Razvanje pri Mariboru. Pri nas so se že dogajal •  dajje fasa talvine dry v Belnavskem gozdu. Skrbno  prjkriti uzmoviči So kradli drva na drobno in debelo.  Pred nekaj dncvi pa se jc vendarie posrečilo betnav skemu gozdnemu čuvaju, da je izsledil ukradena drva Doplsi, pri Mihaelu Kovačič. Drva je pripeljal iz Betnavskega gozda Kovačičev sin Gustl. Cela tatinska zadeva je naznanjena sodišču in bo menda sedaj enkrat mir pred temi uzmoviči, ki so spravljali s svojo nepoštenostjo v slabo luč in glas vse Razvanjčane. Račjc pri Mariboru. Prostovoljno gasilno društVv) priredi dne 14. januarja 1923 plesni venček v gostilni Franca Lašič pri kolodvoru ter opozarja in prosi s tem sosedna društva, da z ozirom na uporabo čistega dobička ne prirejajo na ta dan enakih prireditev. K obilni udeležbi vabi — odbor. Rače. Za božičnico, ki jo je priredijo učiteljstvo šolskim otrbkom v nedeljo, dne 24. m. m. ob treh popoldne v šoli, so prispevali: tovarna za drože 100 din., gospa Bachler 10 din., gg. Ofenheimer 100 di«., dr. PipuS v Mariboru 50 din; dalje pi> 10 din. župan Stern, Blatnik, Koban, Hvalec, Hvauc, Bacho, Berglez, Bnuman Iv. in Moschl. Načelnik krajnega šolskeg i sveta Falež 20 dinarjev, JegliUch, Piffl. J. Bauman, Kmo tič, Greif Katarina, Lašič Franc, Sernko in Jnrc po 5 din. In še nekateri drugi manjSc zneske. Pohvalno je omeniti Cirilovo Uskarno v Mariboru, ki je z znatnim popuslom omogočila nakup šolskih potrebščin in darovala 100 zvezkov. (i. trgcvee Hvalec je daroval inO papirnatih vrečic in 8 nahrbtnikcv, gospod Požegar p;i jerbas jabolk, nekatcri posrctuiki pa orebov >ja jajec za pecivo. Pecivo sa napekle za deco stedeže go&pe in gdčne: Romihova, Bnrkova, Malgajeva, PLtnatvra, Klasinčeva, Lutraanbva, Mohorkova, Bizjakova, raulSkova in fiijančeva. Vscm imenovamni, ki soe skazali * Uiko lapimi denarnimi prisppvki. knLo^ ludi ccnjenim dapmiKj ki so se z hvalevreduo vnemo žrtvovale v prid šolske dece, sc Soisko vodstvo v imenu obdarovanccv iskreno zahvaljuj*!. Bag ptati! Ivan Mohorko, nadučitelj. Jareniaa. Vabilo iia 32. redni obfcni zbor Kmetskega brattiega društva v Jarenini, ki se vrši na praznik sv. Treh kraljev (6. januarja 1923) po večemicah v čiialniških prosttjrih. Uljudno vabi odbor. Sv. Jakob v Slov. gor. Strašno kosi nemila smrt v vrstah naših najboljših mož. Pred par tedni smo, kakor je [oročal Slovenski Gospodar, spremili k večnemu počitku irtOsta poštenjaka Francn Kristl, Na Štefanovo pa je nepregiedna mnoiica se zbrala ob novi cesti skozi Jurjevski d(A pri hiši Ivana Flucher. Da on sam, ki se je veliko trucfil in tudi veliko žnvoval za novo cesto k Muri, je moral zapustiti svet, še preden se je cesta končala. Šel si počivat vaor-gospodar in značajen kristjan, a spomin na tebe nam >«e bode zginii iz naših src. Delo Tvojega bistrega uma in TVojegB usmiljenegn srco nam bode govorilo vedivo o Tebi. Poicnsak pri Ptuju. Kraj Polenšak je krasen, le ljudje mso k»j vredtii, se utožno izraža naš kulturnobojni šolnik Pink in nas zaradi tege tudi namerava zapustiti in odide \z Polenšaka. Želoval za njim ne bo gotovo nihče drug kakor bivši župan občine Polenci Joško Lah, ki bo ž njim izgubil svojega osebnega tajnika. Vidi torej Tonče, da se klerikaini zmaj na Polenšaku ne da ubiti. Polenšani niso več tako neumni, da bi še dalje časa trobili v njegov «napredni< rog, zato bo pa raje pobrai svoja kopita in šeljod nas s trebuhom za kruhom. Sicer bomo pa v kratkem videli, ako ima naš nadsokol resno voljo nas zapustiti, ker na rtaši šoli je razpisana služba nadučitelja in radovedni mv>, če ne bo tudi njegov upit za to službo zagledal be!«ga dne. Odkar stoji noša šola, se je na njej blastel napis s<Mladini v pouk in odgojo«, a sedaj pod Finkovim samooMastnim paševanjem je izginil. Morda taka naš nadsoko!, da bi da! napraviti napis «Soko!ski donv... A mi mu po- vemo, da smo šolo pcstavili mi Polenšani z naSim denarjem in jo tudi sami vzdržujemo. Zatorej zahtevamo rva Soli zopet red in zopet stari napis. Potem pa tončku srečen pot iz Pelenšaka in nikdar več nazaj. Sv. ULrban pri Ftuju. <Glej, tako trmira pravični-. Nate besede sv. Duha smo se spomnili, ko smo zadnjo nedeljo stali ob odprtem grobu dobrega Matijca, Aiojzija Ceha iz l.očiča. Nobcno oko ai ostalo brez solz; vsaj ga poznalo vse, spoštovalo vse dalcč na okrog. Bog mu ni potrosil rcžic na pot življenja, bila je pusta z bodečim tinjem. Že zgodaj je izgubil po nesreči dobro zlato ženo Barbo, sina Franca mu ugrabila vojska, ponesrečil se je revež sam in si pokvaril nogo, iiazadnje je izgubil še zadnjo pomočnico, pridno hčerko Anico in sicer tiidi po nesred. B\l je v resnici drugi Job, trpin vse svoje žive dni. Pa kakor Job ^e tudi on našel oporo v močni živi veri. Vkljub vsem nesrečam je bil vedno vedrega Hca, delal poguma še drugim in jim v razvedrilo rad zapel kako domačo pesmico. Sam pvavičen do pičice je branil pravico in resnico in pri tem ai poznal šale. Ni še dolgo od tega, ko je sedel pri mizi v dmžbi delavcev in domačih otrok; dva moža sta začela zaničljivo govoriti o Bogn in Cerkvi; tu vstane verni Alojz in zapove: Otroci, proč od mize! Tu on sam odloži žlico in utihne. Blagor mu, ki je tako očitno pred svetom spoznaval Krisiusa, Kristus gn je tudi zdaj spoznal z^ svojega zrvestega služabnika. V spremstv-u treh dubovtiikov so njegove telesne ostanke prenesli na hrib sv.Urbana in položili k večnemu počitku zraven dobre žene iH pridnih otrok. Slovo mu je govoril v imenu bolfanske zupnije, kjer je bival zadnji čas, gosp. župrvik bolfanski, v imenu urbanskih rojakov pa g. župnik urbanski. Počivaj mirni, dragi rojak, v zemlji domači, bil si zvest delavec Gospodov, Gospod sam Ti bodi večno plačiloi1 Pogrebci so na sedmini zložili 50 din. za Dijaško večerjo \ Mariboru. — Bog jim plati. S tem činom ljub"emi so najiepše proslavili spomin pravičnega pokojnika. Sv. Križ pri Ljfetomeru. Toliko ljudstva še ni bilo v prostomi Slomškovi dvorani, ko na Stefanovo na Slomškovi proslavi. Če so morali pri oknih ven in noter, če se nad 5 ur skupuj j;'an:ti nisi mogel s sedeža, potem si more neočividec predstavljati, kak nairal je bii. Kaj je vendar prignelo toliko ljudstva skupaj? Gotovo se ne motim, če rečem, da sloves, ki si ga je tekom let, pridobila rnladinska organizacija križev3ka. Ni prostora tukaj na dolgo in široko razlagati, kaj je tekom 10 let videla ln siišaia lepa Slomškova dvorana. Veliko kidturncga dela s« je tekom teh let opravilo pod njeno streho. Spiritus agens, duša vsega res ogromnega in plodnega izobraževainega dela je naš dela\iu, spretni in izkušeni g. kaplan, ki lahko s ponosno radostjo zre na prestano trpljenje in velike žrtve. — Skoraj vse točke sporeda so bUe protzvajane brezhibno. Topot je bfl spored predolg in le čuditi se je, da je bUo občinstvo še tako disdplinirano. Kakor je videti je padel opomin g. .voditelja pred igro na dol«-a tla. Le proti koncu je zimaj razgrajai neki pijani zarobljenec, Igra &Za pravdo in srce« je šla večinoma gladko in dobro izpod roL Izvrstne moči so med igrald. Le škoda, da se tako redko pokažejo na odm. Ce bi bile prireditve bolj goste ter bi se izdalo Ie toliko vstopnic, kolikor je v dvorani prostora, ne bi bilo vsakokrat tako silne gneče, kar bi se sicer poznalo malo pri blagajni, pa bi občinstvo lažje in z večjim užitkom sledilo sporedu. Št. Jošt na Kozjaku. Na Stefanovo je priredil tukaj«. šnji odsek dobmskega bralnega društva igTo: vŁMojstra Križnika božični večer« z govorom o pomenu taidh iger za Ijudsko izobrazbo in s petjem itmetnih in narodnih pe6mi. Prireditev je dobro uspela, le žal, da so bili prostori premajhni. Tokrat je prisostvovala igri skoro izključno le mladina; veseli smo je, ker je up bodočnosti, a prav radi bi videli tudi naše gospodarje in gospodinje. Za pust bodo menda dekleta nekaj priredile. Takret pa pridite vsi, stari in mladi. kobrazba za vse, bodi geslo! Zgor. Sv. Kungola. Krajni šolski svct in šolsko vod sfvo Zg. Sv. Kungota se iskreno zahvalita v lastnem. kakor v imenu staršev g. okrajnemu glavarju dr. Lajnsiču, ki je daroval za božičnico revnim učencem tuk. šole obleke in perila ter z osebno prisotnostjo v sprpinstvu g. okr. šol. nadzomika M. Lichtenwa'llnerja počastil prireditev. — Za božičnico rcvnim učenccm Ij. sole v Zgor. Sv. Kungoti dne 23. t. m. jc daroval župan in načehiik kraj. šol. sveta g. Franc Gamscr 200 din., g. Rudolf Smonig, pekovski inojster iz Svcčine 16 kg jbelega kruha in ga. Marija (iselman pecivo za božično drevescr. Iskrena hvala! Solskn vodstvo Zg. Sv. Kungota. pttij. Božičnica v ptujski javni bolnici in hiralnici. Kakor običajno, se je tudi letos na sveti večer prhedila božičnica v ptujski javni bolnici. Lepo okinčano božično drevo, jaslice, petje, deklarnacijc in kratek nagovor so spominjali rcveže bolnike na pomen prireditv?. Zato gre hvala vsem dobrosrčnini darovalcem, zlasti se izreka zahvala vodji okrajncga glavarstva za nakazilo 1000 K, kakor tudi Kolu jugoslov. sester in ostalim cenj. damam za darovano pecivo, nadaljc velcč. gosp. gvardijanu minoritskega sarnostana za denaini prispevek 400 K, gosp. umet. ključavničarjn Scheuchenbaucr ju za vino (150 1) ter vsem ostalim dobrotnikom, ki st bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z raznimi darili omogočiH božičnico. Bog plati vsem! . Savci pri Sv. Tomažu. Na sedmini pri M. Toplak sc jfi nabralo za tomaževske novc zvonove 250 K. Posnemanja vredno. Bodimo vsi farani navdušeni zatu. kar bodc v začetku majnika pelo nam prav lepo. Osluiovci pri Vel. Nedelji. Na sedmini pri J. Korparju v Oslušovcih so nabrali sorodniki in sosedje 273 K za lamkajšnjo izobraževalno društvo. Daroval- prisrčna hvala! Posnemajte! 1-,Sv. Trojiea v Halozah. Na praznik sv. Štelana po [službi božji smo bili vabljeni v župnišče na kratek ive novega stolpa, oziroma naslavka, preteklo jesen. Za vse dobro vneti g. nas je pu prisrčnem pozdravu in voščilu predomnil, da moramo začeti z delom, ki bo precej vsled teKa naj odkritosrčno izrazi vsak svojc glede oblike, katero bi naj dobil nodobave potrebnega lesa. Večina navzočih se je takoj izrazila, da hoče v najkrajšem času prispevati hrastov les in ga pripeljati na prostor pri cerkvi Sv. Trojice. Težavnejše je bilo sklepanje glede oblike. Nekateri izmcd navzočih so zahtevali, naj bodc novi stolp enak prejšnjemu, zopet drugi, da bi bil nekoliko priprostejši, tretji pa, da bi se zidovje kratkomalo pokrilo s pokončno streho, kakor so jo videli ne vem kje, samo da bi manj stalo in bilo prej gotovo. Zadnjim predlagateljem bi svetovali ,naj nekolikopomislijo na čase, ko se je stavila tukajšnja velika ter krasna cerkev. Niso se ustrašili truda in niso odrekali pomoči in prispevkov, samo da so postavili stavbo Bogu v čast, sebi pa v trajen spomin, sedanji Trojičani v tako obsežni župniji pa naj postavimo tej krasni, na daleč Oaua sloveči cerkvi stolpič, kakor na kakšno čurainiro. Ne! Bil bi nas ne vreden spomin. PrepričanJ smo, ^a bo zmagal čut dobro mislečih in da bo v najkrajšem času naša krasna cerkev na prijaznem gričku zopet ozaljšana s primemim zvonikom, iz katcrega naj bi zadonelo kmalu zvonenjc zvonov, kj si jih hočemo tudi nabaviti. Tnrski vrh—Zavrče. Dopisnik od Sv. Barbare v Halozah se pritožujc glede slabe poštne zveze. Mi se popolnoma pridružimo njemu, kajti pri nas tudi ni nič bolje. Pozdravljarao z veseljem to misel, da bi se vpeljala avtomobilna vožnja in sicer tako, da bi bila zveza med Mariborom in Varaždinom, ali samo od Ptuja do Varaždina in ta bi vozil ob enem pošto za celo Dravsko dolino, osobito pa za župaije: Sv. Marjeta, Barbara, Zavrče tcr za vse vasi po Hrvaškem do Varaždina. Za nas bi bilo velikega pomena tudi glede vinskih trgovcev ter strank, ki imajo opraviti po mestih kakor Ptuj in Varaždin. Pa kaj, kot se sliši, misli naš slabostojni župan Troha na Možkanjce po pošto hoditi ter selskega pismonošo za občino Turški vrh, Gorenski vrh in Hrastovec odpraviti. Mi odločno protestiramo proti temu. A1i zahtevamo pošto vsaki dan na Ptuj ter po celem poštnem okolišu dostavljanje, kakor je bilo sedaj. To, za kar so se borili naši predniki, nam hoče en samostojni bivši učitclj odpraviti. Opozarjamo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da Troha ni pooblaščen v imenu cele župnije nič nas zastopati, ker on pri nas nima nobenega ugleda. Prosimo tudi naša poslance, da nas bodo v tem podpirali. Vidite, kakšni so samostojneži, oni hočejo imeti ugodnost povsod, kmet, viničar, delavec pa nič! Toraj proč ž njimi! Teharje. Solska mladina je priredila v nedeljo, dne 17. decembra, lepo božičnico, koje čisti dobiček se uporabi v nabavo šolskih knjig ubogim otrokom. Navzoči so bili od Ijubkih jaslic in poklonov pred Jezuščkom do solz ganjeni ia so restitali prirediteljem. Dobrna pri Celju. Zahteva po reviziji postopanja glede oddaj'e lova v zakup se je zavrnila od oblasti, češ, «da ni povoda«. Pravi pa odlok nadaljc, da tudi «ni povotla«, da bi se priložili na ministrstvo, ker spada oddaja lova v proslo presojo oblasti. — Okrajno glavarstvo ,je najbrž hotelo reči, da nima pomena, če se uvede revizija postopanja, pa ni našlo prave bešede. Povoda imamo clovolj za pritožbo, katero bomo tako vztrajno vzdržali, kakor vztrajno drži okr. glavarstv) iiaš denar. Ponicna pa drugega nima, kakor da se spozna, kako dalcč oni skup držijo, da bomo tudi mi tako znali, kar je samo na sebi jako lepo in hvalevredno. Kakor se moramo mi ukloniti njihovi pravični prosli presoji glede oddaje Iova, tako se bodo tudi oni radevolje uklonili naši prosti presoji, s katero pojdemo ob pribodnjih volitvab na lov, kjer bomo ustrelili z gu- rnijt:vimi krogljiomi marsikaj, morebiti tudi kakšnogfi nractnega šimelna, ker mi imamo povoda dovolj! 6ošlanj.,Za Katoliški društveni dom v šmihelu pii šuštanju so darovali sledeči: Dr. A. Medved, profesor v Marilx»ru 200 K, Anton Novak, dekaa, Gornjigrad 160 kron. Jožcf Gunčer, župnik. Šmihel nad Mozirjem 40 1 kron, Jakob Kitak, župnik, Šmartno ob Drcti 160 K, J. Rožiaan, župnik, Zavodaje, 120 K, Jemej Vurkelc, župnik, St. Vid na Planini 23 K. Jožef Poplalnik, župnik, Polenšak 100 K, Franc Lom, župnik, Sv. Pcter na Kronski gori 40 K, dr. Josip Ujčič, profesor, Ljubljana 100 K. Franc Satler, kaplan, Sv. Jurij ob Ščavnici 400 kron, fosip Zidanšek, ravnatelj, Maribor 200 K, Franc Korber, pos., Polzela 400 K. Notburga Pauper, Egenovci 8 K, Karl Kosar. pos. Družmirje 1000 K, Marija Falko, Družmirje 400 K, Zadružna Zveza v Ljubljani 5000 K. Vscm darovalcpm prisrčna zahvala Bog povrni! Odbor. Laški okraj. l>ne 27. novcmbra je imcla Samostojna kmetijska stranka v Ljubljani svoj občni zbor. Ob lej priložnosti je imel, kakor piše «Kmetijski list«, takratni minister Pucelj velik govor, v katere mje med drugimi tddi rekel, da, ako hočcmo imeti mir, se moramo dobro oborožiti. Pred vojsko, ko so razni avstroogrski vojni ministri in generali zahtevali vedno nove krodite za vojaštvo Ln oboroževanje, so tudi peli to ptscm in zatrjpvali poslancem v državnem zboru, le dovolitc nam, da bomo imeli bolj siguren mir. Videli pa smo, da so bile take trditve lažnjive in so imele samo namen, da prevarijo ja\Tiost. Vsi tisti, ki nismo prespali svetovno vojsko, vemo dobro, da države ne slonijo samo na orožju, ampak na pravičnem vladanju. Vemo tudi, da ljudstvo želi mirnega razvoja, nc pa vojske/ Znano nam je pa tudi, da imamo v naši državi še vedno dovolj oficirjev in generalov, kateri od militarizma dobro živijo, da bodo skrbeli za to, da bo pri nas dovolj vojaštva. In je gotovo, da mi slovenski kmetje in delavci nc potrebujemo politične stranke, katera bi zagovarjala oboroževanje. Zakaj pa vendar tako visoko plačujemo razne zunanjc mmistre, ako se morajo vsa spor na vprašanja reševati le z orožjem?! Na shodu Slovenskc ljudskc stranke v Celju dne 24. septembra je načelnik stranke dr. Korošpc pokazal smernicc, katerih bi se naj držale naše vlade, da ne zabrederao zopet v vojsko. Da se razni gospodje generali saniostojne žlahte ogrevajo za vojsko, to že labko razumemo, saj bi jim, ako pride do vojske, to zopet neslo. ,Da pa se za tako stranko ogreva en kmet, to pa je bolj čudna reč. In vendar piše «Kmetijski list«, da sta tudi iz našega okraja izvoljena dva kmeta v odbor Samostojne fctnet. strankc. Izvoljen je Šmid iz Jurkloštra in Pušnik, po domače Špilauc, iz št. Ruperta. Špilauc je že hotel izstopiti iz Samostojne in se pridružiti republikancero, pa so ga še vsccno potrdili v samostojni veri. Upanje imamo, da nam bo mož povedal — ker se bližajo volitve, bode gotovo šel na shode — za koliko se je izboljšalo stanje našega ljudstva, odkar ni več dr. Korošec minister, ampak je bila malone skozi dve leti v vladi Samostojna s svojim Pucdjpm. Malone po vseh državah gre draginja nazaj, samo pri nas v Jugoslaviji še gre vedno gor. Povedali nam bodo samostojneži, ako bodejo sploh Lmeli korajžo pred ljudstvom, zakaj je bila lansko leto mobilizacija, ki je toliko stala našo državo. Zakaj so se letos meseca avgusta poklicali brez potrebe vojaki rojstnega leta 1898 v službo, ako še niso služili v naši državi 18 mesecev, saj ni bilo nobene vojne nevarnosti, ampak fantje so bili večinoma po kasarnah, kjer so stradali in pasli uši. Izgovor na srbski vojaški zakon. kateri se je bajc leta 1919 rnzlegnil čez celo državo, pa ne velja. zakon jc šc sedaj v veljavi, pa vendar so bili fantje prej spuščeni domov, kakor so doslužili, ker so se zanje potegnili naši poslanci. Da, bližajo se volitve in Samostojna kmetijska. stranka bo dajala račun o za slovensko ljudstvo tako slabcm gospodarstvu. ;!•I¦:!