191] aaCT>X3BKKSsa: HnHBBdmMiManBBMBaHnnaBBMBBnaianHnaBBeHBBBata List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 7. maja 1971 LETO XXII — Št. 9 LIST DELAVCEV V V ZGOJ NO -1 ZOBRAŽEVALN I H ZAVODIH Sola je vselej bila in je odsev DRUŽBENIH ODNOSOV Razprava o idejnopolitičnih og///!vprašanjih vzgoje in izobraževa-ilate^ je zavzemala osrednjo točko ’)like ^)t CK Zveze komunistov Slo-rstopnije dne 23. aprila. Ker je to /egtnpot v resnici naša javnost sode-/j/n/ditovala tako s poročili in mnenji amil' pripravi na razpravo — kot 72/tf#Udi s poročanjem o razpravi v v J^nevnem časopisju, radiu in te-p/tjfeviziji, ostane našemu listu tisti x «tfftrokovni, izrazito prosvetni del prave, h kateremu se bodo Z (io-Prosvetni delavci večkrat vra-ved^ali, ga prebirali in primerjali s raftanjem na svoji šoli ali s svojimi dosežki in neuspehi. Tega i bilo dosti povedanega in naš ni bo od časa do časa še pri- Jsrf/H^ašal odlomke iz posameznih do/fijfazprav. Danes se omejimo na ij gdražnejše. ePre\ Uvodno besedo je imel dr. ie ^Vladimir bracič. Med siceidrugim je dejal: „ V javni raz-žnj&pravi so bila izražena mišljenja i doiti pripombe, da sedanji čas, ko Ce ssmo zelo zaposleni z reševanjem in Vprašanj o utrjevanju našega go-1 tiu?Podarstva in z razpravami o pPVstavnih spremembah, ni naj-krmolj ugoden za razpravo o ^oll^zgojno-izobraževalnih vpraša-renortijifo Menili smo, da je to delno 'ežkiks. Prevladovalo je prepričanje, Telia je razprava o zapletenih idej-n°-političnih, vzgojnih in si-~j^!ternsko organizacijskih vpra-linjih prav sedaj ne samo ko-'tistna, temveč potrebna in celo pujna. Takšna opredelitev sloni 'Pa dejstvu, da je ZK kot idej-po-politična sila poklicana iz-'pbUkovati celovit pogled j jasna 'Mejno-politična izhodišča za nadaljnji razvoj vzgojno-izobra-?ovalne dejavnosti prav v tre-••"•Putku, ko se z zgodovinsko pomembnimi spremembami v na-k družbeno-političnem si- j me>nu še bolj odmikamo od državno lastniških odnosov in ;a ^pravno centralističnih pozicij k oor izpopolnjujemo in bogatimo o socialistične samoupravne od-iv ! 'jo.se na vseh ravneh; ko spre-iv s knia republika popolno odgovornost m tem področju; ko > Odpravljamo program dolgoroč-VeSa družbeno-ekonomskega, O^Htičnega in kulturnega raz-■sA^oja Slovenije, ki med drugim •—^upošteva tudi dejstvo, da nam delavskih otrok, na gimnazijah le še 18 %, na visokih in višjih šolah le še 16 %. Čisto jasno je, da je socialna diferenciacija vse ostrejša, čim više gremo. “ LUDVIK ZAJC: „V najrazličnejših oblikah, npr. v današnjem dokumentu ali v sklepih družbenopolitičnih skupnosti ali v razvojnih načrtih, pa tudi v normativnih aktih, ki jih imamo napisane na področju izobraževanja in ki smo jih takorekoč sami pisali, se neprestano opredeljujemo za nujno razširitev izobraževalnih možnosti, za modernizacijo pouka, za investiranje v prostore, za investiranje v učna sredstva, za štipendijsko politiko itd. Skratka, za nek povsem določen in z vidika stroškov tudi povsem določljiv program. Ko se odločamo o zagotovitvi potrebnih sredstev za uresničitev tega programa, pa postajamo - milo rečeno — neresni Če je namreč program izobraževalne dejavnosti, na katerega prisegamo in ga hočemo takoj ali čimprej uresničiti, izraz potreb, potem mora vendarle biti tudi izraz objektivnih možnosti. Če to ni, potem to ni aktualen program, temveč vizija prihodnosti aU včasih celo demagogija Če pa je sprejeti program spoznan za odsev objektivne in aktualne rnije, potem moramo zagotoviti zanj tudi potreben denar. Če se je torej na današnji seji pokazalo, da so tu izredno pereča vprašanja, npr. socialna diferenciacija, in če vemo, kako bi jih ublažili, potem ne moremo ob določitvi sredstev ostati brezbrižni, oz. omagati pred tako imenovanimi ,,ob j aktivnimi možnostmi". “ :Dr. BARIČA POŽARNIK: Osvetlila je razliko med gospodarstvom in šolstvom. V gospodarstvu z vso naglico preračunajo, koliko se jim splača vlagati v nova dognanja in izume — v šolstvu. Resnica je, da se to počasi, zato pa bolj gotovo, obrestuje. Kljub temu pa v ta namen ne dajemo denarja. JANEZ STERNIŠA: Pomen permanentnega izobraževanja — ne samo v času rednega šolanja! Razširiti bi ga bilo treba tudi na čas delovne dobe in ga tudi stimulirati. JOŽE VOLFAND: Samoupravni "položaj pedagogov v razvoju družbenoekonomskih odnosov se bo lahko uveljavil in razvil le tedaj, če bodo pedagogi imeli za to tudi resnične pogoje — ne pa da poskušamo menjati samo obliko, materialno stanje pa pustimo nespremenjeno. Poleg članov Centralnega komiteja ZK Slovenije so bili na seji navzoči tudi člani predsedstva ZK Jugoslavije: Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Stane Dolanc in Ivan Dolničar; dalje predsedniki komisij ZKS, predsednik revizijske komisije, sekretarji medobčinskih svetov in nekateri tovariši, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer: dr. Vladimir Bračič, Ivo Tavčar, Emil Rojc, Ludvik Zajc, Slavko Bohanec, Boris Lipužič, Tilka Blaha, dr. Franc Strmčnik, Tone Miklavčič, Roman Oberlintner, Stanka Sagadin, dr. Bariča Požarnik, Stojan Požar, Miloš Poljanšek, Ela Ulrih-Atena, Jože Volfand, sekretar konference ZK Ljubljanske vojne oblasti Gracijan Škrk ter Bogdan Osolnik. Gotovo nam seznam teh imen jamči, da bodo na osnovi dognanj in načrtov narejeni tudi nujni ukrepi za napredek naše šole — v korist maše celotne družbe. Da ne bo tako, kot je v svoji razpravi boleče pri- kazal naše stanje dr. Franc Strmčnik: „Morali bi ugotoviti, zakaj nekatere stvari ne gredo naprej, kaj je treba narediti in kdo bo to naredil, da se bodo premaknile z mrtve točke. Tega v tezah pogrešam. Pravi prepad je med vizijo, kije bila danes že omenjena, in med stvarnostjo in stvarnimi možnostmi, kijih ima naše šolstvo in njegov razvoj. Ta prepad se mi zdi tako globok, da s tem vizionarstvom v nekem smislu demobiliziramo in vnašamo, Kako bi človek rekel, prav nek obup zavoljo tega velikega razkoraka. In zdi se mi, da se to deloma pozna tudi tezam. Zadnje poglavje, ki govori o neposrednih nalogah, ne zmore tega, da bi bolj konkretno zadolževalo in predvidelo uresničevanje vseh tistih problemov, ki so dani v osrednjih poglavjih. Zato mislim, daje premalo, če zadolžimo samo osnovne organizacije in pa aktive, da izdelajo konkretne programe in zadolžijo posameznike. Prav tako bi momli tudi na republiški ravni — torej centralni komite — izdelati tak konkreten program in konkretne zadolžitve.*1 Ufii^ Fotografija z razstave srbskj5^ erip umetnosti v Modemi galeripk '„Znak“; tapiserija 195 x 139 Boško Petrovič, slikar in tapiri^ in >hc sejo, predlagal komisijo za skWa pe. Sestavljajo jo: Stane Kranj/e Silva Jereb, Pavel Kovač, Mibfa< Kučan, Ljubo Pipan, Živko Pf gelj in Milena Štiftar. KomisMi se je takoj zbrala ter na osnolhf Po končani razpravi je tovariš France Popit, ki je vodil razprave na seji kot tudi M osnovi pismenih pripomb tfPo polnila in revidirala teze. j spremembah in o sklepih za i vajanje tez bomo pisali p'IH hodnjič. Pripnn d NEŽA MA URE PIONIRSKI DOM JE PREIZKUSNI KAMEN Dr. FRANCE STRMČNIK: „Med velike napake našega povojnega razvoja spada prav ta diferenciacija, zanemarjanje vzgojno-izobraževalnih možnosti našega socialno in moralno ogroženega mladega človeka — otroka, predvsem podeželskega otroka Za našo socialistično družbo je ta napaka tako velika in težka prav zato, ker LEOPOLD KEJŽAR: „Očit-no smo pripravljeni soglasno se sporazumeti, kaj potrebujemo, kaj bi bilo dobro, da bi imeli in kaj bi pravzaprav lahko imeli. Mnogo manj pa postavljamo vprašanje, kdo naj to plača, koliko naj kdo da. To seveda ni samo fiskalno vprašanje, temveč globoko socialno vprašanje. Iz več razlogov seveda: prvič — financiranje šolstva predstavlja veliko postavko v družbenem dohodku sploh. Mislim, da je za socialnim vprašanjem in za armijo kar na tretjem mestu, zato so nujne objektivne porazdelitve bremen. Drugič: na tem področju obstoji iluzija, da bo napredek samoupravnih od- VLADO SRUK: Prav je, da izobražujemo otroke, da bodo dobri strokovnjaki — treba pa jih je tudi vzgajati, kajti znanost sama še ne zagotavlja marksistične vzgoje. STANE KRANJC: Da bo mogoče dati šoli in prosvetnemu delavcu enako veljavo, kot jo imajo druge panoge v naši družbi, je potrebna dolgoročna vizija in jasno začrtan smoter naše šole. ŽIVKO PREGL: Želimo reformo, ki bo pospešila razvijanje socialistične angažirane šole. Mladina želi imeti odgovornost in aktivno vlogo pri pridobivanju znanja. TOMAŽ BIZAJL: Ponovno je opozoril na hude posledice šolskega osipa — tako z družbenega, moralnega kot socialnega vidika. Nujno je torej razvijanje otroškega varstva in čim boljša kadrovska zasedba učnih mest. VILI KONC AN: V zvezi s permanentnim izobraževanjem se je zavzel za izobraževanje nekvalificiranih delavcev — in naštel tudi težave, ki jih tako izobraževanje nosi s seboj. Nujno pa je. Koliko smo pripravljeni dati za našo mladino? V imenu Zveze prijateljev mladine je spregovorila Marta Vizjak: pionirski dom razvija predvsem dejavnosti za kulturno izrabo prostega časa. Zavod za šolstvo nima pokritih mest za to področje; Pedagoški inštitut prostega časa otrok sploh ni vključil v svoj program. Govorimo, da bi šola že morala iti v celodnevni program — tu pa je nekdo, ki to pripravlja, a nima statusa." Sodeč po direktorjevih besedah ni nihče od naštetih zainteresiran za dejavnost Pionirskega doma. RAZPRODAJA KULTURNIH DEJAVNOSTI To so drobci iz skrbno pripravljenih, tehtnih razprav — a že kot mozaik, sestavljen iz odlomkov, pričajo, da nam je se- Sergej Vošnjak, zastopnik Mestnega sveta, je pohvalil napredek posameznih oddelkov, potem pa povedal tisto, kar bo Pionirskemu domu nakopalo precej dela in ga včasih postavilo v položaj servisne delavnice za kulturo — kar pa mu bo morda prineslo potreben denar. Ustanova bo morala izdelati vrsto programov in potem na osnovi teh iskati financerje. Na republiko se ni mogoče zanašati -- tudi tega ni mogoče pričakovati, da bi Mestni svet bil plačnik vseh dejavnosti. Zastopnik temeljne izobra- ževalne skupnosti France Dimeč je jasno povedal: Najprej je treba določiti status Pionirskega doma, nato izdelati normative. Kar je prosvetne dejavnosti, jo bo financiral TIS. Za proučevalno dejavnost se bo gotovo zavzela republiška izobraževalna skupnost in jo tudi plačala. Kulturna skupnost Slovenije, ki se ustanavlja, bo nosila kulturni delež. Na osnovi normativov je treba sestaviti in podpisati pogodbe. Potem ni več dvoma, kdo bo plačal — če delo v redu poteka. V razpravi so sodelovah še: vodja glasbenega oddelka Miro Kokolj, vodja oddelka za gledališko vzgojo Draga Ahačič, vodja oddelka za filmsko vzgojo Mirjana Borčič — a vse se je znivehralo na isto zahtevo, da je treba postaviti jasne normative ter jih kot ponudnik predstaviti posameznim financerjem. „Toda neka perspektiva mora biti — ne moremo delati samo za tisto, kar bo kdo naročil," se je oglašalo v razpravi vodij posameznih oddelkov. Odgovorih so Vib Strašek, član Mestnega sveta za kulturo, pa Vošnjak in Dimeč — in vsi so zahtevali normative . Perspektive in ostalo je zadeva Pionirskega doma, tako rekoč njegova privatna zadeva. Tudi druge republike imaj pionirske domove in ljubljansi® jim često pomaga s svojimi ii|| kušnjami. Kadar Pionirski dolg nastopa na festivalih, je to ku!8 turni uspeh za vso Slovenilo. komu je to še mar? N| KOLIKO SMO Jo; PRIPRAVLJENI DATI ^ ZA NAŠO MLADINO? dn V sedanjem stanju se poraj bojazen, da bi kulturna celot1.. Pionirski dom začel razpada* na sestavne dele predvsem zi radi različnih in tudi različnhf1 darežljivih financerjev. Ak!/f dodamo še to, da se nekatef„ oddelki mnogo laže vzdržujej*fa; sami kot drugi, se bojazen s1 poveča. r. „To se ne sme zgoditi! Pi<^ei nirski dom mora ostati celob/*' saj je nastajal toliko let in prav kot celota sposoben daja'^a naši mladini to, kar ji daje: kul turno izobrazbo, razvedrilo iVei vzgojo za samostojno ustva'ln jalnostje dejala Ančka Čer ^ nova, zastopnica republiškv c ZPM. Podprla jo je članic Mestne ZPM, Ančka Šušteršii^6 Upajmo, da bodo tudi besed1?' in poštena hotenja ljudi tčf-tj ustanov, ki ne razpolagajo p sredstvi, kaj zalegle v naši skpf mercializirani družbi. N-C ^vse POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Pismo iz Brežic — Zelo težko bi v kratkem poročilu opisala izredno živahno pionirsko aktivnost v naši občini, še teže bi podala povsem stvarno podobo o prostovoljnih dejavnostih, ki so se ob veliki zavzetosti osnovnošolskih vodstev, šolskih kolektivov, skrbnih pionirskih mentorjev in društev prijateljev mladine zelo razširile. Ljudje več naredijo, kot sporočijo, kar je razumljivo; če potemtakem ne bo kaj omenjenega, naj mi oproste. Vseh 15 pionirskih odredov je redno opravilo sprejem v pionirsko organizacijo, organiziralo razne prireditve za javnost in proslave za učence. Vsi pionirski odredi so se vključili s svojimi progami v izvedbo kururčkove pošte, vsi so praznovali dan mladosti, vsi so zbrali otroke za letovanje. Uspešno so sklenili tekmovanja Jugoslovanskih pionirskih iger „Ljubimo svojo domovino in vse bratske narode". Kar šest pionirskih odredov je navezalo stike z bratskimi narodi zunaj republike. Ni potrebno poudarjati, kako pomembni so taki stiki za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V občini ni pionirskega odreda, kjer ne bi imeli razvite vsaj treh dejavnosti, pa čeprav imamo tudi šole, kjer poučujeta le dva učitelja. Vsekakor je to lepo priznanje za skrb, ki jo imajo z našo mladino. Mladi kulturniki delujejo v 12 dramatskih skupinah, v 7 literarno dopisniških krožkih, kjer pet odredov že izdaja svoje literarno gla- silo, imajo 3 knjižničarske krožke, 3 lutkarske, 5 folklornih skupin, 5 ritmičnih skupin, 3 likovne krožke, več pravljičnih. Zelo aktivna so šolska športna društva, ki si izredno prizadevajo nuditi otrokom čim več možnosti za uveljavljanje. V raznih sekcijah delajo smučarji, ki jim delajo zadnje zime velike preglavice, atletska, orodna telovadba, rokomet, košarka, mali nogomet, in naj omenim, da so nekateri med njimi dosegli visoke rezultate, posamezniki so se uvrstili med republiške prvake. Od družabnih iger je zelo upoštevan šah, saj ga otroci igrajo skoraj na vseh šolah. Šolsko zadrugo imajo na treh šolah. Nekateri gojijo cvetje, skrbijo za sadje in zelenjavo, ponekod se ukvarjajo tudi s prodajo. Tudi čebelarjev je vedno več. Od tehničnih krožkov je najpogosteje zastopan foto-krožek. V zadnjih dveh letih se je povečalo tudi število tabornikov, saj imamo tabornike že na petih šolah. Planinsko organizacijo bi bilo treba okrepiti; to je hvaležno področje dela, za otroke izredno koristno, in organizacijsko lahko izvedljivo. Močno razvita je glasbena dejavnost. V občini je delalo kar trinajst osnovnošolskih zborov. Koliko lepega so otroci doživeli pri svojem delu! Zelo se razširjajo male instrumentalne skupine. na krož^Z Poleg navedenih so delovali še prometno-kolesarski ročnodelski, strelski, hortikulturni, turistični itd. . Dva pionirska odreda sta se vključila v pohod ob žici okupirar0, Ljubljane. Trije odredi so poslali svoje predstavnike ob sklepu M°' rirčkove pošte za pionirsko srečanje m Pokljuko. Na 25-letrvf? osvoboditve Zagreba so Slovenijo zastopali pionirji naše občil . zagrebške pionirje pa smo povabili z nami na Pokljuko. R*7' Gasilska društva zelo skrbno delajo s podmladkarji. Namenon^ nisem nikogar imenovala, ker ne vem, koliko časa bi potem mori* -poročati, da bi bilo vse prav. Pohvaliti moram vsf, ki so se trudili s°! mladim rodom, ki mu podarjajo ljubezen. Človek lahko daje č' t kar ima. Srce, ljubezni prazno, ne more ogrevati nikogar. Ste¥ ^ zirani čas in boj za materialne dobrine pogosto odrineta otroka c f-1 staršev. Zanj ni več časa, nihče ne rešuje njegovih drobnih pr\ e() blemov, nihče nima časa za njegove skrbi. Otrok je lahko tw°b\ dobro materialno oskrbovan, toda tega ne ceni, ker mu je v pri' praznina, postaja nezadovoljen, sovraži stroje in materialne f°tr brine, ki jih vidi okrog sebe in postaja agresiven. Najnovejše stvene raziskave so dokaj žalostne. Ko so psihologi množici ott^oi postavili vprašanje, kaj bi storili za majhno žalitev drugega so v veliki večini odgovarjali: maščevali bi se. Le majhen odstotka jih je odgovorilo, da bi ga posvarili, da to ni lepo. Pri vseh pionirskih odredih je organiziran podmladek Rdečega križa. Organizirali so več tečajev prve pomoči in se vključili v mnoge humane akcije. Tako so zbirali prispevke ob potresu v Banjaluki, oblačila in obutev, prispevke za onkološki inštitut, prispevke za slepe, obiskovali stare ljudi in bolnike in skrbeli v higienskih kotičkih za snago in red. Posebna naloga, katero je reševalo že 8 šolskih zavodov, je bilo tekmovanje za bralno značko. Tako so mnogi posegli s posebnim veseljem po lepi, dobri knjigi. Trije pionirski odredi so se že lani vključili v tekmovanje v znanju v Veseli šoli Pionirskega lista. To nam da misliti, da so vse materialne dobrile le lep okvir, ki1,1 more nadomestiti lepote, če te na sliki ni. Vsa dirka za materi®f°‘ nimi dobrinami ne pomaga nič, če si ne bomo vzeli časa, da bi nH* mladino, največjo vrednost, ki jo imamo, vzgajali. Ta mladina, ^ danes raste, bo jutri nam, ko bomo stari, ne le rezala kruh, temčsh, nam bo tudi oskrbovala starost. Ali ne bo ta hladna, če nisri,i. Čisto jasno je, da je socialna diferenciacija vse ostrejša, čim više gremo. “ Dr. FRANCE STRMČNIK: „Med velike napake našega povojnega razvoja spada prav ta diferenciacija, zanemarjanje vzgojno-izobraževalnih možnosti našega socialno in moralno ogroženega mladega človeka — otroka, predvsem podeželskega otroka Za našo socialistično družbo je ta napaka tako velika in težka prav zato, ker smo vendar socialistična družba, ki izhaja iz socialnih temeljev, razrednih temeljev. Njeno bistvo sloni na teh temeljih in zato naj bi celotna naša družba, zlasti pa Centralni komite, Zveza komunistov, v resnici enkrat za vselej prerezala ta vozel in da bi začeti popravljati to veliko napako, ki smo jo zagrešiti v dosedanjem razvoju. “ KAJ SMO STORILI - IN KAJ BOMO STORILI ZA REŠITEV SEDANJEGA STANJA ŠOLSTVA? LUDVIK ZAJC: „V najrazličnejših oblikah, npr. v današnjem dokumentu ali v sklepih družbenopolitičnih skupnosti ati v razvojnih načrtih, pa tudi v normativnih aktih, ki jih imamo napisane na področju izobraževanja in ki smo jih takorekoč sami pisati, se neprestano opredeljujemo za nujno razširitev izobraževalnih možnosti, za modernizacijo pouka, za investiranje v prostore, za investiranje v učna sredstva, za štipendijsko politiko itd. Skratka, za nek povsem določen in z vidika stroškov tudi povsem določljiv program. Ko se odločamo o zagotovitvi potrebnih sredstev za uresničitev tega programa, pa postajamo — milo rečeno — neresni Če je namreč program izobraževalne dejavnosti, na katerega prisegamo in ga hočemo takoj ali čimprej uresničiti, izraz potreb, potem mora vendarle biti tudi izraz objektivnih možnosti. Če to ni, potem to ni aktualen program, temveč vizija prihodnosti ati včasih celo demagogija. Če pa je sprejeti program spoznan za odsev objektivne in aktualne nuje, potem moramo zagotoviti zanj tudi potreben denar. Če se je torej na današnji seji pokazalo, da so tu izredno pereča vprašanja, npr. socialna diferenciacija, in če vemo, kako bi jih ublažili, potem ne moremo ob določitvi sredstev ostati brezbrižni, oz. omagati pred tako imenovanimi ,,objektivnimi možnostmi“. “ LEOPOLD KEJŽAR: „Očitno smo pripravljeni soglasno se sporazumeti, kaj potrebujemo, kaj bi bilo dobro, da bi imeli in kaj bi pravzaprav lahko imeli. Mnogo manj pa postavljamo vprašanje, kdo naj to plača, koliko naj kdo da To seveda ni samo fiskalno vprašanje, temveč globoko socialno vprašanje. Iz več razlogov seveda: prvič — financiranje šolstva predstavlja veliko postavko v družbenem dohodku sploh. Mislim, da je za socialnim vprašanjem in za armijo kar na tretjem mestu, zato so nujne objektivne porazdelitve bremen. Drugič: na tem področju obstoji iluzija, da bo napredek samoupravnih od- nosov, zlasti večji učinek samoupravnega dogovarjanja avtomatično ustrezno porazdelil bremena Mislim, da to ni mogoče, temveč da je prav nasprotno: ustrezna porazdelitev bremen, ustrezno oblikovanje enega modela delitve stroškov je pogoj za to, da bi lahko prišli do samoupravnega sporazumevanja. Bistveni sta načeli: solidarnost in funkcionalnost v financiranju. “ V RAZPRAVI SO SODELOVALI ŠE: ‘Dr. BARIČA POŽARNIK: Osvetlila je razliko med gospodarstvom in šolstvom. V gospodarstvu z vso naglico preračunajo, koliko se jim splača vlagati v nova dognanja in izume — v šolstvu. Resnica je, da se to počasi, zato pa bolj gotovo, obrestuje. Kljub temu pa v ta namen ne dajemo denarja. JANEZ STERNIŠA: Pomen permanentnega izobraževanja — ne samo v času rednega šolanja! Razširiti bi ga bilo treba tudi na čas delovne dobe in ga tudi stimulirati. JOŽE VOLFAND: Samoupravni ' položaj pedagogov v razvoju družbenoekonomskih odnosov se bo lahko uveljavil in razvil le tedaj, če bodo pedagogi imeli za to tudi resnične pogoje — ne pa da poskušamo menjati samo obliko, materialno stanje pa pustimo nespremenjeno. danje stanje našega šolstva jasno, da so nam jasni tudi smotri - samo dela se je treba lotiti, preračunati je treba moči in sredstva in ne skopariti samo zato, ker otroci še niso družbi nevarni zločinci. Poleg članov Centralnega komiteja ZK Slovenije so bili na seji navzoči tudi člani predsedstva ZK Jugoslavije: Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Stane Dolanc in Ivan Dolničar; dalje predsedniki komisij ZKS, predsednik revizijske komisije, se-kretaiji medobčinskih svetov in nekateri tovariši, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer: dr. Vladimir Bračič, Ivo Tavčar, Emil Rojc, Ludvik Zajc, Slavko Bohanec, Boris Lipužič, Tilka Blaha, dr. Franc Strmčnik, Tone Miklavčič, Roman Oberlintner, Stanka Sagadin, dr. Bariča Požarnik, Stojan Požar, Miloš Poljanšek, Ela Ulrih-Atena, Jože Volfand, sekretar konference ZK Ljubljanske vojne oblasti Gracijan Škrk ter Bogdan Osolnik. Gotovo nam seznam teh imen jamči, da bodo na osnovi dognanj in načrtov narejeni tudi nujni ukrepi za napredek naše šole — v korist naše celotne družbe. Da ne bo tako, kot je v svoji razpravi boleče pri- kazal naše stanje dr. Franc Strmčnik: „Morali bi ugotoviti, zakaj nekatere stvari ne gredo naprej, kaj je treba narediti in kdo bo to naredil, da se bodo premaknile z mrtve točke. Tega v tezah pogrešam. Pravi prepad je med vizijo, kije bila danes že omenjena, in med stvarnostjo in stvarnimi možnostmi, kijih ima naše šolstvo in njegov razvoj. Ta prepad se mi zdi tako globok, da s tem vizionarstvom v nekem smislu demobiliziramo in vnašamo, kako bi človek rekel, prav nek obup zavoljo tega velikega razkoraka. In zdi se mi, da se to deloma pozna tudi tezam. Zadnje poglavje, ki govori o neposrednih nalogah, ne zmore tega, da bi bolj konkretno zadolževalo in predvidelo uresničevanje vseh tistih problemov, ki so dani v osrednjih poglavjih. Zato mislim, daje premalo, če zadolžimo samo osnovne organizacije in pa aktive, da izdelajo konkretne programe in zadolžijo posameznike. Prav tako bi momli tudi na republiški ravni — torej centralni komite — izdelati tak konkreten program in konkretne zadolžitve. “ Po končani razpravi je tovariš France Popit, ki je vodil DOM JE PREIZKUSNI Koliko smo pripravljeni dati za VLADO SRUK: Prav je, da izobražujemo otroke, da bodo dobri strokovnjaki — treba pa jih je tudi vzgajati, kajti znanost sama še ne zagotavlja marksistične vzgoje. STANE KRANJC: Da bo mogoče dati šoli in prosvetnemu delavcu enako veljavo, kot jo imajo druge panoge v naši družbi, je potrebna dolgoročna vizija in jasno začrtan smoter naše šole. ŽIVKO PREGL: Želimo reformo, ki bo pospešila razvijanje sociahstične angažirane šole. Mladina želi imeti odgovornost in aktivno vlogo pri pridobivanju znanja. TOMAŽ BIZAJL: Ponovno je opozoril na hude posledice šolskega osipa - tako z družbenega, moralnega kot socialnega vidika. Nujno je torej razvijanje otroškega varstva in čim boljša kadrovska zasedba učnih mest. VILI KONC AN: V zvezi s permanentnim izobraževanjem se je zavzel za izobraževanje nekvalificiranih delavcev — in naštel tudi težave, ki jih tako izobraževanje nosi s seboj. Nujno pa je. To so drobci iz skrbno pripravljenih, tehtnih razprav - a že kot mozaik, sestavljen iz odlomkov, pričajo, da nam je se- V imenu Zveze prijateljev mladine je spregovorila Marta Vizjak: pionirski dom razvija predvsem dejavnosti za kulturno izrabo prostega časa. Zavod za šolstvo nima pokritih mest za to področje; Pedagoški inštitut prostega časa otrok sploh ni vključil v svoj program. Govorimo, da bi šola že morala iti v celodnevni program — tu pa je nekdo, ki to pripravlja, a nima statusa.“ Sodeč po direktorjevih besedah ni nihče od naštetih zainteresiran za dejavnost Pionirskega doma. RAZPRODAJA KULTURNIH DEJAVNOSTI Sergej Vošnjak, zastopnik Mestnega sveta, je pohvalil napredek posameznih oddelkov, potem pa povedal tisto, kar bo Pionirskemu domu nakopalo precej dela in ga včasih postavilo v položaj servisne delavnice za kulturo — kar pa mu bo morda prineslo potreben denar. Ustanova bo morala izdelati vrsto programov in potem na osnovi teh iskati financerje. Na republiko se ni mogoče zanašati — tudi tega ni mogoče pričakovati, da bi Mestni svet bil plačnik vseh dejavnosti. Zastopnik temeljne izobra- ževalne skupnosti France Dimeč je jasno povedal: Najprej je treba določiti status Pionirskega doma, nato izdelati normative. Kar je prosvetne dejavnosti, jo bo financiral TIS. Za proučevalno dejavnost se bo gotovo zavzela republiška izobraževalna skupnost in jo tudi plačala. Kulturna skupnost Slovenije, ki se ustanavlja, bo nosila kulturni delež. Na osnovi normativov je treba sestaviti in podpisati pogodbe. Potem ni več dvoma, kdo bo plačal — če delo v redu poteka. V razpravi so sodelovah še: vodja glasbenega oddelka Miro Kokolj, vodja oddelka za gledališko vzgojo Draga Ahačič, vodja oddelka za filmsko vzgojo Mirjana Borčič — a vse se je zniveliralo na isto zahtevo, da je treba postaviti jasne normative ter jih kot ponudnik predstaviti posameznim financerjem. „Toda neka perspektiva mora biti — ne moremo delati samo za tisto,kar bo kdo naročil,“ se je oglašalo v razpravi vodij posameznih oddelkov. Odgovorili so Vili Strašek, član Mestnega sveta za kulturo, pa Vošnjak in Dimeč - in vsi so zahtevali normative. Perspektive in ostalo je zadeva Pionirskega doma, tako rekoč njegova privatna zadeva. Fotografija z razstave srbskjs< umetnosti v Modemi galerij ^ '„Znak“; tapiserija 195 x 139 Boško Petrovič, slikar in tapirb" in n, sejo, predlagal komisijo za skldi pe. Sestavljajo jo: Stane Kranjf/e Silva Jereb, Pavel Kovač, Mil^h Kučan, Ljubo Pipan, Živko Pt gelj in Milena Štiftar. Komisiji se je takoj zbrala ter na osnojh razprave na seji kot tudi d°< osnovi pismenih pripomb d®P< polnila in revidirala teze. j spremembah in o sklepih za l vajanje tez bomo pisali pili hodnjič. NEŽA-MAURB I KAMEN našo mladino? Tudi druge republike imaj jl pionirske domove in ljubljansll jim često pomaga s svojimi i? j| kušnjami. Kadar Pionirski doti nastopa na festivalih, je to kul j turni uspeh za vso Slovenijo. komu je to še mar? |lj KOLIKO SMO 'o PRIPRAVLJENI DATI ^ ZA NAŠO MLADINO? dr V sedanjem stanju se poraj^ bojazen, da bi kulturna celot A Pionirski dom začel razpada' f na sestavne dele predvsem d radi različnih in tudi različirjG darežljivih financerjev. AkG dodamo še to, da se nekate:^ oddelki mnogo laže vzdržujej‘*u sami kot drugi, se bojazen poveča. y]1 ,,To se ne sme zgoditi! Pic*e nirski dom mora ostati celot« saj je nastajal toliko let in 'fga-prav kot celota sposoben dajat ^ naši mladini to, kar ji daje: kri ‘ls turno izobrazbo, razvedrilo i ^ vzgojo za samostojno ustvaj9* jalnost," je dejala Ančka Cer501 nova, zastopnica republišk111 < ZPM. Podprla jo je_ članic ^ Mestne ZPM, Ančka Šušteršii Upajmo, da bodo tudi besed1 y in poštena hotenja ljudi tf k* ustanov, ki ne razpolagajo !°! sredstvi, kaj zalegle v naši skc^f mercializirani družbi. ________________________'vse N-C POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Pismo iz Brežic — Ze/o težko bi v kratkem poročilu opisala izredno živahno pionirsko aktivnost v naši občini, še teže bi podala povsem stvarno podobo o prostovoljnih dejavnostih, ki so se ob veliki zavzetosti osnovnošolskih vodstev, šolskih kolektivov, skrbnih pionirskih mentorjev in društev prijateljev mladine zelo razširile. Ljudje več naredijo, kot sporočijo, kar je razumljivo; če potemtakem ne bo kaj omenjenega, naj mi oproste. Vseh 15 pionirskih odredov je redno opravilo sprejem v pionirsko organizacijo, organiziralo razne prireditve za javnost in proslave za učence. Vsi pionirski odredi so se vključili s svojimi progami v izvedbo kururčkove pošte, vsi so praznovali dan mladosti, vsi so zbrali otroke za letovanje. Uspešno so sklenili tekmovanja Jugoslovanskih pionirskih iger „Ljubimo svojo domovino in vse bratske narode". Kar šest pionirskih odredov je navezalo stike z bratskimi narodi zunaj republike. Ni potrebno poudarjati, kako pomembni so taki stiki za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V občini ni pionirskega odreda, kjer ne bi imeli razvite vsaj treh dejavnosti, pa čeprav imamo tudi šole, kjer poučujeta le dva učitelja. Vsekakor je to lepo priznanje za skrb, ki jo imajo z našo mladino. Mladi kulturniki delujejo v 12 dramatskih skupinah, v 7 literarno dopisniških krožkih, kjer pet odredov že izdaja svoje literarno gla- silo, imajo 3 knjižničarske krožke, 3 lutkarske, 5 folklornih skupin, 5 ritmičnih skupin, 3 likovne krožke, več pravljičnih. Zelo aktivna so šolska športna društva, ki si izredno prizadevajo nuditi otrokom čim več možnosti za uveljavljanje. V raznih sekcijah delajo smučarji, ki jim delajo zadnje zime velike preglavice, atletska, orodna telovadba, rokomet, košarka, mali nogomet, in naj omenim, da so nekateri med njimi dosegli visoke rezultate, posamezniki so se uvrstili med republiške prvake. Od družabnih iger je zelo upoštevan šah, saj ga otroci igrajo skoraj na vseh šolah. Šolsko zadrugo imajo na treh šolah. Nekateri gojijo cvetje, skrbijo za sadje in zelenjavo, ponekod se ukvarjajo tudi s prodajo. Tudi čebelarjev je vedno več. Od tehničnih krožkov je najpogosteje zastopan foto-krožek. V zadnjih dveh letih se je povečalo tudi število tabornikov, saj imamo tabornike že na petih šolah. Planinsko organizacijo bi bilo treba okrepiti; to je hvaležno področje dela, za otroke izredno koristno, in organizacijsko lahko izvedljivo. Močno razvita je glasbena dejavnost. V občini je delalo kar trinajst osnovnošolskih zborov. Koliko lepega so otroci doživeli pri svojem delu! Zelo se razširjajo male instrumentalne skupine. Pri vseh pionirskih odredih je organiziran podmladek Rdečega križa. Organizirali so več tečajev prve pomoči in se vključili v mnoge humane akcije. Tako so zbirali prispevke ob potresu v Banjaluki, oblačila in obutev, prispevke za onkološki inštitut, prispevke za slepe, obiskovali stare ljudi in bolnike in skrbeli v higienskih kotičkih za snago in red. Posebna naloga, katero je reševalo že 8 šolskih zavodov, je bilo tekmovanje za bralno značko. Tako so mnogi posegli s posebnim veseljem po lepi, dobri knjigi. Trije pionirski odredi so se že lani vključili v tekmovanje v znanju v Veseli šoli Pionirskega lista. na kr°žfZ Poleg navedenih so delovali še prometno-kolesarski ročnodelski, strelski, hortikulturni, turistični itd. Dva pionirska odreda sta se vključila v pohod ob žici okupira^0 Ljubljane. Trije odredi so poslali svoje predstavnike ob sklepu K^° rirčkove pošte za pionirsko srečanje na Pokljuko. Na 25- letm j’ osvoboditve Zagreba so Slovenijo zastopali pionirji naše občil-zagrebške pionirje pa smo povabili z nami na Pokljuko. Gasilska društva zelo skrbno delajo s podmladkarji. Namenof^v nisem nikogar imenovala, ker ne vem, koliko časa bi potem moro) ■ poročati, da bi bilo vse prav. Pohvaliti moram vsf, ki so se trudili s°l mladim rodom, ki mu podarjajo ljubezen. Človek lahko daje 1 kar ima. Srce, ljubezni prazno, ne more ogrevati nikogar. Ste Iv-zirani čas in boj za materialne dobrine pogosto odrineta otroka f ^ staršev. Zanj ni več časa, nihče ne rešuje njegovih drobnih pn tQn blemov, nihče nima časa za njegove skrbi. Otrok je lahko tf °b'‘ dobro materialno oskrbovan, toda tega ne ceni, ker mu je v pti' praznina, postaja nezadovoljen, sovraži stroje in materialne dl0tr brine, ki jih vidi okrog sebe in postaja agresiven. Najnovejše stvene raziskave so dokaj žalostne. Ko so psihologi množici otro^oi postavili vprašanje, kaj bi storiti za majhno žalitev drugega o trok Pa so v veliki večini odgovarjati: maščevali bi se. Le majhen odstotka jih je odgovorilo, da bi ga posvariti, da to ni lepo. . To nam da misliti, da so vse materialne dobrile le lep okvir, ki111 more nadomestiti lepote, če te na stiki ni. Vsa dirka za materi*'*°i nimi dobrinami ne pomaga nič, če si ne bomo vzeti časa, da bi n^k i mladino, največjo vrednost, ki jo imamo, vzgajali. Ta mladina, ^ar‘ danes raste, bo jutri nam, ko bomo stari, ne le rezala kruh, tem*eiSJv< nam bo tudi oskrbovala starost. Ati ne bo ta hladna, če nisrt^tu vsaditi v srce dovolj toplote, ko je bil čas za to? °S Zato ne najdem dovolj toplih besed za zahvalo vsem tistim,) imajo za otroke veliko srce, toplo besedo, jim ni žal časa, da k poskrbeli zanje, da bi jih zaposliti - saj se tare še mlinsko kolo, melje prazno, kaj bo šele z otrokom, ki v brezdelju ne ve, kaj ^ počel. ANICA ROŽI1- II DELTUHA, PUŠČA! REPORTAŽNI ZAPIS IZ ŽIVLJENJA MURSKOSOBOŠKIH CIGANOV Dež me je spremljal na moji Prvi poti k ciganom v Novem ( Kestu zato se skoraj nisem začudil, da je padalo tudi v Murski Soboti. Začudil sem se nad ‘l nečem drugim in to že kar takoj ob vstopu v prestolnico Prekmurja. Povsod po cestah sem srečeval temnopolte ljudi, njih otroke, in opazil sem ne-: kaj, česar v Novem mestu ni- )sld5ew, pa če bi si še tako želel: e rij vtdel sem mlade cigančke s šol-9 }skimi torbicami v rokah. Ni mi iiispfo treba mnogo ugibati, takoj sem vedel, da je tukaj drugače tn da s cigani le ni tako kot sem naarsikje slišal. Pravijo namreč, skWa jih ni mogoče prevzgojiti, da anji/e cigan cigan in da bo cigan lHitudi ostal. P p Na občinski skupščini v Marnski Soboti so me poslali k tova-ŽEKS JOŽETU, načelniku i \oddelka za družbene službe s Spojasnilom, da bo on pač naj- ciganskimi vrstniki in se tako vključujejo v normalno življenje. Učni uspeh ciganov v osemletki ni ravno najslabši, je nekje v sredini, prav tako je z osipom. Nekaj jih je tudi takih, ki so študirali na srednjih šolah, lani je na primer ena od deklet diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru (noče pa več v prejšnje okolje). Treba pa je poudariti, da se učni uspeh ciganov boljša iz leta v leto. „Spoznali smo, da je treba zgodaj začeti, zato smo začeli s predšolskim varstvom. Ni nam žal, rezultati se že kažejo. Sicer so ciganski otroci malo slabši, kar pa je razumljivo. Uvedeno imamo dodatno prehrano, zastonj dobe učbenike, pa tudi obleko.“ Tako je dejal tov. Žekš in poudaril, da je lani republika prvič po 20 letih priznala ciganski problem kot specifičen in nujno potreben ukre- loža Horvat, vodja Pušče — tako ga imenujejo njeni prebivalci — v Razgovoru z Jožetom Šeškom (obrnjen je stran), načelnikom za družbene službe v Murski Soboti. ni] ida: več vedel o ..ciganskem problemu'. z„ Marsikaj zanimivega mi je po-, /^vedal in poudaril, da njihov pro-^blem s cigani v resnici ni več to, ltefW je bil nekoč. Danes žive ci-l]Ctfani drugače in se že začenjajo , povedati, da so enakopravni čla-nJ naše družbe. Vedo, da jim ^želimo pomagati in pri teh pri-[oifadevanjih nemalo kdaj poma-n jSajo tudi sami Sicer je res, da aja! kalnost pri njih še ni razvita do k J tiste stopnje, kakršno bi želeli, 0 a vfndar jih je večina že ustaljena tvaj ^ so nestalni primeri res le še let torno ..primeri". Večina jih dela [iškiv delovnih organizacijah, mnogi nic! tned njimi že vrsto let, na pri-ršii tner Jože Horvat iz vasi Pušča, sedjf1 dela že 19 let v istem pod-t&ktju in si močno prizadeva, da jo 'bi bil to, kar so drugi, da nihče skone bi mogel več reči: Glej ga, ■ ^igana! Mnogi, in teh je v er je t-n° največ, delajo v tujini, pred-—Jvsem v sosednji Avstriji Resnici na ljubo pa je treba povedati, ■0žfUa mso ravno najbolj redni delavci in da se avstrijske oblasti ,irafi°stikrat pritožujejo, češ, ne ,t ^pošiljajte nam več ciganov. Na-?tnjsProtno pa se to ne bi dalo ,čiti ^diti za ciganke, ki so redne in Pridne delavke in prihajajo iz lo^vstrije kot „gospe". om Zanimalo me je, kako je s dilU°lstvom, saj sem hotel položaj Filmska cenzura in mladina Razgovor je potekal ob filmski prireditvi Viennale 1971 od 29. do 31. marca. Na njem so obravnavali problem filmske cenzure in mladih iz zakonodajnega, gospodarstvenega in pedagoškega stališča. Razgovora so se udeležili predstavniki Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Holandije in Švedske. /. FILMSKA CENZURA IN MLADINA -Z ZAKONODAJNEGA STALIŠČA V Zahodni Evropi poznajo povsod omejitve za mladega gledalca. V večini primerov je 18. leto meja za priznavanje duševne zrelosti gledalca. Danska je znižala to mejo na 16 let, Švedska na 15 let. Razprave o preventivni cenzuri, ki velja tudi za odraslega gledalca, pa so v večini dežel predmet žgočih razprav o njeni utemeljenosti. Nastajajo razlike v obravnavi tiska in filma. Z motivacijo, da so te razlike pogojene že v samem mediju filma, marsikje niso zadovoljni. Skoraj povsod pa se strinjajo, da otrokom ne smejo omogočiti prostega ogleda prav vseh filmov. Mogoče pa je prišlo do veljave mnenje, da v demokratični družbi ne more biti izhodišče za zakonske ukrepe želja, naj bi otroka očuvali pred različnimi vplivi. Otroku je treba omogočiti svobodno obli- kovanje nazorov in ga obvarovati pred nekaterimi nevarnostmi, ki bi povzročale lažje ali težje motnje v psihofizičnem razvoju. Večina razpravljavcev je omenjala v zvezi s to trditvijo zlorabo seksa in pretirano nasilje. Zdnimivo je bilo poročanje holandskega predstavnika o zahtevah njihove mladine, ki je prav - kar zadeva nasilje ali grozo precej puritanska in zahteva, glede tega večjo strogost. Pomembna za nadaljnje oblikovanje zakonov je tudi teza da mogoče delamo mladi generaciji še večjo škodo s tem, ko s prepovedjo povzročamo radovednost. Zanimiva je bila tudi trditev, da je zakon, ki pripisuje omejevanje, v bistvu nedemokratičen v odnosu do staršev. Njihove pravice pri vzgoji otrok so z zakonom okrnjene. Prepustiti je treba njim pravico odločanja. Avstrijska zakonska problematika pa je zanimiva tudi za nas. V Avstriji so gledalcem iznad 18 let dovoljeni vsi filmi; ne obstaja nikakršna preven- tivna cenzura. Zveznega zakona o filmu ne poznajo, pač pa obstajajo deželni zakoni, ki so stari od 1 do 10 let. Zato so v avstrijski javnosti prisotne močne kritike na račun razlik, ki nastajajo v raznih deželah. Sliši se klic po enotnem sistemu pri omejevanju ogleda filmov -zmanjševanje starostne stopnje na 16 let. Vendar s stališča zakonodaje tega ni mogoče spremeniti. Vsa ta raztrganost je v zvezi z zvezno državno ureditvijo, ki mora ščititi različne zgodovinske in kulturne tradicije, kot lokalne interese posameznih predelov. II. FILMSKA CENZURA IN MLADINA - Š STALIŠČA GOSPODARSTVA Z omejevanjem so mlajši od 18. ali 16. leta izključeni iz filmskega življenja. V Zahodni Nemčiji je tako dostopno mladini pod 18. leti le 15,02% celotnega filmskega programa. Filmsko tržišče pa ne kaže tendenc, da bi povečalo zanje svoj repertoar. Gospodarstvo se ne bo nikoli zmoglo dokopati do pravilnih stališč. Razpeto med kritiko in publiko s slabim okusom, ki pa jim obenem reže kruh, išče in bo tudi iskalo kompromise, ki omogočajo večanje števila gledalcev. Najbolj pogosto pa je rezanje prizorov, v katerih je preveč golote ali nasilja. Film, posebno če je to umetniški film, paje s tem okrnjen. III. FILMSKA CENZURA IN MLADINA - S PEDAGOŠKEGA STALIŠČA Pedagogi imajo glede tega precej bolj izdelana stališča. Vendar imajo zaradi odnosa filmskega tržišča in različnih komisij v obravnavi filma kot vzgojnega sredstva dokaj težak položaj. O ukinitvi omejitev niso razpravljali. Razpravljali so o znižanju starostne meje na 16 let. Film je uradno, zaradi omejevanj skoraj nedostopen mladini, mlajši od 18. leta. Ker prav ta mladina spremlja TV program postane nesmisel še večji. Obenem pa 18-letnik danes obvlada in pozna filmski medij veliko bolje kot marsikateri pedagog, ki je včasih desetletje ali dve za avdioovizualno kulturo mladih. Razpravljali pa so o pomenu in smislu omejitev. Močno je prišlo do izraza mnenje, da je razvoj mlade družbe prišel tako daleč, da so vse prepovedi nesmiselne. Zaostreno je vprašanje, če sploh lahko koga obvarujemo pred nevarnostmi in če ga ni bolj potrebno pripraviti na nevarnosti in ga tako nevtralizirati od morebitnih slabih vplivov. Včasih so prepovedi prej potuha kot vzgojni efekt. Menijo pa, da bo opuščanje kakršnihkoli omejitev prineslo precej nereda v današnjo situacijo. Omejevanje bi bilo nestrokovno in vsi nepoklicani s kaplarskimi dušicami bi ukrepali na svoj način. Posledice pa bi bile neugodne za razvoj duševnosti mladih. V razpravi so bili mnogi na strani omejevanja le zaradi golote in nasilja v filmu, drugi zaradi kombinacije obeh, tretji pa zopet za omejevanje ogleda filmov, ki so zaradi svoje zlaganosti hujši od golote in nasilja. Praksa kaže, daje pri vsem tem težko postaviti neke normative v omejevanju glede na starostno stopnjo. Odločitve so vedno odvisne od članov komisije. ,cpolnost in nasilje sta v filmu laf . tretiranju celotnih druž-tv n m dognanj utemeljena, lahko pa tudi zlorabljena z vidika malomeščanskih stališč trgovine in določenih družbenih Marginalije o animira grupacij. Po mnenju nekaterih naj bi bil film dostopen le onim, ki so ga sposobni analizirati. Po zakonu in pogosto v pedagoški praksi je film obravnavan izolirano od ostalih množičnih komunikativnih sredstev, ki pa že enakovredno vplivajo na oblikovanje mlade osebnosti. V šoli naj bi ne bila več filmska vzgoja obarvana posebej, temveč naj bi to bila vzgoja za množična komunikativna sredstva. Voditi jo mora strokovnjak. Filmska vzgoja ali vzgoja za sredstva množičnega obveščanja in obvarovanje mladih pred zlim niti ni pouk estetike. Mlade je potrebno informirati o življenju enako kot o morebitni možnosti manipulacije filmskih producentov in ustvarjalcev z gledalci. Vendar pa struktura sodobne šole ne prenese uvajanja pouka o množičnih sredstvih obveščanja. Prav tako ni družina sposobna uravnavati odnos otrok do sredstev množičnega obveščanja. Družina je ranjena, sama zgubljena in potrebuje pomoč. Postavljeno je bilo tudi vprašanje vpliva filmov na delinkvente. Čeprav je ta vpliv pogojen z določenimi patološkimi deformacijami, kaže po mnenju zdravnikov prepovedati (zaradi 12 % le-teh) vsem ostalim normalnim ljudem ogled filmov, ki pogojujejo delikte. POVZETKI 1. Zakonodaja o vprašanju filmske cenzure do mladega gledalca nima nikjer ustaljenih stališč. Povsod so predvidene spremembe, ki jih pripravljajo različne komisije. 2. Gospodarstvo prelaga odgovornost na dom in šolo. 3. Pedagoška situacija ni rožnata. Ustaljeni sistem je v kon- fliktu z modernimi hotenji šolnikov. 4. Film naj bi gledali le oni, ki znajo analizirati. Zato je nujna primerna vzgoja. 5. Filme ne smemo tretirati izolirano od ostalih sredstev množičnega obveščanja. 6. Nikjer ne poznajo per-peptivne možnosti mladega gledalca. 7. Omejitve niso v skladu z ostalimi vzgojnimi prizadevanji, so pa nujne. Narekujejo jih neurejene razmere. V urejenih razmerah bi lahko tudi bolj demokratično ukrepali. PRIPOMBE NA JUGOSLOVANSKO SITUACIJO Kar zadeva teze, smo zelo napredni. Če bi nastalo situacijo tudi analizirali, bi imeli možnost z našimi izkušnjami bolj konkretno sodelovati v razpravi. Nujno je, da doženemo, če hočemo stvar tudi resno obravnavati. 1. Kakšna je resnična in ne perceptivna sposobnost naših mladih gledalcev? 2. Kakšne filme naša mlada generacija sploh želi gledati? 3. Kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri izbiri filmov? Na osnovi dognanj naj bi šele skušali poiskati tiste družbene regulatorje, ki bodo v skladu z našim družbenim razvojem omogočili ogled filmov starostni stopnji primemo in določili nosilce tistega družbenega dogovora, ki bi zagotavljal uresničitev ukrepov. Vendar pa najbolj gotovo ne bomo mogh ukrepati na način, kije ustaljen v ostalih sistemih. Težišče bo verjetno na ustvarjanju večjega tržišča za otroški in mladinski film ter omejevanje predvajanja nekaterih filmov v javnih kinematografih ob času, ko so le-ti odprti za mlade gledalce. Zapis o animiranem filmu želi opozoriti na nekatere probleme, kot se kažejo v zdajšnjem času in ob vsakodnevni praksi. Čeprav gre le za nekatera zapažanja, pa je beseda o animiranem filmu, o predvajanju le-tega tembolj potrebna, ker je animirani film postal pastorek v naši distribucijski praksi. Ob tem pa je očitno, da gre za posebno priljubljeno zvrst, ki je je mladina različnih starosti željna. Prišteti pa moramo tudi odrasle ljubitelje filma, ki najdejo v animaciji več kot zgolj zabavo, več kot krat-kočasnico. 1 Kot poglavitne oblike animiranega filma bi lahko navedli: risani film ali risanko, lutkovni film ter kombinirani film žive igre in animacije. Ne da bi se nadrobno opuščali v zgodovino animiranega filma, pa ne bo odveč, če si osvežimo nekatere važnejše pojave in imena v zvezi z animiranim filmom. Naše poznavanje tovrstnega filma se začenja pri Waltu Disneyu in morebiti končuje pri Zagrebški šoli, vmes morda posveti še Quimby, okrog pa praznina. — Ne povsem po naši krivdi, saj mnogih odličnih filmov drugih avtorjev pri nas ni bilo mogoče videti. Filmologom gre raziskovanje, komu v resnici lahko pripišemo prve animirane filme, saj v filmski zgodovini ne najdemo enotnih gledišč. Alije Francoz Emil Reynaud 1. 1890 že res postavil praobliko risanega filma? Verjetno pa smemo šteti Jamesa Stuarta Blacktona, ameriškega karikaturista za začetnika pravega risanega filma (1906), hkrati pa je v Španiji poskušal risane možnosti na filmu Se-gudo de Chomon. Toda vsi trije so dandanes tako oddaljen zgodovinski pojem, da je njihovo delo vizualno prezentno komajda posameznim filmologom. Čeprav je pred nastopom Walta Disneya — in vzporedno z njim - obstajalo več mojstrov risanega filma, pa je ,,Ezop risank" v dvajsetih letih začel ustvarjati kratkometražne filme, ki so se vse bolj razlikovali od ostalih risank, postajale so vse bolj priljubljene (med drugimi dvigne priljubljenost Miki Miška). Zatem je postal Walt Disney pojem, model, prvi mojster risanke, ki je preglasil vse ostalo za desetletja. Če je v dvajsetih letih zaslovel z nekajminutnimi čmo-belimi risankami, je 1. 1932 izdelal prvo barvno risanko „Cvetje in drevje", šest let kasneje pa celovečerno barvno risanko Sneguljčica in sedem palčkov". Seveda s kopico sodelavcev, kar je potlej postala sistemska team-ska praksa. Tako je v tridesetih letih Disney postal nesporno vodilni mojster risank, pa tudi pozneje ni zbledel že kar mitski pojem njegovih animiranih dosežkov. Kljub temu da po 1940. letu najavljajo drugi animatorji risanega filma vse drugačne težnje, z drugačnimi prijemi in idejami, a ostajajo dolgo v senci Disneya. „Ezop risank" pa je neutrudno množil like iz živalskega sveta v risankah; poleg nepreglednega števila kratkome-tražnih risanih filmov je ustvaril znane celovečerne filme, kot npr. Ostržek (1940), Fantazija (1940), Pepelka (1950), Peter Pan (1952), Dama in potepuh (1955), Knjiga o džungli (po Disneyevi smrti) idr. Znano je, da je Disney imel skrbno urejen studio, kjer je delalo 2000 ljudi, seveda pa je lepo število sodelujočih snemalo prirodoslovno-znanstvene filme (predvsem na poljudni ravni) iz sveta živalstva in rastlinstva, oboje pa je Dis-neyu dalo izredno dragocena spoznanja tudi za risanke. Snemanje prirodoslovnih filmov je tudi po mnenju prirodoslovcev izredno dragoceno, vendar kaže ostati pri risankah. Samo po sebi se ponuja vprašanje: kako to, da je Walt Dis-ney tri ah štiri desetletja obvladal risanke na taki vrhunski stopnji priljubljenosti, da je zasenčil tudi tiste mojstre novih Prizor iz lutkovnega filma Saša Dobrila „MOTORITIS“ STRAN 6________________________________________________PROSVETNI DELAVEC______________________________________________________ gt. 9 _ 23. V. tH 2 nem filmu Marginalije o animiranem filmu idej pri risankah, ki jim je Dis-ney sam - in seveda drugi filmski poznavalci — priznaval polno veljavnost, izvirnost in visoko kakovost. Ena od ugotovitev je naslednja: številčna nadmoč Disneyevih kratkome-tražnih in dolgometražnih risank je bila očitna. Vendar so obstajali zlasti v dvajsetih in v začetku tridesetih let tudi razni mojstri risank z nadaljevankami, toda Disney je začel prednjačiti. Ne da bi se mogli prepustiti v nadrobno razčlenjevanje Disneyevih risank, pa se da zadovoljiti z nekaterimi splošnimi, skupnimi ugotovitvami. Disneyeve risanke so namenjene predvsem otrokom — čeprav so označili nekateri njegove risanke za „otroke od petih do osemdesetih let“. Da je Disneyeva risanka ozko povezana s stripom, je povedal avtor sam. Zato nekaj skupnih potez, npr. preprosta, pregledna risba, kratka, anekdotična zgodba, pogosto poučna vsebina. Bolj pomembno kot to je Disneyevo izhodišče: risanka je namenjena otrokom, zato je treba upoštevati otroški svet, njihovo dojemljivost, željo za dogajanjem (akcijo), potrebo po fantaziji, humorju in optimizmu. Ne da bi se posebej ukvarjal s psihologijo otrok, je intuitivno, tudi izkustveno dojel brez te moderne vede vse bistvene značilnosti otroškega sveta. Poetični hrizem daje soskladje z navedenim, toda ne da se zanikati, da ta, otroku potrebna emocionalna prvina lahko zaide tudi v sentiment. Spoštujoč otrokovo potrebo po optimizmu, je Disney dosledno uveljavljal to načelo. Če je film namenjen otrokom, skoraj da ne more biti drugačen kot zgodbarski. Tu pa je Disney v težnji po neprisiljenem vzgajanju tudi rad moraliziral. Tudi želja po etičnih vrednotah je v otroku, to svojino je Disney _rad naglašal do upadljive mere. Če je v otroškem svetu v določenih letih značilna čmo-bela poenostavitev, je ta komponenta vseskozi prisotna pri Disneyevih risankah. Idealizacija pa je kaj lahko v nasprotju z življenjem, ko otrok začenja preraščati v mladostnika, ki z novimi izkušnjami tipa v življenje. V teh razsežnostih so zajete Disneyeve pozitivne vrednote, pa tudi tisto, kar je dajalo njegovim nasprotnikom oporišče za kritiko. Ob očitkih, da je Disney vedno enak - kar je, mimogrede dokaj nedoločno — pa ne bi smeh pozabiti: vsem tistim, ki so menih, da ne zmore drugačne govorice kot poetično fabuhranje, pa je Disney že v „Fantaziji“ nakazal, da zna prekoračiti zgolj zgodbarsko podajanje, barve pa razživeti v drugačni funkciji, opirajoč se na glasbo. V obeh skrajno eksperimentalnih filmih, ki sta nastala 1953. leta - ,,Tridimenzionalna melodija11 in „Tru-tru, trara, cin-cin in bum“ — pri nas ju nismo mogli videti, smemo pa verjeti, da je dosegel izredne učinke barv, linij in kompozicije v soskladju z glasbo in ritmom posameznih prvin. Poezija Disneyevih risank a še vedno prevzema otroke, ar smemo šteti za stvaren odsev stanja v odnosu umetnik -občinstvo. Gotovo je pri tem v ospredju tudi humanistična misel. Ruskih filmov te vrste smo videh le nekaj, čeprav jih v Sovjetski zvezi izdelujejo že od 1924, zadnjih deset let pa po dvajset ah več na leto. Med tistimi redkimi, ki smo jih videli, se je dalo zapaziti tudi folklorne poteze, izrazito težnjo po poučnosti, tudi po poudarjenem usmerjenem idejnem vzgajanju. O francoskih risankah zvemo komajda iz časopisov in revij. Morda je ljubiteljem Pre-vertove poezije znano, daje že v predvojnih letih skupaj s slikarjem- Paulom Grimauldom posnel nekaj risank, polnih pre-vertovske poezije in sveže domiselnosti. Čeprav živimo v sosedstvu Romunije, pa je drugod po Evropi Ion Popescu-Gopo bolj znan kot pri nas. Ob poljskem risanem filmu smo v zadregi, ker vemo, kako močno se je razvil animirani film v zadnjem desetletju, ki pa ga ne smemo soditi po manj posrečenih primerih s TV programov. Le tistim, ki so ujeli v kinoteki predstavo Mc Larenovih avantgardnih filmov, je jasno, da je risani film doživel temeljne spremembe v možnostih drugačne animacije. Ta pa je namenjena odraslim. Prav gotovo Kanadčan Norman Mc La-ren ni prvi, ki je izdelal risane filme (zanj bi bil prikladnejši drugačen izraz, čeprav gre za tako animacijo) za odraslega gledalca. Čeprav sega Mc Karenov kratki eksperimentalni risani film v konec tridesetih let, ko ga prevzema možnost risbe in glasbenega ritma, pa je v povojnih letih, ko se je razbohotila veljavnost abstraktne umetnosti, z izjemno dognanostjo povezoval barvno abstrakcijo, prehvanje barv in linij z glasbo. Pri filmih, kot npr. „Razženite temačne skrbi“ (1949), „Ritmetika“ (1952), ,Navpičnice" (1960) nam odkriva vizualno-glasbene abstrakcije, v slogu nadrealizma, je izrazil film „Mala fantazija na sliko iz XIX. stoletja" (1946) itd. Mc Laren pa je tudi eden po-redkih filmskih animatorjev, ki trajno teži prerasti doseženo, se izogniti za vsako ceno vsakršni možnosti približevanja komer-ciahzaciji. Če je ob njegovih filmih tohkokrat poudarjeno njegovo eksperimentiranje, potem je treba hkrati povedati, da ne gre zgolj za nek poizkus, pač za iskanje, Mc Larenova umetniška zazorelost je brez dvoma dognana, potrjena z dosežki. Le da o njej prav malo vemo izkustveno, saj naši kinematografi ne kažejo niti najmanjšega posluha za kaj takega. Že poprej je bilo omenjeno, da animatorji risanega filma niso vselej težih ustvariti risanke za otroke; mislili so tudi na odraščajoče, odrasle. Pri takih risankah pa je seveda mno-gokaj postavljeno prek zmogljivosti otroškega sveta: risba, dogajanje, ki ni več fabulativnega značaja, simbolika, asociativnost, posebna vloga barv, vsebina in ideja. Kakor je res, daje izredno močan vpliv Disneyeve risanke kazal sledi pri številnih avtorjih, tudi pri takih, ki so namenili risanko odraslim, pa je zlasti od konca petdesetih in od šestdesetih let dalje nastopilo vse več nadarjenih avtorjev, ki so uveljavih svoj slog, svoj izrazni in miselni svet. Pri tem ni tohko važno, da sta 1. 1951 poskušala in uspela ustvariti iluzijo tridimenzionalnega filma Angleža John Halas in Joy Bachelor in neodvisno od njiju N. Mc Laren, pač pa dejstvo, da je tudi do gledalca prišla zavest, da so risarske animacije filma možne v raznih smereh, z raz-ličnimi nameni, za različno starostno publiko. Pri obiskovalcih kina je pojem risanke že kar predolgo obdržal istovetnost z otrokom namenjeno risanko, čeprav je postalo očitno, da so po svetu in doma animatorji, ki znajo spregovoriti odraščajoči mladini, odraslim. Le tako si znamo obrazložiti, da je ponekod nastal nesporazum, ko so se pojavih prvi filmi Zagrebške šole. Tisti, ki se jim je zasidral Disneyev tip risanke. kot tipološka osnova, sprva niso mogli sprejeti npr. Vukotičevega ,.Koncerta za avtomatsko puško" (1958), ki je izrazito neotroška risanka, zato pa blizu srednješolcu- in odraslemu. Tudi „Surogat“ (1961), za katerega je Vukotič prejel oskarja, ima drugačne izrazne in miselne osnove, kot jih terja otroški svet. Tisti pa, ki niso bili utesnjeni v model risanke, so z navdušenjem sprejeli od prve risanke Zagrebške šole — Vukotičev „Kawboy Jimy“ (1957). — pa do kombinacije igranega in risanega filma „Ars Gratia Artis". K zagrebški šoli je treba uvrstiti še Vatroslava Mimico z njegovo verjetno naj-uspelejšo risanko ,,Chagrinova koža" (1960, povsem prosta različica po Balzacu), Vladimira Kristla, Iva Vrbaniča, Vladimira Juriše in še koga najmlajših sodelavcev. Četudi tu in tam naletimo na literarno predlogo, oziroma prosto različico („Cha-grinova koža", „Maska rdeče smrti" po Poeu), pa je očitno, da ne gre za historicizem, marveč za sodobno aktualizacijo. Mnogo številnejše pa so risanke, kjer gre za aktualnostni odziv iz sodobnega življenja, vendar ne v mejah narodnostnega ah državnega dogajanja, marveč po ti-piki sodobnega časa današnjega stehniziranega sveta. Nekatere skupne poteze Zagrebške šole je treba navesti: v ospredju je zavesten upor proti posnemajoči animaciji, odklon od mehaničnega prenosa iz prirode v risanko, poglavitna jim je transpozicija. Antropomorfi-‘zem jim ni več potreben, prav tako tudi ne fabuhranje ah vsaj ne klasičnega tipa. Liki v risankah so razrešeni ideahzacije, po izrazu so bližji karikaturi, ki daje izostrene tipološke možnosti. Humor že marsikje preide v ironijo, celo sarkazem, gagi niso več zadostni sami sebi, zato pa vključujejo neko idejo. Da se govoriti o določenem vphvu abstraktne umetnosti, bodisi po tretiranju okolja, bodisi v funkciji barve. Kakor je tudi Zagrebška šola zašla v krizo, poglavitna nevarnost je pomenila, da bi obstah pri doseženem, pa izgleda, da so ti umetniki premagah krizo. Njihove risanke pa se tudi ob konkurenci iz Beograda s priznanji uveljavljajo v tujini, tudi v okviru filmske vzgoje (za srednješolce). Oskar za Vukotičev „Su-rogat" je hkrati prvi in edini oskar za jugoslovansko kinematografijo. (Nadaljevanje na 4. strani) Srečanje z retrospektivo Marginalije O filmov Franceta Kosmača animiranem filmu Društvo slovenskih filmskih delavcev, podjetje Viba film in revija Ekran so pripravili 17. marca v Kinoteki zanimivo srečanje s svečano predstavo . kratkih filmov Franceta Kosmača ob njegovi 25-letnici filmskega dela. Na programu retrospektive je bilo 12 filmov: Jesen med trtami 1949, Oton Župančič 1951, Varuj oči 1955, Mrtvaški ples 1957, Grafika človeku 1957, Yma Šumak 1957, Tovariš telefon 1958, Deset minut pred dvanajsto 1961, Oblaček in oblaki 1962, Kratovsko zlato 1964, Mlini Jugoslavije 1967 in Bitka za ravnotežje. Vsi filmi so bili zanimivi glede na avtorjev razvoj, za gledalca pa so bili najbolj zanimivi naslednji: JESEN MED TRTAMI, MRTVAŠKI PLES, GRAFIKA ČLOVEKU, DESET MINUT PRED DVANAJSTO in film BITKA ZA RA VNOTEŽJE. Film JESEN MED TRTAMI je najstarejši med predvajanimi, zanimivo je, kako se režiser loteva stvari in dogajanja v povojni zadrugi, ne da bi karkoli predpostavljal. Film je narejen iz ljubezni do nastajanja novih oblik združenja in upanja v boljše življenje, ki ga prinaša svoboda. V filmu se kažejo pojavi vinogradništva, dela ljudi na zemlji, zemlja in vinska trta, delo in rezultat kolektivnega dela, nagrada in pohvala, veselje v posamezni družini in pot šolarja iz šole. Pri srečanju s filmom MRTVAŠKI PLES, ki je po nastanku nekje v sredini Kosmačevega filmskega delovanja, smo videli izviren pristop v prenosu likovnega dela - cerkvene freske v filmski medij. To je zavesten izbor prenašanja likovnega dela v življenje in življenja v to likovno delo. Prenos, ki obstaja že v mediju izročila - ta pa je del preteklosti v sedanjosti. Kosmač je dosegel ta prenos preko vizualizacije tako, da se kamera giblje prek freske, ki je statična, in z govorjenim tekstom. To je zanimiva realizacija, ki je še danes v rabi pri iskanju novih možnosti filmskega izražanja. BITKA ZA RA VNOTEŽJE je bil zadnji film v retrospektivi. V njem se odpira prostor otrokove začetne vizualne komunikacije in ravnotežja s svetom. Ker je ta vizualni stik drugačen kot pri odraslem človeku, se kaže pri otrokovem osvajanju prostora še taktilna komunikacija, ki pomaga otroku, da se postavi na noge. Po projekciji smo se gledalci udeležili srečanja z avtorjem. To je bil pravzaprav ekspres show v mediju zvočnika, ki je omogočal, da smo vsi naenkrat slušno komunicirali z avtorjem. NUŠA DRAGAN Prizor iz Kosmačevega filma „Lucija illlBlilll!!! (Nadaljevanje s 3. strani) Klavrno pa je stanje risanega filma na Slovenskem, saj skorajda ni o čem govoriti. Tako sila redki so ti filmi, da ob teh ni mogoče zaznamovati ničesar takega, s čimer se lahko ponaša Zagrebška šola kot pojem risanke. In še ti nekajštevilni primeri se izmikajo preverjanju — ker ni bilo dovolj javne podpore domačim skromnim začetkom. Celo podatke o vseh slovenskih risankah je težko dobiti kljub temu, da teh filmov ni kaj več kot pet, če vključimo še reklamne risanke zraven. K umetniškim prizadevanjem je treba šteti risanko „Jurček v ječi“ v režiji Zvoneta Sintiča in po scenariju Marte Kochove_ (1964), „Fata morgano“ Črta Skodlarja po scenariju Matjaža Zajca in Vlada Smeha (1969), zlasti slednji prerašča konvencionalno podajanje. Morda je lahko navesti \še pred temi datumi kako risanko, toda ob reklamnem namenu se ne kaže ustavljati. To pa je malone vse. Žal. Zdi se, da je bil lutkovni film kar predolgo zapostavljen v primerjavi z risanim. Prav gotovo gre zasluga Čehu Jiriju Trnki, da je tudi lutkovni film pridobil ugledno mesto v okviru animiranega filma, in da je prodrlo spoznanje, kako ni važna specifika izražanja — lutke, risba -marveč celostna estetska postavitev, ki ima lahko poseben čar prav v teh izrazilih. V okviru lutkarskega sveta je Jiri Trnka eden izmed velikih umetnikov zadnjih desetletij, v okviru lutkovnega filma pa nedvomno prvi. Toda prvi, ki se je začel ukvarjati z lutkovnim filmom, je bil Poljak Vladislav Starevicz (Starevitsch), ki je žel. 1912 izdelal svoje prve lutkovne filme. Med mnogoštevilnimi lutkovnimi filmi tedaj slovitega Poljaka je treba omeniti vsaj ,,Ro-man o lisici", ki je prišel v javnost 1939. po več kot štiriletnem delu. Med zgodnjimi deli pa je zanimiv kratek film .Maščevanje filmskega operaterja" (1913). (Nadaljevanje v naslednji številki) Otroški film na vasi Občinska skupščina Vrhnika je pripravila vrsto prireditev za jubilejno obletnico OF. Med njimi smo z veseljem pozdravili predvajanje otroškega filma „Ne joči, Peter“. Polna dvorana je bila zgovoren dokaz, da smo o tem dobrem filmu že prej slišali. Otroci so kar na glas sodelovali pri filmu in zaživeli z malim Petrom, ki se je tudi nam odraslim zelo hitro prikradel v srce. Ob tem dobrem otroškem filmu so se mi porodila vprašanja: Zakaj ne posvečamo več pozornosti otroškemu filmu, ki je otrokom potreben, vedno dobro sprejet in nevsiljivo vzgojen? Zakaj žrtvujemo ogromno denarja za komercialne filme, ki s svojo plitvo vsebino in vulgarnim dogajanjem žalijo oči in čustva gledalcev in dvigajo prah kritike v časopisih? Spomnimo se, s kakšnim zanimanjem je bila sprejeta TV nadaljevanka „Erazem in potepuh" in kako radi imajo otroci , ,Piko-Nogavičko “. Verjamem, da tudi nas odrasle pritegne dober otroški film v vsej svoji čudoviti naivnosti in resnici. Ob njem postajamo vsi zopet otroci, postajamo zopet najboljši ljudje. Zato se moramo ob ustvarjanju filmov spomniti tudi na naše najmlajše, na naše otroke. JULKA FORTUNA PROSVETNI DELAVEC PROSVETNI DELAVEC PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA SREDNJA STOPNJA: 25. maja ob 9.05 I. program 26. maja ob 14.05 II. program SREDNJA STOPNJA: »35. MAJ« Za Dan mladosti smo pripravili radijsko priredbo pikre in vesele povesti Ericha Kaestnerja „35. maj“. Pisatelj je izredno domiselno povedal, kako smo zemljani s svojimi pretiranimi željami čudni in kako utegne biti najhujša želja tista, o samem lenarjenju. Kratka vsebina zgodbe pa je taka: Konrad, ki zna zelo dobro računati, nima pa fantazije za pisanje spisov, je dobil za nalogo spis o Južnem morju. Ima pa Konrad srečo, strica namre, ki je lekarnar, in ki ga vsak četrtek počaka pred šolo, da potem skupaj preživita dan. Ta dan pa je bil prav poseben, saj je bil 35. maj. Konrad s NIŽJA STOPNJA: IZLET PA TAK V naslovu te naše oddaje nista izraženi niti navdušenost niti graja, marveč nekam grenak vzdih malega Jožka iz Rovtk, ko se je poslovil od sošolcev, ki so ga obiskali. „Izlet pa tak! Jaz ga napravim vsak dan . NIŽJA STOPNJA: 28. maja: IZLET PA TAK 4. junija: NA TRAVNIKU 11. junija: DOMAČE ŽIVALI 18. junija: GLASBENA SREDNJA STOPNJA: 25. in 26. maja: „35. MAJ“ 31. maja in 2. junija: PRIPRAVLJENOST PRIZNATI NAPAKE 1. in 2. junija: ČRNE DOLINE 8. in 9. junija: GLASBENA 15. in 16. junija: KONEC DOBER - VSE DOBRO 14. in 16. junija: USODEN KORAK VIŠJA STOPNJA: 25. in 27. maja: O NASTANKU IN RAZVOJU ČLOVEKA 1. in 3. junija: OD REALIZMA DO MODERNE 8. in 10. junija: OD KOD ŽIVLJENJE IN KAM NAS VODI 15. in 17. junija: HAENDEL - BACH tako je vzdihnil, hkrati pa mu je dobro delo spoznanje, da so sošolci vendarle dobri tovariši. Očitno ima torej oddaja vzgojni namen, podčrtati hoče nujnost tovarištva nasploh in v razrednem kolektivu še posebej. V našem primeru gre za „pri-šleka“, ki bi ga razred verjetno mirno spreje medse, saj je normalen otrok in dober učenec, a se Jožek ne more polnovredno vključiti v kolektiv in njegovo delo. Doma je visoko s hribov, v šolo se vozi dnevno z avtobusom v najbližje mestece, ker so dotedanjo šolo, ki je bila blizu, ukinili. Že takoj prvi dan izjavi, da ne bo delal po šoli na šolskem vrtu, čeprav ve, da se s tem odreče izletu ob koncu leta. Povedal je to odločno, ni pa razodel, zakaj se mora vračati domov takoj s prvim avtobusom -da mora namreč doma delati, ker mame ni več, oče pa je kot gozdni delavec tudi veliko zdoma. Navzkrižje je tu in se ne da več izgla-diti. Jožek trpi in čaka - čeprav trmast in molčeč — na priliko, da bi si vendarle v razredu dobil prijateljev. Prilika se ponudi, pogovor nanese tako, da obljubi sošolcu veverico. Pri lovu na veverico pade z drevesa in si zlomi nogo. Pekli ga, da obljube ne more ne more izpolniti in bo veljal še za figo-moža. Razkrije se očetu, ta gre v šolo, se pogovori z učiteljem in še sošolcem razloži, kako je z Jožkom ih zakaj jim ni mogel pomagati na šolskem vrtu. Tedaj pa se oglasijo otroci: „In zakaj nam tega ni povedal? “ - „Tak pač je.“ Zdaj, ko je vse razčiščeno, je Jožek na mah vse njihov. Brez njega ne gredo na izlet, odločijo se, da ga obiščejo na domu. Dan, ki so ga šolarji preživeli v Rovtah, je lep, ko so odšli, pa je Jožek dejal: „Izlet pa tak! Jaz ga imam vsak dan!“ Hkrati je bil pa vesel svojih tovarišev. 1. junija ob 9.05 I. program 2. junija ob 14.05 II. program ČRNE DOLINE stricem potuje skozi Deveto deželo, kjer človeku ni treba delati, vse je avtomatizirano, drevesa dajejo že kuhane in pečene jedi. Ko potuje skozi Veliko preteklost pride v šolo za starše, kjer jih prevzgajajo njihovi otroci. ' Povest je polna vseh mogočih in nemogočih nevščenosti, otroci pa spoznajo, kako kočljiva stvar je tehnika in želja uživati v pretiranih željah. Ta čudovita pustolovska zgodba pove, kako bi bilo življenje neumno, če bi bil vsak dan praznik. Radijski priredbi zgodbe bodo radi prisluhnili učenci 3., 4. in 5. razreda. 28. maja ob 9.05 [.program 28. maja ob 14.05 II. program Zasavski revirji so eno najpomembnejših slovenskih industrijskih središč, prav gotovo vredno posebne obravnave v ciklju „Naši kraji in ljudje", namenjenem poslušalcem na srednji stopnji. Oddaja bo — kot še vse dosedanje iz tega cikla - zajela vse značilnosti treh zasavskih dolin: geografske, historične, socialne in ekonomske. Povzetek je razmeroma preprost prav zavoljo izrazite podobnosti med zagorsko, trboveljsko- in hrast-niško dolino. Vse tri so se zajedle v gorati., svet pravokotno na skalni kanjon Save; izdolbli so jih v davnini potoki, ki se izlivajo v največjo slovensko reko, vse tri doline so tik ob Savi tesno stisnjene, a se po nekaj sto metrih v notranjosti razširijo, podobne razprostranemu jezerskemu dnu. V vseh treh dolinah so odkrili bogate zaklade rjavega premoga. Zasavski rudniki so bili — in ostajajo, če izvzamemo Velenje — poglavitni slovenski premogovni bazen. Izkopani rovi, ki sledijo premogovnim plastem in žilam, se raztezajo že na desetine kilometrov daleč. V zasavskih dolinah skorajda ni bilo družine brez rudarske tradicije; v vseh treh dolinah so rudniki prinašali prebivalcem zaslužek in kruh. V Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je v desetletjih razvoja kapitalizma zraslo jedro slovenskega proletariata. Revirji niso dajali slovenski deželi zgolj virov pogonske in toplotne energije, pač pa tudi in prevsem vir progresivnih idej o življenju in družbeni revoluciji. V osrčju delavskega gibanja, kije živelo in se razraščalo v Zasavju, pa je cvetelo vrhu vsega še bogato in raznoliko kulturno življenje - slovenska proletarska kultura v najboljšem pomenu besede. V Trbovljah denimi, je doma slovenska VIŠJA STOPNJA: proletarska poezije, v Trbovljah je cvetelo naše zborovsko petje — iz sive, nespodbudne rudarske vsakdanjosti sta rasla vera in upor. Nemška zasedba je v zasavskih dolinah uveljavila strahovlado. Revolucionarji so rodne kraje zapustili in sodelovali v organizacijskih jedrih narodnoosvobodilnega boja. Večina prebivalstva je molče prenašala vojno goije in zatrtost. Povojno obdobje prinaša zasavskih krajem nov razmah. Razen rudnikov, dotlej domala edinih gospodarskih objektov, zrastejo novi industrijski velikani, med nuimi v prvi vrsti trboveljska strojna tovarna. Hrastniška steklarna je iz glažute postala velik in pomemben člen v zasavskem gospodarstvu. Zrasla in modernizirala se je trboveljska cementarna. V dobršnem delu so obnovljeni rudniki in rudniške naprave. Velikansko povečanje proizvodnih kapacitet pa je imelo - in ima tudi vnaprej — za posledico rast vseh treh zasavskih mest. To zdaj niso več siva, mrka rudarska naselja. Asfaltirali so ceste, zgradili svetle bloke in stolpnice, nove trgovine, banke, bolnišnice, šole, športne objekte in ne nazadnje — nove delavske domove, kjer neugasljivi živi tisti del slovenske kulture, ki raste iz predvojne progresivne proletarske trad icije. Oddajo bomo spletli v razponu med „nekoč“ in ,,danes". Pokazala bo, kolikšen napredek je bil storjen v tem zanimivem koščku slovenske zemlje in kaj vse je bilo treba storiti zanj - koliko žuljev, znoja, prelite krvi in neusahljivega zaupanja v življenje je bilo treba za dosedanje cilje; in kaj vse bodo morali Zasavci še storiti, če hočejo uresničiti cilje, ki si jih zastavljajo danes. 1. junija ob 14.05 II. program 3. junija ob 9.05 I. program OD REALIZMA DO MODERNE Zadnjih deset let devetnajstega stoletja je prineslo tudi v besedni umetnosti odločilno in za poznejši razvoj usodno spremembo: tako v vsebini kakor v oblikovalnih načelih je prišlo do sprostitve, ki se je pokazala ne le v sočasnem obstajanju različnih pripovednih možnosti na različnih ravneh sporočanja (realizem po eni strani, moderna z vso 'različnostjo slogovnih prvin po drugi strani), marveč tudi v raširja-nju besednih pomenov, pomenov stavčnih zvez in fraz. To je bila verjetno v novejšem času prva, za 19. stoletja pa zaključena stopnja sproščanja jezika v nasprotju s togostjo klasicizma. Tudi v tem obdobju je umetnik moral oblikovati, a to oblikovanje ni bilo formalistično togo kakor pred sto in več leti. Sedaj je oblikoval izrabljajoč do največje možne mere lastnosti tako pomena kakor oblike jezikovnega znamenja. Tehnika te umetnosti se je naj-poprej razvila v impresionizmu. Da bi lahko izrazil najrahlejše odtenke, je pisec potreboval ne le besedo v njenem najbolj vsakdanjem pomenu, potreboval je napetost, ki je v nasprotju na primer med samostalni-ško obliko glagolnika in dinamiko pomena besede, ki je izpeljana iz glagola. Seveda pa je pisec zmeraj vezan: giblje se v mejah slogovnih smeri in domačega izročila, vezan pa je še posebej na možnost lastnega jezika. Eksperimentiranja zunaj teh meja ni. In ga pravzaprav ni tudi pozneje. Oblikovanje stavka in odstavka je ravno tako v zvezi z omenjenimi načeli. Kljub temu za prvo stopnjo modeme najbrž še ni mogoče reči — vsej v načinu pisanja ne - da bi se ločila od realizma, prej je to njegova skrajna stopnja in napoved novega. NIŽJA STOPNJA: 4. junija ob 9.05 I. program 4. junija ob 14.05 II. program NA TRAVNIKU Naslov oddaje nam pove že vse. Šli bomo na travnik in se pogovarjali o vsem, kar bomo tam srečali. Ustavili se bomo za hip že ob sami travi. Marjanca bo nabirala trave za zajce. Nabrala bo mehkejšo, boljšo travo, stric Boštjan pa jo bo za kravo kar nakosil. Zajčki jedo prav radi tudi rdečo deteljo, osata pa seveda ne. Pravo veselje je, ko prileti deklici na roko pikapolonica. Ogledali si jo bomo koliko pičic ima, kakšna krila (pokrovke in tenka kožnata krilca). Razveselimo se tudi metuljev zaradi lepih barv. Najpogosteje srečamo na travniku lastovičarja in citrončka. Ogledali si bomo metuljeva prozorna krilca, ki jim dajejo barvo drobne luskinice. Opazovali jih bomo, kako z rilčkom srkajo nektar iz cvetov. Ko nabira Marjanca travo za zajce, najde v travi slepca. Nič se ga ne ustraši, saj ga že pozna in ve, da je ne bo niti pičil niti ugriznil. Spoznali bomo tudi deževnika, ki si dela pod zemljo rove in tako prerije vso zemljo in jo rahlja. Rastline tam lažje poženejo korenine. Lukec si bo nabral rož. Všeč so mu kukavičje lučke, modri grinta-vec in marjetke. To bo zares lep šopek. Če bomo imeli srečo, bomo slišali murna,, kako čirika. Kako se ogra-šajo (zadnji nogi drgne drugo ob drugo). In če bomo hodili po travniku do mraka, bomo videli še kresničke, kako si svetijo. Zjemite kresnička in si ga oglejte. Da, razočarani boste. Ugasnila bo svojo lučko. Takrat boste videli, da je to čisto navaden rjav hrošč. Na zadku ima svetle okvirčke. Med našim sprehodom po travniku si bomo kdaj pa kdaj tudi zapeli, saj poznamo toliko pesmi o metulju, pikapolonici, o kresničku in še dosti drugih. Oddaja je primerna za prve razrede. VIŠJA STOPNJA: 8. junija ob 14.05 II. program 10. junija ob 9.05 I. program OD KOD ŽIVLJENJE IN KAM NAS VODI Vprašanje, kdaj in kako je na zemlji nastalo življenje, je ljudi od nekdaj vznemirjalo in jih vznemirja še danes, ko obstajajo že povsem sprejemljive razlage za nastanek živih bitij iz nežive snovi. Te razlage so podprte s številnimi eksperimenti in prav zaradi teh eksperimentov so drugačne hipoteze o nastanku življenja, ki se od časa do časa znova pojavljajo, izgubile na svoji teži. Od nastanka življenja, čeprav gre za navidez še tako neznatno živo bitje, pa do najviše razvitih oblik življenja, je razvoj potekal po poteh, ki jih znanost bolj ali manj natančno pozna. Neka nova kvaliteta pa nastopi v tem razvojnem procesu v trenutku, ko se „življenje“ vpraša po samem sebi. Tako vprašanje si NIŽJA STOPNJA: DOMAČE Vse do zaključka šolskega leta smo čakali z oddajo o domačih živalih. Čakali smo namreč na priliko, ko bi mestni otrok lahko obiskal strica na kmetih in bi tam preživel kakšen dan ter se srečal z domačimi živalmi, kijih pozna in jih ne pozna. Otrok ima živali rad, a v mestnem stanovanju prenekateri otrok niti mačke ne more imeti, če bi si je še tako želel. Največje veselje bi imeli otroci s psom, a to je v mestu navadno še težje. Srečanje s kmečkim okoljem je za' mestnega otroka veliko doživetje. V naši oddaji bomo opisali dan na kmetiji od jutra do večera. Zbudil nas bo petelin. Vstali bomo zgodaj, da bosta Pika in Cvetka natrosili petelinu in kuram, hrane. Opazovali bomo petelina, gospodarja, kako čaka, da se kokoši najedo, šele potem bo zobal koruzo sam. lahko postavi samo človek, ki ga ponavadi definiramo kot socialno, kot družbeno bitje. Čeprav socialne pojave opažamo že pri mnogih živalih, pa je človek tisto bitje, pri katerem je združevanje doseglo vrhunec in obsega skoraj vso vrsto. Posebnost človeške vrste pa je še tradicija, to je ,.skupen sklad izkušenj", ki se prenaša iz roda v rod in se iz roda v rod tudi bogati. Razvoj človeške družbe, ki je omogočil tudi spoznanje o naravnem nastanku življenja, pa se zdi prav našem času ogrožen. Vse kaže, da je prišel čas, ko bo morala človeška družba zavestno usmeriti svoj razvoj tako, da ne bo pri tem uničila naravnega okolja v katerem živi. 11. junija ob 9.05 I. program 11. junija ob 14.05 II. program ŽIVALI Stric bo medtem odšel s konji na travnik po svežo travo za živino. Slišali bomo iz hleva mukanje lačnih krav. Ogledali si bomo krave Lisko, Belko in Rjavko in čisto v kotu, nas bo čakal teliček. Teliček se bo pri Liski napil mleka. Ko bo živina preskrbljena, bomo sedli še samo k zajtrku, ki nam gaje pripravila teta. Kmečki zajtrk! Žganci in mleko. Odpeljali se bomo na košnjo in se ^veselili vožnje s konji. Pika bo prvič videla žrebička. Zakaj je privezan h kobili? Ga bomo na travniku spu-stili? Srečali bomo tudi ovce. Koštrunu se bomo umaknili. Zakaj? Je hudoben? Kako rečemo majhni ovčki? Kmečka malica na travniku je tudi praznik za mestnega otroka. Če se bomo predolgo zamudili, bodo prašički doma že lačni. Krompir, moka, malo zelenja in voda to je hrana za prašiče. Teta jim že nosi polna vedra. Prašiči krulijo od nestrpnosti, potem slišimo samo še zadovoljno cmokanje. Na tej kmetiji imajo tudi goske in račke. Takšno bo naše srečanje z NENAVADNI POGOVORI: domačimi živalmi na kmetiji, preprosto in naravno, vendar bo doživetje veliko. Oddaja je primerna za prve razrede. 14. junija ob 14.05 II. program 16. junija ob 9.05 L program PRIPRAVLJENOST PRIZNATI NAPAKE Mlad človek ima pri izbiri poklica najrazličnejše motive, ki jih lahko grobo razdelimo na prave in neprave. Pravi motivi označujejo bistvene razloge, ki vplivajo na izbiro poklica - to so predvsem zanimivosti in privlažnost poklica ter mladostnikove sposobnosti za opravljanje poklica; nepravi motivi pa predstavljajo one lastnosti, ki jih poklic dobiva v določeni socialni konstelaciji ozir. s subjektivno interpretacijo posameznika, denimo, uglednost, umazanost, naportnost dela, nagrajevanje dela ipd. Mlademu človeku pogosto te zunanje opredelitve poklica zabrišejo pravo podobo in značilnosti poklica in tako usodno vplivajo na njegovo poklicno izbiro. Tako npr. mladostnika premami zunanji blišč ali informacije o lahkostnosi zaslužka pri kakem poklicu; določeni poklici dobijo oznako „modnosti“ (primeri: avtomehanik, obrtnik, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas), nekateri privlačijo, ker dajejo možnosti za spremembe (šofer) ali zaslužek (zastopstvo, prekupčevanje) itd. Iskanje ,,lahkega" poklica in odločitev zanj zmanjšuje tudi moti- VlSJA STOPNJA: viranost za učenje v šoli. Cilj postane denar, ugled itd., namesto znanja. Nemalokrat so za neustrezno mo-tivirnost mladega človeka krivi negativni vzgledi, ki jih ima pri odraslih. Mladostnik vidi, da odrasli delajo le zaradi denarja, da sc izogibajo delu, da iščejo razne priložnosti za goljufanje, prevare, lahke zaslužke. Napačna poklicna odločitev če-sto izvira tudi iz mladostnikove težnje, da bi se čimprej osamosvojil in se rešil odvisnosti od staršev ali pa, da bi čimprej zapustil šolo. V poklicu razočaran človek težko najde ravnovesje v življenju. Pogosto skuša neuspeh v poklicu nadomestiti z iskanjem užitkov in nadomestnih zadovoljitev drugje. Namen oddaje je živo opozoriti na pomen ustrezne izbire poklica, usmeriti mlade ljudi k pravilnemu ocenjevanju poklicev in krivičnost ocenjevanja poklicev po različnih postranskih in nebistvenih značilnostih. Hkrati pa hoče opozoriti odrasle, kako pomemeben je pri izbiri poklica ustrezen vzgled. Oddaja je namenjena višjim razredom osemletk. 15. junija ob 14.05 II. program 17. junija ob 9.05 I. program HAENDEL—BACH V uvodu v oddajo prikaže avtor G. F. Haendla kot tipičnega mednarodnega skladatelja — profesionalca. V tej zvezi govori o nejegovih popotovanjih po Italiji, Nemčiji in Angliji, kamor vse gaje klical njegov poklic baročnega glasbenika. V obdobju baroka je imela namreč glasba pomembno vlogo pri javnih sveča-nostih in manifestacijah in prireditelji takšnih svečanosti — vladarji — so vabili na svoje dvore slovite glasbenike iz vse Evrope. Med Haendlo-vimi primeri takšne glasbe omenja avtor poleg Glasbe za kraljeve regate — še Glasbo za kraljevi ogne-met. Osrednji del oddaje je posvečen podrobni interpretaciji Haendlove glasbe za kraljeve regate. Posebno pozornost posveti avtor vprašanju oblike, to je odvod suite s pombože-nim številom plesnih in razpoloženjskih stavkov. Opozarja na sestavljanje stavkov z različnim ritmom in tempom oziroma z različnim muzikalnim značajem. Po tej analizi sklene, da je skladba ideal javne glasbe v baročnem obdobju in pokaže, v čem je ta ideal tipično baročen in v čem se na primer razlikuje od klasike. SREDNJA STOPNJA: 15. junija ob 9.05 L program 16. junija ob 14.05 II. program KONEC DOBER — VSE DOBRO Oddaja, zadnja v tem šolskem letu, bo vesela, že skoraj počitniška. Z njo bi tudi radi lepo zaključili letošnje šolsko leto in zaželeli učencem lepe in prijetne počitnice. Že NIŽJA STOPNJA: naslov oddaje marsikaj pove, zato bi vsebino zgodbe raje zamolčali. Prepričani smo, da ji bodo učenci radi prisluhnili. 18. junija ob 9.05 L program 18. junija ob 14.05 II. program GLASBENA V preprosto pravljico o kratkem in dolgem tonu je vključenih več skladbic (izvajanjih na flavti in na čelu). Priprava na oddajo: z otroki se lahko o trajanju zvokov pogovorimo že poprej. Dobro bi bilo, če bi otroci že prej kdaj slišali za instrumenta: flavta in čelo. Otroke pravočasno obvestimo, da bodo pri oddaji potrebovali barvice in risalni papir. 15 < PROSVETNI DELAVEC Izberite med novimi knjigami « Izberite med novimi knjigami V zbirki Cankarjeve založbe MISEL IN ČAS je izšlo te dni troje novih del. Delo dr. Franca Jermana MED LOGIKO IN FILOZOFIJO je skrajšana in predelana disertacija o poljskem logiku Janu Lukasiewitzu, enem najpomembnejših predstavnikov simbolne in matematične logike. Delo bo dobrodošlo zlasti slušateljem filozofije kot pomožno študijsko berivo. Študiju logike je namenjena tudi knjiga čeških avtorjev Karla Berke in Miroslava Mlezive KAJ JE LOGIKA. Pisca sicer zatrjujeta v uvodu, da delo ni zamišljeno kot učbenik logike, vendar lahko rabi zaradi preglednosti tudi temu namenu, zlasti še spričo jezika, ki je dovolj poljuden, čeprav zahteva branje določeno zbranost. Težišče razprave je v sodobni uporabnosti logike tudi na področju matematike, njenih sodobnih metod ter pripomočkov. Zlasti sedaj, ko uvajamo v šolo novo matematiko, zasnovano predvsem na matematični logiki, bo knjiga tudi pedagogu koristen pripomoček za njegovo usmeritev. Dodamo naj še, da je delo po filozofski plati napisano v duhu komunističnega svetovnega nazora. Martina Heideggerja EVROPSKI NIHILIZEM je prva izčrpna študija v slovenščini o Nietzschejevi filozofiji v okviru evropske metafizike V isti zbirki napoveduje založba za bližnjo prihodnost med drugim še delo R. Borgerja in A. Seaboma PSIHOLOGIJA UČENJA. Delo se nanaša na učenje v najširšem pomenu besede, tj. na tisto, ki traja nepretrgano od rojstva do smrti, zasnovano pa je na vrsti eksperimentalnih izsledkov iz človekovega in živalskega sveta. Obravnava tudi terapijo vedenjskih motenj. JR JOŽA ZAGORC „POT DO SEBE". V seriji knjig, ki smo jih doslej vajeni v zbirki Cankarjeve založbe Knjižnica za mlade,, je „Pot do sebe" Jože Zagorčeve take narave, da odstopa od ustaljene prakse. V Knjižnici za mlade smo se doslej srečevali s strokovno spisanimi priročniki, ki govore o puberteti, o vraščanju v svet, o spolnem vprašanju ipd. Specifičnost takega pisanja je temeljila torej na poljudnosti ki ustreza dojemljivostmi stopnji mladega človeka ob tem pa je bila upoštevana tudi vsa potrebna strokovnost. Po naslovu „Pot do sebe" bi sklepali, da gre za poljudno spisano psihološko knjigo, ki osvetljuje tista področja, ki bolj zanimajo mladostnika. Toda Joža Zagorc nam ponuja fabulativno podajanje, ki je zmes leposlovja, reportaže, morda tudi aktivizma, in iz take vsebine naj bi mladi bralec razpoznal skozi življenje oseh njihova stranpota in pota do sebe. V takem prepletanju doživljajev so prikriti ali pa naglašeni vzroki, ki so mladostnika privedli do neprilagodljivosti družbe, poudarjen je njihov problemski tok, nakar naj sledi pot od delinkventnosti k očiščevanju. Očitna je resnična dobronamernost Jože Zagorčeve, toda .dot do sebe" ne daje nobenih neposrednih strokovnih oporišč (v zamisli zbirke), kot leposlovno delo pa ne sodi v Knjižnico za mlade, niti nima vseh oblikovnih svojin leposlovnega dela. Priznati pa je treba, da poda avtorica nekaj bistnih, doživetih spoznanj, da se zna vživljati v ta svet in ga razumeti Po hotenju ostaja knjiga pri dobri nameri. I. G. ERNA STAROVaSNIK „UKRADENA MLADOST". V zbirki Kurirčkove knjižnice - založba Borec - je izšla povest Eme Staro-vesnikove, Ukradena mladost". Gre za sila preprosto povest, namenjeno mladim bralcem, ki po svojih zahtevah sežejo prek pravljičnega sveta, nekoliko tudi čez običajne akcijske zgodbe. Te značilnosti ima tudi ^Ukradena mladost", čeprav temelji na akcijski fabulativnosti. Zgodba je zasnovana na medvojnih dneh, v ospredju je hotenje po stvarnem posredovanju dogodkov mladih ljudi, še željnih neskaljenega otroštva, a po sili razmer tudi pahnjenih v vojne razmere, v čas nasilja in življenjske negotovosti. Če gre pri drugih akcijskih fabulah za več ali manj umišljen svet, pa je v tej povesti izhodiščnega pomena svet trde vojne stvarnosti. Tako dogajanje pa zahteva od mladinskega pisatelja izjemno pisateljsko zmogljivost, ki temelji na natančnem poznavanju dojemljivosti mladega človeka, taktnosti do njegovega sveta; tudi že aktivistične poenostavitve morebiti niso najboljša rešitev v fabulativnem oblikovanju. „Ukradena mladost" nehote evocira misli, da bi kazalo natančno preštudirati našo mladinsko literaturo, posebej glede na tematiko vojne, nasilja in ustreznega ali neustreznega odseva tega pri mladem bralcu. Ob tem bi bilo mogoče ugotoviti dojemljivost, sprejemljivost takih mladinskih del oziroma oddeliti tista, ki psihično neugodno (nasilje, groza) delujejo nanj. ..Ukradeno mladost" je ilustrirala Cita Potokarjeva. JOSIP RIBIČIČ , JUANA MALA OPICA". Tudi ta povest je izšla pri Kurirčkovi knjižnici. Gre za znano uspešnico med mladinskimi deli, poznano že iz predvojnih dni. Kdo ve kolika izdaja ,.Nane male opice" le potrjuje, da je „opičja zgodba" v svoji mikavnosti in šegavosti še vedno priljubljeno berilo. Ribičič je v svojo živalsko zgodbo znal neopazno vliti poučujoče momente, dogajanja popestriti s humorjem, celotna zgodba pa je v svoji eksotiki vabljiva za mladega bralca. Razgibane ilustracije je izdelala Jelka Reich- manova. vprašanje smrti, ljubezni, čutiti pa je tudi nostalgijo po mladosti, seveda pa pisatelj odpira tudi drugačne motive in probleme. Koketiranje z nekaterimi modernimi prijemi v romanu se zdi bolj poizkus kot pa možnost radikalne uresničitve. Zlobec je uporabil odlomke svojih pesmi kot povezujoč člen, očitna pa je njegova težnja, da bi neprisiljeno osvetlil tisti snop problemov, ki se vanj s prikrito avtobiografsko občutenostjo zajedajo že od poprej. PREMIERA V LJUBLJANSKEM MLADINSKEM GLEDALIŠČU »ROŽA IN PRSTAN« Roža in prstan, pravljica za stare in mlade otroke - je delo VV. M. Thackeraya. Mladinsko gledališče v Ljubljani pa jo je uprizorilo 28. aprila kot zadnjo premiero v letošnji sezoni (v dramatizaciji češkega dramatika Josefa Pehra). Kaj obravnava pravljica? Povejmo na kratko: v izmišljeni deželi Paflagoniji, ki meji na (prav tako izmišljeno) Krimsko Tatarsko, živi kraljevič Ziljo, na moč zaljubljen v miss dvora, domišljavo, vase zaverovano kraljično Angeliko, ki ne sluti, da je njeno lepoto pričaral prstan. Na paflagonskem dvoru bivajo preračunljivi ljudje: grofica Grufanuflja hoče omožiti Zilja, ker je lep in mlad, pa še bogat bo, ko se izkaže, da bo kraljev namestnik. Tudi kralj in kraljica trezno razmišljata: Angelika naj se odloči za kraljeviča Bulba s sovražne Krimske Tatarske, pa bo v deželi red in mir. Zunaj tega spletkarjenja je kraljičina družabnica in hišna Becinda, ki je edina sposobna resnične ljubezni. Vila Cma Palčica ureja zadeve tako, kot se v pravljicah spodobi, zato se tudi ta igra konča srečno, v prid dobrim, pa tudi hudobni ne utrpe prevelike škode. Prstan in roža prinašata lepoto. Kdor ju ima, se zave svoje vrednosti, postane samozavesten, začno ga ceniti tudi drugi. Ob vsej tej pravljičnosti pa se nam razkrijejo tudi napake ljudi kraljevega dvora: zloba, nevoščljivost, podkupovanje, izkoriščanje itn. Pravljica pa nas kljub vsemu potolaži: poleg zlobe in vsega hudega so na svetu še vedno rože, smeh, iskrenost, lepota in ljubezen. To je zagovor poštenosti, zmaga pogumnih in vedrih. Prav vedrina in optimizem premagata težave, v katere zabredejo pozitivni junaki pravljice. V igri je seveda tudi obilica komičnosti, saj je namenjena otrokom. Ti pa se znajo smejati, saj so tudi sami vedri in imajo radi rože in sonce — tako kot Becinda in Ziljo. Pravljica za stare in mlade otroke torej — igra, ki zbuja veselje, dobro voljo in ustvari razpoloženje. Delo je zrežiral režiser slovenskega gledališča v Trstu Mario Uršič, scenograf je Janez Lenassi, kostumografinja Daija Vidičeva, koreograf Jaka Hafner, glasbo pa je napisal Ivan Mignozzi. Nastopili so naši priljubljeni znanci — vsi igralci Mladinskega gledališča in nekateri gosti. Lepa uprizoritev ob koncu bogate sezone našega najmanjšega pa nedvomno tudi najbolj prizadevnega gledališča. MARJANA KUNEJ Mihael Stroj: .JEZDEC" Ljubljani 20. leta 19. stoletja; Narodna galerija' sme omc Razstava Mihaela Stroja redi Zavi šaln v Narodni galeriji po vsal šala Ljubljanska Narodna galerija je priredila ob stoletnici smrti sli črt --„ /\ At U s* „1,, O 4-** n s-ill vsi rr p In 11 /~i ih lITVIPtVlivi le fllcVfsflh karja Mihaela Stroja veliko razstavo njegovih umetnin, kakršri doslej še nismo imeli. V delih Mihaela Stroja (1803—1871) ods-j vajo vplivi klasicizma, romantike, bidermajerja in realizma. Jfe%učt bolj pa je razstava mikavna zavoljo dokaj novih, vidno obogateim telj( spoznanj, pa naj gre za Strojevo življenje ali pa za njegova slikarsk- iru mei sfjuz nun j, pu nuj g/c z.u uit • v ~ ~ • dela, ki so se po zaslugi prirediteljev pokazala mnogo številnejši , . . , .7 7 » • __________*____j: AAA kot ’je bilo doslej znano, pa tudi bolj raznovrstne motivike. MeLoh portretnimi deli Mihaela Stroja pa bi našli dosti oseb, ki so tes/ij^ povezane z našo književnostjo in tedanjim kulturnim življenjerf>Mp0 vse od Stanka Vraza, Luize Pesjakove, Gajeve matere, pa do Blažen Chrobatha in Julijane Chantillv idr. Šele sedanja razstava je 'se ; mnogočem prikazala Strojevo slikarstvo v novi, bistveno dopomn njeni luči Kakor je zrasel ob avstrijskih vzorih in šolah, pa je elE zgodnjih delih pokazal tisto, kar je zazorelo v samostojen slog P^i glede na razna obdobja slikarske usmeritve. Stoletnica umetnikov^ smrti se nam z vzorno prirejeno razstavo kaže v mnogo širših ra- ^ sežnostih kot zgolj v jubilejnem praznovanju. Razstava bo odpč p do 16. maja. Vore Zave »Vzgoja in izobraževanje« CIRIL ZLOBEC „MOJ BRAT SVETNIK". Roman CirilaZlobca posega v sedanji čas, v ospredje pa postavlja vzporednico dveh bratov — umetnika in samostanskega človeka, dvoje nasprotij v idejnem svetu: ateističnega umetnika in vernega kartuzijanca. Slednji je prišel k svojim sorodnikom, da bi jih še videl pred smrtjo. Dogajanje poteka v glavnem v Ljubljani, kar daje romanu določen ritem, ozračje, čeprav je to precej manj pomembno od temeljnih vprašanj, ki jih tako srečanje nasprotij porodi Zlasti še ob pomisli na bratovo smrt, ki tudi za umetnika v spoznavnem dotikališču ne more biti drugačno kot usddno, boleče; zavest smrti je, razumljivo, za brata kartuzijanca lahko pomirjujoč člen v sklepnem pričakovanju, nasprotno pa, umetnik je ob bratovem umiranju sam postal nepomirljiv spričo nerazumljivosti smrti, ki je zanj dokončen rez od eksistence. Seveda je v romanu tudi podoba družinskega in mestno razvajenega življenja z vsemi posledicami stehniziranega sveta Zlobčevo romansiranje je preprosto, osebe, ki niso postavljene v ospredje, pogosto medlo zaznavne, z izjemo kmeta Roman je lirsko barvit, kar opozarja na Zlobčevo primarno inklinacijo k poeziji V središču razmišljajočih komponent je Zlobcu zlasti blizu Prva številka drugega letnika revije zavoda za šolstvo SRS in Zveze delavskih univerz Slovenije je izšla s precejšnjo datumsko zamudo, saj smo jo dobili v roke komaj sredi marca. V uvodnem članku moti avtoritativnost. Želeli bi si avtorstva To bi močno premaknilo pogovore v zbornicah od OD k vsebini dela Tako izvemo, da se je o AKTUALNIH PROBLEMIH VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA pogovarjal - ZAVOD ŠOLSTVO! Ker to ni stroj, vprašanja pa so (dobro) izbrana in je nanje odlično odgovarjal STANE KAVČIČ osebno (NI ODGOVARJAL IZVRŠNI SVET!) me prav po žensko zanima, kako so prišli na Zavodu za šolstvo do vprašanj. Dr. Jože Širec je objavil STORILNOSTNE PRIMERJA VE PRI POZITIVNO OCENJENIH UČENCIH Znanstveno zastavljen tekst, ki po eni strani predstavi metodo proučevanj pedagoške problematike na zavodu za šolstvo, po drugi in to za bralca privlačnejši strani, osvetli, kako je v naši osnovni šoli nekaj močno narobe. Čeprav na majhnem vzorcu, pa vendar prepričljiv podatek - vsi pozitivno ocenjeni učenci so v osmem razredu mnogo slabši učenci kot v prvem. Nikomur ne bo žal, kdor se bo prebil skozi ta tekst. Držal se bo za glavo, ko bo iz številk, grafikonov in besed razbral, da se njegovi najboljši učenci poslabšajo od L do 8. razreda kar za 21 odstotkov. Janez Svetina objavlja (prvi del) OTROCI Z BLAŽJIMI ODKLONI, MOTNJAMI IN OKVARAMI MOŽGANSKEGA DELOVANJA. Takih otrok je 6 do 10 odstotkov (tisti iz posebnih šol tu niso zajeti!). Čeprav so to povprečni in neredko celo nadpovprečno nadarjeni, v naši uniformirani osnovni šoli so navadno neuspešni “ Po domače povedano - učitelj bi moral odkriti otrokov species in mu tu pomagati čez težave, pa bi se mu ne oblikovalo v razredu odklonilno jedro. Sestavek Jožeta Trčka MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO IN DRUŽBENI INTERESI opozarja, da imamo vseh sedem vzgojnih zavodov v starih gradovih, ki so bili primerni za grofovske barabe, so pa skrajno neprimerni kot prostori za prevzgajanje. Hkrati, ko družba vestno in skrbno vzgaja specializirane pedagoge za iztirjeno mladino, jim ne daje najosnovnejših pogojev za uresničitev teorije. Trček bistro predlaga, naj gostinci, ki bolj javno kot skrivaj omogočajo mladoletniško prostitucijo, financirajo tudi prevzgojne domove. To bi bila njihova samoupravljavska dolžnost! Iz Francije presaja k nam misel, da tudi pri nas zelo demokratično volimo svoje voditelje, nikoli pa nimamo prilike glasovati, ali ?wj gradimo npr. bolnišnice ali zapore. Prav kot prvoaprilska potegavščina se bere članek Stanislava Horvata ALI PRA VILNO OCENJUJEMO MATEMATIČNE ŠOLSKE NALOGE. Možakar si je namreč dovolil, da je v strokovnem aktivu predložil v presojo 3 mesece oziroma tri leta stare matematične naloge. Ugotovil je, da isti ocenjevalec za isti izdelek spreminja oceno! Upravičeno se sprašuje in mi z njim, ,.kakšno diagnostično in prognostično veljavo ima ocena iz matematike, ki jo vpiše učitelj v spričevalo". Ta prvi april pa ima za naše učence seveda porazne posledice, zato bi matematike vsaj prvega aprila ne smeli imeti v mislih, kaj šele, da ga raztegnemo na vse šolsko leto. Zoltan Kučan je predstavil vrednost ZGODOVINSKIH VAJ NA OSNOVNI ŠOLI s primeri 38 šol in zaključil, da je to dobra metoda. Jože Valentinčič povzema širšo analizo IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. V sestavku je pet tabel, v bese- sred hzr Slov rabi tov dilu pa navaja razpredelnico št. 13 in 14. Občutek krivde in psih? loška stiska šolstva je prišla v Valentinčičevem prispevku (stvari 4 s, mu seveda jasne!) na dan v taki podrobnosti tehnične nemarnost' Ni prijetno živeti z zavestjo, da je poleg rednega šolanja zraslo /h R Slovenskem iz najčistejše nuje še neko drugačno šolstvo, kjer sm v sicer pripravljeni honorarno poučevati, bili pa bi srečnejši, če to bi bilo potrebno. Sistem ne dohaja razvoja: kar 22,5 % poklicev, %en katere izobražujejo v delovnih organizacijah, je novih! ..Kratkfou ročno usposabljanje bodočih socialnih problemov" je najbolj «4i°, širjena oblika izobraževanja, ki ji uradno pravijo priučevanje -^l« ozka delovna mesta To so v glavnem osipniki iz osnovne šole. ^ Neki VI je z dr. Miroslavom Kališnikom vodil RAZGOVOR Got SPREJEMU NOVINCEV NA MEDICINSKO FAKULTETO Gui LJUBLJANI. Elektronski računalnik izdela razvrstilno lestvic bit, kandidatov za prihodnje zdravnike. Na vrhu so tisti iz gimnazij, »ste ,,kot splošnoizobraževalna ustanova ustrezno pripravi za študij i naši (medicinski) fakulteti". Fakulteta priporoča „naj bi vsak dijtrf. v srednji šoli vsaj dve leti študiral latinščino", ker je ta jezik temt^^ terminologije številnih znanstvenih disciplin. Obr Jože Valentinčič je predstavil SISTEM PERMANENTNEG^K IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE, kot so ga obravnavali v Koebet havnu zastopniki 24 držav. 2. r Cilje testiranja učencev 5. razreda osnovne šole je pod naslovof 1 IZKORIŠČANJE SPOSOBNOSTNIH POTENCIALOV OTROK Q 1 OSNOVNI ŠOLI predstavil Pavle Kogej. Test, ki je neodvisen šolskega znanja in kulturnega okolja, je bil poskusno opravljen (ot lanskem šolskem letu in bo stalna oblika Učitelju naj bi odkrilpin vrednote učencev in okvare, ki mu onemogočajo, da bi jih pretkzj, stavil in razvil. Psihologi zavodov za zaposlovanje bodo učiteljeve pomagali pri realizaciji vzgoje povsod tam, kjer še ni razvite šolskih službe. ^ Stanko Uršič je predstavil NOVO MATEMATIKO V OSNOVŠ*?1 ŠOLI, kot jo že uporabljajo v ZDA, Angliji, ZRN in jo bomo začcJ1"^ jeseni tudi pri nas. V njej bo izvedel učenec marsikaj, česar Jot. današnjem načrtu matematike sploh ni Zdravko Troha pa predsta\ r, knjigo mrg. Slavka Podmenika,,Človek v sodobni družbi", V Med Informacijami je na prvem mestu nepodpisan sestavek Ztx>ui ŠIRŠI RAZMAH SODOBNE PEDAGOGIKE, ki trdi, da je revii^p sedaj bogatejša tudi vsebinsko (leto 1970!). ^ iz Milojko Vidmar nas seznanja z Uspehom pri zbiranju učbenikoff'-za učence osnovnih šol v lanskem šolskem letu. 148 šol v SlovetVr J( je opravilo to akcijo, 135 jih je knjige tudi posojalo. Tako so knjige iz rok v roke v več kot 20 tisoč primerkih. Največ jih /j Končno sodoben in kvaliteten diapr°'\ zbral Maribor. Tomaž Weber je opisal jektor za sodobno šolo iz Vege". Milan Adamič sporoča zanimal ,Od bliska <#>' prakso: Tovarna Zmaj slovenski šolski mladini film baterije" in še druge oblike mecenstva, Zdravko Troha pa predsU knjigo mrg. Slavka Podmenika ,,Človek v sodobni družbi", Pn' memo za priročnik v srednjih, višjih in visokih šolah pri obravM\ C vanju družboslovnih predmetov. Rubrika Iz kartoteke obvesti o novitetah Zavodov knjižnici Tako. Pri koncu pregleda prve številke smo. Če bodo urednici zdržali na tej ravni, bi skoraj prerokovala uspeh : V pedagogiki kulturi moramo biti strpni Rezultati se ne pokažejo takoj. : ‘ JOŽA ZAGORC*'" Mnenje o učnem načrtu ' Zavod za šolstvo SRS pripravlja Nov predmetnik in revizijo učnega Načrta za osnovno šolo. To delo, ki ie že v sklepni fazi, ima na skrbi posebna komisija, ki jo vodi profesor ^iiro Lužnik, namestnik direktorja zavoda za šolstvo SRS. V tej sode-fl Nejo pedagoški svetovalci, peda-l! 8°ški in višji znanstveni svetniki, m Predstavniki osnovnih šol, pedago-■ skih akademij in filozofske fakul-m tete, predstavniki republiškega se-M kretariata za prosveto in kulturo ter |a zavoda za zdravstveno varstvo SRS. y| Ta komisija je imenovala še: komi-m s«0 za revizijo predmetnika, komi-m sye za revizijo načrtov posameznih §1 Predmetov od 5. do 8. razreda in komisijo za revizijo načrta za raz-|H redni pouk, kije s prejšnjo tesno po-^ vezana. S V komisiji za razredni pouk delali i° učitelji osnovnih šol, svetovalci za Iftrazredni pouk iz Kranja, Ljubljane a111 Nove Gorice, profesorji in preda-y vatelji pedagoških akademij iz Ljub-triane in Maribora. Vodi jo profeso-l^jrica Ana Tomičeva, pedagoška sve-';TQvalka zavoda za šolstvo SRS. J Da bi dobile komisije osnovne smernice iz neposredne prakse in ja'omogočile vsaj posredno sodelovanje pri reviziji učnih načrtov širšemu krogu učiteljev praktikov razrednega in. predmetnega pouka, je ^ zavod za šolstvo poslal kratek vpra-i šalnik osnovnim šolam Slovenije — Po šestdeset za vsak predmet in za vsak razred. Vprašanja so se nanašala na to, kaj je treba v učnem na-slt Ottu izpustiti zaradi preobsežnosti ■Šrl' 'n neustreznosti snovi, kaj morda dodati, kateri predmeti najbolj obre-r J menjujejo učence, kako ustrezajo •J Učbeniki in kakšne pripombe uči-,jteljev v zvezi s sedanjim učnim na-'S* Črtom. 'jf„\ Prispelo je po oseminpetdeset iz-, Polnjenih vprašalnikov za slovenski 'sn Jezik za vsak razred posebej. Če eMupoštevamo, da so na večjih šolah pri odgovorih sodelovali vsi učitelji, ie ise število sodelavcev v anketi naj-pdl manj podvoji. Gotovo je, da vse uči-fgitelje zanima, kakšni predlogi so pri-t rjispeh iz različnih šol Slovenije in j^ltako jih bomo člani komisije upo-'rtf' ^eva^ Pr' revizij' načrta za slovenski „ iezik od 1. do 4. razreda. ” Pregledala sem vse prispele odgovore učiteljev, ki so jih sumirali že v JPOsameznih organizacijskih enotah Zavoda za šolstvo, jih zbrala in posredovala vsem članom komisije za Razredni pouk in vodji komisije za slovenski jezik, da bi jih mogli uporabiti pri reviziji učnega načrta za ...Jfovenski jezik v osnovni šoli. ri S- Odgovori učiteljev na vprašalnik slovenski jezik so naslednji: 9 tl- Razred 0 j! Večina odgovorov učiteljev 1. Razreda jasno kaže, da bistvene spre- L ^rnemebe načrta v tem razredu niso Wpotrebne. Nekateri učitelji omenja-da je treba pripravljalno dobo e l^ale šole na začetku pouka bolj ^oštevati, kar smo v osnutku no-„ ^Vega načrta tudi poudarili. Deset odstotkov učiteljev je predlagalo, naj ,elike pisane črke prenesemo v 2. v;£ibzred. Hkrati pa so, nasprotno, ne-\j, frateri posamezni učitelji predlagali, [j prenesemo opismenjevanje učen-Uj^ z vehkimi tiskankami v enoletno ^j^ttalo šolo. Tako nismo upoštevali Nobenega od obeh predlogov. ,Obravnava črk ostane v načrtu ne-spremenjena. 2- Razred voV . Tudi v 2. razredu večina učiteljev £ predlagala bistvenih sprememb 1 (j*^neSa načrta. Zanimivo pa je, daje ^ Približno enako število za skrčitev ' .jpri tudi za razširitev učnega pro- 'ama slovenskega jezika. Tako ne-/dAaj učiteljev predlaga, naj izpustimo f/glbesede, ki pomenijo predmete in i/sA'Wo, drugi pa, da jih v 2. razredu “hko brez škode že poimenujemo J/7Vr°t samostalnik in glagol ter do-j^jfatno tudi pridevnik. Zelo zanimivi ar C koristni so posamezni predlogi, treba je opustiti želelne stavke 1 j1 rabo dvopičja, s čimer soglašajo 7/Jdi slavisti in svetovalci za razredni otroka na tej razvojni ‘Opnji so namreč želelni stavki vsi, k! izražajo željo na kakršenkoli na-ikO^- Dalje pravijo nekateri učitelji, CTI/pje treba v načrt vnesti: popravna Šiit................. znamenja, razlikovanje vprašalnic „s kom? “, „s čim? “ in razširiti rabo velike začetnice na najbolj znana zemljepisna imena. Ti predlogi so utemeljeni s potrebami prakse, le razlikovanje med navedenima vpra-šalnicama je morda zahtevnejše. 3. RAZRED V tem razredu je mnogo več predlogov za redukcijo načrta kot za razširitev. Od oseminpetdesetih učiteljev je le deset takih, ki menijo, da iz sedanjega načrta ni treba izpustiti ničesar; največ - petnajst pa j ih predlaga, da črtamo osebek in povedek; po pet do šest jih predlaga, da opustimo dve šolski nalogi, pismeno obnovo s spremenjenim koncem, spregatev glagola in štirje predlagajo, da izpustimo pomožni glagol. Naj bi v prvih štirih razredih dali večji poudarek besednim vrstam, pozneje pa stavčnim členom. Predlogi za zmanjšano število šolskih nalog so že v 2. in v 4. razredu. Zato je komisija o tem obširneje razpravljala. Sklenila je, da res ne kaže prepogosto ustvarjati izjemne, psihično težje situacije na stopnji razrednega pouka, ne bi pa bilo prav, da bi se ji povsem izognili. Obnove s spremenjenim koncem in nadaljevanjem so po mnenju mnogih učiteljev za učence zelo zanimive, ker lahko zaposlijo fantazijo in izkoristijo izkušnje. Zato jih ne kaže opuščati. Trije učitelji so predlagali, da bi spol in število samostalnika obravnavali šele v 4. razredu, enako število pa jih želi, da bi v tretjem razredu obdelah tudi že pregibanje samostalnika in stopnjevanje pridevnika. Ker večina učiteljev o tem ne razpravlja, kaže, da ta učna snov ni pretežka. Ne bilo bi pa napak, če bi v 3. razredu obdelali tudi pregibanje samostalnika. Tako bi učenci dobili trdno osnovo za sklanjanje v 4. razredu. Ko spoznavajo pridevnik, se gotovo seznanijo z obema vprašal-nicama „kakšen“ in ,,čigav“, pa bi razlikovanje med kakovostnimi in svojilnimi pridevniki ne pomenilo dodatne obremenitve. To je komisija tudi predlagala. 4. RAZRED Od 58 učiteljev jih je le šest, ki pravijo, da učni načrt ustreza. Ostali predlogi pa so zelo različni. Od enajst do petnajst učiteljev želi, da črtamo povedno določilo s pomožnim glagolom, števnik in zaimek, sklanjatev z vsemi predlogi ter nedoločnik in namenilnik. Nekateri učitelji pa bi radi dodali še: vrste pridevnika, števnika, pojem vseh besednih vrst in vse sklanjatve. Kljub nasprotujočim si predlogov, ki izhajajo iz različnih delovnih pogojev, jasno izstopa težnja, naj se razredna stopnja ukvarja več z besednimi vrstami in manj s stavčnimi členi. Komisija je to težnjo v osnutku načrta uresničila. Če namreč v 3. razredu učence pripravijo na pregibanje samostalnika in obdelajo pridevnik, potem v 4. razredu ne bo težko tako kot doslej v enakem obsegu obdelati samostalnika, zaimka in števnika ali pa kaj malega še dodati. Razločevanje rabe namenilnika in nedoločnika je nujno, ker ju učenci pogosto (napačno) uporabljajo pri pismenem izražanju. Povedno določilo pa je tako po mnenju učiteljev kot po rezultatih poskusnega testiranja učencev 4. razreda iz slovenskega jezika in po mnenju strokovnih sodelavcev komisije pretežko in ga je treba preložiti v 5. razred. Devet učiteljev predlaga, da bi tudi dobesedni govor, vsaj z napovednim stavkom zadaj, prestavili v 5. razred, nekateri učitelji pa ga želijo obdelati že v 3. razredu. Če bi ga res odložih, bi povzročili učiteljem veliko težav pri popravljanju pismenih izdelkov. Učenci so zelo razgibani in dialoge radi uporabljajo. Učitelji razrednega pouka so tudi odgovarjali na vprašanje, kateri drugi predmeti preveč obremenjujejo učence. V 1. in 2. razredu je manjše število učiteljev postavilo na prvo mesto računstvo, v 3. in 4. razredu pa večje število spoznavanje narave in družbe, zlasti družbe v 4. razredu. Med ostalimi predmeti posamezniki omenjajo tudi telesno vzgojo, italijanščino in glasbeni pouk. Navajajo pripravljanje proslav in bralne značke. To bo treba upoštevati v na- h n i pr Kandidat mora imeti pogoje za učitelja osnovne šole, da je ■ aktiven družbeno poUtični delavec in da ima izkušnje v orga-: nizacijskem in pedagoškem vodenju šole. : Pismene prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev naj kandidati | pošljejo na občinsko skupščino Kočevje. ] Razpis velja 15 dni po objavi. MAKSA SAMSA Pri učiteljici in pesnici Maksi Samsa se je ponovila stara in znana zgodba o mladem človeku, ki se je podal iz skromnega okolja v široki svet iskat sreče, a se je razočaran vračal - če ne v resnici, pa v željah - v kraj, kjer je brstela njegova mladost. Maksa se je res že po sedmih letih službovanja vrnila bolehna in utrujena v svojo rojstno vas Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici in tam živela do 18. marca 1971, do dneva svoje smrti. Rodila se je l. 1904 kakor pesnik Srečko Kosovel, s katerim jo je vezalo globoko prijateljstvo - sozvočje dveh občutljivih pesniških duš V pogovorih se ga je vedno znova spominjala in po njegovi rani smrti mu je posvetila nekaj svojih najlepših pesmi. Umrla je prav na dan obletnice Srečkovega rojstva... Prvo njeno službeno mesto je bilo v Harijah pri Ilirski Bistrici. Toda fašistična oblast ni dolgo trpela zavedne slovenske učiteljice. Leta 1926 je bila odpuščena Zatekla se je čez mejo v Jugoslavijo in učiteljevala na Jezerskem in v Rovtah nad Logatcem. Leta 1930 se je zaradi' bolezni vrnila v svojo rojstno vas in tam živela kot samotarka do svoje smrti. Še enkrat je stopila med otroke: med narodnoosvobodilnim bojem je leta 1944 po tolikih letih molka in gorja v učilnicah bližnje vasi Vrbovega zadonela slovenska pesem in se oglasila slovenska beseda. Pesniško je začela ustvarjati že na učiteljišču v Ljubljani in Tolminu. Pozneje zasledimo njene pesmi v številnih revijah in časopisih: v Ženskem svetu, Mladiki, Našem rodu, Zvončku, Ljubljanskemu zvonu, Jutru in drugih Leta 1934 je izšla v Trstu zbirka njenih pesmi (Nekaj pesmi), leta 1964 pa je izdala Matična knjižnica v Ilirski Bistrici v izboru Božidarja Borka in Jožeta Šmita zbirko Bleščeče prevare. Življenjske prevare so osnovni motiv njene poezije. Surovi čas narodnega zatiranja in brezobzirnega pridobitništva med obema vojnama je izzval v pesnici protest in resignacijo. V pesmi Izza sužnjih dni toži: Kar je zatrto, rado bi zavrelo, obsojeno bi svet v temelj preklelo, zavrženo za hip bi rado vstalo, opljuvano bi z žolčem se opralo! A vse strmi - pod jarem glavo sklanja... Kdor drzen je, da lepše čase sanja, telo in dušo ubije mu spoznanje. Mladost, mladost, kam šle so tvoje sanje... Svojo osamelost in zapuščenost v gluhem podeželju izpoveduje v pesmi Učiteljica: Štiri gole stene mračno zro na mene, v kotu borna postelj, boren stol kraj mize. Sama tu ob peči v ogenj zrem žareči, v srcu žalost grize.. . Štiri gole stene, boren stol kraj mize, v srcu žalost grize... V več pesmih razmišlja o najglobljih vprašanjih: o smislu življenja, večnosti, smrti: Človek mine kakor soj meglice: ritfem časa kakor brez konca kakor prej po logih mile ptice starec cas brez motn>e v ^ vesele zelenja se in sonca; poganja... Življenje jo je prevaralo, toda ni je uničilo. Nedoločeno, človeku vrojeno hrepenenje je ostalo na dnu razbolelega srca: S kruhom prevare nasičeno, stokrat do zemlje ponižano, z vinom spoznanj napojeno, čisto, nedolžno, a križano v željah nikoli uslišano, moje srce, kam bi rado? stokrat po krivem obsojeno, FRANC MUNIH | DELOVNA SKUPNOST : OSNOVNE ŠOLE JUROVSKI DOL | razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen j čas: | - učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P j - učitelja za angleščino in slovenščino, PRU ali P \ - učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P j - učitelja za telesno vzgojo in biologijo, PRU ali P : Rok za prijavo je 15 dni po objavi j OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA ! razpisuje naslednja delovna mesta: — učitelja za defektologijo, PRU j — učitelja za angleščino, PRU ali P — učitelja za tehnični pouk, PRU Stanovanja ni. I 0 S f 0 0' i * 0. - KIJEV-MOSKVA-VOLGOGRAD—LENINGRAD, 9 dni z letalom, cena 2221 din, odhodi: 15. jolija in 5. avgusta. — LONDON, 10 dni letalo-avtobus, odhod 2. julija. - ANGLIJA-ŠKOTSKA, 13-dnevno potovanje, odhod 2. julija z letalom do Pariza, nato z avtobusom do pristanišča Dieppe, 4-urna vožnja s trajektom do angleškega pristanišča Nevvhaven, 6-dnevno krožno potovanje po Angliji in Škotski, povratek čez Kanal, skozi severno Francijo, Basel, Zuerich, Feldkirch in Innsbruck. — Zahtevajte naše sporede potovanj za julij in avgust, ki so opisani v letnem programu KOMPASA. Kinematografi prikazujejo Ameriški film STENA ŽELJA je režiral Joe Massot. Novost tega filma je v novih možnostih filmskega medija. Gre za relacijo vplivanja, ki so ga na film naredile televizijske reklame. Film pripoveduje o profe-soiju — znanstveniku, ki naredi nešteto špranj v steni, da lahko sledi dogajanju pri sosedovih, Iger snemajo reklame in kjer poteka v pavzah življenje manekenk in fotografov. — n. d. MORILCI V VRSTI je ameri-ško-filipinski vojni film. V njem je vse, kar že poznamo, le da je ta splošnost pod ravnijo povprečnosti, ki tudi najbolj nezahtevnega gledalca dolgočasi. — n. d. MLADI CASANOVA je itah-janski film režiserja Luigija Comencinija. Film je spektakel. To je komercialna zgodba, kakršno smo videli že stokrat. — n. d. Italijanski film ŠTIRJE NA POČITNICAH je delo režiserja Florestana Vanzinija. Filmska zgodba govori o dveh zakonskih parih, ki preživljata počitnice; eni srečno drugi nesrečno. Smrt je tragično vezana na simboliko kontrasta med srečo in nesrečo. — n. d. LIKA, VELIKA LJUBEZEN ČEHOVA (FEST71) je film Sergeja Jutkjeviča, ki ni nikoli svojih filmov delal zgolj z rutino. Film ni narejen z namenom narediti biografski film o Čehovu. Posvečen je dogodkom ob nastajanju gledališkega dela Galeb, ki je pravzaprav odigralo pomembno vlogo v razvoju gledališča nasploh. Formalno je film zanimiv. Z dekorom, ki spominja na začetke filma in ki je pravzaprav povzetek risanih razglednic časov Čehova, poudarja nujo prepuščanja svetu domišljije, če hočemo ustvariti in doživeti umetniško delo. Film je zanimiv za razpravo v srednji šoli. — mb SATVRIKON (FEST71) je film Federika Fellinija, ki je povzročil mnogo hrupa. Mnogi njegovi privrženci in oboževalci med filmskimi ljudmi so ob tem filmu izgubili stik z njegovim delom. Za osnovo je vzel Petro-rrijevo delo, iz katerega po njegovem mnenju veje strah pred negotovostjo, ki jo prinaša dekadenca neke kulture. Pri tem pa je toliko subjektiven, daje ta subjektivnost že na meji brez-zavestja in zato daleč od objektivnosti. Ta očitni subjektivizem pa tudi najbolj bode v oči. Fihn je predvsem estetsko razmišljanje. Kot takšno je uspelo in zasluži pri obravnavi sodobnega filma precejšnjo pozornost. Vendar ga premlademu gledalcu ne priporočamo. — mb SOMRAK BOGOV (FEST 71) je najnovejši film Luchina Viscontija. Ponovno se je zatekel opisovanju propadlega vladajočega razreda skozi razkol neke družine. Film je pravzaprav študija korupcije na vseh področjih oblasti, morale in seksa. Film je delan zjasnim konceptom. In če ne bi bil Viscontijev, bi prav hitro zdrsnil v melodramatično neokusno predstavo propadanja. Tako pa je film jasna predstava o določenem družbenem in zgodovinskem trenutku, gledana iz današnje perspektive. Film priporočamo za ogled v srednji šoli. — mb. LJUBEZEN ČAROVNICE je film španskega režiserja Francisca Rovira Belete. Malodram-ska obravnava s španskim pato-som, grozljivimi in naivnimi zapleti, poizkusi vnašanja eksperimentalnih vložkov je tolikšna stilna mešanica, da z njo gledalci prav gotovo ne bodo zadovoljni. — mb NORMANOVE HIPY PUSTOLOVŠČINE - film angleškega režisega — je satira na nastalo situacijo, ko se mlada angleška generacija osvobaja tradicionalnih okovov. To je pravzaprav klic k toleranci, ki . naj omogoči, da tudi srednja, če že ne starejša generacija, vidi v mladinskem gibanju prednosti, ki narede življenje bolj zabavno in prijetno. Ob filmu se boste prijetno zabavali. — mb DIVJI MOŽ je fihn režiserja Roberta Mulligana. Zgodba o strahotnem Indijancu, ki ubija in kateremu je ušla žena s sinom, ne zahteva kljub hotenju scenarista posebnih moralnih pomislekov in opredeljevanj. Pa tudi s formalne plati ni nič posebnega. — mb ' OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA KUNGOTA razpisuje naslednja delovna mesta: učitelja za likovni pouk, PRU ali P (5 ur tedensko) učitelja za tehnični pouk, PRU (11 ur tedensko) učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P (polna učna obveznost) Odlične avtobusne zveze z Mariborom. SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE prireja v organizaciji s ,.Kompasom“ za svoje člane tudi letos strokovno ekskurzijo PO VZHODNI NEMČIJI od 16. do 25. julija 1971. Program ekskurzije bo približno tak: 1. dan — 16.7. Odhod iz Ljubljane ob 6.00 uri izpred posloval- nice Kompasa, Titova 12. Nato ves dan vožnja skozi Celje, Maribor, Dunaj do Prage oz. okolice Prage, kjer bo večerja in prenočišče. 2. dan — 17.7. Po zajtrku odhod skozi Litomerice in prelaz Ci- novec v Dresden — središče nemškega baroka. Ogled Zwingerja z galerijo. Večerja, prenočišče. 3. dan — 18.7. Po zajtrku še event. ogledi Dresdena, nato odhod v Budišin (Bautzen) — kulturno središče Lužiških . Srbov. Zvečer večerja. Prenočevanje v Budišinu ali vrnitev v Dresden. 4. dan — 19.7. Po zajtrku odhod proti Cottbusu — drugemu sre- dišču Lužiških Srbov. (Vmes ogled kake vasi.) Zvečer prihod v Vzh. Berlin. Večerja, prenočišče. 5. dan — 20.7. Po zajtrku ogled nekaterih kulturnih spomenikov v Vzh. Berlinu (Pergamon, Brandenburška vrata, berlinski zid, Humboldtova univerza, Alexander-platz). Popoldan zapustimo Berlin skozi VVitten-berg (tu si ogledamo Lutrovo hišo, muzej reformacije, grajsko cerkev /1517 teze!/, Lutrov in Melanchtonov grob), nato do Halle — ogled starega mesta Halle in ogled Haendlove rojstne hiše. Proti večeru prihod v Leipzig. Večerja, prenočišče. 6. dan — 21.7. Po zajtrku ves dan ogledovanje znamenitosti Leip- ziga (univerza, Herdetjev institut, Thomaskirche /Bachov grob/, spomenik bitke narodov 1813, Auerbachs Kaller /Faust/). Večerja in prenočišče. 7. dan — 22.7. Po zajtrku zapustimo Leipzig skozi Naumburg (ogled katedrale iz 13./14. stoletja) skozi Jene (ogled univerze. Planetarija in treh domburških gradov). Zvečer prihod v VVeimar, kjer bo večerja in prenočišče. 8. dan — 23. 7. Ves dan ogledovanje zgodovinskih in sodobnih znamenitosti VVeimerja (Goethejeva in Schillerjeva hiša, Herderjev muzej, VVielandov muzej, Goethejeva in Schillerjeva grobnica, Goethejeva vrtna hiša) in obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald. Večerja in prenočišče v Wei-marju. 9. dan — 24. 7. Po zajtrku odhod skozi Erfurt (ogled katedrale in Severinkirche — središča humanizma), skozi Eise-nach (ogled Bachove rojstne hiše, zbirke instrumentov in Lutrove hiše) skozi VVartburg (grad pri Eisenachu iz 1067, glavno središče viteške poezije) in skozi Bamberg (po možnosti ogled katedrale), v Nuemberg, kjer bo večerja in prenočišče. 10. dan — 25. 7. Po zajtrku kratek ogled Neumberga in obisk Duererjeve razstave ob 5004etnici rojstva. Opoldan povratek skozi Muenchen v Ljubljano, kamor bomo prišli v večernih urah. Strokovno ekskurzijo bo vodil prof. Valter BRAZ z ljubljanske univerze, za Lužiške Srbe pa bomo skušali dobiti posebnega vodiča — domačina. CENA STROKOVNE EKSKURZIJE JE 1.800,- din. V ceni so vračunani prevoz z avtobusom, gostinske storitve, cestne takse v Avstriji in Zap. Nemčiji, stroški nabave vzh. nemške vize ter priprava in vodstvo potovanja. OB PRIJAVI prosimo predložite: — izpolnjeno prijavnico „Kom-pas“ — in akontacijo 300.— din. Če želite, lahko plačate potovanje tudi na obroke do konca meseca oktobra. PRIJAVE bo sprejemal Kompas, Ljubljana, Titova c. 12, do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu, najkasneje pa do 10. junija 1971. Za SLAVISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA prof. Vinko Omercelj KOMPAS - UUBUANA ( VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD SLOVENJ GRADEC razpisuje i prosto delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas. Pogoj: SVŠ z diplomo Nastop službe 1. IX. 1971 V __________~_________________________________________ TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO Hočevarjev trg 1 razpisuje naslednji prosti delovni mesti: — dipl. elektro inženirja — šibki tok — dipl. elektro inženirja — jaki tok Družinski stanovanji bosta na voljo v jeseni. \_______________________________________________________ ( \ OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P, za nedoločen čas, — učitelja za zgodovino, PRU ali P, za nedoločen čas. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Grm, (poštni predal 109 skupščina občine Novo mesto) v_________________________________________________/ OSNOVNA SOLA GORNJI LOGATEC razpisuje naslednje prosto delovno mesto: učitelja matematike - fizike, PRU ali P, Delovno mesto razpisujemo za ned; . en čas. 15-LETNIC A Maturanti petega letnika mariborskega učiteljišča, letnik 1956, se bomo srečali ob 15. letnici mature. Srečanje bo 26. JUNIJA OB 18. URI V GOSTILNI RAJH V BAKOVCIH PRI MURSKI SOBOTI. Prosimo, da pošljete akontacijo 50.— din na naslov Ljubljanska banka, podružnica Murska Sobota štev.: 519-620-2-72000-17064/5. Obvestite tudi svoje kolege in kolegice! Na svidenje v juniju! PREKMURCI OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Centralna šola Učitelja za slovenski jezik — PRU ali P Učitelja za angle&i jezik - PRU ali P Učitelja za tel. vzgojo in likovni pouk - PRU ali P Podružnična šola Jurklošter Učitelja razrednega pouka 2 učitelja razr. pouka za pouk od 5. do 8. razreda — U raj le de de M Podružnična šola Henina 2 učitelja razrednega pouka za pouk od 5. do 8. razreda -U jih jel de Sir Podružnična šola Lažišče Učitelja razrednega pouka — U Vsi razpisi veljajo za nedoločen čas do zasedbe delovnih mest. Stanovanja so na voljo. pr: in Hej osi pis sve JZy „DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE SLAVA KLAVORA MARIBOR*4 razpisuje prosto delovno mesto učitelja za tehnični pouk. Pogoj: predmetni učitelj s strokovnim izpitom. bil osi ,dil Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KOZJE razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Podsreda, za določen čas. Pogoji: učitelj razrednega pouka s strokovnim izpitom. Prijave sprejemamo do 1. 7. 1971. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Vzgojno varstvenega zavoda Kočevje Pogoji: končana vzgojiteljska šola, opravljeni strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela ali učitelj z opravljenim strokovnim izpitom in večletno prakso. Razpis velja 15 dni po objavi. SVET OSNOVNE ŠOLE DUŠANA JEREBA SLOVENSKE | KONJICE razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika Pogoj: PRU ali P (s končano ustrezno šolo). Nastop službe 1. 9. 1971 Stanovanje po dogovoru. Prijave sprejemamo 20 dni po objavi razpisa. DELOVNA SKUPNOST OTROŠKEGA VRTCA BREŽICE) razpisuje 2 delovni mesti vzgojiteljic Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola z diplomo. Rok prijave: 15 dni po razpisu. Muzej »25. maj« za 30. obletnico borbe jugoslovanskih narodovi leta 1941 Letos bomo praznovali 30. obletnico začetka oboroženega boja jugoslovanskih narodov. Pri praznovanju te obletnice bo poseben poudarek prav na muzejih. Muzeji bodo seznanili obiskovalce z bogatim filmskim programom, ki je posvečen temi NOB. Muzej 25. maj spada med najnovejše muzeje v Beogradu. Odprli so ga 1. 1962. Shranjuje in razstavlja predmete, ki so jih darovali predsedniku republike Josipu Brozu Titu naši državljani, prijatelji in kolektivi v naši domovini pa tudi tuji državniki v znak prijateljstva, spoštovanja in priznanja. Darovalci so večkrat želeli z darili prikazati svoje uspehe na industrijskem, kulturnem, umetnostnem ah zgodovinskem področju. Prav zato so ti predmeti zelo raznovrstni in dragoceni, saj so nekateri stari po več tisoč let. Del teh darov je razstavljen na stalni razstavi muzeja. Občasno prirejajo tudi posebne razstave. Tudi muzej 25. maj se bo pri- ključil praznovanju letošnje obM niče in vključil v program obiskaj projiciranje dokumentarnih film0" posnetih ob obiskih predsedn Tita v tujini in doma. Na temo NO bodo prikazovah naslednje filiBl Jugoslavija 1941, Užička republflf Smrt fašizmu-svoboda narodu, Bj grad—Zagreb, Pesniki-borci, OroŽj 1918-1968. Filmske predstave j obiskovalce so vsak dan od 10. 15. ure - razen nedelje in po*] deljka. Muzej je odprt vsak dan L 10. do 17, ure razen ponedeljka. javljene skupine lahko obiščSF muzej tudi od 7. do 10. ure dan — razen sobote in nedelj Muzej lahko sprejme skupino ljudi v presledku ene ure. Skup® so lahko večje, če ni vključena ska predstava. Cena vstopnice: za odrasle dii za učence in študente 0,5 din. P1 ciranje filmov je všteto v ceno vsi niče. Pred muzejem je obiskoval lce< na voljo brezplačen in časovno omejen parkirni prostor. n<