Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI J A
SLUŽBE
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Dm 96' , celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
49.
kos.
V LJUBLJANI, dne 17. junija 1936.
Letnik
VII.
VSEBINA:
349. Uredba	o	ustanovitvi	občine	Jarenina.
350. Uredba	o	ustanovitvi	občine	Skale in občine	Št. Janž na
Vinski gori.
351. Uredba o pregrupaciji občine Koračice in občine Velika Nedelja.
352. Uredba o pregrupaciji občin Gornji Logatec, Dolnji Logatec in Planina.
353. Uredba	o	razdružitvi	občine	Ložnica pri Velenju.
354. Uredba	o	razdružitvi	občine	Slovenja vas.
355. Uredba o združitvi občin Gornja Radgona in Gornja Rad-gona-okolica.
356. Uredba o spremembi imena občine Ivanjkovci.
357. Uredba o spremembi imena občine Markovci.
358. Naredba o opravljanju diplomskega izpita na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu.
- 359. Razpis o carinjenju tolščnih kislin.
360. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredbe osrednje vlade.
349.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o ustanovitvi občine Jarenina.*
§ 1.
Ustanovi se nova občina Jarenina s sedežem v Jare-nini, srez mariborski — levi breg Dravske banovine, v katere sestav pridejo:
1. iz občine Jakobski dol kraji Polička vas, Polički vrh, Vukovski dol, Vukovski vrh in
2. iz občine Pesnica kraji Gačnik, Pesnički dvor, Jelenče, Jareninski dol, Jareninski vrh, Vajgen in Jarenina.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
y Beogradu, dne 8. junija 1936; IV. br. 2682.
Minister za notranje posle dr, Korošec s. r.
350.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah preJ* pisujem
uredbo
o ustanovitvi občine škale in občine št. Janž na Vinski gori.*
§ 1.
Iz občine Velenje v srezu slovenjgraškem Dravske banovine se izločijo:
1. kraji Škale, Plešivec, Sv. Bric, Škalske Cirkovce in Šmarske Cirkovce, iz katerih se ustanovi nova občina Škale s sedežem v Skalah, in
2. kraji Carnova, Kozjak, Lipje, Lopatnik, Pirešica, Prelska, št. Janž na Vinski goii in Selo, iz katerih se ustanovi nova občina Št. Janž na Vinski gori s sedežem v Št. Janžu.
§2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1936; IV. br. 2509.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/330.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936. št. 133/XXXi/327,
351.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občine Koračice in občine Velika Nedelja.*
§ l.
Iz občine Koračice, sreza ptujskega Dravske banovine, se izloči del kraja Ključarovci (hiš. štev. 32 do 62) in priključi občini Velika Nedelja.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 6. junija 1936; IV. br. 2599.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
352.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občin Gornji Logatec, Dolnji Logatec in Planina v srezu logaškem Dravske banovine.**
§ l.
Kraj Grčarevec se izloči iz občine Gornji Logatec in priključi občini Planina.
Kraja Laze in Jakovica se izločita iz občine Dolnji Logatec in priključita občini Planina.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
y Beogradu, dne 6. junija 1936; IV. br. 2649.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
353.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o razdružitvi občine Ložnica pri Velenju.***
§ l.
Občina Ložnica pri Velenju v srezu slovenjgraškem Dravske banovine se razdruži in se iz njenega področja ustanovita dve novi občini, in sicer:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/333.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/334.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št, l33/XXXI/328.
1. občina Št. Ilj pri Velenju s sedežem v Št. liju, ki obsega področje bivše občine Št. Ilj pri Velenju;
2. občina Št. Andraž pri Velenju s sedežem v Št Andražu, ki obsega področje bivše občine Št. Andraž pri Velenju.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v. »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1986; IV. br. 2597.
Minister za notranje posle
dr. Korošec r.
354.
Na osnovi §§ 3-, 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o razdružitvi občine Slovenja vas.*
§ L	•
Občina Slovenja vas v ptujskem Srezu DraV$ke banovine se razdruži in se iz nje UštahoVita dve novi občini, in sicer:
1. občina St. Janž na Dravskem polju s sedežem v St. Janžu, ki obsega kraje Zlatoličje, Starše, Loka in Rošnja, in
2. občina Slovenja vas s sedežem v Slovenji Vasi, ki obsega kraje Slovenja vas, HajdoŠe, Skorba, Getečja vas, Sv. Kungota, Nijverce in Ravno polje,
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v
»Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1936; IV. br. 2600.
Minister za nottanje p09le dr. Korošec $. r.
355.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o združitvi občin Gornja Radgona in Gornja Radgona — okolica.**
§ i.
Občini Gornja Radgona in Gornja Radgona — okolica v srezu ljutomersko-radgonskem se združita v eno občino z imenom Gornja Radgona in s sedežem v Gornji Radgoni.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v. »Službenih novinah«.
y Beogradu, dne 6. junija 1936; IV. br. 2724.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/329.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13, junija 1936» st. 133/XXXI/335.
356.
Na osnovi §§ 10. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o sprejnembi imena občine Ivanjkovci.* § l.
Itfle občine Ivanjkovci v srezu ptujskem Dravske banovine se spremeni v »občina Svetinje«.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 6. junija 1936; IV. br. 2598. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
•m 0mm
357.
Na osnovi §§ 10. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o spremembi imena občine Markovci.**
§ l.
Ime Občine Markovci v srezu ptujskem Dravske
iovine se spremeni v »občina Sv. Marko niže Ptuja«.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novlnalK.
V Beogradu, dnč 8. junija 1936; IV. br. 2683.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
358.
Na predlog profesorskega 6veta ekonomsko-komer-čialne visoke šole v Zagrebu št. 2012/35 in na podstavi člena 30. uredbe z dne 23. decembra 1925 predpisujem tole
naredbo
o opravljanju diplomskega izpita na ekonom-sko-komercialni visoki šoli v Zagrebu.***
I. Splošne določbe.
§ 1.
Diplomski izpit na ekonomsko-komercialni visoki šoli sestoji iz: 1. posamnih izpitov (§§ 17. do 19.);
2. izpita iz svetovnih jezikov (§§ 20. do 23.), in
3. treh strokovnih izpitov (§§ 24. do 32.).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/332.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/331.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« s dne 21. marca 1936, št, 66/XIII/147,
§ 2.
Za opravljanje teh izpitov se določajo trije izpitni roki, in sicer: a) prvi izpitni rok v Času od dne 1. oktobra do dne 31. oktobra, b) drugi izpitni rok v času od dne 1. februarja do dne 15. februarja, in c) tretji izpitni rok v času od dne 1. junija do dne 30. junija vsakega šolskega leta.
Ob velikem številu prijavljenih kandidatov za izpit v drugem izpitnem roku sme podaljšati profesorski svet ta izpitni rok od dne 1. do dne 15. marca vsakega leta.
V času od dne 15. do dne 28. februarja vsakega leta se ne smejo vršiti nikakšni izpiti.
§ 3.
Izpiti se opravljajo ustno ali pismeno, odnosno ustno in pismeno. O tem odloči pri posamnih izpitih iz. praševhlec, pri strokovnih izpitih poverjenstvo, kolikor ne odreja ta naredba izrečno drugače (§§ 9., 22., 25. in 28.).
Ustni izpit se vrši javno in traja nepretrgoma.
Izpraševanje kandidata pri posamnem ustnem izpitu sme trajati največ 15 minut, pri pismenem posamnem izpitu pa najdalj tri ure.
Izpraševanje vsakega kandidata za vsak posamezni izpitni predmet mora trajati pri ustnem delu izpita iz svčtovnih jezikov in pri strokovnem izpitu najmanj 15, najdalj pa 30 minut, pri pismenem delu izpita iz svetovnih jezikov in pri strokovnem izpitu pa najdali štiri ure.
§ 4.
POsaiiine izpite obavljajo učitelji izpitnih predmetov, če so pa zadržani, njih namestniki,
§ o-
Kandidat se sme pripustiti k prvemu strokovnemu izpitu po drugem, k drugemu strokovnemu izpitu po Šestem, k tretjemu strokovnemu izpitu po osmem pred-pisno poslušanem in dovršenem (testiranem) semestru.
Izpit iz svetovnih jezikov sme opravljati kandidat po šestem predpisno poslušanem in dovršenem (testiranem) semestru, vsekakor pa pred pripustitvijo k tretjemu strokovnemu izpitu (§ 31.).
§ 6.
Redni slušatelji, ki so prestopili z druge ravno-pravne in istovetne visoke šole (univerze) na ekonom-sko-komercialno visoko šolo, se smejo pripustiti k strokovnemu izpitu samo, če so bili vpisani najmanj en predpisani semester (§ 5.) na ekonomsko-komercialni visoki šoli, in sicer tisti semester, ki poteka neposredno pred tem strokovnim izpitom.
V takem primeru morajo priložiti kandidati prošnji odlok profesorskega sveta o eventualnem vštetju se-mesteov, ki so jih poslušali in pohajali na inozemskih ravnopravnih in istovetnih visokih šolah (univerzah) in o priznanju posamnih izpitov iz svetovnih jezikov irt strokovnih (diplomskih) izpitov.
§ 7.
Radi opravljanja izpita iz svetovnih jezikov in st«* kovnega izpita mora izročiti kandidat najkasneje 8 dni pred določenim izpitnim rokom v rektorski pisarnici pismeno prošnjo s predpisanimi prilogami (§§ 23., 26.,
29.	in 31.), naslovljeno na izpitno poverjenstvo. Vse predpisane priloge k prošnji se morajo priložiti v izvir-
niku ali pa v overovljenem prepisu; če pa je izdana priloga v tujem jeziku, se mora priložiti tudi njen overovljeni prevod.
Vse prijave in prošnje za pripustitev k posamnemu izpitu, izpitu iz svetovnih jezikov in k strokovnemu izpitu morajo biti kolkovane po zakonu o taksah ali po drugih predpisih, osnovanih na zakonu.
§8.
Predsednik izpitnega poverjenstva za svetovne jezike in izpitnega poverjenstva za strokovni izpit pregleda prošnjo in vse priloge, pa odobri s pismeno odločbo kandidatu pripustitev k izpitu, če ni zoper to nikakega zadržka.
Odobrena kandidatova prošnja je dostopna z vsemi prilogami vred vsem članom izpitnega poverjenstva.
§ 9.
Izpit iz svetovnih jezikov ter prvi in drugi strokovni izpit sestoje iz dveh delov, in sicer iz pismenega in iz ustnega dela, ki sta celota. Pismeni del izpita se opravlja pred ustnim.
Pismeni del izpita sestoji iz klavzurnih nalog iz učnih predmetov, ki so določeni za pismeni del izpita (§§ 21., 22., 25., 28. in 31.).
Izpraševalci izroče predsedniku izpitnega poverjenstva zapečatene pismene teme za klavzurno nalogo najkasneje tri dni pred začetkom pismenega dela izpita.
Pri pismenem delu izpita vršijo nadzor izpraševalci Izpitnih predmetov, če so pa zadržani, njih namestniki, ki jih določi predsednik izpitnega poverjenstva. 1
Pri klavzurnih nalogah smejo uporabljati kandidati samo tista pomagala, ki jih izpraševalec izrečno dopusti.
Kandidatom se sme samo izjemoma dovoliti, da gredo, dokler traja pismeni izpit, iz izpitne dvorane prej, ko so dokenčali in izročili klavzurno nalogo.
Kandidat, ki je dokončal klavzurno nalogo, mora izročiti čistopis in koncept kakor tudi vse zapiske, ki jih je morebiti sestavil, ko je nalogo izdeloval.
O poteku pismenega dela izpita se vodi zapisnik.
Uspeh klavzurnih nalog ocenijo izpraševalci, ki so naloge dali.
Izpraševalci predlože popravljene in ocenjene klav-zurne naloge izpitnemu poverjenstvu na vpogled pred ustnim delom izpita.
Nezadostni uspeh	pismenega	dela izpita ni	ovira,
da	se ne bi pripustil	kandidat k	ustnemu delu	izpita.
§ 10.
Začeto opravljanje (pismenega in ustnega) izpita kandidat ne sme prekiniti. Če ne pride kandidat k izpitu ob določenem času ali če prekine opravljanje (pismenega in	ustnega) izpita, se	smatra, da	je izpit opravljal, da
ga	pa ni opravil, in se sme iznova pripustiti k	oprav-
ljanju istega izpita šele po šestih mesecih.
Kandidati, ki so pripusčeni k izpitu iz svetovnih jezikov ali k strokovnemu izpitu, smejo odstopiti od izpita, če to prijavijo ob navedbi vzrokov izpitnemu poverjenstvu najkasneje tri dni pred določenim izpitnim rokom.
§ H-
Kandidata, ki uporablja pri izpitu brez dovolitve zapiske, dela, koncepte ali tujo pomoč, je treba takoj od izpitaodstraniti. Vse ocene, ki jih je dobil pri tem iz-
pitu, izgube svojo veljavo; izpit pa se sme opravljati šele v naslednjem izpitnem roku. Če se to pri istem kandidatu ponovi, ne more več opravljati ta izpit na tej visoki šoli.
§ 12.
Predsednik izpitnega poverjenstva mora skrbeti za to, da se vzdržuje in ohrani v izpitni dvorani mir in red, kakor to zahteva dostojanstvo izpita.
Predsednik izpitnega poverjenstva je upravičen opomniti na red osebe, ki motijo izpit; po potrebi pa srne tudi odrediti, naj se dotične osebe odstranijo iz izpitne dvorane. O nadaljevanju izpita odloči ob takem dogodku izpitno poverjenstvo, ki poda po potrebi tudi predlog za disciplinski postopek.
Ta pravica pristoji tudi vsakemu izpraševalcu pri posamnih izpitih.
§ 18.
Uspeh pri izpitih se zaznamuje z ocenami od 1 do vštetih 10. Ocena 1 do vštetih 5 je slab, 6 in 7 je dober, 8 in 9 prav dober, a 10 odličen uspeh.
Če ne pokaže kandidat pri izpitu iz svetovnih jezi* kov in pri strokovnem izpitu uspeha iz enega izpitnega predmeta, sme ponoviti izpit iz tega predmeta v naslednjem izpitnem roku, toda ne pred tremi meseci.
Če ne pokaže kandidat pri izpitu iz svetovnih jezi-kov in pri strokovnem izpitu uspeha iz dveh ali več izpitnih predmetov, sme ponoviti ves ta izpit šele čez pol leta v rednem izpitnem roku.
Če ne pokaže kandidat uspeha niti pri vnovičnem izpitu iz svetovnih jezikov ali pri strokovnem izpitu, najsi samo iz enega izpitnega predmeta, sme ponoviti ves izpit samo še enkrat, ali šele čez eno leto, in to samo z odobritvijo profesorskega sveta na predlog izpitnega poverjenstva.
Ob vsakem ponavljanju izpita, najsi samo iz posameznega izpitnega predmeta ali pa iz vseh izpitnih predmetov, mora pisati kandidat tudi klavzurne naloge iz tistih predmetov, iz katerih izpit iznova opravlja, če je določena za te predmete klavzurna naloga.
Kandidat je opravil izpit, če je dobil iz vsakega izpitnega predmeta najmanj oceno 6.
Občni uspeh diplomskega izpita (§ 1.), ki se vpiše v diplomo, se določi kot povprečna ocena iz ocen posamnih izpitov, izpita iz svetovnih jezikov in strokovnih izpitov v smislu prvega odstavka tega paragrafa in se označa z oceno: dober, prav dober in odličen.
§ 14.
O uspešno opravljenem izpitu iz svetovnih jezikov in strokovnem izpitu se izda kandidatu izpričevalo, v katerem so navedeni njegovo ime in priimek, rojstni kraj, dan in leto rojstva, dovršeni nauki, dalje pri izpitu iz svetovnih jezikov končna ocena iz poedinih izpitnih predmetov, pri strokovnem izpitu pa povprečna ocena izpitnih predmetov in ocene iz vsakega posameznega izpitnega predmeta.
Izpričevalo o izpitu iz svetovnih jezikov podpiše predsednik izpitnega poverjenstva, izpričevalo o strokovnem izpitu pa podpišejo predsednik izpitnega pover* jenstva in vsi izpraševalci, ki so pri izpitu izpraševali.
Vsako izpričevalo mora biti predpisno kolkovano; stroške za izdajo izpričevala in takse trpi kandidat.
Kandidatu, ki ne pokaže uspeha (§ 13.) pri izpitu iz Svetovnih jezikov ali pri strokovnem izpitu, se izpričevalo ne izda.
__ Končno oceno o uspehu strokovnega izpita in ocene iz*obeh predmetov izpita iz svetovnih jezikov vpiše predsednik izpitnega poverjenstva v kandidatov indeks in pptrdi to s svojim svojeročnim podpisom in pečatom izpitnega poverjenstva.
Pri reprobaciji se vpiše v kandidatov indeks predmet, iz katerega kandidat ni pokazal uspeha, kakor tudi rok za vnovični izpit oziroma pri vnovični reprobaciji navodilo kandidatu, da sme prositi odobritve, da bi smel opravljati isti izpit v tretje.
§ 15-
Zoper končne odločbe izpitnega poverjenstva oziroma zoper odločbe profesorskega sveta ni pritožbe.
§ 16-
V diplomo se vpišejo kandidatovo ime in priimek, rojstni kraj, dan in leto rojstva.
Diplomo podpišeta rektor in dekan in se mora pritisniti nanjo veliki suhi pečat ekonomsko-komercialne višbke šole. Stroške za izdajo diplome trpi kandidat.
II.	Posebne določbe.
1.	Posamni izpiti.
§ 17.
Redni slušatelji ekonomsko-komercialne visoke šole v-Zagrebu so zavezani opravljati posamne izpite iz tistih predmetov, katerih poznavanje je predpisano za pripustitev k strokovnim izpitom (§§ 26., 29. in 32.).
Vsak posamni izpit obsega ves učni predmet ne glede na to, koliko semestrov je kandidat predpisno vpisal in poslušal; opravlja se pa po dovršenem poslednjem semestru.
.. Pismeni izpiti (§ 3.) se smejo vršiti istočasno tudi z večjim številom kandidatov.
§ 18-
Za opravljanje posamnega izpita (§ 2.) se prijavi kandidat s tem, da izroči predpisno prijavnico po izpra-ševalčevem razglasu.
Kandidat sme odstopiti od posamnega izpita, če se opravičeno oprosti najmanj tri dni pred časom, določenim za opravljanje. Drugače nastopijo pravne posledice iz § 10. te naredbe.
" Posamni izpiti se vrše javno.
§ 19.
Če ne pokaže kandidat uspeha prt posamnem izpitu, sme ponoviti izpit v naslednjem izpitnem roku (§ 2.).
Če ne pokaže kandidat uspeha tudi ne pri vnovičnem posamnem izpitu, sme ponoviti izpit samo na pred-pfšno kolkovano prošnjo z dovolitvijo profesorskega sveta.
Če ne pokaže kandidat uspeha niti pri drugi ponovitvi, mora dotični učni predmet iznova vpisati in poslušati.
Oceno o uspehu posamnega izpita vpiše izpraševalec s svojim podpisom in z označbo dneva v kandidatov indeks in v prijavnico za opravljanje posamnega izpita; ocena o nepovoljnem uspehu pa se vpiše v indeks šele, če slušatelj pri tretjem izpitu ne zadovolji.
II.	Izpit iz svetovnih jezikov.
§ 20.
Izpitno poverjenstvo za izpit iz svetovnih jezikov na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu je sestavljeno iz dekana (prodekana) kot predsednika in iz lektorjev tistih svetovnih jezikov, iz katerih kandidat izpit opravlja.
Če sta dekan in prodekan zadržana, predseduje izpitu po službi najstarejši redni profesor ekonomsko-komercialne visoke šole.
§ 21.
Predmet izpita iz svetovnih jezikov sta dva svetovna jezika, ki ju izbere kandidat izmed jezikov, ki se predavajo na ekonomsko-komercialni visoki šoli in ki ju je po učnem načrtu vpisal in redno poslušal prednisano število semestrov pred pripustitvijo k izpitu.
§ 22.
Izpit iz svetovnih jezikov se opravlja iz obeh sve-tovnih jezikov pismeno in ustno.
§ 23.
Predpisno kolkovani prošnji (§ 7.) za pripustitev k izpitu iz svetovnih jezikov mora kandidat priložiti testirani indeks, s katerim dokaže, da je predpisno dovršil kot redni slušatelj šole najmanj šest semestrov.
III. Strokovni izpit.
a)	Prvi strokovni izpit.
§ 24.
Prvi strokovni izpit se opravlja pred izpitnim pover-jenstvom za prvi strokovni izpit na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu.
To izpitno poverjenstvo je sestavljeno iz predsednika (podpredsednika) in toliko izpraševalcev (njihovih namestnikov), iz kolikor predmetov se izpit opravlja.
Člane izpitnega poverjenstva postavi profesorski svet ekonomsko-komercialne visoke šole za tri leta. Če se izprazni mesto kakega izpraševalca ali njegovega namestnika pred iztekom tega časa, postavi profesorski svet za preostali čas izpitnega razdobja drugega izpraševalca ali namestnika.
§ 25.
Predmeti prvega strokovnega izpita so:
1. pri pismenem delu izpita:
a) trgovska aritmetika, in
b) tehnika gospodarskega poslovanja (knjigovodstvo);
2. pri ustnem delu izpita:
a) politična ekonomija,
b) občni nauki o zasebnem gospodarstvu,
c) trgovska aritmetika,
č) tehnika gospodarskega poslovanja (knjigovodstvo), in
d) občna geografija (fizična, produkcijska in prometna).
§ 26.
Predpisno kolkovani prošnji (§ 7.) za pripustitev k' prvemu strokovnemu izpitu mora kandidat priložiti:
1.	krstni (rojstni) list; 2. izpričevalo, na čigar podstavi je bil vpisan na ekonomsko-komercialno visoko šolo;
3.	predpisno testirani indeks, ki potrjuje, da je kot redni slušatelj redno poslušal yse predmete, ki so predpisani
po učni osnovi za prvo učno leto, in 4. potrdilo o uspešno opravljenih predpisanih posamnih izpitih iz: a) tehnologije, b) politične aritmetike, c) korespondence, č) pravne enciklopedije in d) občnega zasebnega prava.
b) Drugi strokovni izpit.
§ 27.
Drugi-strokovni izpit se opravlja pred izpitnim pO-verjenstvom za drugi strokovni izpit na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu.
To izpitno poverjenstvo je sestavljeno iz predsednika (podpredsednika) in toliko izpraševalcev (njihovih namestnikov), iz kolikor predmetov se izpit opravlja.
Člane izpitnega poverjenstva postavi profesorski svet ekonomsko-komercialne visoke šole za tri leta po določbah § 24. te naredbe.
§ 28.
Predmeti drugega strokovnega izpita so:
1. pri pismenem delu izpita;
a) gospodarsko poslovanje (industrijsko in trgovinsko knjigovodstvo), in
b) tehnika mednarodne trgovine;
2. pri ustnem delu izpita:
a) ekonomska geografija (pokrajinska),
b) gospodarska zgodovina s kolonizacijo,
c) gospodarsko pravo (trgovinsko, menično in čekovno pravo),
č) gospodarsko poslovanje (industrijsko in trgovinsko knjigovodstvo),
d) tehnika mednarodne trgovine, in
e) občna politika.
§ 29.
Predpisno kolkovani prošnji (§ 7.) za pripustitev k drugemu strokovnemu izpitu mora kandidat prilpžiti:
1.	krstni (rojstni) list; 2. izpričevalo, na čigar podstavi je bil vpisan na ekonomsko-komercialno visoko šolo;
3. predpisno testirani indeks, ki potrjuje, da je kot redni slušatelj redno poslušal vse predmete, ki so predpisani po učni osnovi za drugo in tretje učno leto;
4. potrdilo o uspešno opravljenih posamnih izpitih iz:
a)	tehnologije, b) lesne trgovine, c) sociologije, č) politične zgodovine, d) gospodarskega prava (obrtno in patentno pravo) in stečajnega prava, e) nauka o zavarovanju; in 5. potrdilo, da je po učni osnovi z uspehom pohajal in opravljal vaje iz tehnologije.
c) Tretji strokovni izpit.
§ 30.
Tretji strokovni izpit se opravlja pred izpitnim po-verjenstvom za tretji strokovni izpit na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu.
To izpitno poverjenstvo je sestavljeno iz predsednika (podpredsednika) in toliko izpraševalcev (njihovih namestnikov), iz kolikor predmetov se izpit opravlja.
Člane izpitnega poverjenstva postavi profesorski svet ekonomsko-komercialne visoke šole za tri leta po določbah § 24. te naredbe.
§ 31.
Tretji strokovni izpit se opravlja samo ustno, sestoji pa iz dveh skupin izpitnih predmetov, in sicer iz skupine A in iz skupine B.
Predmeti tretjega strokovnega izpita so;
I. iz skupine A:
a) državno in upravno pravo.
b) mednarodno pravo,
c) diplomatska zgodovina;
II. iz skupine B:
a) posebni nauki o zasebnem gospodarstvu,
b) ekonomska poljtika z zgodovino ekonomskih
doktrin,
c) finančna veda in finančna politika,
č) socialna politika.
Kandidat se sme prijaviti v istem izpitnem roku za opravljanje tretjega strokovnega izpita iz obeh skupin oziroma po izbiri satno iz ene skupine. Kandidat, ki ni pokazal uspeha pri izpitu iz ene skupine. Se ne sme pripustiti k opravljanju izpita iz druge skupine, dokler ne opravi z uspehom izpita iz skupine, iz katere ni bil pokazal uspeha.
§ 32.
Predpisno taksirani prošnji (§ 7.) za pripustitev jr trerjemu strokovnemu izpitu (istočasno za obe ali sahio za eno skupino) mora kandidat priložiti: 1. krstni (rojstni) list; 2. izpričevalo, na čigar podstavi je bil vpisan na ekonomsko-komercialno visoke šolo; 3. predpisno testirani indeks, ki potrjuje, da je kot redni slušatelj redno poslušal vse učne predmete, ki se predpisani po učni osnovi za sedmi in osmi semester; 4. izpričevalo o uspešpo opravljenem izpitu iz svetovnih jezikov;
5.	potrdilo o uspešno opravljenih posamnih izpitih iz:
a)	pomorskega prava, b) konzularnega prava, c) prometnega prava (nacionalno in mednarodne), č) statistike (občne in posebne) in d) gospodarskih zbornic; 6. petr-dilo, da je po učni osnovi uspešno pdhajal in opravljal delo v dveh izmed tehle seminarjev: v seminarju geografskega zavoda, diplomatsko-zgodovinskega instituta, narodno-gospodarskega instituta, pravno-političnega instituta, trgovinskega instituta; in 7. abšolutorij.
III.	Končne in prehodne določbe.
§ 33.
Določbe te naredbe, ki se nanašajo na pbsamii« izpite, stopijo v veljavo z dnem 1. marca 1936.
Kandidatom, ki se prijavijo do vštetega dne 30. junija 1936 za opravljanje prvega ali drugega državnega izpita po dosedanjih izpitnih predpisih, ni treba dokazati, da so opravili posamne izpite iz tistih učnih predmetov, ki so po tej naredbi predmet drugega ali pa tretjega strokovnega izpita in ki so bili po določbah č'ena 31., točke 4., člena 34., točke 4., in člena 36., točke .3., naredbe ministra za prosveto št. 7478/1 z dne
24.	januarja 1926 predpisani kot pogoj za pripustitev k prvemu ali drugemu državnemu izpitu.
Kandidatom, ki se prijavijo do vštetega dne 30. junija 1936 za opravljanje drugega državnega izpita po dosedanjih izpitnih predpisih, ni treba dokazati, da so opravili predhodni izpit iz svetovnih jezikov, ki je po tej naredbi (točka 4. § 32.) pogoj za pripustitev k tretjemu strokovnemu izpitu in ki je bil po naredbi ministra za prosveto št. 7478/1 z dne 24. januarja 1926 (točka 3. j člena 34.) predpisan kot pogoj za pripustitev k drugemu državnemu izpitu.
Kandidati, ki so bili vpisani do vštetega 30. junija 1935 v sedmi in osmi semester na tej visoki šoli in opravljajo tretji strokovni izpit po tej naredbi, morajo (§ 32.) dokazat^ da so opravili posamne izpite iz tehnike
mednarodne trgovine, trgdvinstva in ekonomske zgodovine.
Redni slušatelji, ki so bili vpisani na ekonomsko-komereialni visoki šoli do dne 30. junija 1935, smejo opravljati do vštetega dne 30. junija 1936 izpit iz svetovnih jezikov ter prvi, drugi in tretji državni izpit po določbah členov 8. do 37. naredbe ministra za prosveto št. 7478/1 z dne 24. januarja 1926 po starih izpitnih predpisih.
Določbe te naredbe o opravljanju izpita iz svetovnih jezikov in strokovnih izpitov stopijo v veljavo z dnem
1.	julija 1936.
Kandidati, ki so opravljali pred dnem 30. junija 1935 prvi, drugi ali tretji državni izpit, pa so bili repro-birani na tri, šest ali dvanajst mesecev, smejo do vštetega dne 30- junija 1936 ponavljati dotičui izpit po dosedanjih izpitnih predpisih.
V Beogradu, dne 29. februarja 1936; P. št. 7532.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
359.
Razpis.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem tole pojasnilo:
Za tolščne kisline in njim podobne snovi se smatrajo vsa tolščobna in oljnata telesa, ki imajo 50% in več proste tolščne kisline.
Tolščne kisline, katerih tališče je pod 40° C, se oca-rinjajo po Št. 107, kisline pa, ki imajo tališče nad 40° C, Se ocarinjajo po št. 183, točki 2., uvozne carinske tarife.
TolŠČe in oljnata telesa, ki imajo manj ko 50% proste tolščne kisline, se ocarinjajo po ustreznih tarifnih številkah.
V Beogradu, dne 28. maja 1936; št. 13.00S/IV.
Minister za finance Letita s. r.
Banove uredbe.
360.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 12.282/1.
Občina Beltinci v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 66 (šestdeset šest) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—
b) <*d 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) odlil stopnje alkohola špirita in žganja din 5"—,
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. ingja 1936, št. 122/XXVIII/299.
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od goveda pod 1 letom din 5'—,
g) od prašičev din 5'—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936.
II.	No. 10360/2.
Občina Bohinjska Bistrica v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 47 (štirideset sedem) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Posebno 10 (deset) % no podobčinsko doklado po ozemlju kat. občine Bohinjska Bistrica za kritje podobčinskih potreb.
3. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 15-—,
h) od drobnice din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20--*
4. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936,
II.	No. 10795/3.
Občina Dol v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 59 (petdeset devet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Posebno 40 (štirideset) %no podobčinsko doklado na ozemlju k. o. Senožeti, za kritje dolga za zgradbo postajališča v Jevnici
3. Trošarine:
a) od 100 I vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5-—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10—.
4. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. junija 1936.
II.	No. 14705/1.
Občina Kočevje-okolioa v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.	85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2.	Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5’—,
e) od goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—.
S.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. maja 1936,
II.	No. 13459/3.
Občina Poljane v škofjeloški izpostavi sreza kranjskega pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	l	vina din 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din 50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od	goveda nad 1 letom din	20'—,
f) od	goveda pod 1 letom din	10'—,
g) od prašičev din 12'—,
h) od drobnice din 4'—,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst	din	25—.
3. T a k s	e po odobrenih tarifah	ali po	odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. maja 1936.
II. No. 6920/3.
Občina Predoslje v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	100	1	vina din 100—-,
b)	od	100	1	vinskega mošta din	100'—,
c)	od	100	1	piva din 50'—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja din 5-—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od	goveda nad 1	letom	din	20'—,
f) od	goveda pod 1	letom	din	10'—, /
g) od	prašičev din 10'—,	v
h) od	drobnice din	10'—,	~r'~
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine t Ljubljani, dne 27. maja 1936.
II.	No. 6128/2,
Občina Slov. Bistrica — mesto v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 125'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 125'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 3'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. maja 1936.
II.	No. 12.542/2.
• Občina Spodnja Polskava v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.47 (štirideset sedem) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,	“
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5-—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 100'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. maja 1936.
II.	No. 12568/1.
Občina Strukovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse držar*: ne neposredne davke. /
2. Trošarine:
► a) od	100 1 vina din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100'—,	.
c) od	goveda nad 1 letom din 10'—,	i
č) od	goveda pod 1 letom din 5'—.	v*.-
3. T a k s	e po odobrenih tarifah ali po odobrenemu proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
,	~	* v« v v dne 28. maja 1936.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, ^Tiska in zalaga liskama Merkur d, d. X Ljubljani; njen predstavnik: .Otmar Mihalek y Ljubljani.
ALJEVSKE BANSKE UPRAVE
Priloga k 49. kosu VII. letnika z dne 17. junija 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 24-24'21.	•	1857
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. junija do 7. junija 1936.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z. dne 21. marca 1930.
		o	ra		o - rr-15
Srez	ra	0 &	ra	2	r.j2
	O	a -G 2 O	-a -3		n -
			'O'		
Skupina tifuznih bolezni.
Črnomelj 	 Laško	 Litija . . . . . . : . . - . . Ljubljana (mesto) .... Murska Sobota	 Prevalje		13 1 1 1 1 3	-	G 1	1	6 1 l 3
Vsega . . . j	20 j	-	7j	1	12
Griža. — Dysenteria.					
Novo mesto		—	2	-1		2
V sega ... | — | 2 | —■ Škrlatinka. — Scarlatina.				-	2
Rrežice 			3				—	3
Celje		—	1	--	—	1
Cel|e (mesto)		2		—	—	2
Dolnja Lendava		1			—	-e-'	t 4
Kamnik. ..........	10	1	—	—	11
K ran j V .’		 .	0	2	—	—	7
Kočevje . . •’...... .	• 7	—	2	—	0
Krško ...........	2	—	1.	—	1
Laško 		4	—	—	—	4
Litija . 			5	—	—	—	5
Ljubljana (srez)		7	—	—	—	7
Ljjjbliana (mesto) ....	11	8	4	—	15
	4	—	—	—	4
Maribor desni breg . . .	3	—	—	—	3
Maribor levi breg ....	2	1	—1		3
Maribor (mesto)		2U	2	3	—	25
Murska Sobota ......	3	—	1	—	2
Preval le 		o	1	—	—	3 i
Ptuj (mesto)		1	—	—	—	
Radovljica .........	Ib	1	1 1	—	10
Slovenjgradee			—		—	i
5marie pri Jelšah ....	2	1	—	—	3
Vsega . . .	118	18	13 [ -:		|123
Ošpice. — Morbilli.					
Kamnik 		04	3	—		67
	17	. —	17		—
Ljubljana (mesto) . . . •	2	1	—		3
Vsega . . .	83	4	17	—	70
Nalezljivo vnetje možganov.					
Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Kočevje 		1 1	1-	1-	1-	! 1
Vsega-. . .	I 1	i-	1-	1-	1 1
Krčevita odrevenelost. -		- Totanus.			
Gornji grad ........	1	1	—	i i	. —
Ptuj					1		
•Slovenjgradee		1	—		—		
yscga . , .	i 2	11	1	I 2	1 -
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo 1 | v oskrbi ||
Dušljivi kašelj. —	Pertussis.				
Litija	1	101	-1	io|	-1	—
Vsega . . , ]	10	-1	10 |	-1	—
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice	2	9	i			3
Celje		4	1	2	—	3
Celje (mesto)		0	—	5			—
Dolnja Leudava .....	2	—	—	—	2
Kamnik 		 . . .	4	2	—			6
Kranj 		5	1	4			2
Kočevje	2	—	—			2
	1	—				1
Krško 			2	1	1	~	2
Laško 			2	1	—		3
■Litna		2	—	—			2
Ljuhljana (srez) 		7	2	2			7
Ljubljana (mesto) ....	9	G	3			12
Ljutomer		4	—	—			4
Maribor desni breg . . .	2	1	—			3
Maribor tevj breg ....	1	—	—			1
Maribor (mesto)		9	4	4			9
Novo mesto		2	—	—			2
Prevalje		2	1	—			3
Ptuj . . 		1	—	—			1
Radovljica		1	—	1			—
Siovenjgradec		n	—	1			4
Šmarje prj Jelšah ....	2	—	1	—	1
Vsega . . .	76	22	25	—	73
Sen. — Erysipelas.					
Celje (mesto)		—	1		-	1
Črnomelj 		1	—	—	—	1
Dolnia Lendava		2	—	—			2
Kranj 		2		1	—	1
Konjice		1	—	1	—	—
Krško		4	1	2			3
Litija 		1	—	—	—	1
Logatec		1	—	1			—
Ljubljana (mesto) ....	7	2	2	—	7
Ljutomer		1	—	—		1
Maribor levi breg ....	—	1	1			—
Maribor (mesto)		1	1	1			1
Novo mesto		—	1	—			1
Prevalje		2	1	—			3
	—	2	1			1
Radovljica		2	—	—			
Vsega . .	j 25	10	1 1°	1-	2o
Otročniška vročica.	— Sepsis puer-				
peralis.					
Ljubljana '(.krsto) . . • •	1	—	1-	! —	1
Maribor levi breg ....	1	—	1 1	1 —	—
Novo mesto		1	—	1 1	1	■ —
Vsega . . .	I 3	I-	1 2	1-	| 1
Vnetje priušesne slinavke. —			Parotitis		
epidemica.					
Murska Sobota		07	i-	i-	1-	| 67
.Ptuj 		22	|19	16	1 -	| 25
Vsega . . .	89	1 19	1 I«	1-	| 92
Ljubl jana, dne 10. junija 1936.					
Kraljevska banska uprava			Dravske		
Jbauovine v Ljubljani.					
III.	No. 4257/1.	1855
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 10. junija 1336.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Brežice; Dobova (Loče 1 dv\).
Logatec: Stari trg (Viševek 1 dv.).
Radovljica; Dovje-Mojstrana (Mojstra* na 1 dv.).
Šustavec;
Ptuj: Grajena (Grajenšek 2 dv.).
Steklina:
Ptuj: Osluševci (Tikalci 1 primer),
Garje:
Slovenj Gradec: Podgorje (Sp. Razbol 1 dv.).
Svinjska kuga:
Krško; Čatež (Krška vas 1 dv.). Maribor desni breg: Limbuš 2 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Rdeei breg 1 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Dol. Počehova 1 dv.), Pesnica (Pesnički dvor 1 dv.), Selnica ob Dravi (Vurmat 2 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Dragučova 1 dv.). Metlika: Gradac (Boginja vas 1 dv,), Zg. Kungota (Jedlovnik 1 dv.). Novo mesto: Zagradec (Zagradec 1 dv.), Žužemberk (Šmihel 1 dv.). Dravograd: Dravograd (Dravograd 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Pangerci 1 dv.), Dornova (Dornova 1 dv.), Osluševci (Cveikovci 2 dv., Podgorci 1 dv.), Sv. Miklavž (Vuzmetinci 2 dv.). Slovenj Gradec: Slovenj Gradec (Slovenj Gradec 1 dv.). Ljubljana me.to: Ljubljana (Črna vas št. 197 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Gornji grad: Šmartno ob Paki (Paška vas 2 dv.), Gornji grad okolica (Sv. Lenart 1 dv.). Kočevje: Mozelj (Zajčje polje 1 dv.). Laško: Mariiagrac (Tovst* 1 dv.). Litija: Stična (Malo Černel* 1 dv.L Šmartno (Volčja jama 1 d v.). Ljubljana: Dobrova (Brezje 1 dv., K o« zarje 1 dv., Podsmreka 2 dv.), D ob run ja (Sostro 1 dv., Zadvor 1 dv., Zavoglja 1 dv.), Dol (Osredek 1 dv., Senožeti 1 dv.), Grosuplje (Spodnje Blato 3 dv.), Ig* (Ig 1 dv.), Preserje (Rakitna 9 dv.), Rudnik (Lavrica 1 dv.). Ljutomer; Križevci (Grabe 1 dv.), Mala Nedelja (Bo-dislavci in Radoslavci po 1 dv.). Logatec; Cerknica (Cerknica 1 dv.), Dol. Logatec (Laze 1 dv.), Hotederšica (Hote-deršiea 1 dvorec). Planina (Planina 1 dvorec). Rovte (Petkovec 1 dvorec),
Maribor desni breg:	Hoče	(Bobova
2 dvorca), Rače (Dobrovci 1 dvorec), Šmartno na Pohorju (Spodnje Prebu-kovje 1 d v. in Zgornje Prebukovje 1 dv.). Maribor levi breg: Jakobski dol (Polička vas 1 dv.), Jurovski dol (Žiče 1 dv.), Pesnica (Jelence 1 dv., Na Ranci 1 dv.), Senarska (Trotkova 1 dv.), Sv. Lenart (Sp. Porčič 1 dv.), Sv. Marjeta (Pernica 1 dv.), Št. Tl j (Dobrenje 1 dv. in Št. Itj 1 dv.). Metlika: Gradac (Cerkvišee 1 dv.). Novo mesto: Prečna (Zalog 1 dv. in Velika Bučna vas 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Dolnje Lakonice 1 dv., Srebrniče 1 dv. in Ragovo 1 dv.), Trebnje (Medvedje selo 1 dv.), Velika Loka (Št. Lovrenc 1 dv.). Prevalje:	Dravograd (Gorče
1 dv.), Guštanj (Zelen breg 1 dv.), Prevalje (Breznica i dv., Dolgo brdo 1 dv., Jamnica 1 dv., Navrški vrh 1 dv., Prevalje 1 dv., Stražice 1 dv.), Vuhred (Vuhred 1 dv.), Vuzenica (Sv. Vid 1 dv.. Št. Janž 1 dv.). Ptuj: Hum (Pavlovci 1 dv. in Pušenci 4 dv.), Ivanjkovci (La-honci 1 dv.), Sv. Miklavž (Vuzmetinci
1 dv.). Slovenj Gradec: Pameče (Sele
2 dv. in Vrbe 1 dv.), Šmartno (Gradiše 1 dv., Legen 4 dvorce in Golavabuka S dv.), Šmartno (Šmartno 2 dv., Turiška vas 1 dv.), Podgorje (Radoše 1 dv., Sredne 1 dv., Stari trg 1 dv.), Velenje (Št. Janž n. v. g. 1 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana (Cesta v Zeleni log št. 5 in 9, 1 dv., Jeranova 20, 1 dv. in Celovška 101, 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1936.
A
I. No. 7287/1.	‘	1869
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sre s k ega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah s lužic no mesto banovinskega cestarja, in
sicer na banov, cesti II. reda št. 285 za progo od km 8.00 do km 13.756.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblast-va, da niso obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 30. junija 1036 pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, •
dne 9. junija 1936.
*
II. No. 11.387/13.	1818	3-2
Razglas.
Tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d. Ljubljana-Novo mesto, je vlo-
žila prošnjo za podelitev dovolitve za gradnjo vodne naprave v Luknji, občina Prečna v srezu novomeškem, in sicer na potoku Prečni ter na parcelah št. 796/1, 796/2, 839 in 84S/4 k. o. Prečna. Naprava naj služi proizvajanju električne sile.
V prednji namen se namerava zgraditi dolinska pregrada (v obliki betonske ali pa nasipane pregrade) z dvigom vodne gladine do kote 184. S tem naj se pri vodnih množinah: pri nizki vodi Q = 1*9 m3/sek., pri devetmesečni vodi Q = 3*00 m3/sek, pri šestmesečni vodi Q = 4*10 m3/sek in pri štirimesečni vodi Q — 5-40 m3/sek ter pri ustreznih izrab-nih padcih 15-8 m, 15-5 m, 15-4 m in 15-0 izrabi sila 400 TIP bruto (300 HP neto), 620 HP bruto (470 HP neto). 840 HP bruto (630 HP neto) in 1080 HP bruto (810 HP neto), največja izraba na osi turbine pa bi znašala 1255 HP.
V smislu § 17., odst. 2. tč. a) ter §§ 37. in 38. zakona o ukoriščanju vodnih sil se o gornji prošnji s tem odreja krajevni ogled in razprava na mestu samem za torek, dne 30. junija 1936 in po potrebi naslednje dni s sestankom komisije na mestu samem ob 8. uri.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine ; do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila in zahtevke glede vprašanj, ki se bodo obravnavala na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z gradnjo naprave ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Obravnavala pa se bodo na razpravi tudi pismena opozorila in zoVev-ki, ki se predlože kralj, banski upravi, upravni oddelek, v Ljubljani najkasneje do dne 27. junija 1936 aii pa vodji razprave do njenega pričetka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. junija 1936.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: l)r.' Hubad s. r.
*
VIII. No. 3836/1.	1824	2-2
Razglas.
Tvrdka r Persik, družba z o. z. v Celju, je zaprosila za izdajo obrtnooblast-vune odobritve in gradbene dovolitve za gradnjo tovarne za izdelovanje milnega praška »Persil« in kemičnih izdelkov za pranje in čiščenje na parceli štev. 357/33 k. o. Celje, mesto, kamor naj bi se preselil dosedanji obrat iz središča mesta.
0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. p. v sporazumu z mestnim poglavarstvom v Celju kot gradbenim oblastvom razpisuje
komisijski ogled vp'	a
obravnava
v četrtek, dne 25. j v
s sestankom karnisi e ;
slopjem mestnega poghnar-.va < Celju.
Interesenti se obveščajo, «ta so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu in pri mestnem poglavarstvu v Celju na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 10. junija 1986.
V. No 4307/15.	1842-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetcnskega mostu preko Lendave v Murski Soboti v km 0*829 banovinske ceste 1/28 Murska Sobota—Martijanei
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. junija 19.36 ob 11. uri dop. v sobi’ št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gejeva ulica 541. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivam nm l uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/11 soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 181.688*94.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1336.
V. No. 3426/4.	1854-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rc. konstrukcijo drž. ceste štev. 52 od km 71'900 do km 73‘400 — preložitev — Briga — Banja Loka
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: dinarjev 948.673*17.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1936.
V. No. 3427/4	1867-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste štev. 52 od km 78.000 do 79.890 (Kekovo—Kara)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 2,893.142’—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka* ter tehničnih razdelkov..
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1928.
*
.V. No. 3428/2 —1936.	1888-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 cd km 52.500 do 57.000 (Kočevje—Dolga vas) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 1.330.234’—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava'Dravske banovine v Ljubljeni, dne 15. junija 1936.
V. No. 193/7.	1833-3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev m l pri gradnji državne šolske poliklinike v Ljubljani L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi st. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka. '
Ponudim naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata:
1. za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.032-47,
2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344-13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava
Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1930.
V. No. 1087/6.	1823	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo krovskih in kleparskih vzdrževalnih del pri poslopju jetnišniec in pralnice okrožnega sodišča v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. junija 1936 ob 11. uri dop. v sebi št. 28 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 28 teli n. cdd. kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša za krovska in kleparska vzdrževalna dela din 58.68P50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1936.
*	T
V. No. 138/31.	1822	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče Rogaška-Slatina L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 3/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 421.770-—.
Poleg razpisanega načina naj se ponudim alternativno tudi razni mrzli načini asfaltiranja. Takim ponudbam se na mora priložiti točen opis sistema in dela.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1936.
V.	No. 154/9.	1766	3—3
Razglas
o I. javili pismeni ponudbeni licitaciji za napravo spodnjega ustroja na banovinski cesti Slov. Bistrica—Oplotnica,
odsek km 2.120—3.454, ki se bo vršila dne 30. junija v Mariboru ob 11. uri dopoldne pri sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta 26/11.
Proračunska vsota znaša 199.396-22 dinarjev.
Kavcija v znesku dinarjev 20.000-— se polaga pri davčni upravi v Mariboru najkasneje na dan licitacije do 10. ure.
* Načrti, proračun ter pogoji so na vpo-
gled med uradnimi urami pri sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta 26/11.
Zapečatene ponudbe s predpisanimi dokumenti je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. junija 1936.
&
V-No. 65/1.	1765 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega nadvoza v km 629-461 državne ceste št. 2 v Mednem
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1938 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 479.500-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka ter XII. sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. junija 1936.
VI.	No. 19202/1.	1851
Izurememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Birčanin M. Ilija, upravnik Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani, :n dr. Brust Dragotin, polkovnik, sanitetni referent Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, sta vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino v Ljubljani.
'Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. junija 1936.
Razglasi sodišč in sodnih obiastev
II M 310/36—2.	1S33
Oklic.
Tožeča stranka Brumen Jože, kemični laborant v Pobrežju, je vložila proti toženi stranki Rožmarin Vinka, posest, v Krčevini pri Ptuju, radi din 1.938-— s pri p., k opr. št. II M 310/36 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 18. avgusta 1936 ob 8.15 uri pred tem sodiščem v sobi št. 12, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Sok Franc, odv. pri-
pravnik v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. II., dne 4. junija 1936.
*
I 36/36.	1718
Dražbeni oklic.
Dne 23. julija 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica vi. št. 181.
Cenilna vrednost: din 14.716'—.
Najmanjši ponudek: din 9.810'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 22. maja 1936.
»k
I 213/36-5.	1719
Dražbeni oklic.
Dne 23. julija 1936 ob pol dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dob vi. št. 513.
Ceniina vrednost: din 11.209'—.
Najmanjši ponudek: din 7.474'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu, dne 25. maja 1936.
I 530/35-9.	1767
Dražbeni oklic.
Dne 28. julija 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba, nepremičnin zemljiška knjiga Prevoje, Zlato polje, Lukovica vi. št. 121, 104, 264.
Cenilna vrednost: din 100.019-95.
Najmanjši ponudek: din 66.679-94.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče na Brdu, dne 29. maja 1936.
l 385/36-5.	1798
Dražbeni oklic.
Dne 20. j u 1 i j a 1936 dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnje vi. št. 237 in 130.
Cenilna vrednost: din 37.500—.
Vrednost pritikline: din 950‘—.
Najmanjši ponudek: din 25.001’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 5. junija 1936-
%
I 407/36.	.	1806
Dražbeni oklic.
Dne 23. julija 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Šmarca vi. št. SCO (hiša z zemljiščem).
Cenilna vrednost: din 58.140-—.
Najmanjši ponudek: din 31.800-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču, najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 3. junija 1936.
❖
I 429/34—20.	1811
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1936 o b d e v e t i h bo na mestu samem v Mladku št. 12 in sicer po posameznih skupinah dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cerneča vas vi. št. 69, 579, zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 112.
Cenilna vrednost: din 69.442-52.
Vrednost pritikline: din 6.520-—.
Najmanjši ponudek: din 46.295-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče \ Kostanjevici, odd. II.,
dne 8. junija 1936.
I 241/36-8.	1758
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Javornik vi. št. 202.
Cenilna vrednost: din 53.710-—.
Vrednost pritikline: din 360-—.
Najmanjši ponudek: din 28.520-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer' bi se ne megle več uveljavljati glede nepremičnin v škedo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
• V ostalem se opozarja na dražbeni eklrč; ki je nabit na-uradni deški tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori,
dne 27. maja 1936.
I 212/36—12.	1834
Dražbeni oklic.
Dne 25. julija 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koroška Bela vi. št. 81.
, Cenilna vrednost: din 362.520-05. •Vrednost pritiklin: din 3.440’—. 'Najmanjši ponudek: din 207.216-50.
Pravice, ki. bi ne. pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je .ravnal v dobri veri.	(
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
'Sresko sodišče v Kranjski gori,
dne 30. maja 1936.
1 95/36—16.	...1850
Dražbeni oklic.
Dne 24. julija 1936 o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 1559 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 159.092-55.
Vrednost pritiklin: din 10.680-—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 106,060-—.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je r-avnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, odd. II.,
'dne 27. maja 1936.
•j.
I 322/36-6.	^	1788
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Širje vi. št. 98.
Cenilna vrednost: din 42.450-—.
Vrednost pritikline: din 2.270'—, ki je -že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 28,300'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Laškem, dne 6. maja 1936.
I 95/36-8	1860
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin mlina, kpvačnice, žage, vodne sile in enega travnika zemljiška knjiga Gornja Planina vi. št. 149 in 278.
Cenilna vrednost: din 5.000'—.
Najmanjši ponudek: din 3.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki' je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Logatcu, dne 12. junija 1936.
o •'	V
I 49/35-^24.	1729
.Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1936 ob devetih, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba hiše st. 82 v Rovtah in pripadajočih zemljiških parcel, zemljiška knjiga Rovte,vi., št. 145.
Cenilng vrednost: din 228.020'—.
Vrednost' pritikline: din 1.325’—.
Najmanjši ponudek: din 129.513'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi. se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Logatcu, dne 29. maja 1936.
IX I 60/36—9.	1760
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Jakobski dol vi. št. 226.
Cenilna vrednost: din 368.900-60.
Najmanjši ponudek: din 184.45030.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki. je nabit na uradni deski tega sodišča ;
Sresko sodišče v Mariboru, dne 27. maja 1936.
$
I 1203/36/10.	1740
Dražbeni oklic.
D n e 27. julija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška kujiga Zg. Radvanje vi. št. 83.
Cenilna vrednost: din 30.757'50.
Najmanjši ponudek: din 20.505'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravna! v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 23. maja 1936.
I 94/36-10.	1746
Dražbeni oklic.
Dne 23. julija 1936 ob osmih to' pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: p. št. 5460 (vinograd in vinski hram) zemljiška knjiga k. o. Drašiči vi. št. 223.
Cenilna vrednost: din 3.500’—.
Najmanjši' ponudek: din 2.340’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
: ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začeljtom dražbe,, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V. ostalem se .opozarja na dražbeni, oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 26. maja 1936.
*
I 25/36-8.	.	1837
Dražbeni oklic.
Dne 24. j u 1 i j a 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
- Šoštanj vi. št, 125.
Cenilna vrednost; din 27.845’—.
Najmanjši ponudek: din 13.92925.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se rie mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
- sodišča.
Sresko sedišče v Šoštanju, dne 10. junija 1936.
❖
I 69/36-8.	1836
Dražbeni oklic.
D n e 31 j n 1 i -j a 1936 obdevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bevče vi. št. 47, zemljiška knjiga Crno-va vi. št. 62.
Cenilna vrednost: din 73.581‘10.
Vrednost pritikline: din 3.345’—.
Najmanjši ponudek: din 49.055’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kije nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 27. maja 1936.
I 820/35-8.	*	1730
Dražbeni oklic.
Dne 20. julija 1936 ob devetih bo na mestu samem na Bregu, v gostilni Kobi dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik vi. št. 133.
Cenilna vrednost: din 191.025’—.
Vrednost pritiklin: din 11.300’—,
Najmanjši ponudek: din 127.350'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteljg, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 21. maja 1936,
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
534.
Sedež: Maribor, Vrazova ul. št. 3,
Dan vpisa: 4. junija 1936.
Besedilo:	Podravska	montanska in-
dustrija R. Hilty, Maribor.
Obratni predmet: Ukoriščanje rudo-slednih pravic iz dovolitve rudosledbe rudarskega glavarstva v Ljubljani štev. 101/36 z dne 8. januarja 1936 in trgovanje z izkopano rudo.
Imetnik: Hilty Rudolf, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Vrazova ul. št. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 4. junija 1936.
Fi 16/36. — Rg A IV l/h
*
535.
Sedež: Maribor, Aleksandrova c. 51.
Dan vpisa: 4. junija 1936.
Besedilo: A. Toroš.
Obratni predmet; carinsko posredovanje. ,
Imetnik; Anton Toroš, Aleksandrova c. 51.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 4. junija 1936.
Fi 18/36. — Rg A III 288/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
536.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. junija 1936.
Besedilo: »Triumf« podjetje za predelovanje in trgovino z industrijskimi proizvodi, družba z o. z. v Ljubljani.
Izbriše se poslovodkinja Megler Meta, vpiše pa se poslovodja dr. Megler Ven-
delin, industrialec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 11.
Okru/n« kot trir. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 30. maja 1936,
Rg C II 201/13.
*
537.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 4. junija 1936.
Besedilo: Jos. Martinz.
Obratni predmet: trgovina z no-rim-berškim blagom.
Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim in norimberškim blagom. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 4. junija 1936.
Rg Pos '3/19.
Izbrisala se je nastopna firma:
538.
Sedež: Vojnik.
Dan izbrisa: 2. junija 1936.
Besedilo: Ribič & Vrečer.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Zaradi prestanka obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 2. junija 1936.
Rg A II 40-8.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 63».
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 9. junija 1936.
Besedilo: Posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopila sta iz načelstva Supan Ignac, šolski upravitelj v pok. v Brežicah, in Rueh Josip, posestnik in kleparski mojster v Brežicah.
Vstopil je v načelstvo: Vogrinc Ivan, posestnik in kovaški mojster v Brežicah.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 9. junija 1936 Zadr. I 167—81.
•I'
510.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 12. maja 1936.
Besedilo: Surovinska zadruga čevljarjev v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
I. Spremenila so se pravila zadruge v tj 7.
II. Izstopila sta iz načelstva Pušnik Franc in Podpečan Ignac.
Na novo sta vstopila v načelstvo: Do-manjko Štefan, čevljarski mojster v Celju, Mariborska 17, in Ribez’ Josip, čevljarski mojster v Dobrovi 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 12. maja 1936.
Zadr. I 278/79.
*
541.
Sedež: Cirkovce.
Dan vpisa: 4. junija 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
25.	maja 1936 so se izpremenila pravila v gš; 16. in 34.
Načelstvo sestoji iz načelnika in šestih odbornikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 4. junija 1936.
Zadr. I 105/45.
❖
54S.
Sedež: Dravlje.
Dan vpisa: 2. junija 1936.
Besedilo:	Gospodarska zadruga v
Dravljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Černič Edvard, vpiše pa se član načelstva Babnik Vlado, dipl. tehnik v Dravljah.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 30. maja 1938.
Zadr. X 351/8.
❖
543.
Sedež: Gornja. Polskava.
Dan \pisa: 28. maja 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gornji Polskavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Petrovič Ignac, Šuntner Franc in Pivec Franc, s pišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Poherc Karl, pos., Sele, Hrastnik Anton, pos. in usnjar. Zg. Polskava 8.
Dosedanji član načelstva Terglavčnik Andrej je načelnik, Katz Josip pa pod-načelnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 28. maja 1938.
Zadr II 29/28.
❖
514.
Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 9. junija 1936.
Besedilo: Hranilno in posojilno društvo v Konjicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Šumer Martin, pos. in trg. v Konjicah, vstopil je v načelstvo: Polegek Ferdinand star., pos., Vešenik št. 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 9. junija 1936.
Zadr. I 213—52.
❖
545.
Sedež: Laško.
Dan vpisa: 12. maja 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Laškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva dr. Flego Josip, advokat v Laškem.
Vpiše se na novo član načelstva Pod-reberšak Martin, posestnik v Lahom-šku.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 12. maja 1936.
Zadr. I 232/76.
❖
510.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2 junija 1936.
Besedilo: »Dom grafikov«, registrovana zadruga z omejena zavezo v Ljubljani,
Na občnem zboru dne 19. aprila 1936 so bila spremenjena zadružna pravila v §§ 5., 11., 17., 20. in 24.
Izbrišejo se člani načelstva Poženel Franc, Kunc Viktor, Koline Jakob, Mihelčič Valentin, Perovšek Anton, Pintar Franc in Vlahovič Milim; vpišejo pa se člani načelstva Metlar Franc, strojni stavec v Ljubljani, Pleteršnikova ul. 3, Štrukelj Josip, poslovodja Delniške tiskarne v Ljubljani, Brajnik Edvard, strojni stavec v Ljubljani, Glince c. 1 II št. 20, Fine Franc, pomožni grafični delavec, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 2, Lavrenčič Karel, strojnik v Ljubljani, Ob Ljubi jan iic 33, Pere Oton, predtiskar v Ljubljani, Ribniška ul. 23, Punčoh Ciril, strojni stavec v Ljubljani, Rožna ulica 29.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 30, maja 1936.
Zadr. X 240/6.
*
547.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. maja 1936.
Besedilo: »Dom« stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 7. marca 1936 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo zadruge odslej:	»Doni«
sta hena in kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Namen zadruge odslej:
a) nakupovati za svoje člane zemljišča in stavbišča;
b) gradili, kupovati in prezidavati domovja in jih članom predajati ali dajati v najem;
c) snovati vsakovrstna podjetja, ki so v tesni zvezi s stavbenimi posli, n. pr. opekarne, apnenice, kamnolome itd. ali se udeleževati že obstoječih takih podjetij in jih uporabljati;
d) preskrbovati svojim članom za nakup zemljišč in stavb ter za gradnjo potrebna posojila in kredite iz lastnih sredstev, ali posredovati za taka posojila in kredite pri drugih kreditnih zavodih in ustanovah;
e) sprejemati od članov in nečlanov hranilne vloge in vloge v tekočem računu ter jih obrestovati;
f) dajati svojim članom potrebne gospodarske nasvete
Načelstvo sestoji iz načelnika ter najmanj štirih, a največ šestih članov.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23 maja 1936.
Zadr. VIII 34/26.
❖
548.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. junija 1936.
Besedilo: Ekonomska enota, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva Košir Mirko, Kardoš Aladar in Zbašnik Štefka, vpišejo pa se člani načelstva: doktor Šerko Alfred, stud. phil. v Ljubljani, Gledališka ul. 14, .Kermauner Dušan, zasebnik v Ljubljani, Ulica 29. oktobra štev. 12, in Porovne Ivan, stud. teh. v Ljubijani-Moste, Val. Vodnika ul. 10. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. in., dne BO. .maja 1936.
Zadr. X 259/3.
❖
5-19.
Sedež: Predoslje.
Dan vpisa: 25. maja 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Predcsijih. registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Zabret Alojzij, vpiše pa se član načelstva Jenko Franc, posestnik na Suhi št.. 20. Okrožno kot tre:, sedišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1936 Zadr. VII 269/12.
❖
550.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 19. maja 1936.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Slovenjem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva: Soklič Jakob, župnik v Slovenjem Gradcu, vstopil pa je v načelstvo: Virtič Matevž, posestnik v Selah 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 19. maja 1936-Zadr. I 302—59.
❖
551.
Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 25. maja 1936.
Besedilo: Ljudska posojilnica v žireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Zajec Matija in Seljak Maks, vpišeta pa se člana načelstva:
Mlinar Franc, zadružni tajnik v Stari vast št. 25,
Kopač Viljem, posestnik v Žireh št. 34. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L. dne 23. maja 1936.
Zadr. Vlil 79/12.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
552.	'
Sode/: Celje.
Dan izbrisa: 12. maja 1931.
Besedilo: Delavska po.-ojilnica v Celju, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Sprejemanje hranilnih vlog, njih obrestovanje, dajanje posojil. oskrbovanje inkasa, eskontiranje menic.
Zaradi izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 12. maja 1936.
Zadr. III 215/18.
553.
Sedež: Dol. Logatec.
Dan izbrisa: 25. maja 1936.
Besedilo zadruge: Pašniška in gozdna zadruga v Dol. Logatcu, r. z. z o. z.
Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1936.
Zadr. X 61/3.
55 L	1835
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženem Kržišnik Zorko, trgovec v Žireh št. 69.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžen ec, se določa narok na dan 20. junija 1936 ob 8.30 uri pri tem sodišču, soba št. 6.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Kcnkurznim upnikom III. Fazreda se plača 40% kvota souno ugotovljenih terjatev v 15 mesečnih enakih obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo 15. juiija 1936, vse to z jamstvom Kržišnika Antona, trgovca v Stari vasi, p. Žiri. Sresko sodišče v Logatcu, dne 9. juni a 1936.
St. 4/36—68.
555.	1870
Sklep.
Konkurzna stvar tvrdke Zabret in sinova v Bobovku pri Kranju.
Izmenja se stečajni upravitelj dr. Megušar Anton, advokat v Kranju in se postavi na njegovo mesto dr. Kimovec Anten, advokat v Kranju. Ob enem se razreši dr. Megušar Anton svoje dolžnosti.
Okrožno sedišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. junija 1936.
St 5/36—51.
A
556. '	‘	1872
Odprava konkurza.
Prezadolženec: za pušč. po Jurkoviču Jocu, trg. v Mostah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 23/35—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po žj 151. k. z. Ok”ožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 2. junija 1936.
St 23 35-18
V
557.	1873
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Kačar Angele roj. Mejač, posestnice in trgovke z mešanim blagom v Zalogu št. 26, ije končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. junija 1936 Por. 5/36—32.
558.	1845
Oklic.
Poravnalna stvar Eugeleta Valterja, neprotokoliranega trgovca in posestnika v Kočevju št. 84.
Prisilna poravnava izven stečaja, dosežena v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja pri naroku dne 31. marca 1936, po kateri plača dolžnik svojim upnikom 50% kvoto v 15 enakih mesečnih obrokih, počenši s plačilom prvega obroka 90 dni po potrditvi poravnave — se odobruje.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. junija 1936. nor 2/36—9.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Si. 1/6—36129/36.	1858
Razpis.
Podpisano mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 1500 ton premogovega zdroba in 60 ton kosovca za mestno klavnico v Ljubljani.
Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu — ravnateljstvu mestne klavnice v Ljubljani, Mesarska cesta do 2. julija 1936,
Dobavni pogoji se dobijo pri ravnateljstvu mestne klavnice v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 17. junija 1936.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r, &
Štev. 7152/1.	‘	1832
Razglas.
V smislu g 54. uredbe o izvrševanju očavalnih odredb (Ur. list št. 28/125 ex 1930) se razglaša, da je po sodbi sreske-ga sodišča v Kranjski gori Kps 21/35—3 z dne 14, februarja 1935 Dovžami Kristijanu, p. d. Blaščevemu iz Dovjega št. 13, občina Dovje-Mojstrana, prepovedano zahajati v krčme za dobo 3 mesecev, t. j. od 23. maja 1936 do 23. avgusta 1936.
Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved
" 55. zak., pa bi imenovanemu vendarle postregel z opojnimi pijačami, bo kaznovan po § 263. kaz. zak,
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 6. junija 1938.
*
L. R. No. 6840	1801-3-1
Razpis.
Uprava obče državne bolnice v Ljub* Fani razpisuje za dobavo zdravil za dobo do 31. septembra 1936 po nalogu ministrstva za socialno politiko in narodne zdravje O br. 7637 z, dne 23. maja 1936 v skrajšanem roku 10 dni lll.ofcrt-ni! licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 26 ju"!:a 1936 ob 11. uri dopoldne » pisarni upravnika.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobijo med uradnimi urami v ekonomski pisarni te bolnice.
Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 10. junija 1936.
'No. 141/3.	1846-3-1
Prodaja žrebca in konj banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
V sredo dne 15. julija 1936 ob 9. uri dopoldne bodo na žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodani na javni dražbi 1 žrebec in dva konja. Natančni pogoji se dobe pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Uprava banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani, dne 13. junija 1936.
Broj 21.804/1936.	1808-3-2
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u 1’etrovgradu na dan
4.	jula 1936 u 11 sati prije podne IV. iav-nu pismenu ofertalnu licitaciju za iz-vedbu gradjevinskih i zanatskih radova za novogradnji! Ekspoziture petrovgrad-skog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Velikoj Kikindi.
Sve podloge za ovu licitaciju mogu interesenti dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vreme raspisa i to:
uslove i predračune za sveukupne ra-dove uz cenu od din 100-—;
uslove i predračune za pojedine skupine radova uz cenu od din 20-—; načrte uz cenu od din 25’—.
U Zagrebu, dana 8. juna 1936.
Središnji ured za osiguranje radnika.
*
Br. 370/7-36.	1825-3-2
Razglas o licitaciji.
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za dovršitev gradnje srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi direktorja Djinov-skega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 33.
Ponudbe naj bodo napisane na uradnem proračunu in naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna din:
1. za zidarska dela . . . 230.023-90,
2. za ključavničarska dela 39.760-—. Predpisana kavcija znaša za zidarska
dela din 24.000-—, za ključavničarska dela din 4.000-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki-se dobivajo proti povračilu napravnili stroškov ob delavnikih od 10. do 12. ure v pisarni Pravoslavne parohije v Ljubljani, Tabor št. 1, pritličje, desno.
Podrobnosti razpisa so -razvidne iz razglasa o licitaciji na vratih pisarne Pravoslavne parohije v Ljubljani, Tabor št. 1, in pisarne, v kateri se bo vršila licitacija pri sobi direktorja Dji-novskega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 33,
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani, dne 12. junija 1936,
Razne objave
1840
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 29. aprila 1936, št. 27.917/V/84, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 29. aprila 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 28. aprilom 1934;
2. obrestna mera za stare vloge sc odreja na 2%, računajoč cd 28. aprila 1934 dalje.
Dolsko, dne 10. junija 1936.
Hranilnica in posojilnica v Dolskem, r. z. z n. z.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela »Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani, v ponedeljek dne 6. julija 1936 ob 18. uri v srebrni dvorani Graiul hotela Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Zvišanje delniške glavnice od dinarjev 3,324.000-— na din 5,124.000-—.
2. Zadevna sprememba § 4. družbinih pravil.
3. Pooblastilo upravnemu svetu za izvršitev sprememb, potrebnih po zahtevi upravnih oblasti.
4. Slučajnosti.
Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkasneje pa do 27. junija 1936, predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.
Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkasneje do
30.	junija 1936, delnice v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 1, med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 12. junija 1936.
Upravni svet.
1874
Vabilo na redni občni zbor
delničarjev Slovenske banke d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 39. junija 1936 cb 17. uri
v družbinih prostorih v Ljubljani, Krekov trg 10.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva in predložitev bilanc za leti 1934. in 1935.
2. Odobritev bilanc in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3. Sklepanje o dopolnitvi' upravnega sveta in nadzorstvenega sveta- in eventualne volitve novih upravnih, in nad> zorstvenih svetnikov.
4. Slučajnosti.
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj 8 dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic pri blagajni Slovenske banke v Ljubljani. Vsak delničar je upravičen do toliko glasov, kolikorkrnt zastopa po 10 delnic.
V Ljubljani, dne 15. junija 1936.
Upravni svet.
❖
1841
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico kolesa evid. št.'42.311, izdano od sreskega načelstva v Ljubljani na ime Bizjan Ivanka. Proglašam jo za neveljavno,
Bizjan Ivanka s. r.
$
1847
Objava.
Izgubljeno reg. tablico 2—11422—3 bicikla razveljavljam.
Celje, 13. junija 1936.
J. Jellenz s. r.,
Celje, Prešernova ulica 19.
1866
Objava.
Izgubil sem obrtni list na ime: Robida Albin in Jožeta, trgovina v Gor. Skopicu št. 42, obč. Čatež, srez Krško. Proglašam ga za neveljavnega.
Robida Albin s. r.
Objava.
Izgubil sem svojo poselsko knjigo, izdano od občine TeSanovci, z dne 20. februarja 1935 pod št. 50, ter jjo proglašam za neveljavno.
Šušlek Štefan s. r.
❖
1838
Objava.
Izgubil sem prometno knjigo bicikla št. 57.290 ter jo proglašam za neveljavno.
Vaš Josip s. r., posestnik iz Kešarovcev, srez Murska Sobota.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,