakvintal. Kukano maslo 84 do 96 gl. — MasjUsalo) domaca —do— gl.ogorska 61 do 63 gl. — Spell domae in ogrski 60 do 64 gl. — amerikanakl —.— S i r plaeentinski star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. - oveji (pekorin) 125 do 130 gl. ¦— doniati bol.ski star 90 do 94 gl. — nov. 58 do 61 gl, — Grojerjev 74 do 82 gl. Zitn, na bektoliter. Paenica7gl.do — 7 gl. 30 kr. — Turfiica 5 gl. 20 kr. do 5 gl. 40 kr.— Hi 5 gl. 50 kr. do 6 gl. — kr. Jecmen eel 4 gl. 70 kr. do 4 gl. 80 kr. — pehan 9 gl. — kr. do 9 gl. 20. kr. Ovcs 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 60 kr. Fazoi 8 gl. do 10 gl. — Ajda. — Rajz\ na k v i n tal: fini 23 do 25 gl. — j novaraki naravni 20 do 22 gl. — mutisk 20 do 21 ! gl. — indijski 14 gl. 50 kr.do 16 gl. 50 kr. — ! Vina in Spiriti, na hek tolitor. 2ga- njs dornace — do —, Spirit preLi§ceni 32 gl. do 33 gl. 50 kr. Vino firno 18 do 25 gl. — kr. — belo 18 do Moka na kvintal.St. I. 18 gH — St. II. 16 gl. — &U IU. 15 gl. — k. IV 13 gl. 50 kr.— St. V. 12 gl. — St. VI. 6 gl. 50 kr. — 01 ro b i drp-bni z iakljem 5 gl. 30 kr. — debeli z ftakljem 5 gl. 80 kr. — Krompir 2gl. — kr. do 2 gl. 25 kr. kvintal. V Trstu, 5. septembra 1884. Kava, na kvintal. Moka 98 do 102 gl. — Cejlon, plante 84 do — gl. — perla 98 do 120 gl. -- Portorico 90 do 102 gl. Java 66 do 69 gl. —Mala« bar — do — gl. — St. Domingo 60 do 66 gl. — Rio 48 do 64 gl. — Santos 54 do 60 gl. — SI a d k o r I 19 gl. — kr. do 24 gl. 50 kr. Kupclja v tem blagu I je prav slaba. [ Olje, na kvi otal. Malo kupcije in to klju- bu olajsavam, h katerim so pripravljeni prodajalci. Namizno 66 do 85 gl.; jedilno42 do 46 gl. Petroll j e — §e vedno na gl 9% s tendenco za nizo ceno. | * DomaSi pridelki. — S fizolom nobene kupcije; maslo dobro naravno gl. 88 do gl. 98. I Lea — v dobri ceni. I Lita, na kvintal. Psenica 6 gi. 50 kr. do 11 gl. —*kr. Tnrsica 6 gl. 50 kr. do 8 gl. — kr. I M 7 gl. do7gl.50 kr. —Jecmen Oves 7 gl. 50 kr. do 8 gl. 50 FiM 11 gl. — kr. do 12 gl. — Grah 13 do 15 gl. — Raj2 laski 18 gL 75 kr. do 22 gl. __ kr. — indijski 11 gl. 50 kr. do 18 gl. — kr, — K o I e. Podplati kvintal 125 do 160 gl. — Te- I lecje koze kvintal 357 do 616 gl. — 100 jaricjih ko2 60 do HO gL — Volna kvintal 105 do 130 gl. I V Ljubljani, 3. septembra 1884. I PSenica domaCa hektoliter 6 gl. 50 kr.; j banaska 7 gl. 87 kr.; turSica 5 gl 40 kr.; sorSica I 6 gl. 40 kr.; rei 5 gl. 20 kr.; jecmen 4 gl. 55 kr,; proso 6 gl. 18 kr,; ajda 5 gl 49 kr.; oves 2 gl. 76 I kr.; krompir 2 gl. 40 kr. 100 kilogramov. Naznanilo. Podpisarii vrhovni zsstopnik vzajemno zavaro-vahve banke ,Slavije" ponavlji zadnjo javno izjavo, da njega bivSi potovaini agent Majer rinion ne spre-jema ve5 oglasil za omenjeuo banko .Slavijo" in da y okolici goriSki sam ista sprejema. Za baokico de-lovanje v oddaljenih krajih na GoriSkem sta pa g. Fraojo FranceSkiu iz Bilj ia g. Anton Kalio iz sv. Kriza pooblaScena. Omenjena dvn gospoda sta slo-ven§cine poporcoms zmoina. H koncu se podpisani priporuBa, da bi ga slavno ob&natvo blagovoljno pod-piralo. V Goriei, dne 11. maja 1884. Mejni grof Anton Obizzi za mesnicarai (Via Morelli) h St. 22, Poslaao. Slavno uredaistvo „Sota" I Opiraje se na § 19 tiskovnih pravil in na res-nicoljubnost slavnega urednistva „Soce*, n^ndoa pro-sim, da slavno isto blagovoli-opiejeti sledeco popravo onega dopisa iz Gorice v §t. 35 veleceujene „So<:e% v katerera se poroca o obenem xboru L muzikalno prudukcijo Cecilijanskega drustva v Gorki dne 25. avgusta t. I.: Hi res, da-se j© moj predlog, naj ?bi se § 2 druStvenih pravil, kjerjeizrazen nttinen droltva, tako pr«dr«ga€il, da bi isto avojo posebnopozornost #bra-calo ua sploSn© ljuilako pe^je, ,po zlvi debati absolute! z*vrgel\ Besol 1795 1245 965 1240 897 1452 2425 780 100 1 538 145 800 I vkupe 5245 5054 1083 j STUDEHTE Pistneno poiiudbe %prejemajo se najdalje do 15. septembra 1884. 1. ob 10. predpoludue pri c.-J(r.-vodstvu drzavnih gozdov in posestev. One morajo 1.) biti aapecateue, zunaj pak ima impiwno, kak „ .at je nameit; raaien tcga morajo imeti Stempelj 50 kr. In pribzena mora biti tudi IOO/0 varfCina VRe kliene cene. 2. oni deli, za katere se ponudba vlaga, morajo biti dolofno zaznarnenovani in pooudbene cene ?a gosti meter in vrsto lesu imr.jo se v itevilkah in besedah printaviti. Pooudnik mora nadalje 3.) pristavUi, da ae brezpogojno podvrze vsem sebi znamm pogojem prodaje in tudi ima, ako hofie 0 svojem Casu kupnino pladevati v obrokiii, povedati najnizjo vsdto teh obro^oih vplafievanj. 4.) mora pouudbo podpisati z imenom in priim-kom, ZfKi^ajem in stanovisdein, in fastnorofno pisatie ponudbe imrajo se razen tega podpisati tudi od dveh prig. KatanLoej§i pogoji 0 pro-Jaji, kakor tudi izkaz posamiioih prodajnih sreCek z vsemi kraji, kjer se be sekalo, z niuozinami, razmmi vrstami in klicnimi conami morcjo se razvideti pri ekspeditu tega vodstva in pri e. kr. gozdnih oskrbnikihv 'fruoveKi, Lokvi, Krnici in v Dolu. 1 C. kr. voiistvo drzavnih gozdov In posestev. I GORICAt v dan 30. avgusta 1884. sprejema za prihodnje solsko leto tj ryT nemska druzina, t kateri se govori W iili tudi slovenski. Postrelba dobra. Via Morelli N. 20, II. nadstropje. gQ M Via Morelli N. 20, : Blfigo za obleke in mo§ka obMila za je-senski Las, riiantilje. kamizole in pla^ci ia de2 (waterproof), najndvejse mode, v razlifinih in prijetnih oblikah pariSkih, berlinskih in dunaj-skih so uie doslav Teliki * zalogi. Jgriac Steiuer y Goriei, nas^roti SkOfiji. Scjm v Tomiuu za zlvino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-tijsko orodje, §tacnnsko blago itd. bode na Sv. Jurja dan 23. aprilja in naSv. Matevla dan 21. sepfembra vsako leto. Zupanstvo v Tominu, 1. Sept. 1884. \ajbo!jsa obramba proti koleri, katera bi nc smela v nobeni hili minjkati, jc oWe dokazana in izvrstuo prizoana Immu mum (Bbhmerwaldbitter) iz lekarnice ,k Ceroemu orlu" imenovaae v Plan-u i»a Ceskein. Ta slu^i posebno dobro pri slabem prebavljanji, pri studu j»*df, slabem zelodci, pri napenjanji in ri-ganji, bljuvnnji itd., po zavzitih mastnih all uapenja-jofiih jt'di, na jotovanji. na suhem in raokrem, na lovu in na pulji, za torej se sme bolnim na lelodci, pomorMakum, potovaleera, gozdarjem, gospodarjem sii-no priporocati. Dobiva se v steklenicah po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zalogi za Trst, Primorsko in Is-tro: v lekarniei Rocca Bai due mori," Trst, piazza grande, palazzo di citta, in v Goriei pri g. Cristafo-lettiju, lekarniearju. Iisdajatj in odgovorai wmiki U, WW®, — Tlslft; •BH«^«nsl» ti&m** 1r Goriei,