dar •v ! 1 SK 111 n ar o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr. poailjane po posti pa za ceio leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 6, decembra 1865. Gospodarske stvari. plitvo saditi, da le zemlja korenine zakrije. Slive dolgo ne trpijo, zato ]e Mladi vincar. jj Spisnje v podúk vinorejcem France Jančar na Stajarskem. (Dalje in konec.) Od sadonosnega drevja. Vsak človek ljubi sad, tem bolj ako je žlahten zasadi treba, da si jih vincar vsako leto kaj i gosto posa jene dobro storij ljubij Pri hišah, kjer imajo dobro zemljo, ktero posebno dobro tekne, rade avetj bij ktera lim raste j odij Koliko je ta sad vreden in korišten zdravim in bolnim ljudém, se je menda že marsikteri preprical ? tudi vincar se mu ne odreče : zato naj sledeče vé. nah L^i. J J ) ^ mjíkj XXX Cti X OXXv. Lvi. X joH kj jJ X X VjCLM.9 Orehi ljubijo vsako zemljo, vendar se po breži jboli obnašaj o, velika drevesa so in radi rodé Sadonosno drevje je ali divje ali žlahtno. ni vredno , da žlahnemu prostor krade. Zategadel Divje Surovi orehov sad se jeseni z lupino vred sadí, in se sicer kaka dva palca globoko, spomlad v ze kalí in morajo na priličnih solnčnih krajih in legah y kakor : raste ? ako ga miši niso pojedle. Orehi radi pozebej pod vmogradih , brežinah, pri potih in cestah, pri hišah itd.; divjaki, ako žlahtnih drevesec ni dobiti, presaditi že jeseni, ako pa to ni mogoče , se jim jame Tudi ta sad in les je kaj hasnovit Kostanj ne pozebe tako hitro in za ljubo ima vsako \J , IUU1 11 Oj uuauuuil Otldlll U. U UI U O LUI 1. v mlađega se mora trebiti in snažiti ; in tako bo lep tudi na odsončni strani dobro stori skopljejo, da se spomladi v dobro pripravljeno zemljo redoma presadi j o in cepijo Od 7 lep Za cepljenje so le leseni popki, ki so sredi vršnih mladik nastavljeni in najlepši; mladike se pri cepljenji les dal (ki je tudi za kole dober po vino- prav za trga sadu, ki za popke prikrajšajo, da lepše ženejo Ti cepiči se z vrhov žlahtnih dreves urežejo, predno muzga žene in se ohranijo v prsti palec globoko zakopani. Požlahtnujejo se divjaki različno; a tu se naj vadno cepljenje omeni: boljše je jedro od lupine. deblo se gladko odreže na- rastel gradu), pa tudi imel veliko več tev o sv. Mihelu dozori. Sad dolgo ne trpi, brž se zgr banči ali očrvivi. V ježicah v suhi pešek zakop najdalje ohrani. Sadi se jeseni surovi konstanj in raste. .[,; j »' s se m pomladi žene Cepi se v razklad, ucuiu dc giaurvu uux Kukolje in žlahtni cep pri strani v podobi zagojzdice v raz- Da se sadonosno drevce strupenega zajčjega zoba obvarje, napravljajo nekteri iz kravjeka, peska, ilovice in apna, kar v vodi zmešajo, zmes, s ktero debla oma- nežlahtno deblo tako vtakne, da se lub z lubom s prime, žejo; nekteri pa je jeseni s slamo obvijó. Drugi sve- oboje se poveže in vsa rana s cepilnim voskom zamaže. Cepilni vosek se pa tako-le delà : vzemi rumenega voska tuj ej o, debla namazati s salom. Vendar v slamo je zavijati najbolj kaže; ali pa iz slame napravljene trake čiste smole in trpentina v enaki primeri, žrjavici vkup stopi, potem pa v mrzlo vodo v skledo zlij in z rokami stlačí. Spodnji cepičev popek ne sme biti zunaj se rana lepše zaraste. to troie na na vejice obesiti, da se gibljejo in bingljaje zajca debla, da odpodijo. Crešnjev, slivov, kostanj ev, hruško v, orehov les je korišten za mizarska, tesarska, kolarska in druga delà y ko mladi. Obrezujejo in trebijo se drevesa zgodaj spomladi ? mraz neha m drevj e se m v muzgi Cepi se spo- zato naj se brez pomislika ne žge Od sadja. Noben sad ni ves ob enem času zrel, tudi na istem Jablenčeki se k večemu dva čevlja globoko sa- drevesu ne. Toraj se mora nedozorelo sadje pobiťati dijo v bolj dobro ko preslabo zemljo ; okopavanje jim in na gnojnišče nositi, dokler nima rjavih pišek ; potem jako hasni in rodovitnost pomnoží, bolj kot gnoj pa se nosi v kad ali na pod, kjer se stolce in izpreša za pijaco : tako se delà jabelčnik ali hruškovec. Sicer surovo jéd in za prodajo; suh je kaj dober in zdrav, se pa sadje ali surovo jé ali posuši; in ali surovo ali Ta sad je sila korišten: za jabelčnik ? jesih, za ako se skuha. Jabelčnih plemen je blizo tisoč. Tako tudi štejejo hruškinih plemen čez 900. H ruske ljubijo bolj rahlo zemljo, sprstenino in suho prodaja. Bolj zgodnji sad se navadno ne dá dolgo časa surov ohraniti. topel kraj. Sadijo se malo globokejše od jablank m okopavanje jim zeló hasni. Tuđi hruške so velik blagoslov božji; kako^so dobre, vsak vé. Češnje v vsaki zemlji rastejo. Sadijo malo globokejše od sliv. zakaj m se plitvo ; Sad jesenskih, tedaj poznejših jabelčinih ali hru-škovih plemen se najboljše čez zimo hrani v kletih na suhem zračném kraji na policah in večkrat do binkošt trpi; toda tedaj ni več tako prijetnega okusa. Od gozdov. Veči vinorejci imajo tudi gozde , in ker jih sami Slive ali češplje in vsa taka plemena se morajo redkokrat vidijo in spregledujejo; vincar j eva dolž- « % 396 nosi, jih čuvati in oskrbovati prostovoljno ali z dovolj jenjčm gospodarjevim. ,/Kjer je gozd, ima vincar list ja za nasteljo do vel j, .iii^gotovo si v njem sme tudi suhljad za kurjavo na- birati. Kjer je temu tako, si bo prizadeval, gozdne tatove odganjati, kteri travo z mladim drevjem vred trgajo in kosijo, v mladih hostah celó živino pasejo — in tako mlađemu drevju sila veliko škodo delaj o, ker je živina objé; zgodi se pa tudi, da sami rašč les sekajo. Listje, ki lesu gnoji, se ne smé vsako leto na enem kraji grabiti, temuč vsako tretje leto. Le krevlasti, dostali les naj se iztrebi, nikdar pa rašči. Skrbeti je, da se po primernih krajih akacija zaseje ali zasadi, ktera bo vsako leto dovolj in jako tr-pečega kolja za vinograde daj ala. Na prostornih legah naj se želod in kostanj, dva palca globoko v zemljo že J'eseni zasejeta ali zasadita, da se dobi vec listja in >oljšega lesa za sode in druge reči. Orehe pa na strminah in brežinah posadi. Kjer jako redko drevesa stojé, naj se jesen, jelke, hoje in smrečje, dve- ali tri-letno, jeseni ali spomladi varno zasadí, da se koreninice ne poškodujejo. Travje in roževje naj se od časa do časa pomuli, goščava pa, ko že odraste, naj se potlej iztrebi s koreninami, da gozd bolj raste. Za vsako rabo najbolj kaže meseca decembra les sekati, in sicer od kraja, da se lože spet zaredi. Kdor od gospodarstvenih reči želi popolnejšega poduka, naj si omisli „Umno kmetovanje." Poziv pomagati k stavbi spominka v ćast pokojnému knezu in vladiku lavantinskemu ANTONU MARTINU SLOMŠEKU. Slovenci! Nazoči poziv trka na vaše rodoljubno srce in vas budí k slavnému činu sjajnega domoljubja. Komaj so knez in vladika Anton Martin Slomšek v Gospodu zaspali, so enoglasno vsi slovenski časniki željo in tirjatvo izrekli, da je dolžnost slovenskega naroda, možu tako plemenitega značaja, rodoljubu tolikih zaslug in škofu tako visokih čednost dostojin spominek postaviti. Duhovski spominek so jim postavile slovenske čitavnice v navduše-nih besedah in posamni rodoljubi v knjigah, pesmih in slikah; al ja ven spominek se še dandanašnji pogreša, kteri bi nam v tele sil Slomšekove čednosti in zasluge. Vsi izobraženi národi nekdanji kakor sedanji so postavili javne in dragocene spominke možém, kteri so bili národa svojega dika in ponos ; za njimi ne sme nikakor zaostati slovenska omika. Slomšek so bili jutra nj a zvezda na obnebji slovenskem, ko je še nočna tema pokrivala spijočo našo narodnost; kakor jutra nj a za rj a so razsvetljevali slovensko mladost, da bi se zbudila in spoznala dolžnost do roda svojega; kakor solnce poldnevno so ogrevali naša srca za pobožno rodoljubje in zorili s svojo gorkoto mnogo-vrstne sadové národně prosvete ; in njih smrt — ali ni bila večerni zvezdi podobna, ki je na kviško dvi-gala upanje naše in nas navdušila na njih grobu k pri-segi stanovitnosti v delovanji za blagor národa? Vse svoje dušne in telesne moči so tebi posvetili, mili národ slovenski! Tebi so bile posvećene vse njih misli, tebi vsak udarec njih očetovskega srca. Tebi je služilo njih peró nebeško, tebi je govorila njih beseda apostoljska. Tebi so žrtovali trudapolne dneve in noči, tebi vse svoje premoženje, tebi svoj mir in svoje dobro imé. Iz ljubezni do tebe so molčé do dna izpili najbritkejši kelih obrekovanja in krivega dol-ženja. Kakor skala nepremakljivi so stali tvojim so-vražnikom v bran in mirno sprejemali britke udarce, tebi namenjene. Neutrujena delavnost za tvoj blagor jim je izkopala grob prerani; al zadovoljni so stopili va-nj, ker svesti so si bili, da so tebe ljubili čisto ia stanovitno do konca. Narod slovenski ! ktera žrtva ti bo prevelika, da vredno preslavljaš dobrotnika tolikega, da javno in sjajno pokažeš svojo hvaležnost in razsvetljeno omiko? Odbor v ta namen sestavljen iz poročnikov visoke časti vrednega konzistorija labodske biškupije in mariborske Čitavnice, ktere ud so bili, ktere zbore so toli-kokrat s svojo pričujočnostjo in besedo razveseljevali, vabi s tem vse Slovence, naj pripomorejo, da se postavi vladiku Slomšeku javen in krasen spominek v maribor-skem mestu, kamor so v blagor Slovencev sedež lavan-tinskega škofijstva přenesli in kjer njih koščice počivajo. Zatoraj prosi odbor za milodare po vseh krajih, kodar-koli se govori slovenski jezik in se ljubi in spoštuje spomin Slomšekov, ter k žrtveniku domoljubja vse Slovence kliče. Slovenci! v gostih vrstah obstopite tedaj žrtvenik hvaležnega domoljubja. Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno srce nagiba. Veča ko bo vaša radodarnost, sjajniši bo spominek Slomšekov. Pristopite najpoprej vi duhovniki; vam so spisali „hrano evangeljsko in ap 0 s to lj s ko"; — následujte učitelji; vam je „Blaže in Nežica" potokáz pravega slovenskega šolstva; — ne zaostajajte očetje in matere slovenske, ki krušnico Slomšekovih „Drob-tinic" zavživate; — pridruži se mladost slovenska, ki ti Slomšek „pot deviškega življenja" kažejo; — pa tudi vi otroci pritecite, ki ^vas Slomšekov „angel molitve" vodi. Pristopimo brez razločka vsi in pokažimo svetu, da Slomšekove misli so naše misli, njegova načela naša načela; da njegov značaj in njegov duh ostane Slovencem potokazna zvezda za vse čase. Pokažimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor národ živimo, kakor národ se čutimo in kakor národ v kolo ravnopravnih národov stopimo. Živila na veke slava in spomin Slomšekov! V Mariboru 1. decembra 1865. Opravilni odbor. Dostavek vredniétva „Novic." Prepričani smo, da ta poziv bode segel v srca vsem našim rodoljubom in da bode vsak po svoji moči djansko pokazal, da časti možá, ki se je vès žrtoval za narod svoj. Doneske v oklicani blagi namen prejema tudi vredništvo „Novic", ktero bode přejeti denar naznanjalo v svojem listu. Slovensko slovstvo. * Zemljepisna začetnica gosp. Jesenko-ta. Slovensko zemljepisno polje, na kterem je prezaslužni gosp. Hicinger pred nekoliko leti že oral celino, našlo je zdaj sopet marljivega obdelovavca. Zemljepisna začetnica g. profesorja Jesenko-ta, ktero so že „Novice" in drugi naši časniki pohvalno v misel vzeli, ustreza zares živi potrebi. Ker je pa zemljepisna začetnica ta, kar se tiče terminologije, za vse Slovence nekako začetnica, po kteri naj bi se ravnala tudi dotična literatura, in ker, namenjena zlasti za šole, utegne, ako Bog dade, doživeti več izdateb, mislim , da bi bilo kaj koristno, če bi jo naši pisatelji pazljiveje pregledali in očitno presodili. Iz tega namena izvira tudi teh nekoliko suhoparnih vrstic. Ne bom pa se spuščal v to, da je šolski knjigi v pisavi več dolike in uglaje želeti, le nektere opombe bodem si dovolil tù pa tam zastran terminologij e. 397 Po od kraja ter vprašati ključbi se moram ustaviti nad prvim izrazom kaže tu, tt«*^ it nam pisati (posnemaje 6 dokler imate hrvaška pa česka po Robida-ta): tel četnica : te lesa? } Za ločno Weltall" > venskih Za boli bode čjih t j e ni prilično in dovolj raz- biti : p a d a v i n a. (Str. 64). O b a 1 a karpatov po napčnem, ker obala je Hrvatom „Ufer", slovenska beseda pa menda ni. Moča je sploh mokrega kaj, v staroslovensčini pa še celó: močvirje, toraj utegne za „Niederschlag" bolje u t, ali po druzih slo Za „Ebbe" m Sternbild" bi namesti po českem) jez raje rekel dj dj Pri izrazu o so Inje za „Sonnensistem" pogr.) bode pač málokdo pomislil na solnce in „Fluth" recimo : oseka in plima. Šamovladje (Monarchie), Ljudovladje (Republik.) Gledé na zemljepisna imena pa ne bi vedel kaj očitati, samo da se pogreša doslednost v pisanji, ktera (če ni tisk. je pa tù res jako težka. Grška in latinska imena na je ) recimo toraj vsakakor boli Cemu tlina? Iv • nci os in us bi se imela z odbitkom teh končnic poslo- Za „horizont", b ali še ve nje va ti. bzorj e naj se omeni, da „Thorn" je Torun a da „Pe- Raba jivnih prilog in > od samo tersburg" nima slovanskega imena (torej ne : Petrograd) ; Nizozemelje, Nizozemsko, ne pa: Nizozemlje, Nemen stavnikov, ki pomenijo nežive stvari, kakor so: priroda, ne Memen. Gora Balkan se imenuje bolgarski Stara zemlj H M ^ÉHH I I MH M^H HHH ^^H H H H HH svet ne more se niti po stari niti po novi ju- planina, toraj bi bilo dobro to ime pristaviti. ZtC/U-llJO , 3VCt j l-l i-UUlVS U ajavi. f w * j^v «v i. j« goslovenščini nikakor opravičiti, ne veljá toraj pisati Pan- čevo, ne Pančeva. prirod mlj ep y mlj 1 y sve- drugem pa se zlagam večidel z gosp. pisateljem. t o s. emu nov izraz b za )) Naturreich' i Dodatek. Ko je bilo to napisano y Za Windstille" naj bi se reklo brezvetrij ali roko 91. list „Slovenca", ki ima přišel mi je v nektere opombe gosp Ogrinca k ti zemljepisni začetnici. Veseli me /JA „ IT IUUOWHU UWJ Krt. uu auu.v v. wu i v v* aj v « «VUilJV^/IOUi UHVVVUlVii I OOVil ULIO, da jO brezveterje, ne pa brez ve tje. Kar se tiče vetrov, gosp. Ogrinca pri pretresovanji knjižice vodila enaka !_ ____~ 1 am TD r. « rt n 4- tttÎ a^ n f n I n i Ir a iv/t a n a fl ir* o i ( vy\ io a! !r n Ir rvu a w a AT a It i ami «rvk í rvu /\vx a u u! i.« j! 1 — 77 Passatwinde" stal nik ; t imenoval bi jez p res topnik m or ni k e. y )> Landwinde k y yy Monsuns" misel kakor mene. Nekterim teh opomb tudi jez y yy Obzemeljno morje, ce že ne drugači, ne pa Seewinde" pritegnil, vendar mislim, da „zvezda" je bilo in bode sploh to, kar je Nemcu „Stern", da za „Mond" imamo a mlj morje (str. 12) kteri izmed Slovanov Suho Zemlj za Continent" ne za razumno Prilog kakor 1 mi Slovenci dve imeni mesec in luna, v tem ko ne- imajo samo eno ime; in zadnjič, niti ga je potreba, da se izraz: truplo (trup) ne dá nikakor uporabiti za „(Himmels-)Korper", ker pomeni po slovensko, še bolje večemu tlliCUli ut» r tilc*, uibi ga j KJ ^/uiibuai „Erdtheil" ni potrebno niti dovolj (boli ali pa celinski) otoki,' širinne, dalj (str prizemeljski, pa v drugih slovanskih jezikih „cadaver" stopinje še: truncus) ck t^iiuoAi j utuai y gii iuuv^ uwAj iu ai v k> wv j^/iuj \j ov; . u uuv^uoy ^ torej ia vuv7 oj uigauiuuu^a čili j\ai jo 14 in 63) nimajo vrstnikov v narodnem govoru, organično bilo. Telo, ki po Miklošiču pomeni izvisno • J 1 v • • • • // ♦ 1 V • • 1 «1 ni tniTAcim VMDA r?nnmi 1 YY> n r* a fc i -i n TT av>/I ah ti a, ř a rv\ A v\ a rr i v\ n /\ w ^ * aj u ravno kaj organičnega ali kar je meni vsaj takošni niso znani. Ne Ne v - tOCJ a e temuč tošk „imago", ima vendar več pomenov in se pri drugih treba reč Ck y O , tCLUUU . W l U O . za Fluss, temuč: recni, ali je pa Slovanih že rabi tudi na tem mestu. Cigale. drugače zasukniti O t o č n a t (Str. 15), i: vsa vc mori ali pa tv • V V O Cl S C * Ilirski Primorj Podučiven, omikaven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo p o v o d j e (die ganze Wassermenge) bolji dobno porečju, pom or ju, ki pomeni vse drugo y da, vse voďovje, ker po vod je je po- dajal v prihodnjem letu Tako bi se imenoval list, ki bi ga jez rad na svitlo k m Čl J ali pa se bol lenovitost eni poli čednega papirja. Plačilo bi znašalo dvakrat po ? za vertikale Gliederung" pa menda ni potreba posebnega Trstu in v njegovi okolici e n t ld gold i n na leto -nj v dvaj ^ v ci tiiiai^ \ji aiuuci uiig ^jck uiuuua jux ^uti \jkjca ^/vuvvuvg %* o v o viu v v ua îutu y Í6 delj 10 Soldů V II ci D16SGC 111 O izraza, nikakor pa se naličje, Hrvatom ábichte Seite, soldov za vsak list posebej, zunaj Trsta in njegove oko ne prilega Ce za y> Begriff" vzamemo besedo: pojem lice y skla pa gold in 44 soldov na leto, ali 12 soldov na njajmo jo po hrvaško: pojem, pojma, pojmoví mesec m strošek'! soldov za vsak list posebej. Pač majhen Za „Lauf des Flusses" priporoča se tek rek tijek) ne tok (Yuk mung" (morski toki) toka neprilično biti. ; ker Tudi tok se uporablja za „Stro ; po Jes mora tok 1 yy Quellengegend", virj h y yy liv, u s tje (pri Vuku: utjecanje reke koje) tok, ker to ima že drug pomen pri Slovanih Miindung Njegov zapopadek bi se natančno in oštro ravnal po razumni moči, in pa po pravi potrebi našega ljudstva. jeziku, bistro, Pisal bi se prosto, sicer pa v čistém slovenskem y ne pa lepega, spodobi. razumljivo in primerno naravi našega gladkega in bogatega jezika, kakor se tudi Pop poseg za y) direkter Abstand" ne vem dolgost če bode obveljalo. Ravna dalj goče Ker pa izdavanje omenjenega lista mi je le mo-ako se poprej oglasi zadostno število bravcev 3b(tuu uc guvic ^ aau se ej ugmoi AOUUOIIUU ohvvuu uiavvcv naraznost, (čitateljev), da se opravljajo stroški, se čutim prisilje- n or nice. Binnen"- ali „Steppenflusse", po nik nega iskati in zagotoviti si prej njih zdatne y pOre , ua uc uciam v eu uau au uc« olvšcvs , iu yen mu rebiti sebi v škodo. Ljubi domorodci! podpirajte me, in pospešite napredek naše narodnosti, da se izpolni v omenjenem oziru moja, in pa želja še tudi drugih tu- da ne delam v en dan ali na srečo pod- , in pa mo- Za (Vuk.) Thalweg a y y> Rinnsal" priporoča se: matica 7) Stufenland" imenujmo po češki in hrvaški počet- kajšnjih Slovencev. Naročite se tedaj, iščite še drugih nici: stopnjevina (ali morebiti: gredovina, ne pa naročnikov in gredje). u eu. uuuiau v , iu dajte uli jiu , ui u au uu uc« znanje. (Pisma se bodo oddajala za-me v Trstu pod mi brž ko bo mogoče, na Gorstvo se meni zdi da V-* U 1 O H V \J OSJ UiUlil ZiUl y XX Ck J G y y V^ CUU gOOlOtUili y UU liCIUj^lOUUi • 1 V V aUUl 1 1 d U V Gebirgszug", za kar bi utegnilo služiti: po gorje, Scuola masehile all' Acquedotto Gebirgssistem" ne nadpisom: „Giovanni Piano presso il famiglio délia pa ali vrsta, reda, vlak gorá. a ali pa 77 in casa Sve- za Namesti: gorje nasvetoval bi jez gorovje in to „Gebirgsgruppe." Zatišje ne bode ravno „Kesselthal." tina N. 28 I. piano Via Farnedo in Trieste"). Pošiljajte mogoče, tudi kak primeren sestavek, zlasti mi, če Je kako lepo pripovedko, kako važno novico, kako posebno pesem ? ki se poje med ljudstvom, ali kaj dru- 39$ zega, «.i w* ~' — ---- j-7 — —r----- — ™ « ^v^w^^ooTu«- ob enem, naj se mi naravnost in brez pomisiika pové, rodov avstrijskih, ampak samolastno. Mi tedaj ne vi- ki bi utegnilo zanimati bravce. Prosim tudi Je da februarski patent ni bil dan z udeleštvom na- če bi se v listu kake reči pogrešaio, da se temu v ■■p ■ 9t wfgm dimo, kako da bi zavest pravice po tem trpela ; da okom pride. Je Vam se priporočim Bogom! Trstu 24. listopada 1865. vlada se le zdaj po septemberskem manifestu storila kar bi bila imela že 1861. leta storiti Î Oži državni zbor je bil tudi pri nas malo priljublj t in ne UUI/« JV k/ x tuvu ^/t JI JLiuo maiu ^iiijuuijgu ; IU LL Ivan Piano, Senožečan, zapopasti, Česa se je bati, da je ta zbor ustavlj Nova pogodba naj se sklene z vladarjem našim se učitelj v tržaaki okolici. dá i bil? enaka * Jezičnih ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal pragmatični sankcii in naslednemu redu. Jaz mislim M ložil n. III. leto. Rudolf Milic Ljublj 1865 Natisnil in za- da Je sila P bila t U,UUUV1U1U UiiOUUJ, ktera je u s t a v i la februarski patent Kar smo v pohvalo rekli prejšnjima dvěma letni Da se uperajo nekteri deželni zbori kemu manifestu, ni naravna st koma tudi temu, čeravno Jezičnik" hud na- strijskih .uma, veija- iuui ccmu, vuu jo „«o^m«« protnik „Novicam" o r-u samoglasniku. Ker pa vemo f hočej mpak po mislih narodov av ) ker so se nekteri upreti Cesar pravi v svojem razgl dogovorili, da se da niti „Jezičnik" niti „JNovice" ne bojo razsoane miru 8 svojimi naroui; ne viaim leaaj, zasaj oi se za pravde te, prepuščamo to prihodnosti, ki je marsi- upanje ne povraćalo z zaupanjem. Ker sem si v svesti niti Novice boj razsodile miru s svoji mi narodi: ne vidim tedaj ) da želi kaj bi se za ktero slovstveno pravdo djala „ad acta" od abcedne imu itd vene stv lep Pri bist- našega jezika, pa še posebno tudi ijske Metelkove do priljubljenega iga poročamo „Jezičnika" vsem, ki radi premisljujej da septemberski manifest nikakor ne škoduje deželi tedaj nasvetujem, naj se popusti Kaisersfeldov predlog Na vprašanj y ki pisateljem začetnikom. * Palček. Koledar za leto 1866. Dal And dr. R a z lag zastavil ces. ptemberski manifest in patent ništa štajarskemu deželnemu zboru došla tudi v namestniku: kako to ga da protnik Ljublj natisnil in založil Drobná pa mična stvarca ta yy koledar ) Milic. ki ga lovenskem jeziku ko bota prestavlj 7 Cud prejel odgo ; da prideta brž Je v lični bliki na svetio dal marljivi gosp. Praprotnik ali se niste te dve pismi v slovenski jezik prestavile na Dunaji in odtod poslale zborom. je slovenski jezik deželni jezik? Zraven navadnih reči, ki so last vsaki pratiki 7 ima ..Palček" v dokladici kaj imena pomenijo r" imenovanje domaćih društev in domaćih časopisov, pa mali i«^«« L rvU rVj tn i «rtrt 1 n ATI A Û f n IVI ir^ 13,,i_______ kaj imena pomenij imeno kruhek ženinom in nevestam Ker in PalČek' Pratike zraven letos „Koledarja društva sv. Mohorja'* edini koledar slovensk (Hicingerjevega obširnega neradi pogrešamo!) bojo naši Slovenci in Slovenke gotovo tem log d , Deželni zbor kranjski. seji deželnega zbora je zadnjič omenjeni pred reso Njih Veličanstvu dr. Bleiweis ído ste grafičnem zapisniku) podpira! tako-le: „Slavni zbor Prebridke čase smo doživeli zadnj leta Državni zbor bolj gali po njem v obeh zbornicah, deželni zbori vseh dežel, pa tudi časniki so razodevali oljo tako gl 7 da so deželnih zborov. Iz deželnega zbora štajarskega. tožbe odmevale v srcu vseh avstrijskih narodov njih Polovica našega cesarstva v obsednem vojaškem stanu, — dvorane deželnih zborov na Ogerskem , vaškem, v Gralicii in Lombardo-Beneškem zaprte Hr deželnem zboru štajarskem je pl. Kaisersfeld v klopi v 'državnem zboru prazne 7 imenu tistega odbora, kteri je bil izvoljen, da prevdarja nasledke ustavljenega februarskega patenta, v dolgem » v jecah ) davki vredniki časnikov slabega gospodarstva nestrp- denarna tiska naše države grozna: to, gospod govoru pritrjeval predlog: naj se brž ko brž pre kliče je ob kratkem prežalostna podoba dose danj ega ustav prestanek februarskega patenta, kajti Avstrija gré pod nega življenja v Avstrii! Dostavljam tem opisu i še zlo 7 ako ni februarske ustave! Vsi drugi govorniki to, da v kli u b i • • ^ t /i t i rT # / J m tem so peli isto „nemško" pesem > dr. Razlag m je vendar tako ime- gospoda Herman in novani ustaVni minister 26. svečana vsako leto v vseh sta nasproti vstopila temu predlogu s stolnih cerkvah našega cesarstva slovesne z ah val po komandi obhajati veleval! (Pravo! dobro! dobro! krepko besedo, in dr. Razlag je nasvetoval, se vé da brez vspeha, naj se popustí Kaisersfeldov predlog, diíču zbornice in med poslušalci) v src 7 ali, kakor se v parlamentarnem jeziku praVl y UKjyjL uaj m iivoi prestopi na dnevni red. Dr. Razlag je najpoprej opi- presvitli naš gospod zbor naj Gospoda! Avstrija je prišla do propada y cesar Je gledal to brezdno; izustil sal stališče slovenskega naroda, kterega on zastopa zgovorno 7 po kterem se ravná njegovo stališče. sedo je pred očí postavil zboru, kako je prišlo in be- reši vno te mbra! besedo, in dal nam manifest 20 J* DUUV JU V^U VV>1 |JUO ta V 11 £JU\JL U y AaaV JU lOlU y da J6 O^/A UJUIW LA LLC* y UUOUUi im. f vjgvijv>lli ^ UM V^ViOtt^Ui ov/ aiu toliko obrekovani narod slovenski (ni res! ni res! doneli naproti radostni eljen-klici, na Hrvaškem in sprejela z navdušenim Velika većina avstrijskih narodov je ta glas eljem; na Ogerskem so mu od mnogo straní) se v novejšem času povzdignil du- druzih slovanskih deželah ševnemu življenji. tem 7 da Slovenci zahtevajo soglasno slavaklici pa 7 ravno tako navdušeni delovanje vseh stanov na vzajemni blagor državni so licii Toman: Dobro!) in deželnega zbora v Gra za Avstrijo prevažne dežele — prvo delo bilo bili grajani zdaj za federaliste, zdaj za ultramontance, je to, da je brez vsega premišljevanja poklonil zahval zdaj ~ za birokrate, zdaj za demokrate. Tako pa jih mo- nico Njih Veličanstvu rejo žaliti le časnikarji, ki ne poznajo svetá kakoršen je, ampak kakoršnega si sami stvarijo pri svoji vredniški došlo tudi Slovenec ni nič manj zvest in udan svojemu ce- var ga nam Ta manifest, gospoda, je kot cesarsko sporočilo m mizi. sarju kakor vsak drug narod, «i uu cimi. , v^c* v viou „ y uvujciu uiauucotu xu. jj druzih narodov tudi on pravico ima poganjati se za bia- sem zaznamoval pot, ktero gor državni. Slovenci upajo, da bo cesarju zdaj mogoče, v da se zadobi stanovit želi da v vrsti zboru. Prevzvišeni deželni pogla izročil s temi cesarjevimi besedami Svojem manifestu in patentu od 20. septembra m hodit podslomba za Moj tako lad t a \ resnici ustvariti pravno državo; Slovenci mislijo 7 da ne samo slabi v casi, temuč da tudi deželni zbor Mojega cesarstva, ktera mu zagotovlja edinst ; pa je mnogo tudi kriv nesreče njegovega naroda (ni res! ni res! od mnogo p strani). Jaz mislim, da je oktoberska diploma zopet pří- most oj nost posamnih kraljestev deželá in vse obaluj, oazi lui s 11 lu , ua j« u&.iuuur»tt.a uipiuiua Ziupet pri- VpraŠam vas au aj, guopuua, uooai , nesla pravo, ktero nam je bilo poprej vzeto. Očividno přetekli žalostni čas, se s tak i mi besedami do nas ktere jim gredo z šljivo celoto daj gospoda, ako cesar gledé na 399 obrača: ali si bomo še pomišljali, kaj naj bi odgovorili? Ali bomo še dolgo duhtali in besedovali: ali je to bolje, kar je bilo in se nam je dalo brez dogovora Z nami (dr. Toman: prav dobro!) ali pa to, kar ima zdaj priti z našim udeleštvom? (Dr. Toman : Prav dobro, prav dobro! Živahni pohvalni klici med poslusavci.) Osupnilo je tedaj mene in prijatle moje unidan glasovanje, po kterem se je moj predlog zavrgel kot nujni (silni) predlog. Gospoda! Razodevši občutke zaupljivosti do cesar-jevega manifesta nismo ravnali po nobeni komandi o d zunaj! (Dobro, dobro! v središču). Naše čutje izvira iz tega, da si cesarja prepričanega mislimo, da po tej poti kakor dozdaj, ne gré več vprihodnje (dobro! dobro!) — da ne gré več s tem , da bi manjščina odločevala osodo većine avstrijskih národov v državnem zboru, kterega, kakor se jim je poljubilo, so raztegovali kakor gumilastik v širji zbor, ali pa ga krčili v ožjega. (Dobro! Pravo!) Naše zaupanje, gospoda, na besedo Cesarjevo je pa še zato veče, ker se nadjamo, da različni narodi avstrijski in njih svobodoljubni zastopniki tudi moč v sebi čutijo, da izvršijo cesarjevo besedo! (Dobro!) Al, gospoda! naše zaupanje na zagotovilo cesarjevo tudi ni na pesek zidano, kajti že vidimo zarijo bolj-šega — pravega ustavnega časa: šesta velika moč svetá — časnikarstvo — ki je dolgo uklenjeno bilo, prosto je! — ječe v Galicii se odperajo in iz njih sto-pajo o političinih zadevah obsojeni in se vračaj o k svojim družinám ! — dolgo zaprte dvorane deželnih zborov na Ogerskem, Hrvaškem in v Galicii so svobodni besedi zopet odprte, in tudi deželni zbori takraj Litave obravnavajo svoje zadeve z veliko večo samostojnostjo kakor vsa prejšnja leta. (Dobro! dobro!) Gospoda! vprašam Vas zdaj: niso li to že porost va za cesarjevo besedo? niso mar to že poroštva za pravo, pošteno ustavo? Ali bi po takem ne veljal vsak drug sklep za nezaupnico cesarjevemu manifestu ? ! (Živahni dobro- in pravo-klici v središču in med poslusavci) . Gospoda! naj bode osoda nasvetovane a d r e s e ka-koršna koli v tej hiši, to hočem jez v svojem in v imenu svojih prijatlov pritrditi, da besede v septem-berskem manifestu: „Prosta je pot" — — — govor-jene s cesarskega prestola, so v deželnem kranjskem zboru našle radostno zaupanje in potrdbo! (Dr. Toman: Tako je! Pravo! pravo! med poslusavci). In tako — — — (v tem hipu vstane poslanec Kromer in zahteva od predsednika, naj ravná po opravilnem redu, po kterem poslušalci ne smejo ne ploskati ne siskati;) predsednik dr.pl. Wurzbach zavrne ta opomin rekoč, da je to njegova skrb, da združuje red; da dozdaj ni nič nespodobnega slišal; ako je pa preslišal, prosi poslušalce, naj so mirni ! — Pravo, pravo! živio! dobro! — Po tej epizodi nadaljuje dr. Bleiweis svoj govor:) In tako, slavni zbor! Tipriporočam sprejem mojega predloga, to je, predloga za adreso Njih Veličanstvu , — predloga, o kterem je moj prijatel gospod dr. Toman rekel, da je postavljen v duhu naroda slovenskega (dobro !), vzet iz srca tega naroda , kterega mi tukaj zastopamo!" (Dobro- in pravoklici med poslanci in poslušalci.) Grof Auersperg pa je svoj predlog podpiral blizo tako-le : Cesarjev razglas 20. septembra je jako važen in pomenljiv ter globoko sega, to ćutimo vsi, o tem je v zbornici gotovo le en glas. Državnega ukaza, kteri je izišel od najviše državne oblasti, kteri tako globoko zadeva ustavno življenje, kteri vzbuja toliko strahú in skrbi, deželao zastopništvo ne more molčé sprejeti. Državni zbor, kterega omenjeni ukaz v prvi vrsti zadeva, zdaj ni v stanu , o njem govoriti. Po mojih mislih se moti, kdor meni, da je ovržena februarska ustava, le ustavljena je. Da bi naš deželni zbor, ki se je še vselej ustavno vedel, molčal o tem razglasu, ni misliti ; domoljubje, ktero vedno navdaja naš deželni zbor, bode nas gnalo, da premišljamo nasledke omenjenega raz-glasa; naša lojalnost bode nam kazala pot, da s pri-mernimi besedami izrazimo svoje pomislike. V odseku bil bi jez — če tudi o bistveni stvari nisem onih misli z dr. Bleiweisom — vendar glasoval za adreso, v zbornici pa ne bom, ker dr. Bleiweisov predlog že najprej določuje, kako naj odgovorimo. Dobro je treba prevda-riti, kaj se bode izreklo. Sam sebe sicer ne štejem med nelojalce, vendar sem za to, da se natanko pre-vdari ta reč, predno izrečemo svojo misel. Meni se tudi zdí, da cesarskemu pismu ne pristuje imé „sporocila", kajti predložen nam je bil razglas, ki je bil izdan že pred dvema mesecema; razglas, ki se ne glasi na nas , ampak na deželne poglavarje. O principu danes nočem govoriti; to se bode zgodilo, ako bode odsek moj predlog sprejel in nasvetoval visoki zbornici. Moj predlog je popoinoma po 19. §. deželnega reda ; tudi je namenu primeren, ker stvar določuje — dr. Bleiweisov predlog je presplošen — in ker odsek tudi lahko nasvetuje adreso. Z besedami, od zgorej danimi in večkrat ponovljenimi, z besedami: „prosta je pot" sklepam svoj govor ter predlagam , da se voli sedem poslancev, kteri bodo zastopali razne misli. Očitno pa povem, da sem jez na strani tistih, kteri se bojé in iščejo pomoči pri predstolu Njega Veličanstva." Izid teh predlogov je znan po sporočilu v poslednjih „Novicah." V 4. seji je dr. Bleiweis v imenu deželnega odbora poročal o tistih 1000 gold., ki jih je odbor iz deželnega zaklada daroval ubozim Notranjcem. Gosp. dr. Toman nasvetuje, naj se, ker vlada sama iz državnega zaklada ni tem siromakom dala, kar je dala neki drugi deželi, tem veča zahvala izreče dobrotnikom vsem, vzlasti pa presvitlemu cesarju in njegovi rodovini, ki so Notranjcem podělili tako zdatno pomoč. Ves zbor pritrdi temu predlogu. Gosp. dr. Župan poroča v imenu deželnega odbora, naj se stroškovnik deželnega zaklada in njemu pridruženih zakladov izroči finančnemu odseku, — da se vzame P. G la varje v zalog za uboge (107.025 fl.) v oskrbstvo deželnega odbora. Gosp. Dežman poroča o novi vredbi kranjskih cest (razun cesarskih); poročilo to je bilo izročeno po-sebnemu odboru, v kterega so bili voljeni: pl. Langer, Klemenčič, Derbič, Mulej, Kozler, Koren, D ežman, baron Apfaltrern, Jombart. (O 5., 6. seji itd. prihodnjič.) Dopisi. V Pragi 30. nov. + (Fugner mrtev — volitve — grof Lazanský — deželni zbor — Skrejiovský — Matica — Zvonar.) — Vsako pot sem z veseljem za peró přijel, ko sem imel „Južnemu Sokolu" kaj povedati o njego vem severnem bratu v Danes je to inako. Da bi mi ne bilo treba pisati! Crne zastave so vihrale přetekle dni z veličastne telovadnice; pred vhodom sta stražila Sokola, okoli leve roke vil se jima je črni flor; neštevilna množica ljudi vrela je k vratom in sre-čen je bil, kdor se je noter prérii. Na „Sokolišču" pa so bila okna zagrnjena, stene s črnimi zagrinjali po-krite, z galerije so viséle velike črne zastave pa društveni prapor zavit v črnem floru; plinova svečava je razsvetljevala temne prostore. Sred sokolišča je stal velikanski mrtvaški oder obdan z mnogimi vrstami vo- ščenih sveč in zelenih cipres; na vrhu pa je ležal Ijub- 400 Ijeni f> starosta" Fiigner, utemelitelj prvega „Sokola." sprejel y ter jim rekel, da kar se tiče národně ravno- Okoli odra je stražilo deset Sokolcev z mečem v roci ; pravnosti na vseučilišču, se bo on vedno potegoval za ■ ? al niso bili več oni veseli obrazi, ki smo jih bili vajeni videti pri telovanji in pri izletih. Mož y ki največo ravnopravnost obeh národov to se ne dá WUI ▼ wj uui Al f wvv au v UV70 W \J \J\jUL UC%1 V/UV/ V d k 14\J ou uu u Oá jim je po- vse mahoma izpolniti ; sicer pa bi on svojemu imenu stavil velikánsko poslopje, ki so ga ljubili ko svojega sramoto délai, da bi hotel biti Nemec; kar se pa tiče se ta stvar natanko preišče. y očeta, ležal je zdaj mrtev med njimi Al Sokol podpisov, bode poskrbel, da VUVIC« ^ X\J£JC*L J\J ÍÍUMJ UJI VV V ULIVV» JJJAJ^JA® AX* WV AV K^VMVA^ ? ^ ^ V^ V* \J UV A KJ A y VA C* O W tC% O V Y Cm L i. J. C* li Ck il AV, V.' vlOV>V marvec vsakdo, ki g a je poznal, moral ga je spoštovati, Prošnjo s 306 podpisi oddali so akademiki g. Riegerju kajti bil je v vsakem oziru izgled izvrstnega občana. da y jo îzroci deželnemu zboru. Na konfiskovanih pôlah Zato je bilo tudi žalovanje vseobčno, in pri pogrebu je nekaj čez 400 podpisov. — Predvčeranjim se je za-snidlo se je kakih 50.000 ljudi, pa bili so Cehi ali čel deželni zbor. Ob pol enajstih bila je slovesná potem pa so se podali poslanci v zbornico, okenj njegovih prijatlov vihrale so črne za- sv. masa Nemci. stave, in videli smo jih tudi pri sicer prav odločenih pred ktero jih je pričakovala kompanija mestnih strel-Nemcih. To se je pokazalo tudi pri pogrebu. Da si je cev z zastavo in z godbo. Govorilo se je, da bo že v bil pogreb v vsakem oziru pravi sokolski pogreb ven- dar so se ga vdeležili 1 j u d j é vseh stanov in vsake ni se zgodilo. stranke. Naj pred stopala je četa „Sokolov", prvi seji imenovani novi deželni cesarski namestnik; al vlastník „Po- potem litike' Gosp. Skrejšovský y < y je amnestiran , in bo v kratkem zopet kandi- mnogo pevskih in druzih društev, deputacije zunanjih dirai za poslanca na deželni zbor. — Ceska Matica Sokolov z zastavami, mestni odbor in mnogo ine od- je imela letni zbor. Blagajnik je sporočil, da Matica lične gospode. Kraj pogrebcev svetili so Sokoli z bak- mora za prihodnje leto potrošiti 6557 gold., tedaj tret- Ijami. Med pogrebci videli smo tudi začasnega držav- jino glavnice „Matice slovenske!" Slavni godbeni nega namestnika grofa Lažanský-ga, deželnega glavarja profesor gosp. Zvonar je umri. Slovesen pogreb je bil v nedeljo. m mnogo plemenitašev. Druga četa „Sokolov" sklepala je sprevod. Žalostni pogled na vélikem Vaclavskem trgu se ne dá popisati. Mislite si tisoč in tisoč ljudi, poslanci Iz Goriškega. (O sept. manifestu Da nemški y ki nemško ljudstvo zastopajo, glasujejo septemberski manifest, ni čuda, kajti njim gré vse tiho, med tem pa neštevilno Sokolov v prekrasni zoper obleki s črnimi flori, dim smolnatih bakelj , žalostno za obveljavo nemške centralizacije in supremacije čez petje „Hlaholovo", pa zopet žalostna godba. Tukaj je vse druge narode. Da je pa večina kranjskih po- navada, da se mrliči vozijo; ako se pa nosijo, nesó se s lan ce v se zoperstavila zahvalnici za omenjeni mani- udje flor. do konca mesta, kajti pokopališče je dalječ od mesta ; „Sokoli" nesli so svojega očeta do groba. Vsi fest y tega mi Primorci zapopasti ne moremo nasi vam „Sokola" nosijo do 14. dne po njegovi smrti Črni V mnogih cerkvah bile so že zadušnice, in tudi y vsak, Slovenec , in povem pa tudi Lah, celó naši buro- da ali kdor se le nekoliko s politiko pečá y vsi ne- po deželi imeli so Sokoli črne maše za ranjega Fug- ne nemško, ampak slovensko ljudstvo zastopajo nerja, ki je vstanovil prvega Bilo je Fiignerju še slovanskega „Sokola." 44 let: končal Je krati voljni ugibajo vzrok obnašanja tacih poslancev, ki sploh ■ riBIHIHBHVHWtte- remu niti nemška centralizacija, niti nemška supremacija y latinskih po volji in sreči biti ne more. Septemberski manifest sol, potem je šel v Trst h kupčijstvu ; na to je obhodil kaže drugo, pravo pot Res Francozko, Angležko ; Belgijo, Svico j V wwuuun Aa^o mUjjU , ^lavu v/1. x«oo je , ua aaoct ^iiuiuxoa prevzel tr- mesta niso slovesno obhajala septemberskega manifesta zagotovljam vas, da nič manj veselo sprejet je bil da naša primorska ,-----, _ je in govino po svojem očetu. Leta 1854 pustil je trgovstvo ter prevzel glavno agencijo tržaškega zavarovavnega od vsacega Primorca, ki se zaveda avtonomije in ni društva, predlanskim pa je postal ravnatelj nove češke prenapet Nemec. Očitna priča tega bodo zahvalnice hipotekične banke. Zraven tega je bil ud mnogih dru- ki se bodo v kratkem od vseh primorskih zborov eno- vedno pečal z znanostmi, posebno pa z glasno sestavile in poslale do prestola Njih Veličanstva. pondeljek je Naše trdno prepričanje, da le na federalističini podlagi s te v, ter se je godbo. Naj mu bo zemljica lahka! bilo v naši mestni srenji zopet prav živo^ Volili se more Avstrija najbolj prepričavno in srečno vladati smo 30 novih zastopnikov v mestni odbor. Ceska in ker federalističini sistemi se utegnejo naposled vendar nemška stranka ste priporočali vsaka svoje kandidate, tudi Ogri udati, ako niso zaraščeni v pogubivni dva- ter se z vso močjo za-nje poganjali. Izvoljenih je 23 lizem. Toraj je vseh nas primorskih Slovencev edino čeških, pa le 7 nemških odbornikov. Te številke dosti geslo federalizem, ne manj kot Lahov živa parola : fe- deralizem! Trikrat slava Njih Veličanstvu Franc Jo- žefu L, ki so nam septemberski patent podarili! Ivan G-k, jasno pricajo o razmerah v našem mestu. da litičino stanje je tako zamotano čem da smo; vendar pa do zdaj še zmiraj Naše ne vemo y popři dobrega pričakujemo. Vi ste dobili novega državnega namestnika, da si niste bili brez V Senožecah na sv. Katarine dan. ^ yy grešamo y odkar Je šel Au- njega; mi gajpa še zmiraj po- diatur et altera pars", to je prislovica, ktera me nehoté inti Beikredi na Dunaj. zacas sili nekoliko vrst spisati v porazumljenje spisa 44 45 nim namestnikom grofom Lažanský-m pa nismo nič gozdovanji Krasa", ki se bere v 43 kaj zadovoljni; kajti oktobrovim slovesnostim ni bil „Novic", kakor tudi o spisu v štev preveč prijazen. Od tistega, časa je bil Lažanský že črko M. Nadjam se, da ravno gori rečeni prislovici" na (AnAlrrof na Dunaji, in govorili on río ntorr. i a r\ n oo- l*i____i__* \ i /v « rv ^ « /\ 1 /\ ^ii rl i wi a i n ki i ri t^ n tt ai 1 i n ^ ^ \ 46. „Novic"' pod enesrat na uunaji, in govorili so, da utegne on biti ce- ljubo, bojo „Novice" vzele tudi moj spÍ3 v svoj list. *) sarski namestnik. Ne vem Vam o njem povedati pravo, Senožeška srenja je po gozdni odvezi od kneza Porcia filp/lpna rl r*rrnrl Kina i cx \r a voir f orî c tir*î n a pAcInaorpi o _ f-Z ^ rl 1 r\ i v\ nm a vi rv %im h a i yr-r t* s\ rw \ C C i at^ ljubo boj Novice" vzele tudi moj spÍ3 v svoj list ali sledeča dogodbica je karakterističina. Poslušavci dobila 2 gozdna delà, in sicer prvi f f W • V^ I 1 • 1 « I • 1 • W t O ' ^ ^ del Je samo mladj tukajšnjega vseucilišča so nabirali podpisov na prošnjo deželnemu zboru, naj bi se vpeljala popolnoma národna kakih ravnopravnost na tukajšnjih visokih šolah. Podpisovalo pride več ko 2000—3000 na oral. • i • w • ^ • . § • fnr * v „Lozi y med kterim nahajaš k većemu drevesca UJC, i-Ll V» aitwui ^ mwov« palcev debela, so pa v taki goščavi, da jih se je v akademični čitavnici. Kar pride policijsk komisar ter pobere dve poli podpisov, naslanjaje se na to, da je to proti družbenim postávám. Predsednik se je Kj je pa nekdaj preveč sekáno bilo, tam se dobijo tudi grčavi štori misar ter pobere dve poli podpisov, naslanjaje se^ na to, Drugi del hoste je hrastovina v „Brdeh" , to je hosta kjer so ostanki nekdaj , še celó pred malo leti y sicer prepričeval, da podpisov ne nabira društvo, ampak y lepega akademikarji sami. Al to ni veljalo. Zato se je podalo pet akademikov naravnost 5. xja^auo cl j-un et j ua j íuu povrne one dve poli. Gospod grof jih je prav prijazno Lažanský-mu da jim Zmernih in dokazavnih odgovorov ne morejo vrednistva odbijati, in to toliko manj, ako se razjasnijo misii na vsako stran. Vred. 401 hrastovega gozda, v kterem se pa zdaj komaj potrebna nastel dobiva. Iz teh gozdnih delov, ki obsegata okoli 800 oralov hoste brez nizkega grmovja, ki za nobeno rabo ni, si mora 112 posestnikov les za kurjavo, orodje in pohištvo priskrbeti. Po razdelitvi, ki se je v srenj-skem zboru zgodila — pri kterem je tudi pisatelj gori omenjenih spisov, je na teh 112 posestnikov, kteri gozdno pravico imajo, 1600 voz drv odločenih. Ko je hrastovi gozd v Brdah zavoljo nastelja potreben, — Bog obvari nas ognja, kje hoce potem Senožečan les za pohištvo dobiti, ako zdaj gozd izseka! — je bilo v srenjski seji 24. avgusta t. 1. sklenjeno, naj se tretjina za letošnjo zimo potrebnih drv iz tistega delà Loze vzame, kjer že dolgo časa sekáno ni bilo, in sicer po načinu gozd-nega trebljenja, pri kterem naj bi se močneja debelca puščala, ker bi ta potem spešnejša rastla. Da bi se pa v Lozi škoda ne dělala, so se srenjski odborniki zavezali, brez plače z gvardjanom, gozdnem čuvajem vred ob dnevih, ki so za sekanje odločeni, v Lozo hoditi in sekanje nadzorovati. Posamesni požrešnosti in tedaj tudi občini škodi v okom priti, je vsakter posestnik kup lesa za en voz nasekal, in po končanem delu se je za posamezne kupe srečkalo. Iz tega se vidi, da srenjsko predstojništvo za ohranjenje gozda skrbi, se pa tudi truda ne boji, akoravno dopisnik to gozdno gospodarstvo „pogubljivo" imenuje! Kako je to, da dopisnik še le letos vidi, kako se gozdi uničujejo? Kje neki je takrat bil, ko so nekteri po 120 do 130 voz najlepših dreves iz gozda vozili, ko jih zdaj le 32 dobó. Ali ni senožeška srenja pred 2 letoma 7000 smrek in jelk zasadila? Kako tedaj more biti, „da v Lozi ne enega je-lovega ali borovega drevesca ne najdeš, razun kar je v 3 do 4 letih na knez Porcijevem delu gozda bilo zasajenega?" Zakaj ne omeni v svojem spisu semenja-kov v Lozi in v Brdih, kjer je srenja nad 1 milijon smrek, jelk in borov zasejala in kjer zdaj že do dveh let stojé? Kako to, da ne bi bilo drevesnic? ali nimajo pred dvema letoma novonapravljenih gospodje žl. Garcaroli, Deak, Demšar, Mahorcič in Mušič, ki so kaj prijetne na pogled. Ali mar ni bil dopisnik pri le- tosnjem srenjskem zboru 4. marca pod št. 32, v kterem je bilo sklenjeno, da mora vsak senožešk posestnik 5 sadnih drevesec zasaditi, kar je tudi sam rad ali nerad storil? Čudno je tudi, da ne vé, da je gosp. Demšar, tukajšnji učitelj, že lansko leto sadjorejo teoretično pod-učeval, preteklo leto pa teoretično v šoli in praktično na svojem lastnem vrtu učil; očitne skušnje preteklo šolsko leto pa so obilo pokazale, da nauk njegov ni bil brez koristi. Da v Senožečah obcinske drevesnice ni, je res ; temu pa ni krivo ne srenjsko predstojništvo ne nadzorništvo šolskega zaloga, od kterih pisatelj to terja. Srenja namreč je že kneza Porcia naprosila, naj bi ji za drevesnico pripraven kraj dal; dopisnik mora to sam vedeti, ker je to prošnjo podpisal; al srenja ni bila uslišana. Zdaj pa se pogodjujejo s knezom zastran najema omenjenega prostora na več let. Tudi je nadzorništvo šolskega zaloga hotlo za šolo že narejeni dre-vesnici kupiti, pa zavoljo prenapete cene se je kupčija razdrla. (Kon. prih.) Iz Zeleznikov 22. nov. — Novi časi donašajo nam tudi v marsikakem oziru novih šeg in navad; zlasti pa dandanašnje ne mine kmali kaka važnejša dogodba, da bi se ne praznovala s kako slovesnostjo, ali zaznamo-vala tudi s kakim posebnim spominkom. — Ker naše „Novice" od nekdaj posebno rade o narodskih šolah kaj povedó, jih poprosimo, naj zapišejo v svoje zgodo-vinske liste tudi to, da je tukajšnja farna učilnica ob- hajala preteklo šolsko leto 1865 prvo petdesetletnico svojega obstanka. Se vé, da to samo na sebi ni no-bena znamenitost; bolj pač pa zasluži to javno ome- njeno biti, da se je v stalni ta spomin vtemeljila pri nas farna bukvarnica, ktere naš kraj toliko bolj potřebuje, ker je prebivavstvo za branje res prav hvale vredno vneto. — Da bi se tej blagi napravi pomagalo bolj na noge, je dozdaj neki neimenovan prijatelj naše občine darova! za nakupovanje knjig 50 gold.; — nas rojak prečastiti g. Anton Pintar, župnik zaliloski, so poklonili vse dosedanje tečaje „Novic", tukajšnji gosp. kaplan Jern. Babnik pa šest tečajev „Danice". Ker je naša šola vpisana ko dosmrtni ud v družbo sv. Mohora, je bilo sklenjeno , da bo tudi ona prepuščala vse od omenjene družbe přejete knjige farni bukvarnici, ker bo iz le-te tako vsaki tukajšnji fárán, tedaj tudi šolska mladina bukve na posojilo sprejemati zamogla. — Radi storimo to, kar tudi sveta dolžnost od nas zahteva; rečemo namreč: Bog povrni dobrotnikom stotero, kar so v ta blagi namen darovali. Ker je pa po starem pregovoru: „zahvala za přejeto tudi prošnja za prihodnje" — in da „vrtec naše farne bukvarnice" poprej kaj več dobrega sadů obrodí, se predrznemo poprositi za kak pripomoček, bodi si v knjigah ali denarnih doneskih, vse naše zunaj doma bivajoče rojake, in tudi tište ptuje gospode, kterim je bila naša ljudska šola prva učenica in jim tako rekoč odprla pot do više izobraženosti in omike. Vsaki tudi mali dar se bo s hvaležnostjo sprejel; imena dobrotnikov pa bodo vpisana v „ustano-vilno pismo železniške farne bukvarnice", in tako ohra-njena hvaležnemu spominu sedanjega in prihodnjega rodů. Upamo, da se nam ta prošnja ne bo zaměřila, toliko manj, ker „kdor prosi, varno nosi" in s tem nismo nikomur nič po sili vzeti namenili. Zdravo! Jos. Levičnik. Iz Ljubljane. — V nedeljo in torek je sprejemal novi c. kr. deželni poglavar duhovske in svetne ces. oblasti, deželni in mestni odbor, kteremu je med druzimi prijaznimi besedami rekel, da želi, da bi kmali nehal biti ptujec v deželi. — (Iz kupčijske íjj obrtnijske zbornice.') — 2. dne tega meseca je bila vpričo ces. komisarja volitev dveh deželnih poslancev v tej zbornici namesto gosp. barona Mihaela Zoiza in gosp. Lukmana, ki sta izsto-pila iz deželnega zbora. Prejšnji dan popoldne je přišel predsedniku zbornice v roke protest zoper to, da so gospodje Lukman, Samasa, Holcer iu Malič bili tudi povabljeni k tej volitvi, in da se jim po takem priznava volitna pravica, ker po svoji lastni odpovědi niso vefi udje zborničini in po odpovědi tudi niso več v sejo prišli. Reklo se je v protestu, da so ti gospodje pismeno odložili svoj mandat, in da je zbornica v svoji zadnji seji 25. novembra to odpoved na znanje vzela in izstopivšim gospodom zahvalo izrekla za njih dozdanjo delavnost; po vsem tem tedaj nikakor ni mogoče, da bi ti gospodje, ki niso vec v zbornici, še imeli volitno pravico ; naj se tedaj popred to odločno reši, in zato preloži volitev na pozneji čas. Ta protest je předložil predsednik c. k. deželni vladi, ki pa je odločila, da ni treba preložiti volitve, ker postave deželnega volitnega reda, so dane za volitev druzih vrstá poslancev, tudi veljajo za kupčijsko in obrtnijsko zbornico in da ona se ustanovi ali vsa kakor volitna komisija, ali da izmed sebe izvoli ožji volitni odbor, ki potem sam po sebiprevdari in odloci vrsto volivcev zastran njih pravice. — Ko se je 2. dne t. m. zbrala zbornica, se je na tej, po c. kr. deželni vladi zaznamovani podlagi vsa zbornica odločila za odbor, ki ima pretresovati volitno zadevo. — Potem se je jelo govoriti o volitni pravici imenovanih štirih gospodov, in odbornika Jožef Pieiweis in Janez Horak se čudita, kako da gospodj e, ki so se pismeno odpovedali zbornici in so tudi že izostali iz seje, tedaj tudi djansko potrdili svojo besedo, — kako, da ti 402 gospodi se vica odbornikov? daj morejo volitve udeležiti ) ki Je pra kako Udarjalo se } da so bili v volitev klicani ? roval, kar Kaisersfeldov v Gradcu, Tintiov na Dunaj v tem tudi na nesramne besede „ Trie deželnem zboru stercine", ktera je unidan tako govorila , kakor da bi bile po odstopu unih gospodov ostale samo smeti v P zbornici! brez premislika na to, ktera stran je poslednja ž< Auerspergov v Ljublj skem pa je s celó majhno manjšino 3 gl predlog za adreso. > m deželnem zboru v Zad pádel in sta bila predlog za d dělala in se trudila za blagor obrtnijstva in poslan leta t kupčijstva v zbornici. P o s e b reklo zbor v Z agr e b přejeta De se ne * v zbornici. Posebni vzroki — se je sta bila na Dunaj poklicana. kjer sta 2. dne t. n morajo tedaj biti, da gospodje, ki so že slovó imela audijencijo pri cesarju; deputacija iz hrvaškeg nici, se nenadoma prikažejo v nji! Naposled zbora, ki -se ie podala s tožbo zoper bana tudi n Je a haj ustanovil, čeravno nad 100 sta bila na Dunaj pokli v zbor. Ban in nadškof zagrebški sta dne t. m dali zbornici, se nenadoma prikažejo v nji! Naposled zbora se je glasovalo pismeno o tem. Pri glasovanji se je Dunaj skazalo da OUC4ACI1U ^ U Ck je v UVJÍUC4 v/ U 1 V il X M lij A LU ^/AMTIVV T V11V T V Odstopili so tedaj ti gospodje s protestom in še drug J^iuixivuv/ w wviwt i jv lyuuaj y nj. una OlUC JL UU večina odrekla njim pravico volitve. mnogi udje poslanstva bili ki »se je podala s tožbo zoper bana tudi ni bila sicer od cesarja skupno sprejeta ž njimi ; in ostalo jih je pri volitvi. Volilo se je gor deželi razpor in želimo srčno, da bi pn cesarj na al ivo milujemo se vse poravnalo na bia potem in izvolj sem sta bila gosp. Horak, neprestra- marke kamoi i vaga čez en lot; • 10 kr., za 3 lote Od novega leta naprej bodo pism kol govornik vsega, kar je na blagor obrt samo po kraj ) ako za písma po lota písmo ne po 15 kr marka po Vlada je vzela 90 mi domači in na korist narodu našemu, in gosp. Zevnik, trgovec in posestnik, na kterega tudi dežela s zaupa- lijonov srebra na pósodo; izdala bo zato 734.694 o u- njem gleda. Kadar deželni zbor^ potrdi nove volitve, ligacij po 200 gold, v srebru. Za vsako obligacijo, _ , ce pa pri ačevanji dobiček obresti (činža) vrajtamo, prav za 134 gld. 62 kr., tedaj znaša kurs teh obligacij stopita omenjena gospoda v deželni zbor, kteri potem kdor jo kupi, se bo pa plačalo le 138 gold enega poslanca pogreša iz vrste velikih posestnikov Rihar, začasni organist stolne naše cerkve xuii«! } &------------------ prav io XOt \JĆJ M., te U čij 2 LI řt S Čt dal je na svetio 13 dosedaj .še nenatisnjenih napevov nekoliko čez 67 odstotkov. Za tište iz zapuščine svojega strica Gregorij a Riharj ki v našem ce- ; m sicer 8 maš, 1 in adventno božični za sv. U Hici o , X «UVCUIUU , u uvziium , x ua> ov. v> ». za blagoslov, ki se pôje namesti latinskega bhajilo uvuvAAixy w t* v/« VWOkUlUUY. liOlO , rVI V UAOCUi V/C" sarstvu kupijo te obligacije > imajo one kurs po 72 in yy tan v se po nekaj cez y ako namrec gold azij srebra za 100 ostane tum ergo". Dobiva se ta zvezek pri sejstri ranjcega koliko čez 9 goldinariev od 100 THk t ê • w w I • #11 ♦ TT v • • « O J Riharj v seminišči in pri bukvovezu'Kremžarj pade obrest (cinž) pa jim po tem donaša ; če pa ažijo si ------j» . .— ------- -—.------- j — , se zmanjsajo tuui uuicou , t^u, ua