Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno У6 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni nrednlštva: dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 in 205*
Iihaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 m 10.544 /a inserale; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 34.011, Praga-lJunnj 24.747
Uprava; kopilar-leva b, telefon 20oy
V ofenzivo proti revizionizmu !
Čeprav sloni revizionistična politika, predvsem kolikor gre za revizijo meja. na šepavih nogah, čeprav je res, da ni v smislu narodnostnih načel, ki morajo biti т 20. stoletju odino odložilna pri določevanju usode narodov, nikakor opravičena in tudi ni moralno utemeljena, moramo kot realni politiki računati » dejstvom, da ima revizionizeni silno udarno moč. Revizionistična propaganda se naslanja po vsem svetu ua tri mogočne zaveznike, ki so: neinformiranost mednarodne javnosti, gospodarska kriza in pa človeško razumljivo simpatiziranje mednarodne javnosti s premaganci. Končno revizionistična propaganda lahko tudi uspešno izkorišča splošno pomanjkanje zaupanja v stalnost današnjega političnega in socialnega reda, pa naj se ta ncstalnost pojavlja kot posledica krize parlamentarizma in demokracije ali obstoječoga gospodarskega siste. ma; svet je neprestano v pričakovanju nečesa norega. »odrešilnega«.
Samoposobi umevno se je zdelo nemški diplomaciji, da je valila vso gospodarsko krizo na reparacije, dokler niso bile te v Lausanni končno črtano. lianes je gospodarske krize v Vzhodni Prusiji. ki je nemarni baroni ne marajo obdelovati, kriv seveda »poljski koridor«. Lcgitiinislični krogi v Avstriji in Madjari sploh že več let prepričujejo Anglosakse, da je današnjo gospodarsko stisko v podonavskih državah povzročilo razkosanje Avstro-Ogrske, češ, da so na njenem ozemlju nastale male državico, ki ne morejo samostojno iivoti. V m: loži in A meričani gledajo na narodnostne probleme skozi precej debele naočnike; njim so bolj priljubljene »praktične« rešitve tndi političnih problemov, in sicer po trgovskih načelih, kakor razmejevanje, ki naj Tpoštcva pred. vsem narodnostne momente. Madjari se lahko poleg tega naslanjajo na stare zveze svoje aristokracije z angleško. Sploh imajo Nemci, Avstrijci in Madjari pri vsaki mednarodni akciji veliko prednost pred slovanskimi narodi in slovanskimi državami, ker jo laliko navežejo na stare zveze, ki ob. stojijo že izpred voine. Oni lahko orjejo dalje po brazdah, ki so jih zarezali za časa nekdanje Nemčije in Avstro-Ogrske kot gospodujoči narodi, in to tudi s pomočjo slovanskih žuljev, za katere je takrat malokdo vedel.
Prav tako tudi naš dosledni nasprotnik na zapadli, ki nima nikukega veljavnega argumenta, a katerim bi lahko podprl svojo zahtevo po naši remiji, Ici se je polastil že velikega kosa naše zemlje in ki ravna z našim ljudstvom kakor so Rimljani s podvrženimi narodi, lahko predrzno meče. v svet najgorostasnejše zahteve, tudi zahtevo po naši Dalmaciji, ne da bi izzval v mednarodni javnosti posebno začudenj«. Kljub temu, da je duce udaril s fašistično sekiro po svojih nasprotnikih in jih danes opozarja, da je la sekira še ostrejša — in takšne grožnje zapadli prav nič ne imponi-rajo — in kljnb temu, da uživa italijanska diplo. macija zaradi svojih mednarodnih intrig poseben sloves, Mussolini še vedno na zapadli z uspehom manevrira proti nam, ki smo za zapadno aristokracijo še mladi, v imenu 2000-letne civilizacije.
Borba proti revizionizmu ni lahka. Velik del angleške javnosti se je nedavno oprijel revizio-ni/ma kot bilke, ki naj reši Evropo, MacDonald je vprav z neprikrito čustvenostjo, ki se kaj rada pojavi pri starejših politikih, zagrabil za njo, in iz Anglije je prišel tudi predlog, naj »vrnemo« Hadjarski Itanat. da ne omenjamo drugih predlogov o razkosanju naše domovine, ki so kvečjemu rimskega izvora.
Mednarodni položaj se je nedavno zasukal nam v prid. To se ni zgodilo samo radi odločnega nastopa Male alitante, ampak še bolj radi nepremišljenih sunkov nekdanjega majorja Hitlerja, ki je s svojo notranjo politiko prezgodaj razgrnil svoje karte. Če je vstal A. Chamberlain, ki se ni strašil fašističnega duha in se je rad vozil na sestanke i Mussolinijem, proti »pruskemu duhu, o katorom smo mislili, da je že mrtev«, je to mnogo. Klici r poslanski zbornici proti Macdonaldu, češ da pri svoji revizionistični politiki ne računa s preokretom angleškega javnega mnenja v prid Franciji, torej tudi v prid njenim zaveznicam, niso bili slučajni.
Vendar ni dvoma, da bo revizionistična gonja kmalu zopet vzkipela. Kako naj ве borimo proti njej? Nikakor so ne moremo strinjati z D'Orines-sonom, ki očita francoski povojni diplomaciji oko-stonelost in pomanjkanje pobude. Povojni francoski zunanji ministri so skušali zagotoviti Franciji mir in z njim njene pridobitve s pogodbami in res velikopoteznimi načrti, ki so bili izven ob. inočja za nasprotnika od i ozn ih mednarodnih pogodil. Nr.j omenimo samo Briandov Locarno, Bri-imriov jn Kellogov pakt, Herriotov ženevski pakt in francoski razorožitveni načrt, ki naj bi zagotovil Zvezi narodov ugled in moč. Gotovo pa je, da jc bila francoska zunanja politika v svoji liniji defenzivna. Zunanja politika Francije, ki je po zasedbi Alzacije in utrditvi svojega kolonialnega imperija dospela na vrhunec svojih narodnih teženj. tudi ni mogla biti drugačna. Kdor je v de. (enzivi, je vedno v nevarnosti, da zgubi тес, kakor tisti, ki napada.
Čeprav je naša zunanja politika spričo sedanjega mednarodnega položaja, ki se še desetletja bržkone ne ho spremenil, navezana na francosko, ai lahko privoščimo kak sunek, posebno iz listih postojank, kjer Francija ni prizadeta neposredno lu ne kaže neposrednega interesa zu lastno po-Itiitlo V zadnjem rasli jc v naši zunanji politiki t" težnja tudi vidna, vsaj v obrambi smo postali odločnejši. Obramba proti revizionizmu bo najuspeš.
Italijanska diplomacija je razočarana
je splavala
Mata antamta prizna Rusijo de jure?
Pariz, il. aprila.
Francoska vlada je spomenico, katera se tiče Mussolinijevega načrta o paktu štirih velesil, tele-graiično sporočila svojima poslanikoma v Berlinu in Londonu, da o njej obvestita italijansko, oziroma angleško vlado.
Vso poročila o vsebini te spomenice pomenijo več ali manj kombinacije, ker se je sklenilo, da se ta spomenica ne bo objavila, kakor se tudi niso objavili načrt Mussolinija in izpremembe tega načrta, kakor jih je predlaga! MacDonald.
Da pa francoska spomenica ne odgovarja popolnoma intencijam Mussolinija, to se da sklepati iz okolnosti, da je francoski ministrski svet na predlog zunanjega ministra Paul-Boncourja v zadnjem hipu sklenil, da doda svoji spomenici uvodno pismo, ki ima namen, da ne bi spomenica italijanskih političnih krogov preveč razočarala. V tem uvodnem pismu irancoska vlada baje zagotavlja Mussolinija, da francoska vlada želi vzdrževati z Italijo najboljše prijateljske zveze in da se njeni izpreminjevalni in dopolnilni predlogi k Mussolini-jevemu načrtu ne smejo smatrati tako, kakor da bi se Francija o gotovih vprašanjih ne hotela razgo-varjati.
Odkritja o Mussolini evem načrtu Italiia naj dobi Dalmacs a !
Kljub tajnosti, v katero je zavita francoska spomenica, se more s popolno gotovostjo trditi, da so v Rimu že včeraj dobro vedeli, da Francija zavrača bistvene točke načrta g. Mussolinija, katere se tičejo revizije mirovnih pogodb. Angleško časopisje, ki se je zaradi Hitlerjeve gonje proti Židom v zadnjih dneh z malimi izjemami odvrnilo od Nemčije, prinaša sedaj podrobnosti o Mussolinije-vem načrtu. Najbolj zanimiva so poročila rimskega dopisnika »Manchester Guardiana«, ki pravijo, da je prvotni Mussolinijev načrt čisto izrečno izključeval male države od reševanja evropskih vprašanj. Mussolinijcvi načrti so naravnost sovražni malim državam, predvsem Jugoslaviji, Češkoslovaški in Romuniji. Mussolini je naravnost predlagal, da se izvede revizija evropskih meja brez malih držav in proti njim. »Manchester Guardian« trdi, da je Mussolini celo zahteval, naj se Jugoslavija prisili, da odstopi Italiji Dalmacijo. Ko so v Ženevi izvedeli za Mussolinijev načrt, so bili naravnost konsternirar.i. Rekli so, da je naravnost norost, ako se v sedanjem času stavljajo take zahteve, ki morajo porušiti mir, ne pa ga zgraditi. Tega mnenja je bil tudi španski zastopnik v razorožitveni konferenci g. Madariaga, ki je rekel, da bi se mogla revizija meja evropskih držav izvesti samo v najugodnejši atmosieri po medsebojnem sporazumu vseh držav in z obojestranskimi koncesijami, nikakor pa ne v današnji atmosferi in na ta način, da bi četverozveza državam enostavno diktirala svojo voljo. Dopisnik »Manchester Guardiana« izjavlja na koncu svojega poročila, da po njegovem mnenju Mussolini absolutno ni noben diplomat, kar se jc pokazalo tudi to pot, ko je Mussolinijev načrt privedel do čisto nasprotnega učinka, nego ga je Mussolini nameraval.
Za Mussolinijev načrt se vleče sedaj od večjih angleških listov samo še »Times«.
Jezno p san e „Tribune"
Sicer se pa razočaranje zaradi usode Mussolinijevega načrta kaže tudi v italijanskem časopisju. »Tribuna« na primer piše, da bi Mussolinijev načrt posta! popolnoma brez smisla, ako bi se bistveno spreminjal. Pravi, da je sodelovanje štirih veselil edina garancija za mir v Evropi. To sodelovanje mora imeti značaj direktorija. Francija, Anglija, Italija in Nemčija imajo v Zvezi narodov, oziroma v njenem Svetu stalno mesto, s čimer je že od samega začetka bilo štirim velesilam priznano v Zvezi narodov mesto, ki jim zagotavlja gotovo prvenstvo. Zato ni prav nič proti duhu Zveze narodov, ako se osnuje direktorij, da ne bo mala zveza mogla velesil terorizirati(l).
Edino upame ie Hitler
Pariška »Liberte« pravi, da Papen in Gohring vodita sedaj v Rimu z Mussolinijem pogajanja, ki naj privedejo do sxupne akcije za uresničenje Mussolinijevega načrta. Italijanski diplomati baje še vedno upajo, da se bo dala Francija pridobiti za vstop v direktorij, kakor si ga zamišlja Mussolini. Toda to upanje najbrž ni preveliko.
nejša, ako preidemo sami r ofenzivo. Postavimo proti revizionističnim zahtevam lastne revizioni-stične zahteve! Če ne more naša olic.ijelna politika na to pot, ker načelno odklanja vsak rerizionizem iz strahu, da ne bi zgubili sedanjih pridobitev. potem poiščimo posredno pot Lotimo sc propagande za našo zemljo pod tiijrcm doina in predvsem v zunanjem svetu. Ni zadosti, da se od časa do časa kdo s hripavim glasom oglasi, po. treben je sistem! Na sistematično akcijo je Irclia odgovoriti s sistematičnim delom. Ne strašimo so pred vsem svetom povedati, da naše narodno ze-dinjonje še ni dovršeno!
Mi lahko pred vsem svetom izjavimo: Revizije, seveda pravične revizije, se ne bojimo! Pravična revizija hi pripeljala v naročje Jugoslavije okoli 100.000 koroških sinov in drugih 600.000 izpod Italije, s katerimi sino živeli skupno 1300 let na tej zemlji, «I« ne omenjamo drugih, ki še žive na Oradiaćanskcm in ladjarskem izven naših uieja'	—eki
Pariz, 11. aprila.
Oficijozno glasilo francoske vlade »Temps« prinaša od svojega posebnega dopisnika iz Prage sledečo vest:
»Gotovo je. da so dogodki zadnjega časa ustvarili ugodnejše ozračje med malo antanto in sovjetsko Rusijo. Protiruska politika Hitlerja je v Moskvi zadušila zadnje ostanke germanofilstva, na drugi strani pa se je Praga resno zamislila ob za-kljiičitvi pakta o nenapadanju med Francijo in Rusijo ter med Rusijo in Poljsko.
Sovjetska unija bi jako rada pri češkoslovaški industriji naročila izdeiko, ki jih je do sedaj dobivala iz Nemčije. Zalibog finančna kriza Rusiji ne dovoljuje, da hi taka naročila odplačevala drugače.
kakor na dolge roke. na drugi strani pa Češkoslovaška danes ni v stanju, da bi komurkoli mogla dovoliti kredite na dolgi rok. Kljub temu pa je želeti zhližanja z državami male antante in sovjetske Rusije predvsem iz političnih razlogov.
Ni izključeno, da bo to zbližanje v doglednem časa privedlo do zaključitve pakta o nenapadanju.«
Rim. 11. apr. Tukajšnji listi prinašajo vest, da se v rimskih diplomaličnih krogih govori, da bode Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška že v blifc-njih dneh priznale de jure sovjetsko Rusijo. Do sedaj, tako pravijo italijanski listi, ni bilo se mogoče dobiti oficijelnega potrdila te vesti. Kaže se pa v italijanskem javnem mnenja veliko vznemirjenj« ob pojavu teh notic.
Kaj hoče Dollfuss v Rimu?
Aii gre za denar aii za politiko ?
Dunaj, ti. aprila, ž. Danec dopoldne ob 11 je nepričakovan odpotoval z letalom v Rim avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss. Do tega sklepa je prišlo ua nočni seji vlade, ki je s kratkimi presledki trajala včeraj ves dan. V političnih krogih pripisujejo temu vprašanju zelo velik pomen in ga spravljajo v zvezo s številnimi kombinacijami. Trdijo, dn je dr. Dollfussa povabil šef italijanske vlade Musssolini radi tega. ker se istočasno nahajata v Rimu nemški podkancler von Papen in pn Gohring. Govorijo, da je to potovanje v zvezi z sklenitvijo kon-kordata s sveto Stolico, ki jo je v Rimu že pripravil kardinal Innitzer.
To so pa le zatrjevanja in je po mnenju nekaterih politikov potovanje dr. Dollfussa v Rim izključno le v zvezi z izredno težkim finančnim stanjem, v katerem se trenutno nn-haja avstrijska republika. Danes je jasno, da Francija ni razpoložena dati Avstriji posojilo, istočasno pn so tudi inozemski upniki Kredit-anstalta v Londonu odklonili predlog avstrijske vlade za sanacijo tega zavoda. Položaj je radi tega postal neizmerno kritičen. Da bi se ne zgodilo šc kaj hujšega, je avstrijska vlada sklenila, do t. junija brezpogojno naravnost izsili moratorij z a svoje dolgove .Seveda Italija ne bo mogla finančno pomagati Avstriji in ni izključeno, vsaj tako mislijo, da se bo Francija vendar-le odločila, da po obisku dr. Dollfussa v Rimu in radi vsega, kar se bo tam govorilo, da Avstriji posojilo, dn jo reši propada.
Drugo pa je vprašanje avstrijskega izvoza v Italijo, pri čemer pride pred vsem v poštev les in razno drugo blago. V tej smeri se že nekaj pripravlja in ni izključeno, da pride do konkretnih sklepov v Rimu. Verjetno je, da bodo govorili o »Anschlussii«, vendar pn tega nihče ne jemlje resno. Kakor znano, je Italija sama velik nasprotnik Ansehlussa in radi tega tudi to vprašanje ni aktualno. Proti Anschlussii pa je odločno Dollfuss sam.
Brez dvoma je važno, dn se bodo vršili važni politični razgovori cned avstrijskim zveznim kanclerjem in šefom italijanske vlade ba.š
Hitlerjeve reforme
v trenutku, ko se nahaja v Rimu tudi nemšfki podkancler von Papen, ki je svoječasno v Rimu in Ženevi mnogo obl jubljal Avstriji, izpolnil pa ničesar. Zunanje-politična stran tega potovanja ni popolnoma jasna. Vse kaže, da Mussolini pripravlja nov zunanje-politični koncept, v katerem bi sred n je-evro|>ska vprašanja igrala važno vlogo. Šlo bi torej za novo intrigo.
Rim, II. aprila, tg. Avstrijski kancler dr. Dollfuss je danes popoldne ob 5 s posebnim lc-talom. ki mu ga je italijanska vlada poslala v Benetke, dospel na vojaško letališče Centocellu. K sprejemu sta jjrišla avstrijska poslanika pri kvirinalu in Vatikanu, za italijansko vlado pa je prišel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich, rektor Anime, prélat Hudal in bivši italijanski poslanik na Dunaju Auritti. Po pregledu častne čete se je odpeljal dr. Doll-] fuss s svojim spremstvom v avstrijsko poslani-: štvo. Jutri bo sprejem pri Mussolini j ll,v če-I trtek pa sprejem v Vatikanu.
Podržavljenje obrambnih društev
Dunaj, 11. aprila, tg. Ministrski svet je -k!« uil. 1 da se ustanovijo prostovoljne pomožne čete iz Heini-wehra, iz krščansko-socialnih in landhiindovgkih formacij, dočim bi bile izključene formacije narodnih socialistov in socialnih demokratov. Prišlo jo pri tem do prerekanja, ker je krščansko-socialni vojni minister Vaugoin zahteval le pomožne čete kot ojafenje vojaške sile na število 30.(100 mož. katero je določeno za Avstrijo v mirovni pogodili, dočim jih je heimwehrovski državni lajnik za javno varuost Fey zahteval kot pomožno policijo in jim torej noče dati ludi politične pravice. Ko so s tem vladi naklonjene obrambne formacije na la način legalizirane, se pričakuje, ker je Selititzhund razpu-ščen. da bo izšla sedaj prepoved samo za rjave uniforme narodnih socialistov.
Dalje je vlada z nasilno naredbo sklenila pred-conzuro za plakate, dalje personalno gospodarsko in tarifarično razbremenitev zveznih železnic, kakor tudi druge gospodarske in socialno-politične odredbe.
Vse dežele pod fašistično komando
Berlin, U. aprila, tg. Državni kancler Hitler je danes v svoji novi funkciji kot državni namestnik za Prusijo imenoval državnega ministra Go-hringa za pruskega ministrskega predsednika. Gôhring je bil do sedaj državni komisar za prusko notranje ministrstvo. Sedaj bo v kratkem predložil svoje predloge za imenovanje ostalih pruskih ministrov. (KIkar je država meseca junija lanskega leta posegla v Prusijo, so vladali Prusijo državni komisarji, katerim je bil na čelu Papen. Prav do zadnjih dni se je mislilo, dn bo Papen obdržal vodstvo pruske vlade tudi kot ministrski predsednik. Ono izenačenje, ki se je z imenovanjem namestnikov odredilo v vseh nemških deželah, pa pač pomeni, da morajo na čelo najvažnejših nemški dežel stopili sami narodni socialisti. V ostalem pa se glede sestave pruskega kabineta najbrže ne bo mnogo spremenilo. Do sedaj obstoja pruski kabinet iz treh narodnih socialistov: Gohring za notranje stvari, Kerrl za pravosodstvo in Rust za prosveto 1er iz nemškega nacionalen dr. Hugen-berga za gospodarstvo in uradniškega ministra dr. Popica za finance. Ko se bo Gohring vrnil iz Rima, bo novi pruslci kabinet prevzel vladne posle.
Nemški nacionalizem hujska naprej
Kodanj, 11. apr. AA. Listi komentirajo nedavne govore nemških politikov Sievcrsa in Pcper-korna v nemškem Slesviku. Govornika sta izjavila, da mora Nemčija začeti pri Schlesviku »drobiti versajske verige«. Prisilili bomo, sta vzkliknila, Dansko, da bo prišla v Berlin na razgovor o reviziji meje. V z ezi s tem listi poročajo, da se pripravljajo 22. aprila in 1. maja v Flensburgu nacionalno socialistične manifestacije.
Umor je »/nenl'pn
Berlin, 11. aprila. AA. Vlada je anmetdirala morilce lirzbergerja.
Protinemšho gibanje na Poljskem
Varšava. 11. aprila. AA. Kakor poroča >Re-I publika* v Lodzu, sta dve veliki izvozni tvrdki prejeli pisma od svojih londonskih poslovnih prijateljev, ki zahtevajo, da poslej poljsko blago v Anglijo ne sme iti več preko nobenega nemškega pristanišča in se ne sme prepeljati [rtj nobeni nemški ladji, ker bi drugače ustavili nadaljna naročila. Neka tovarna v Lodzu je dobila tudi pismo od svojih holandsknh poslovnih prijateljev, ki zahtevajo, da se v bodoče za noben izdelek, ki se iz Poljske izvozi na Holansko, ne sme porabiti niti trohica nemškega blaga.
Varšava, U. aprila. Ig. Včeraj so bile n? Poljskem proti nemške demonstracije prepovedane. Do manjših izgredov je prišlo v Qruiidensu in r Poznanju. Polurndun »Oazeta Poljska« izjav. Ija. da se ne bodo dopuščala nasilstva proti nem-štvu, vendar pa jo dovoljen bojkot nemškega Ida ga. ne da bi bil kdo prisiljen k bojkotu, ker Nem čija ie sedem let vodi gospodarsko vojno proti Poljski.
Represali'e Rusije proti Nemcem
Moskva. 11. apr. ž. Sovjetska vlada je pričela s lako zvonim čiščenjem sovražnih ji strank in društev. Predvsem so prizadeti Nemci, ki so zaposleni pri raznih državnih podjetjih. — V republiki nad Volgo je začasno rnzpuščenih več športnih in U it I turnih organizacij, ki so simpatizirale s hitleri zrnom. Več oseb pa je bilo aretiranih, ker so vzdr ževale zveze s hitlorjevskimi organizacijami.
Dunajska vremenska napoved; Začasno precej jasno in topi" V splošnem pa bo vreme nestanovitno.
Gospodarska predhonferenca
Male države protestirajo
Pariz. 11. apr. AA. Herriot se bo kot delegat Francije za gospodar, predkonferenco v Washingtonu 17. t in. vkrcal na parnik >Ile de France«.
Newyork, 11. apr. ž. Predsednik Roosevelt je sestavil listo vprašanj, ki bo o njih razpravljal z zastopniki Anglije in Francije. Predvsem bodo v vseh podrobnostih proučili vprašanje vrednosti srebra, o nadzorstvu nad produkcijo žita, medi, o carinskih tarifah in o devizah.
Washington, 11. apr. A A. V krogih zastopnikov držav, ki niso povabljene na washingtonske razgovore, odkrito izražajo svoje nezadovoljstvo. Ameriška vlada dobiva neprestano pozive, naj povabi •»a konferenco razen velikih držav tudi nekatere
manjše. Zastopniki driav pridclovateljie žita, kakor Romunije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Bolgarije in Madjarske, izjavljajo, da je njihova navzočnost na konferenci neobhodno potrebna, ker brez njih ne bo mogoče doseči svetovnega sporazuma glede pridelovanja žita. Zastopniki Poljsko so pa vznemirjeni zato, ker je na konferenco povabljena Nemčija, Poljska pa ne. Španija in Belgija bi hoteli načeti v Washingtonu nekatera carinska vprašanja, zastopniki Male antante pa v zvezi s to konferenco naglašajo, da tvorijo tri države Malo antante homogeno skupino, ki jc upravičena razpravljati o vseh mednarodnih vprašanjih.
L. Uršič:
Madjarska revizionistična propaganda
Skrajjno napeto stanje tudi v Bolgariji
Debata o razveljavljenju komunističnih mandatov — Zopet
brutalen političen umor
Sofija, 11. aprila. AA. Na današnji seji sobranja, ki se je začela ob 16, se je otvorila razprava o vladnem predlogu za razveljavljenje mandatov komunistične delavske stranke. Prijavilo se je 14 govornikov in zato je malo verjetno, da bi bil predlog še dane« sprejet, čeprav bi seja trajala pozno v noč. Najbrž se bo razprava nadaljevala še jutri.
' Debato o predlogu je otvoril bivši minister Jordanov. ki se je izrekel proti razveljavi mandatov poslancev delavske stranke, češ, da bi to bilo v nasprotju 7. ustavo in demokratskimi načeli. Enako sta se izrazila poljedelski poslan«* Štefan Canov. ki pripada prav tako, kakor Jordanov poljedelski zvezi Vrapča 1, m poljedelski poslanec dr. Georgij Dimitrov ki pripada poljedelski zvezi Aleksandra Stani,bu-njskega. Za predlog je govoril bivši pravosodni minister т vladi »Demokratičeskega zgovora« Zeko Madjarov.
Seja se vrši v zelo napetem ozračju, ki se občuti ne samo v dvorani in na hodnikih, tem-
Brezposelnost
Ženeva, 11. aprila. 1. Mednarodni delovni urad Je objavil statistične podatke-o stanju brezposelnih po svetu. Iz teh podatkov je razvidno, da se je splošno stanje brezposelnosti letos še poslabšalo. V rečini držav se je število brezposelnih zvišalo. Brezposelnost se je zvišala v Estoniji in na Švedskem
Borba za in proti Krleži
Zagreb, 11. apr. ž. Znani hrvatski književnik Miroslav Krleža je napovedal za jutri zvečer predavanje o hrvatski književnosti. Pred tremi dnevi pa se je pojavil v Zagrebu plakat, ki so ga podpi-?li hrvatski nacionalisti in v katerem so pozivali meščanstvo, da na tem predavanju protestirajo proti Krleži, ki da je grdo govoril o hrvatski literaturi. Osebni prijatelji Miroslava Krleža, nadalje odborniki Matice Hrvatske ter levičarji in še nekateri drugi so izdali drugi plakat, v katerem poudarjajo, da je Krleža eden najboljših hrvatskih književnikov ter da je sramota, da njemu prepovedujejo predavanja v centru Hrvatske o naši literaturi. Na vse to je odgovorila sedaj policija, ki je predavanje prepovedala. Današnja »Hrvatska Straža« objavlja uvodni članek, pod naslovom »Barnumska reklama s hrvatstvom«. List piše, da ta način reklame spominja na reklamne trike ameriških magna tov.
Belgraiske vest?
Belgrad, 11. apr. 1. Včeraj popoldne in danes §c je nadaljeval občni zbor Centralne uprave bolniškega fonda za prometno osebje. Na včerajšnjem popoldanskem sestanku je v glavnem centralna uprava odgovorila na razne napade, ki so jih izrazili posamezni delegati. Govoril je tudi ljubljanski delegat Cerkvenik, ki je zavračal napade, ki jih je bil naperil subotiški delegat Ilič proti oblastnima odboroma v Ljubljani in Sarajevu. Cerkvenik jc izjavil, da oblastni odbor v Ljubljani ni prekoračil proračuna. Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora jc bilo nato soglasno sprejeto. Danes se je pretresal proračun ccntralne uprave. Govorilo je več govornikov. Po sprejetem proračunu se je razpravljalo šc o ostalih točkah dnevnega reda, nakar je bil občni zbor Centralne uprave bolniškega fonda zaključen.
Belgrad, 11. apr. I. Na realno gimnazijo v Novem mestu je premeščena Ivana Klemene, dosedanja predmetna učiteljica na realni gimnaziji v Va-ijevu. — S poštnega urada Ljubljana I. na poštni urad Poljčane je premeščen Alojzij Ljubic, poštno-brzojavni manipulant 10. pol. skupine.
Belgrad, 11. apr. 1. Današnje »Službene novi-»e- objavljajo, da se ukinejo poslaništva v Bernu, r Madridu, v Haagu in odpravništvo poslov v Rigi. Iste »Službene novine« objavljajo navodila finančnega ministra za izvrševanje proračunskih izdatkov in dohodkov za leto 1933/34.
Belgrad. 11. aprila. 1. Danes je bil v Belgradu iretiran zaradi ode rušiva brivec Lazar Tasič, ki je siromašnim slojem posojal denar s 120% obrestmi.
Itelgrad, U. aprila. 1. Uprava državnih monopolov je izdala poročilo o monopolskih dohodkih za februar, ki znašajo za la mesec 124.725.828 Din. MonopoUU dohodki za februar lanskega leta so zna-iali 131.186.6Î6 Din.
skoplje, 11. aprila. 1. Tu je bil danes občni zbor tukajšnjega Društva inženorjov, na katerem jo bil izvoljen nov odbor. V debati »o posamezni govorniki zahtevali od merodajnih činiteljev, da se predvsem zaposlujejo naši domači inženerji in ne Ulje i. O leni vprašanju je imel obširen referat ing. Mak: imovič, ki je. naglašal, da je v naši državi zaposlenih 25ПП inozemskih inženerjev. Društvo jugoslovanskih Inženerjev in arhitektov pa šteje nekaj nad 2000 članov, od katerih čaka na zaposlitev nad 500 inženerjev.
Relgrad. 11. aprila. 1. V dvorani Kolarčeve ljudske univerze je bil enoči koneerl, 'ki ga je organiziral ženski odbor za jxxlpiranje primorskih beguncev. Na koncertu je nastopil tudi znani kvintet 'z Ljubljane, ki je žel za lepe pesmi burno priznanje. Prostorno dvorano Kolarčeve ljudske univerze so skoraj pojKdnoma napolnili belajrajski Slovenci, med tem ko je ostalega belgrajskega prebivalstva illo le malo.
682 km na uro
Rim. it. aprila. AA. Letnic,- Angeli« Je doue gel nov hitrostni rekord s hidroplanoin. \ozil je s povprečno hit*ostjo ЛВ2 km na uro.
več tudi pred poslopjem sobranja, kjer neprestano patruljirajo ojačene straže na konjih.
Sofija, 11. aprila. AA. Včeraj zgodaj zjutraj so našli v Borisovem vrtu, največjem parku v okolici Sofije, truplo mladeniča. Ubit je bil od 10 revoiverskih strelov raznih kalibrov. Truplo so našli v veliki mlaki krvi in obraz je bil tako obrizgan od krvi, da se je komaj spoznal. Pri ubitem mladeniču niso našli nobenih dokumentov, da bi ugotovili njegovo indentičnost. V začetku so mislili, da gre za navaden zločin brez slehernega političnega ozadja. Policiji pa se je jKisrečilo ugotoviti, da je ubiti mladenič Makedonec Straliil Petrov Georgijev, zadnje čase brez posla. Današnja »Mekcdonija« o tem umoru obširno piše. Po njenem pisanju bi se dalo sklepati, da je bil umorjeni Straliil Petrov Georgijev član skupine mihajlovistov in da je j>adel kot žrtev protogeroveev. »Makedonija« misli, da so Georgijeva morilci ugrabili, trpinčili in naposled na brutalen način umorili. V interesu preiskave policija noče izdati nobeuih podrobnosti.
narašča
za 77%, v Češkoslovnški za 61%, v Belgiji za 35%. v Danski za 30, na Holandskem za 26. v Švici za 25, v Avstriji za 11, v Franciji za 9, na Norveškem za 15, v Saarsketn ozemlju za 6 in r Gdansku za 16%. Znižanje brezposelnosti je zabeleženo samo v treh državah: v Nemčiji, Kanadi in Poljski.
Amevšfea žetev pad'a
Washington, 11. aprila. AA. Zaradi neugodnih-podnebnih razmer prošlo rimo računa kmetijsko ministrstvo, da okoli 30 odstotkov z žitom zasajenih površin ne bo obrodilo. Žetev ozimine ceni ministrstvo na 334,087.000 mernikov proti 462 milijonom mernikov lansko leto. Lani so znašale zaloge žita 165,903.000 mernikov, letos pa 178,354.000 mernikov.
Sovjeti zopet uvedli latinščino
Moskva, 11. aprila. Komisarijat za prosveto je zopet uvedel na srednje šole pouk latinščine in grščine, čeprav v omejenem obsegu. Kakor znano, so sovjeti po oktoberski revoluciji pouk v klasičnih jezikih odpravili kol reakcionaren.
Dunaj, 11. apr. AA. Danes sta trčila dva tramvaja. En potnik je mrtev, 32 jih je pa ranjenih.
Berlin, 11. apr. AA. Državni notranji minister je izdelal nove predpise zastran potnih listov, ki jih izdajajo nemška oblastva. Na novih potnih listih bo poslej kot narodnost navedena vselej »nemška«, medtem ko so doslej nemška oblastva navajala narodnost po raznih nemških deželah.
Sklepi seje
magistratnega gremiia
Ljubljana, 11. aprila. Danes popoldne se je vršila seja magistrat, gremija. Razpravljalo in sklepalo se je o sledečih zadevah:
Obrtni oddelek je poročal o mnogih prošnjah za podelitev bufetov in gostiln. Na podlagi današnjega gremi jalnega sklepa se podeli ge. Elzi Schauta koncesija za otvoritev »penziona«, ki bo prvi v Ljubljani in sicer v nebotičniku. »Pcnzion« bo imel v začetku 8 postelj. Drugim prošnjam se je lc deloma ugodilo; večina pa odklonilo radi nezadostnih lokalov. — Slaščičarji letos ne bodo več vozarili po mestu s sladoledom niti ne bodo prodajali sladoleda na stalnih javnih prostorih, ker je bila tozadevna prošnja Zadruge slaščičarjev odklonjena.
Na priporočila mestnega ekonomata se jc oddala košnja mestnega travnika ob Cesti dveh cesarjev Albinu Hraslarju za 1500 Din letno. — Majhno mestno parcelo dobita v najem posestnika R. Dubrovič in dr. Milavee v Mariborski ulici proti 50 Din letno. — Reklamne table na mestnih kioskih se oddajo v najem Aloma-Comp. po 1500 Din mesečno. Doslej jih je imel Eug. Skušck. — Nekaterim trgovcem se dovoli postaviti na hodnik stojala za kolesa proti letni najemnini 100 Din.
Na priporočilo mestnega gradbenega urada se oddajo za Delavski docn pleskarska, slikarska, ključavničarska tlela, doliava zaves in par-ketov najugodnejšim [xinudnikom in sicer: Spe-letiču, Marnu, lllobšu, Jugoindus in Bayerju, Severiu in Puhu. Steklarska tlela se niso oddala, ker je bilo premalo ponudnikov.
Podelijo se sledeča stavbna dovoljenja: Francetu Oblaku za enonadstropno vilo ob cesti na Rakovnik za Endlicherjevo hišo. — Jakobu Miheveu /a gradnjo prizidka na [ur-čkovi poti. — i:,li Mathian za visokop rit lično hišo v Podjunski ulici. — Francetu I .u k mami za nadzidek nadstropja hiše na Erjavčevi cesti proti Pollakovemu. vrtu. — Dr. Vidu Lavriču za prizidek sobe k hiši v Karadžičevi ulici. — Karlu Prologu za adaptacijo trgov, lokalov bivše Narodne kavarne un Dvornem trgu. — Antonu М<иМси za pritlično hišo ob Ižanski cesti poleg barjunske šole. — Raizen tega so se obravnavale nekatere manjše adaptacije, ki so bile večinoma dovoljene.
Uporabna dovoljenja se izdajo: Francetu Podlipcu za pritlično hišo nn Ižanski cesti. — Francctn Jemcu za dvig enega nadstropja hiše na Tržaški cesii št. m. — 'uitomi Biaziëu za pritlično hišo na bivši Jarčcvi parceli ob cesti v .Vlestui log.
Bratislava, 8. aprila.
Mislim, da ne bo odveč, če poskusim na kratko opisati madžarsko revizionistično gibanje, saj je
v usodni zvezi tako s Češkoslovaško kakor tudi z Jugoslavijo.
Največje delo o revizijskem vprašanju je knjiga dunajskega vseuč. prof. Jožefa Kunza: »Die Revision der Pariser Friedensvertrage«, Dunaj, 1932. (Str. 328, Kč 240.) Autor je madžarofil, ima pa tudi mnogo objektivnih strani. Njegova knjiga je protest proti italijanski okupaciji južne Tirolske ter proti madžarski zahtevi po Burgenlandu, dopušča pa revizijo na račun držav Male zveze. Načelno je proti madžarskim aspiracijam po Veliki Madžarski, ker bi to ne šlo brez vojne, in ker ne moremo tega zagovarjati s stališča pravičnosti. Priporoča jim, naj revidirajo svoj revizionizem in naj branijo svojo stvar le na osnovi Wilsonovih načel.
V	ČSR se to vprašanje zelo pozorno motri zlasti v dnevnem časopisju. Imajo pa že tudi nekoliko dobrih publikacij. Slovaška podružnica »Narodnega sveta« je izdala ob Rothermerovi akciji 1929 monumentalni zbornik »Slovaška proti reviziji tri-anonske pogodbe«. Z ozirom na mednarodno pra-
' vo je pisana knjiga dr. Rudinskega »Revizija tri-anonske pogodbe« (1932), ki je izšla nedavno tudi I v francoskem prevodu. Popolno predstavo tega gibanja pa nam hoče dali publikacija češkega časnikarja Milana Janote »Napor proti Trianonu«, izšla v začetku tega leta. Pisatelj izčrpno obravnava njihovo propagando na osnovi glavnega revizioni-stično-propagandističnega dela »Justice pour la Hongrie« ter sporedno s predavanjem francoskega profesorja na »Visoki šoli za mednarodni študij« V i 11 a t a. Knjiga vsebuje mnogo virov za študij slovaškega vprašanja kakor tudi 13 strani obsegajoči seznam madžarske agitacijskc literature v raznih jezikih.
Po tej zadnji publikaciji bom navedel nekaj podatkov, tupatam dodajani svoje opombe, če sc mi zdi potrebno.
„Idefne" osnove modjarske propagande
Osnova madžarske propagande je že omenjeni album, ki ga je izdala v štirih jezikih redakcija Pesti Hirlapa leta 1928/29. Vsebuje tele osnovne J točke:
1.	Sv. Štefan je bil prvi vladar, ki je že v 10. stoletju sprejel zapadnoevropsko civilizacijo in jo razširil: s tem se namiguje na starost ogrske kulture.
2.	Leta 1241 so Madžari odbili Tatare ter tako prvi rešili Evropo pred pogani.
3.	Od leta 1526 pa skozi 150 let so Madžari že v drugič branitelji evropskega zapada.
4.	Leta 1919 so Madžari z odpravo Kuenovega režimu tretjič rešili evropsko civilizacijo pred barbari.
V	teh točkah je misel: Madžarska — branik zapadnocvropskc kulture pred barbari.
5.	Največji glasnik idej francoskc revolucije je bil Košut, kar je dokaz sorodnosti madžarske duše z idejami enciklopedistov ter z idejami francoske revolucijc.
6.	Madžari niso hoteli svetovne vojne.
To so glavna gesla, zelo spretno preračunana na učinek: zapadneçiu dclavcu je simpatična primera z revolucijo, inteligentu misel, da je Madžarska braniteljica zapadne kulture. Misel madžarskega odpora proti svetovni vojni je izbrana za zapadne politične kroge, ki so v tem oziru zelo občutljivi. V Angliji naglašajo sorodnost madžarskega predvojnega parlamentarizma z angleškim, v Franciji omenjajo Rakocijeve stike s francoskim dvorom, v Švici se poudarja madžarsko reformacijsko gibanje v odnosu do švicarskega kalvinizma, v Italiji se podčrtuje pomoč madžarskih dobrovoljcev Ga-ribaldiju, za Ameriko je spet zelo prikladna trditev, da je isti Košut, ki ga v Franciji proslavljajo kot jakobinca, posnemal v svojem delu velikega Washingtona.
Po teh lažnivih geslih, katerim verjame nepoučena tujina, se predava v Ameriki in zapadni Evropi madžarska zgodovina.
Zunanja organizacija je zelo spretno izvedena, elastična (cilj posvečuje sredstvo) in razmeram prilagodljiva. Središče vse propagande je
»Revizionistična liga« v Budimpešti, ki jo je ob Rothermerovi akciji osnoval pisatelj Fr. Herzeg. Ta ima svoje podružnice po vseh večjih zapadnocvropskih mestih ter v Ameriki. Tajništvom v tujini načelujejo aktivni madžarski časnikarji. Tak časnikar je posrednik med oficielnim madžarskim zastopstvom in temi, ki jih hoče Liga pridobiti. Naloga takih pisarn je ta, da sprejemajo iz središča različne vesti, članke in podatke, ki jih potem razdele onim, ki se zanimajo za gibanje (časopisom in politikom). Na splošno sc pa ravna akcija po krajevnih razmerah.
V Amerik«
jc to gibanje že močno zakoreninjeno. Reorganizacija društev sc jc izvedla po vojni, ko so začeli Ameriko obiskovati madžarski profesorji, politiki, časnikarji, umetniki. Zlasti Apponyjevo potovanje je imelo za uspeh namestitev treh madžarskih profesorjev na ameriških univerzah, kjer sedaj delajo javno mnenje. Ni treba posebej omenjati, da deluje v tej smeri tudi njihovo časopisje. Centrum propagande je
Ameriška filijalka revizne lige
Odtod izhaja iniciativa na razne strani, ki so:
aj razne organizacije in časopisje,
b)	umetniške organizacije: Klub ameriško-mad-žarskih umetnikov, ameriško-madžarske gledališke družbe. S pomočjo teh se Jim jc posrečilo spraviti v Ameriko toliko časnikarjev, pisateljev in filmskih igralcev;
c)	politično-trgovsko propagando vrše ameri-ško-madžarske trgovske družbe;
d)	društvena in sploh prava politična propaganda pa izhaja iz klubskih lokalov madžarsko-ameriških drultev.
Madžarska agitacija v Ameriki ima lahko delo, ker je tam javno mnenje zelo naklonjeno reviziji. Zanjo sc je izjavil tudi sedanji predsednik Roosevelt kakor tudi prejšnji, Hoover. Poseben pečat ima akcija
časnikarskega kralja Hcarstn,
znanega radi tatvine francoskih diplomatskih dokumentov. Prcšinja ga čudno sovraštvo do vsega evropskega. Ko ga jc lani Francija izigrala, jc začel še ostreje pisali; sekundiral je zlasti nemškemu tisku ob prihodu francoskega ministrskega predsednika Lavnla v Berlin, kakor tudi ob njegovem obisku v Ameriki.
Posebno poglavje zase pa jc tako imenovano borahovsko vprašanje (Madžarom se je že posrečilo pridobili Boraha). Senator Borah sc navdušuje za revizijo iz čisto idealnih ozirov, vendar je pa pravo jedro njegovegu nastopa ob Lavalovcm obisku Amerike drugje. Ta politik je namreč zastop-
nik ideje »splendid isolation«, je proti ameriškemu poseganju v evropske zadeve. Poleg tega jc vodja opozicije, ki se bori proti preveliki moči ameriških prezidentov, zlasti se je pa boril proti Wilsonu in vsemu njegovemu delu, odtod njegov nastop proti mirovnim pogodbam, ki temelje na Wilsonovih točkah, V Lavalovem prizadevanju je videl poizkus zopet pritegniti Ameriko k Ženevi, da bo garantirala francoske meje. Ta akcija je torej čisto ameriška zasebna zadeva, ki se pa šele drugotno prenaša v Evropo.
V	Angliji
je revizionistična akcija najbolj uspevala v letih, ko se Angležem Se ni bilo treba toliko baviti z njihovimi notranjimi zadevami. Začetki madjarske agitacije segajo v prva povojna leta (zveze med angleško in madjarsko aristokracijo). L. 1920 se je osnovala
»Liga prijateljev Madjarske«, pridobe si konservativca lorda Newtona, ki postane idejni vodja gibanja za obnovitev svetoštefansko države. L. 1921 se ustanovi
oksfordska liga za ogrsko samoodločbo.
Organ te lige je list >Okovi«. Štirikrat na leto izhaja oksfordsko-ogrska revija. Znana je Rother-merova akcija, ki se je začela s prvim člankom v »Daily Mail-u : dne 21. maja 1927—1929. Od 1920 imajo madjarski pisatelji in novinarji pristop v angleške literarne kiube, v parlamentu se organizira hungarofilska skupina poslancev. Tako se je polagoma pripravil teren, na katerem sedaj uspešno delujejo. Važno je poslanstvo madjarskih portret-nlh slikarjev, posebno za osebne stike. Največji uspeh v zadnjih letih je pridobitev angleškega modernega liberalca, pisatelja Wellsa.
Nova etapa Rothermerovega revizionizma je spoj Trianona z Versaillesom, ua kar je uplival hitlerizem.
V	Franciji
se jim je šele po treh letih posrečilo prebiti led s pomočjo denarja. Propaganda se vrši: a) v društvih, b) knjigah (leposlovnih in agitacijskih), c) časopisih, d) s predavanji.
Društva posredujejo ekspedicije na Ogrsko, športno propagando (Barany). Na budimpeštanski St. Imbre kolegiju so prosta mesta za tujce.
Časopisna akcija je v časopisih: L'Ordre, La croix, La Victoire, La Volonté. Socialni demokrat Blum se v Le Populairu zavzema za sestavno revizijo. Posebno vlogo ima pri francoskih časopisih tako imenovano »tretje nadstropje«; administracija sme za veliko vsoto tirez vednosti redakcije sprejeti karkoli v časopis. Tako se je pojavila v časopisju laž, da se L 1870 ni češki parlament posinvil proti nemški okupaciji Alzacije, ampak madjarski. V »Matiniu je izšel 31. avgusta članek, v katerem se opevajo ogrski cigani, ki da so po zaslugi nadvojvode Jožefa najcivillziranejši izmed vseh na svetu.
Predavanja organizira društvo »La tribune internationale«. Vrhunec je bilo Apponyjevo predavanje o modernem državniku —• dokaz", kako daleč so se že dokopali s svojim prizadevanjem.
V Italiji
obstoji revizijska smer od londonskega pakta (26. aprila 1915) in se vodi kot oficielna politika zlasti kar se tiče srednjeevropskega problema.
Svtca
je nekakšen centrum vse inozemske akcije. Ženevska revizna pisarna posreduje zveze s funkcionarji DN, daje informacije novinarjem, pripravlja obiske na Madjarsko, izrablja v svoje namene manjšinske kongrese itd.
Uspešno družabno propagando vrši madjarsko akademsko društvo »Ilungaria«, ki ima zelo dober sloves posebno v višjih krogih.
Za to neoficielno akcijo, ki smo jo na kratko pregledali, pa gre uradna madjarska zunanja politika v DN ter v okviru srednjeevropskega problema.
V DN se njeni zastopniki trudijo prepričati odločujoče kroge in jih pripraviti polagoma na misel, da mirovne pogodbe ne dajejo vsem narodom znosnih življenjskih pogojev. Zato madjarska odklanja zahtevo, da mora biti zadovoljna s sedanjim stanjem, dovolj je zahtevati od nje le toliko, da ne uresniči svojih zahtev z vojno. Prva etapa revizije naj bi bila enakopravnost v oboroževanju ter rešitev problema narodnih manjšin, s čimer je tesno spojeno teritorialno stanje. To prvo etapo vidimo sedaj v nedavno zamišljenem rimskem paktu štirih velesil.
. Isto stališče kot v DN, zastopa Madjarska v srednjeevropskem problemu, kjer se pov'darja teza, da je možno gospodarsko sodelovanje le preko politike. Do carinske unije (20. marca 1931) se je težilo le za restavracijo Madjarske, po njej je pa postala zopet aktualna misel podonavske monarhije 1er restavracija Habsburžanov. Ta novi Stadij 'je tem nevarnejši, ker so mu naklonjeni zapadni krogi, i zato, ker se na to sistematično pripravlja domače madjarsko javno mnenje. Sporedno s tem pa gre seveda mednarodna akcija Habsburžanov.
Čas je že, da se začne temu gibanju tudi pri nas posvečati potrebna pažnja.
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znanccm. da je naša preljuba, dobra in nepozabna mati, hči, stara mati, tašča, teta, sestra, gospa
Antonija StrplBG
Foi. Žitnih
danes oh t popoldne v 57. letu starosti, v veliki potrpežljivosti bogu-vdano umrla.
Pogreb bo v četrtek, dne 13. aprila ob 7 zjutraj iz hiše žalosti v Snvščku, na pokopališče v Begunjah.
Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
Sevšček pri Cerknici, 11. apr. 1933.
Žalujoči ostali.
Franc Dolinar 50 letnik
Ljubljana, 11. aprila. Danes praznuje ugledni ljubljanski pekovski mojster in slaščičar g. Franc Dolinar svojo 50-lotnico. Številni prijatelji in znanci so mu iskreno
čestitali, saj je jubilant vse spoštovanje in čestitke s svojim delom in življenjem res zaslužil. G. Franc Dolinar ee je rodil dne 11. aprila 1888 v Zaklancu št. U v župniji Horjul. Njegov oče je bil kmet. Po svojem pokojnem bratu Antonu je prevzel mesto poslovodje v stari ljubljanski pekovski obrti Jančar Pred škofijo 11. Pozneje je podjetje prevzel sam v last od blaejopokojne gdč. Josipine Jančarjeve, ki je pred kratkim umrla. S pokojno gospodično je jubilant ravnal taiko, kaikor more le rediko kakšen pravi otrok s svojo materjo. Božji blagoslov mu je bil zato vedno dodeljen in je g. Dolinar dvignil e svojo marljivostjo, značajnoetjo in poštenostjo svojo obrt na rediko višino. Na svt4ovni razntavi v Londonu si je pridobil za svoje higijenično urejene delavnice in svoj zdravilni kruh visoko odlikovanje.
Naž jubilant se je poročil 1. 1914 z gdč. Ivanko Mekindovo iz Cerknice. Iz srečnega zakona se jima je rodilo 5 otrok, in sicer dva fanta, ki oba študirata v zavodu sv. Stanislava, in tri hčerke. Njegova gospa pa pomaga jubilantu v obilni meri pri cvetočem podjetju.
G. Dolinar je veâik dobrotnik in rad pomaga, kjerkoli vidi potreba Mnogo je žrtvoval tudi v cerkvene namene, zlasti za stolnico, pa tudi za druge cerkve. Če bi šenklavški zvonovi znali govoriti, bi gotovo vedno peli hvalo g. Dolinarju. Vendar pa se g. Dolinar vedno ravna po svetopisemskem načelu, naj ne zve levica, kaj deta desnica.
Njegova goepa mu ni samo zvesta družica v življenju in ne samo nadvse skrbna sotrudnica v podjetju, temveč mu je podobna tudi v dobrodelnosti. Svoje otroke vzgajata v strogo krščanskem katoliškem duhu.
Prijazen v razgovoru in dober družabnik je g. Dolinar ter ga pozinajo takega vsi njegovi znanci. Njegoyi uslužbenci so pri njem kakor doma in eo r, Dolinarjevimi prav za prav ena družina. Zato tudi zlepa pri njem ne zapusti noben uslužbenec službe.
Vrlemu katoliškemu možu in odličnemu ljubljanskemu podjetniku jubilantu g. Dolinarju čestitamo tudi mi ter mu kličemo: »Se mnogo lett<
Glasbena Matica v Ptuju
Koncert pevskega zbora, ki se je vržil 8. aprila 1938 v dvorani Društvenega doma, nam je nudil globok vpogled v vztrajno delo tega, po najvišjih ciljih hrepenečega pevskega zbora.
Spored, ki smo ga slišali, je bil pester in popolnoma slovenski. Zastopani so bili skladatelji: Z. Prelovec, A. Lajovic, E. Adamič, A. Foerster, R. Savin, V. Mirk, J. Ipavec, G. Krek, P. Jereb, O. Dev, Č. Šedlbauer, M. Hubad in St. Mokranjac. Težkih in najmodernejših skladb sicer nismo slišali, pa to ni v nečast pevskemu zboru, ampak znak pravega spoznanja svojih moči, zato pa je bil splošen vi is tudi prav dober.
Prelovčev »Pozdrav« je donel prav mogočno, medtem ko je Lajovčeva »Večerna« izzvenela nekam suho, so se pa »Pastirčki« živahno razgibali in je E. Adamičev »Junak po vasi jezdi« učinkovito tvenel in je bil prisrčno podan. Moški zbor je odpel A. Foersterjevo »Razbito, čašo«, Mirkovo »Ka-trico«, J. Ipavčevo »Imel sem ljubi dve« in R. Savi novo »Koso«. Višek je zbor dosegel, ko je odpel A. Foersterjevo »Z glasnim šumom s kora orgle eo donele«; to je skladba starejšega datuma. Skladba je napravila mogočen vtis in je bila precizno dostojno izjavana, donelo je kot molitev. Med ostalimi skladbami mešanega zbora je bila prav zanimiva P. Jerebova »Črn mož«, katero je zbor dobro odpel. Narodne pesmi, ki jih je izvajal ženski zbor, pa žal niso uspele in tudi niso spadale prav na ta spored koncerta, to so skladbice za mladinski kon-eert, matični zbor se pa ne sme zadovoljiti s povprečnostjo, on mora biti drugim zborom vzgojitelj In vzor. Med ostalimi skladbami, ki so bile izvajane in so že znane, je še omeniti skladbo »Ma-Jolka«, ki jo je za zbor priredil Č. Šedlbauer in je bila sprejeta z velikim aplavzom, ter St. Mokranj-čov »VIII. rukovet«, ki je zaključil koncert in je bil prav dobro izvajan.
Pevski zbor Glasbene Matice je dokaj discipliniran in v najlepšem razvoju. Mlad je, svež, ne-nstrašen in vztrajen. Nimajo Se sicer vsi ženski glasovi tiste polnosti in topline, kakor jo imajo ».reli ženski glasovi, tudi tenorji včasih neprijetno zvenijo, ker niso vsi enakobarvni in radi uhajajo. Basi so sicer polnodoneči, a v globini nekoliko šibki. O. C. Šedlbauer, ki je temperamentno, suge-itivno in sigurno vodil zbor. bo s svojo energijo in zmožnostjo gotovo dovedel zbor še do visoke stopnje.	F. F.
Trbovlje
Podraženo meso. Lađco ofera-rvo načelrtvo je
na novo določilo prodajne cene mesu in sicer 2 Din dražje ko dosedaj. Precei ee je podražilo tudi suho svinjsko meso, ki ga ljudje le radi kupujejo za Veliko noč. Le žal, d« s« plače in gmotno stanje delavcev in kmetov ne »boljia, da bi višje cene pomenile bolj&e čase.
Moko so kradli. V nedeljo zvečer so tatovi »dnesli iz Starčevega mlina т Rovtah vso boljšo пк>ко, ki jo je imel zase pripravljeno za Veliko noč. Iz eledov se vidi. da so odnašali moko v brcw-tsh i ti jc potoni presipeh v /nkljp Sed&nje obupno stanje spravlja ljuon do takih krivičnih dejani, pii katerih ta* n»<Joliee ooeeetnik.
Knezoškofa dr.Karîma zadnja pot

Prvi del sprevod« z Glavnega trga.
B&fgc
SÉfëfcJdiJfd^î-; 'т^Д:
Vos s krsto odhaja * Glavnega trga.
Sodni odmevi dogodkov v Mengšu
in Domžalah
Ljubljana, 11. aprila.
Danes ob pol 9 se je pričela pred malim senatom razprava proti Gregorju Repanšku, bivšemu županu na Homcu, Egidiju Rodetu, posestnikovemu sinu v Nožicah št. 4 in njegovemu bratu Jožefu. Senatu je predsedoval predsednik Kralj, votanta sta bila sodnika Javoršek in Verbič. Obtožbo je zastopal prvi državni tožilec dr. Ogoreutz, obtožence sta branila dr. Miha Krek in dr. J. Mohorič.
Predsednik pojasni, da je bilo obtoženih naj-\ prej pet ljudi, pa je višje deželno sodišče ustavilo j postopanje proti Francu Grčarju in Francu Marottu. Gregor Repanšek je obtožen, češ, da je 15. maja 1932 v Mengšu pred Flerinovo gostilno zaklical: >Živio svoboda! Živel dr. Korošec! Dol z režimom!« Rode Jožef je obtožen, da je klical pri isti priliki v Mengšu pred Zelenčevo gostilno: »Dol s kraljem!« Rode Egidij pa je rabil isli vzklik ob priliki manifestacije v Domžalah.
Predsednik je nato prebral pričevanja prič, ki jih je deloma zaslišalo okrajno sodišče v Kranju, deloma pa deželno sodišče pri prejšnjih razpravah. Repanška obremenjuje pričevanje Jožefa Vidalija. ki je izpovedal, da je videl Repanška pred Flerinovo gostilno dne 15. maja zvečer, ko je s kolesom udaril ob tla in zaklical inkriminirane besede. Jožefa Rodeta obremenjuje orožnik Franc šeruga. ki pravi, da je videl obdolženca, ko je enkrat vzkliknil proti vladarju, potem pa zbežal s ceste čez travnik. Njegovega brata Egidija naj bi obremenjeval priča Bafoh. Ker pa je ta priča pri prejšnji razpravi izpovedala, da ne more z gotovostjo reči, ali je predmetni vzklik rabil ravno obdolženec, ampak, da je mogoče, da ga je v množici zamenjal s kom drugim, odnosno, da sploh ni točno videl, kdo je to vzkiiknil, je glede tega obdolženca odpadla vsaka podlaga za krivdo. Ostala obdolženca sta zanikala krivdo. Gregor Repanšek se je zagovarjal, da je res pri tej priliki vzkliknil: »Živel Korošec!« toda drugega nič. Jožef Rode je trdil, da se manifestacije v Mengšu sploh ni udeležil, da je prišel šele okrog 5 popoldne v Mengeš, ko so bile manifestacije že končane.
Danes je bil najprej zaslišan Jožef Vidali, ki je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi, dasi je trdil, da se dogodka danes več ne spominja.
Nato so bile zaslišane priče: Franc Marolt, Alojzij Peterlin in Alojzij Sare. Vsi trije so izpovedali, da so šele okrog petih popoldne prišli na Liparjevo dvorišče v Mengeš, da so bili ves čas v družbi Jožefa Rodeta, ki se ni nikdar odstranil z Kiparjevega dvorišča in je imel ves čas pri sebi kolo. Vse te priče izključujejo, da bi bil Jožef Rode šel od kiparja proti Zelencu in da bi se bil nahajal na tistem prostoru pri vodnjaku pred Zelenčevo gostilno, kjer naj bi bil padel inkriminirani vzklik. Priče so
od Liparja skupno šle nazaj proti Vel. Mengšu.
Glede Gregorja Repanška izpovedo priče Janez Zupan, Franc Grčnr in Alojzij Sare. da so se nahajale v Repan.škovi družbi, v Ferlinovi gostilni in pred lo hišo 1er povedo, da je pred to gostilno Repanšek še govoril z enim izmed tamkajšnjih orožnikov. tiV pred ndhodom pa je zaklical 'Žive! dr. Korošec!«, nakar so se vsi na kolesih odpeljali iz Mengša.
V istem smislu se glase tudi izjave prič Franca Jerana, Valentina Borca in Franca Peterlina. Zaslišane so bile še druge številne priče, in sicer Apolonija Žebovec, Marija Šare, Marija Zupan, ki so vse povedale, da se je tisti dan več fantov ustavilo v njihovih gostilnah, da je bil Repanšek med njimi, da pa niso nič protidržavnega ali protirežim-skega govorili ali vzklikali. Priča Peter Pire pravi, da je slišal najrazličnejše protidržavne in protire-žimske vzklike, ko so se biciklisti pripeljali od Radomelj proti Homcu, ne more pa točno povedati, kdo bi bil vzklikal. Enako sta izpovedali hčeri sedanjega župana na Homcu. Nasprotno pa priče Alojzij Štupar in Janez Kobilca povesta, da so biciklisti pri tej priliki peli slovenske pesmi in vzklikali dr. Korošcu, a proti vladarju, državi ali režimu pa niso vzklikali. Enako izpovedujeta tudi priči Franc Plevelj in Martin Šare. Končno je bil zaslišan tudi priča Josip Adamič, ki naj bi bil izpovedal o vzklikanju Egidija Rodeta, pa priča ni vedela nič točnega povedali.
Zagovornik dr. Mohorič je obširno utemeljeval oprostitev in ugotovil, da glede Egidija Rodeta sploh ni nobenega obremenilnega gradiva. Priča Franc Šeruga se očitno moti, ko govori o obdolžencu Jožefu Rodetu, ker moramo verjeti njegovemu zagovoru, ki ga potrjuje petero neprizadetih prič. Jožefu Rodetu se je posrečil dokaz, dn se na tistem mestu, na katerem naj bi bil padel vzklik, sploh ni nahajal. Glede Gregorja Repanška je isto-lako očitna pomota, kar trdi Jožef Vidali. Če je tam Repanšek govoril, to kar trdi ta priča, bi ga orožnik, s katerim se je razgovarjal, na mestu aretiral. Slišati bi morali Repanškov vzklik tudi priče, ki so bile neposredno pri njem, preje in točneje, kot Vidali, pa vse te priče izključujejo, da bi bil Repanšek to vzkliknil. Poleg tega so besede, ki se očitajo Repanšku, takega značaja, da ne morejo biti kaznjive po čl. 3. zakona o zaščiti države.
Senat je Repanška obsodil na tri mesece strogega zapora, Josipa Rodeta na tri mesece navadnega zapora. Egidija pa oprostil.
Glede obsodbe Repanška in Josipe Rodet« je branitelj dr. Krek prijavil priziv in revizijo..
Kamnik
Osebna »est Občinski odbor je nn svoji tajni seji dne 5. aprila na pismeni predlog okrajnega načelnika razrešil g. dr. Dominika Žvoklja kot člana upravnega sveta in ravnateljstva kamniške mestne hranilnice. Občinski odbor je nadalje soglasno sklenil, da se izreče dr. Žvoklju za njegovo dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v prid mestne hranilnice polno priznanje in zahvala.
Dovoljena društva. V kamniškem okraju -ч> zopet dovoljena sledeča prosvetna društva: v Ihanu, Domžalah. Tunjicah, Stranjah. Špitaliču. Motniku in v Šmartnem v Tuhinjski dolini.
Spevoigra »Materin bloenidoT«, katero je r -loboto in nedeljo vprizoril v Kamniškem domu cerkveni pevski zbor frančiškanske cerkve, je prav lepo uspela. V sob« >to JO bil Obisk SlnbSl. v IH' deljo pa je bila dvorana razprodana. Igralci so v svojih vlogah popolnoma zaclovtUjUi, lUati p« ne-
Šenčurski dogodki pred sodiščem
Ljubljana, 11. aprila.
Znani dogodki v Šenčurju in v Hrastju pred
približno enim letom, so imeli danes ponoven odmev v sodni dvorani. Pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je bila danes obravnava proti dveuia mladima fantoma, ki sta bila obdotžena kršitve zakona pri teh dogodkih. Obravnava se je pričela ob pol 1. Predsedoval ji je vss. Kralj, vo-lirala sta sos. Javoršek in sos. Verbič. Državni tožilec je bil dr. OgoreuU, branitelj obeh obtožencev pa dr. Miha Krek.
Na zatožni klopi sta sedela 24 letni delavec Franc Zuii iz Moš pri Smledniku in 20 letni posestnikov sin Feruiin Novak iz Trboj. Predsednik je z ozirom na inladoletnost Novaka proglasil lajno obravnavo, na zahtevo Žuna samega pa je bila obravnava javna.
Obtožnica jima očita, da sta hotela dne 22. maja 1932 v Šenčurju s silo ovirati orožnike, ki so intervenirali proti množici na shodu Ivana Barleta. Pri tem da je Novak vrgel na orožnike, ki so bili med množico, kamen, Žun pa je vrgel na orožnike, ki so stali na vratih Gašperlinovega dvorišča, kjer je bil Barletov shod, za človeško pest velik kamen. Zaradi tega dejanja sta bila obtožena po § 127. k. z. Novak pa je bil še posebej obtožen, da se ni hotel odstraniti na shodu dne IG. maja 1932 v Hrastju, ko so orožniki pozvali množico, naj se razide.
Pri razpravi je bil najprej zaslišan Žun, ki je izjavil: »Nobenega kamna nisem vrgel! Na shod smo bili vabljeni vsi in ko so orožniki pričeli na množico streljati, sem stekel. Zagrešil nisem nič Glavna priča proti meni, Vovk, je že 4 leta mol sovražnik in mi je vedno slabo hotel. Enkrat seir ga naznanit zaradi razgrajanja in grožnje proti meni in od tedaj me sovraži.«
Enako se izjavi obtoženec Fermin Novak, ki pravi o svoji glavni obremenjevalni priči Bizjaku: Ta priča je zelo sovražna proti naši družini. Na shodu v Hrastju sem se odstranil že prej, preden se je shod sploh končni. Sploh nisem bil zraven orožnikov in če so orožniki pozvali množico, naj ee razide, se mene to ni tikalo, ker sem bil zelo stran!«
Priča Franc Bizjak pove, da je bil poprej tesar, sedaj pa je orožnik na Bledu (v dvorano je prišel v orožniški uniformi). Pove, da je videl tedaj Novaka, ki ni hotel oditi, ko so orožniki pozvali množico, naj ee razide. Ker ljudje niso šli, so jih orožniki pustili. Ljudi je bilo zelo veliko in tudi Novak je bil med njimi. Ljudje so kričali: »Živel dr. Korošec! Dol z Barletom!« itd.
Priča zidar Luka Vovk pove, da z Žunom dolgo ne govori. Opazoval je Žuna, ki je bil 80 korakov stran od vhoda na shod, kako je metal kamenje, zbežal pa je Žun šele tedaj, ko mu je orožnik ustrelil pod noge in mu je krogla šla med nogami.
Dr. Krek: »Kako ste mogli videti, da je Žun vrgel kamen, ko je bil vendar 80 korakov stran od vas, vmes pa je bilo polno ljudi?«
Priča: »Natančno sem ga ves čas opazoval. Stal sem za orožniki!«
Prečitane so bile nnto izpovedi drugih prič, ki so bile zaslišane pri preiskavi. Mnogo prič se je zelo slabo izjavilo o glavnih pričali Bizjaku in Vovku. Priče Jernej Novak, Viljemina Novak, Alojzij Čebašek in Ivan Molj so izpovedale, da Bizjak sovraži Novakove, da jim je že grozil. Priče Stanko Novak, Alojzij Šetina in Ana Zevnik so izpovedale, da je Franca Bizjaka osumila poskušenega požiga njegova lastna tašča Helena Dolinarjeva. Predsednik bere izjave raznih prič, da so se nekateri so-vaščani zelo čudili, ko je Franc Bizjak prosil za službo pri orožnikih, zlasti ker je bil osumljen, dn je hotel podnetili celo hišo lastni tašči. Na vprašanje predsednika pove Bizjak, da zaradi tega ni imel ; s sodiščem nič opravili 1er da se je nekoč vnelo v i pepelniku.
Druge priče, kakor Anion Rozman, Franc Žur (ki ni v sorodu z obtožencem) in 56 letni posestnik Miha Pravhar iz Voklega so izpovedale o drug1 j glavni priči Luki Vovku. Iz teh izpovedi je raz i vidno, da je Luka Vovk že lela 1928. izzival Žunovr ; domačo hišo, nekoč napadel v družbi treh tovarišev ! obtoženca Žuna na cesti v Trboje s koli, drugič ga , zopet napadel na poti proti domu, t. 1930. je bil izvršen napad nn hišo Žunovih domačih. Luka Vovk je bil vržen tudi pod sedanjim režimom iz občinskega odbora v Smledniku, ker je bil osumljen ; neke tatvine. Proti priči Mihi Pravharju se je Vovk i izrazil, da njemu ni prav nič priseči.
Po govoru državnega tožilca dr. Ogoreutza, ki j je navajal, da so vse obtožbe obsežene po pričah i Vovku in Bizjaku dokazane, je dr. Krek navajal, da ni nikjer nobenega objektivnega dokaza za ! krivdo obeh obtožencev, niti nimata nobene subjek-j tivne krivde. Glavni priči sta slabo kvalificirani in I krivdorek se nikakor ne more pripisovati na izpoved teh dveh prič. Oba obtoženca pa sta neoporečna. Branitelj dr. Krek je tudi dokazoval nelogičnost ob izpovedih obeh glavnih obremenjevulnih prič.
Sodišče je po kratkem posvetovanju razsodilo, da je France Žun kriv, da je v Šenčurju ob priliki Barletovega shoda metal kamne na orožnike in se j obsodi po §§ 128. in 129. k. z. na dva meseca na-I vadnega zapora. Fermin Novak pa se obsodi na j 120 Din denarne kazni, ker ni ubogal orožnikov ! ter se ni takoj odstranil pri shodu v Hrastju. No-' vakti se kazen odloži za dve leti. Novak pa je hit oproščen krivde, da bi metal v Šenčurju kamne mi ; orožnike.
V razlogih navaja razsodba, da je Francu Žumi dokazano metanje kamnov na orožnike, Novaku pu ne. Novak pa je sain priznal, da ni takoj ubogal orožnikov, medtem ko zakon določa, da se mora vsakdo takoj odstraniti, če zahteva to orožnik ali stražnik ob takih prilikah. Sodišče je upošteval, vse olajševalne okolnoeti, obtežilnih okolnoeti i . : ni bilo.
Branitelj dr. Krek je prijavil priziv in revi/i I ""»^HMMHI'
ramo pohvaliti člame «taroke igralske garde Kam raškegn doma (goepe Cerarjevo tn Pogačarjevo. g. učitelja Pogačarja ...). Igra Mraa je gleda lccn: «do ugnjnla, vendar pa je potrebna predelave, ker je za пабе razmere predolga, nj je trajala oeie itiri ar*l
Ljubljanske vesti:
Hotel Tivoli
LJubljana, LO. aprila.
Že lani je v eni svojih rednih sej sprejel mestni občinski svet načelen sklep, da spremeni hotel Tivoli, ki je mestna last, v otroški dom. Tivolski hotel je bil zgrajen pred približno Ж) leti in je od tedaj dalje, skoraj vsa leta, pomenjnl stalno obremenitev mestnih denarnih računov, zakaj nikoli ni donašal mestni občini nobenega čistega dobička, temveč leto za letom stalno izgubo. Ko so ta hotel gradili — nalašč so graditelji poudarili gorenjski slog — so mislili, da bo ena glavnih atrakcij za tujce. Ta račun pa se je povsem ponesrečil, zakaj tujci so se raje ustavljali v hotelih in prenočiščih blizu kolodvora. v hotel Tivoli pa je zašel le malokdo. Najemnina, ki so jo plačevali vsakokratni najemniki za hotel, ni donašulu redno mestni občini niti toliko, kolikor so jo veljali samo stroški za razna popravila in za vzdrževanje. Povrhu vsega pn je bila sedanja mestna uprava skrajno nevoljna, De ji je kdo očital ta primer nesistematičnega mestnega gospodarstva. 2e pred leti je naš list, primerjajoč mestne proračune in bilance, svetoval — prav tako ludi nekateri uvidevnejši mestni očetje — naj mestna občina ta hotel raje proda, kakor da ima leto za letom z njim samo izgubo, mestna občina 1er njeno prebivalstvo pa prav nobene koristi. Tedaj ie bil edini uspeh našega nasveta, da smo dobili nekaj uradnih popravkov, stvar pa je ostala pri starem, dokler ni tudi mestna občina spoznala, da tako ne more ili dalje, in da more tudi ta del mestnega premoženja nekaj prispevati h gospodarski ali vsaj socialni politiki mesta.
Lani je na eni svojih sej mestni občinski svet odobril predlog, da se ta neplodonosni hotel spremeni v otroški dom.
Hotel Tivoli je bil zadnja leta oddan v najem za razmerno majhno najemnino. Mestno prebivalstvo namreč ni bogvekaj obiskovalo niti restavra-
Za vsok stan in po-k lic so najbohša in f A najcenejša obuleu
Ker bo danes?
Drama ob 15: 1NRI«. Izven. Dijaška in mladinska predstava po globoko znižanih cenah. —
Opera: Zaprta.
Kino Kodeljcvo ob 5 in 8: »Glas vesti« (po drami »Vest«),
Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustek, Res-Ijeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 4L
Posetite razstavo „Živali»e" od 15 do 17. aprila v L ub-ljani. Ve lese jem. Polovična vožnja po železnici.
0 Ljudska knjižnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 priporoča vsem prijateljem lepe slovenske knjige da si blagovolijo izposoditi v njeni knjižnici dela najnovejših slovenskih pisateljev, kakor tudi prevode svetovno znanih pisateljev. Knjižnica je odprta dnevno od 8 do 12 in od 2 do 7.
© Za prihodnje leto nam nudi Mohorjeva družba krasen književni dar. Kdor hoče priti za mal denar do dobrih slovenskih knjig naj se naroči na Mohorjevo družbo v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7-1. Naročila se sprejemajo vsak dan od 8 do 12 in 2 do 6.
0 Poziv lastnikom živine in vozil. Ker se izvrši letos splošni vojaški pregled živine in vozil, morajo vsi v Ljubljani bivajoči lastniki najkasneje do 20. t. m. prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba 3. svojo živino in vozove. Med popisno živino spadajo: žrebci, konji, kobile, žrebeta, mezgi, mule, osli. voli. biki, bivoli in jalovke; med vozove spadajo vsi konjski in volovski štirikotni in dvokolni vozovi; med popisno opremo pa vsa oprema za jahalnega, tovornega in vprežnega konja ter volovska vprega za par volov Vsi oni. ki posedujejo eno ali drugo izmed navedenih stvari, naj se torej do 20. t. m. zglase v mestnem vojaškem uradu ter prineso s seboj tudi podatke o predpisanem davku in pa voja-
Še na veliki peîek
dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlo-likanje perila izgolovi sigurno do praznikov
tovarna Jos. ReScti
- dom otrok
1 cije, niti se ni poslu.'.ovulo prenočišča. Lepe in j čedne sobe v hotelu so po večini zasedli podnajemniki, Inko ruski emigranti, študentje in drugi ne-premožni ljudje. Zadnje čase pa so tudi podnajemniki pričeli opuščati sobe v tem hotelu, ker je pač tudi v mestu dovolj podnajemniških sob. Mostni občini bi se v bodoče torej hotel še mnnj splačal, kakor dosedaj.
Na drugi strani pa naraščajo mestni občini vedno bolj dolžnosti za preskrbo zapuščene mladine. Občina je bila pred nalogo, da zgradi lasten mestni otroški dom, ker dosedanji državni ali zasebni nikakor več ne morejo zadoščati, povrhu tega pa je mestna občina izdala velike zneske za preskrbo zapuščene in osirotele mladine. Uveljavila se je ideja, naj bi se nerentabilni hotel Tivoli spremenil v otroški dom, v katerem bi imelo po preureditvi prostora vsaj 150 sirot, povrh tega pa bi se še našel prostor zu primerno otroško zavetišče, kjer bi bili čez dan v varnem varstvu otroci, ki sicer imajo starše, pn jih ti ne morejo čez dan varovati.
Mestni gradbeni urad sedaj izdeluje načrte za preureditev hotela Tivoli v primeren otroški dom. V kratkem se sestane tudi komisija, ki bo končno sklepala o preureditvi hotela Tivoli — prav nn podlagi načrtov gradbenega urada — v mestni otroški dom.
S to rešitvijo bo mestna občina pridobila v več ozirih: prihranila bo pri stroških za mladinsko skrbstvo, ker bodo mali mestni varovanci oskrbovani kolikor toliko na enem mestu, drugič ji ne bo treba prodajati mestne imovine, tretjič pa se bo znebila očilkov, da so stroški za vzdrževanje hotela Tivoli tako rekoč vrženi v vodo. Glavni dobiček pu bo moralnega značaja, saj je vendar dobro in hvalevredno, če se taka restavracija in hotel — nekaj časa je bil tod še celo kabaret — spremeni v javno humano ustanovo!
ške podatke o polnoletnih moških družinskih članih. Obvezniki — konjeniki morajo istotako prijaviti svoje jahalne konje in opremo, ker bodo morali tudi oni predvesli svoje stvari na pregled. Neposlušnost se kaznuje po voj. kaz. zakonu.
0 Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8.
Vsak za velikonočne dni
kaj boljšega si poželi t V tem Slamič bo postregel nam, zatorej kupimo yse tam!
0 S šentjakobskim sejmom ne bo nič. Poročali smo že, da še vedno ni razveljavljen sklep mestnega tržnega odseka, da se vbp stojnice, ki niso namenjene prodaji živil, premestijo na Sv. Jakoba Irg. Ta sklep je seveda izzval veliko nevoljo med prodajalci, ki vedo, da bo s tem ogrožena njihova eksistenca. Na mestnem magistratu se je v tem oziru zadnje čase pojavila sprememba in nekatèri gospodje, ki so se za to premestitev zelo navduševali, že ne kažejo več svoje nekdanje vneme. Kakor kaže, bo ostalo najbrž vse pri starem, vsaj dotlej, dokler ne bo regulirano nabrežje pri Ljubljanici, s čimer bi so Vodnikov trg precej povečal i in bi bil pridobljen nov prostor, dovolj velik tudi j za sporne stojnice.
© Pred novimi zdravstvenimi zadevami. Za-; deva s kirurgičnim oddelkom, ki je med prebivalstvom že mnego prej vzbudila pozornost, predno j je časopisje sploli poročalo o njej, se sedaj počasi preiskuje. Javnost je zelo radovedna na uspehe preiskave Kakor kaže. |ia lo ni edina mučna zdravstvena zadeva v Ljubljani, temveč se nam, kakor čujemo, obljubljajo še nekatere nove. Predmel ostre kritike je zadnje čase v zdravniških krogih zlasti šolska poliklinika na vrtu učiteljske šole. Ta poliklinika, nameščena v baraki, ki je v zelo slabem stanju, je že nujno potrebna, dn se najde zanjo nov prostor. Zdi se nam, da je vzrok tem in drugim zdravstvenim vprašanjem v Ljubljani v največji meri — prevelika in neumestna varčnost.
O Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
veli K^N^TN~Ô~7ÏÏN KO
odlične kakovosti po ugodni ceni — DESERTNA in NAMIZNA VINA, domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto, kupite v delikatesni in špecerijski trgovini FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8.
Razgovori v Rimu
Rim, II. apr. tg. Pruski ministrski predsednik Goring je bil danes popoldne ob 4 v beneški palači, kjer gu ju sprejel Mussolini. Razgovor je bil zelo prisrčen in je trajal poldrugo uio. Dopoldne je bil pri zrakoplovnem ministru Balbu, nakar jc bilo skupno kosilo v ministrstvu za zrakoplovstvo. Častniki in uradniki ministrstva so Goringu sprejeli prav prisrčno,
Rim, U. apr. tg. Podkancler Papen in minister Goring sc bosta danes zvečer udeležila v palači neniiikcgu poslaništva na Kvirinnlu politične večerje, ki se priredi na čast Mussoliniju. Po večerji bo velik sprejem. Podnevi je napravil podkancler dolg izlet v okolico Rima. V Vatikanu pa so čas porabili zu to, du na podlagi včerajšnjega razgovora med kardinalom državnim tajnikom Pa-cellijem in Papenom pripravijo materijal za nadaljnje razgovore, ki bodo sledili sprejemu Papena in Goringa, ki je določen za jutri pri papežu.
O poteku prvih sestankov se čuje zanesljivo samo, da je bil razgovor v Vatikanu prav tako prisrčen kakor pri Mussoliniju in da je pripomogel k razumevanju obojestranskega načelnega stališča glede problemov, o katerih se bo govorilo. Državni podkancler Papen, ki je skoraj istočasna, dospel v Rim kakor voditelj nemškega cent rum rf,' prélat : Kaas, je imel s prelatom popoldne dolg razgovor !
v svojem hotelu Ministrski predsednik Goring je danes dopoldne oïic.elno obiskal zrakoplovnega ministra Balba. Tudi listom nasproti se je kot najvažnejša sviha njegovega potovanja v Riin nagla-šnlo, da Giiring vrača s tem obisk, ki ga je svojčas napravil Halbo v Berlinu. Priliko pa bo obenem porabil za to, da se pogovori z Balbom o potrebnih pripravah za polet Balbovih letal v severno Atlantsko morje, katera bodo pristala tudi v Nemčiji. Razen tega upata, da bosta dosegla bistveno zboljšanje ncmško-italijanskih zračnih zvez za prihodnje leto.
Mussolini je danes dopoldne sprejel irancoskc-ga poslanika de Joinenela, ki mu je prinesel francoski memorandum in francoske predloge o paktu štirih velesil.
Leift^she nesreče
Pariz, .1. apr. Ig. Dve letalski nesreči sta zahtevali danes v Franciji osem smrtnih žrtev. Blizu Marseille je padlo v morje vodno letalo lipa »Go-lialh«, v katerem je bilo pet mož. Vsi so ulonili. Do sedaj so potegnili iz valov tri trupla. — Na polu med Parizom in Biarilzcm pa je južno od Bordeaux?. zgorelo privatno lelalo in padlo na t!a. Trije potniki so zgoreli, samo pilol se je rešil s paHalom.
Aktualna gospodarska vprašan a
specljalïst za ženske bolezni imt porodništvo
prične ordinirati 12 t. m. od pol 2. do 3. ure pop.
RESLJEVA 9. (nasproti učiteljišča) Telefon 2473
Ljubljana, 11. aprila.
Že dolgo velika dvorana Trgovskega doma ni videla toliko poslušalcev, kol jih je imela danes. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin je sklical kot znano sestanek gospodarskih krogov, ki nai bi razpravljal o perečih gospodarskih vprašanjih. Uvodoma je pozdravil vse navzoče ter dejal, da jc treba budno slediti razvoju vseh naših gospodarskih problemov, da se najde pravilna rešitev in izhod iz krize. Nato je dal besedo glavnemu tajniku zbornice in poslancu Ivanu Mohoriču.
Govor g. Ivana Mohoriča
V	današnji dobi nestalnosti je dobro, če natančno pregledamo sedanji položaj našega gospodarstva. Posebno čutimo Slovenci, ki smo bolj kot drugi navezani na svetovno gospodarstvo, da veliki dogodki v inozemstvu ne gredo mimo nas brez posledic. Danes je osnova krize pomanjkanje zaupanja in misel samozadovoljivega gospodarstva je dosegla izreden obseg. Danes je tudi še vedno mnogo mnenj o vzrokih krize: bančni polomi, petletka ali kaj drugega.
V	tako napetih razmerah, ko živimo v dobi političnih revolucij, oBoroževanja itd., je razumljivo, da se je marsikoga polastil slepi strah, da je vržen svet iz tečajev in da ni izhoda. Kriza je danes paradoksalna: pri obilici produkcije beda. Leto 1933 postaja usodepolno. Saj so v razpravah razorožit-veni problemi in svetovna gospodarska vprašanja. Naša zunanja trgovina je padla od 9 na 3 milijarde Din in pada še naprej. Narodni dohodek je pade! od 70—80 na 30—35 milijard Din. Ob takih razmerah se mora izvršiti prilagoditev javnega gospodarstva novim gospodarskim razmeram in možnostim zaslužka.
Naši kraji so navezani na industrijsko in obrtno delavnost in pri prodaji svojih proizvodov nadevajo na velike težkoče. Od daleč se dovažajo si-rovine in daleč smo tudi od tržišč za naše proizvode. Agrarna mentaliteta nam ne prinaša rešitve, kajli, čeprav bi ukinili uvozne carine, ne bi izvozili niti ene glave živine več.
Na eno milijardo Din cenijo javna dela, ki jih . izvršujejo inozemske družbe, ki imajo različne ugodnosti. Proti temu smo ugovarjali, ker so inozemski podjetniki 30% dražji kot domači. Naša investicijska politika je bila zgrešena. Najprvo so se gradile zasebne tovarne za izdelovanje vagonov, nalo pa je bilo sklenjeno izdelovati vagone v lastnih delavnicah. Toda imamo slučaje, kjer raste v delavnicah trava. Napadi na industrijo so sicer bili deloma upravičeni, toda ne sme se generali-zirati. Vprašanje je, ali bi bilo bolje brez industrije?
V	vrsti katastrof, ki smo jih doživeli zadnja leta, je padec cen mnogih naših proizvodov. Poglejmo samo hmelj, kjer so cene v par letih padle od 100 na 7 Din, izkupiček Savinjske doline pa^ od 1C0 na 15 milijonov Din. Pa je še 'izvoz v rokah inozemcev, ki dosegajo večje dobičke kot produ-centi. Prišel je padec cen opija, ki jc zlasti občutno prizadel južno Srbijo. V proračunski debati se je pokazalo z avtentičnimi podatki, kako minimalne ccnc dobivajo producenti za tobak. Če smo ."'c pri južni Srbiji, naj navedemo še, da smo zgradili najmodernejšo kolonijo poldrugo uro proč od studenca s pitno vodo. Pa je prišel še padec cen pšenice. V svrho vzdrževanja višjih cen je država doplačala 250 milijonov Din. S pol milijarde pa jc bil obdavčen notranji konzum. Pereč problem je postal zaradi vsega tega problem našega kmeta. Pojavili so se številni predlogi za pomoč, ki so bili pa deloma nesprejemljivi,
.'rchajajoč na državni proračun, je dejal, da to
Kulturni obzornik
Pojasnilo h čianltu
„Miakar.a v Pragi"
Včeraj je gospod B. priobčil na tem mestu poročilo o uspehu Pie in Pina Mlakarja v Pragi. Poročilo je sestavljeno lako, da utegne bravca enostransko in torej nepravilno poučiti o rezultatih nasi pa Pie in Pina Mlakarja v Meslnem komornem gledališču. Poročevalec si sicer ne more *aj, da ne bi v splošnih besedah ugotovil resnice, da se vsa praška krilika jako laskavo izraža o naših umetnikih in jih želi videti ponovno čimprej«, vendar je pa za dokaz, kako ugodne so bile kritik.-, pobral iz njih le nekaj manj ugodnih Slavkov in te servirai -Mlakarjevim rojakom v dom ivi-ni. To je stvar okusa, značaja in osebnih teženj in na to ne bi odgovarjal. Ker pa poročevalec brez vsake opombe navaja neke netočnosti kritika v ■Pravu iidu«, se čutim dolžnega, da namesto odsotnih Mlakarjevih to netočnost popravim in stvar pojasnim. G. M. W. v »Pravu lidu« in za njim g. B. v »Slovencu« poročata, da jc bilo v Pragi na velikih plakatih označeno, da sta Mlakarja leta 1932 dobila v. Parizu prvo nagrado; temu kritik M. H. ugo-arja.
V resnici je bila stvar s plakati taka: Pino :n Pia sta mi v Prago ločno »poročila, kakšni plakati naj se tiskajo. V njuni skici ni bilo ne oznake »jugoslovanska umetnika« ne navajanje kakršnihkoli nagrad in uspehov. A gledališče, ki jc pri >tva.-i soo.(ločevalo, ni hotelo pristati na to v mneniu, da brez cirkušk" reklame stvar ne poide, in sploh v prepričanju, da ono v tej stvari ve vse, drugi nič.
Na moje obvestilo se je Pino takoj pripeljal v Prago, kjer ga je g. tajnik gledališča sprejel z balo ze natisnjeni!, plakatov. Na teh je res stalo, da sta Mlakarja prejela v Parizu prvo nagrado. A 1'ino nh ni dovolil izvesiti — dokler oni pasus ni bil aie-lepljen. A prelepiti ga je bilo treba z nekim tekstom. V tej zadevi je pristal na to, da sc oznaiita na traku, ki naj bi se nalepil na prejšnji tekst, za jugoslovanska plesna umelnika. Ugotavljam, Ja v •mestu nisem videl ne enega neprelepljenega plakata. Edino v veži komornega gledališča jc kljub dvakratni intervenciji Pina eden menda le dalj časa visel.
To moje pojasnilo naj blagohotno vzame na znanje tudi gospod M. IL, ki je plesni umetnosti Mlakarjev res naklonjen in jima je napisal strokovno oceno s toliko toplino in tolikim razumevanjem njunih teženj, da jc njegova sodba obema umetnikoma lahko v ponos in zadoščenje. Gospod B. pa bi storil vsekakor lepše dejanje, če bi za svoje rojake prevedel drugi odstavek iz kritike gospoda M. IL, dalje morda šc tople in pravične ocene gospodov kritikov v »Lidovih Novinah«, v »Češkem slovu« in drugih praških listih. Saj to bi bilo morda ludi resnici na ljubo.	Janez Logar
P. S. Omenim naj mimogrede, da sta Pia in Pino Mla'-ar dobila povabilo, naj svoj plesni koncert ponovila v nemškem gledališču v Pragi. Umetnika sta povabilo sprejela. Na povratku iz Nemčije bosta v dneh po 20. aprilu spet naslopila pred praškim občinstvom.
Vodnik po zbirkah Narodnega mu'eja v Ljubljani. Prirodopisni del. Ljub'jana, 1933.
Izšla ie dolgo pričakovana in napovedana knjiga, s katero se moramo (radi velike važnosti
za učiteljstvo in profesorje) seznaniti podrobneje. To ni vodnik, to je knjiga prirodopisa, ki seznanja čitatelja s favno in floro, opozarja na glavne predstavnike prirode, hkrati pa pove tako, kakor si ne moreš ogledali v nobenem muzeju — saj muzejske zbirke niso idealno popolne.
Težko delo uredništva je prevzel muz. kustos dr. Fr. Kos, sam avtor najobširnejšega dela »Vodnika« — zoološkega dela. Razvrstitev živali oz. njih vrst v Vodniku gre po sestavu višje in nižje organi?., živali, lako kot vsaka sniolrena knjiga prirode. S praživalmi prične, gre preko spužev i»i mehovcev vedno višje, do najpopolnejših vretenčarjev — sesalcev. Bogato in pestro ilustriran tekst spremljajo na robu nad vse pregledna imena družin oz, vrst.
Čeprav je delo zelo zgoščeno, mestoma skoro preveč, ni pri tem jezik preveč trpel, le nekaj slovenskih izrazov bi bilo treba prilagoditi naši domači analomščini — ali pa njo sedanjemu jeziku prirodarjev.
Za seznamom uporabljene literature sledi dr. Rakovčev Geološko-paleontolo-š k i oddelek, ki je prirejen tako, da podaja obenem geološki pregled slov. ozemlja.
Vodnik ima lo prednost, da se ne drži suženjsko samo muzejskih zbirk, pač pa obdelava ves materijal, ki jc pri nas znanstvenikom dostopen, tako, da bodo ti prav z Vodnikom na dragocen materjnl opozorjeni. G. dr. Rakovec obdelava paleontologijo po zcm. dobah oz. plasteh vse od kambrija do poznega altivija
Delo za se je M i n e r a 1 o š k o - p e t r o -grafski o'd dele k patra J. Žurge, katerega bo z veseljem in lahkoto razume! in doumel vsak znanstvenik in študent -Marsikje in marsikdo bo tole s pridom uporabili
ni zadeva samo finančnega ministra, ampak i.is vseh. Leta 1926 so tvorile javne dajatve 20 vsega niirodnega dohodka, lani na že skoraj tretjino. Pomisliti je treba, da smo ini na kapiti.lv revna država in da ne gre primerjati naših rr, u z drugimi. Treba se bo pnč ravnati po do e, enih rezultatih. Glede vprašanja pokojnin zastopa mnenje,* da se naj izvede revizija onih pokojnin, ki so bile dosežene na nepravilen način. Pobiranje davku na poslovni promet se mora pravilno organizirali. Še pred nedavnim smo iineli v državi banovino, kjer za ta davek niti vedeli niso. Proračun državnih podjetij kaže sicer presežek, toda rezultat prvih enajstih mesecev pravkar preteklega proračunskega leta kaže primanjkljaj 0.7 milij. Din. Seveda ie pot zviševanja tarif pogrešna, kajti v državnih podjetjih bo treba spremeniti sistem in izvesti reorganizacijo. Tudi avtonomni proračuni sc morajo prilagoditi novim razmeram. Banovinska podjetja ne smejo pasti v breme davkoplačevalcev, temveč ie morajo vsaj vzdrževati z-lastnimi dohodki.
V	naši državi nas čaka še veliko dela nà prosvetnem, zdravstvenem, gospodarskem in drugih poljih. Vsa ta vprašanja pa je treba reševati s hladnokrvnostjo, razumom, strokovnim znan'cffl, id-ločnostjo, kar je vse tudi delo več let. Pravoga domoljubja nam je treba. Vsi smo poklicani in dolžni, da vse lo izvršimo. (OJobravanje.)
Govor g. Ivana Jelačina
Nato je g. predsednik Ivan Jelačin dodal nekaj svojih misli. Omenjal je svoja izvajanja rta zadnji zbornični seji, kier jo odločno odklonil insinu-acije glede dcfclizma gospodarskih krogov. Če plačujemo davke in vestno izpolnjujemo svoje dolžnosti do države, ki smo jo hoteli, imamo ludi pravico govoriti. Blagohotna kritika jc potrebna, če hočemo izboljšanju razmer. Zato naj poslušajo vsi, kajli gospodarski krogi hočejo dobro. Marsikaj v naši gospodarski politiki ni bilo dobro. Posebno e to opaža zadnje čase, ko sc mndže razni pojavi. Vsem so še v spominu časi, ko sc je vršil pred 14 leti protestni shod proti davkom pred Mestnim domom.
V	zadnjem času so nekateri zakoni pokazali, da je pri njih sodelovala tudi demagogija. Želja gospodarstva je, da ga pustijo pri miru. Posđbno pozornost zasluži še vedno trošarinsko vprašanje, kjer bo treba temeljitega preolcreia. Slovenci smo se pred vojno udejstvovali le bolj lokalno. Danes nas čakajo večje naloge. Potrebno je podvojenega dela. Vpošlevajoč raznolikost zgodovinskega razvoja v naši državi, moramo priznali, da je nastalo v pojmovanju marsikaterih vprašanj razlika. Le preveč hočemo vse na hitro.
Slovenccm jc mesto v svobodni Jugoslaviji, ki mora bili velika in močna in segali tja do Črnega morja. Treba je dati vsem pokrajinam možnost političnega in gospodarskega izživljanja, kajti le tako bomo v marsičem odpravili specifične jugoslovanske vzroke krize. Očitek, da imamo Slovenci vedno tudi slovenske ministre, je deplasiran. Zope'. je navedel številke, da ne znašajo davčni zaostanki v Sloveniji niti 2%, medtem ko je ostankov v državi 2700 milijonov Din. Glede plačil davkov je Slovenija visoko aktivna. Zahteva, naj sc država vedno upravlja pošteno, naj ne bo vlade brez Slovenca in vse delo mora bili za dobrobit Slovencev v kraljevini Jugoslaviji. Povsod pa moramo biti Slovenci samozavestni.
H koncu govora je povedal ludi nekaj misi-i o zunanji politiki, ki se je v zadnjih letih zelo spremenila. Danes prevladuje sovraštvo do slivanukih narodov. Zaključil je svoj govor s pozivom na s,ož-ni nastop in vzkliknil: Vztrajajmo! Borimo se k'j'ib žrtvam v interesu nas vseli za boljšo bodočnos:!
Vodnik zaključuje botanik dr. Fr. Dolšak z »Botaniko«, kjer obdelava našo floro, hkrati pa pojasnjuje, kje in kateri herbariji so v muz. zbirkah.
Vodnik je veliko znanstveno delo, ki bo uspešno služilo študentu in prolesorju. Stane 20 Din,	Hrt.
Dr. J. Mati, docent slavistike v Gradcu prinaša v breslavskem Jahrbiicher fiir Kultur und Ge-schichte der Slaven med drugim zanimive članke o slovenski kulturi, kar povzema iz raznih slovenskih in srbskohrvatskih kulturnih revij. Tako ie prinesla imenovana knjiga študijo dr. Fr. Slelela »Slikarstvo pri Slovencih« ter Žimbre-kovo Sodobno slovensko 1 i r i k o«. Oboje je izšlo v »Hrvatski reviji« v zadnjih letih.
Herman Sudcrmann: Mati skrb. Roman. Prevedel M. Javornik. Krekova knjižnica, Ljubljana, 1932. — Poleg lepega števila izbranih knjig je izdala Krekova knjižnica tudi znano Sudernian-novo umetnino »Frati Sorge — Mati skrb« To je Sudermannovo najlepše delo, ki je posvečeno zemlji. Oče je imetje zaigral, sin Pavel je zveza» s slehernim vlakcncem srca z zcm'io, katero hoče rešiti. In med tema dvema se bije življenje, med nosilcem nesreče in nosilcem sreče. Kdai kdaj se razpne dejanje do take realnosti, kakor da ie iztrgano iz žive zemlje. Sicer pa veje skoz: ves roman daln|i pajčolan romantičnih dogajanj: Pavlovo žvižganje pod Elsbethinim vrtom, njegova ljubezen, življenje njegove malere.. . Delo se še ni iztrgalo povsem iz objemov romantike, vendar pa je osnova glavno dejanje in večina oseb v polnem življenju realizma, radi česar je delo vzbudilo ob svojem rojstvu toliko priznanja. Krekova knjižnica je prav gotovo storila pozitivno delo, da ga nam je odkrila v lepi slovenski prepesnitvi	L. G.
Dnevna kronika
Koledar
Sreda, 12. aprila; Julij I„ papežj Angelus, «poznavalec; Zenon, škof.
Novi grobovi
+ V Velikem Brgudu v Istri je dne 8. aprila umrl ekspozit g. Am ton S t a d 1 e r. Služboval je kot kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Od tam je prišel kot župnik v Moščenlce pri Opatiji. Radi bolesni in radi spremembe zraka je bil nazadnje nameščen v Vel. Brgudu. Bil je kot duhoven povsod priljubljen. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev.
•f- V Jadrtovcu v Dalmaciji je 10. aprila umrl tamkajšnji župnik g. Silvester Adamič, rojen v Žlebiču v ribniški dolini. Poprej je služboval v Jelšanah in Moščenicah v Jslri. ker so ga pa fašisli preganjali, se je preselil v šibr-niško škofijo, kjer je dobil župnijo Jadrtovac. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko sožaljel
■J- V vasi SevSek pri Begunjah je včeraj dopoldne po kratki bolezni umrla blaga gospa Antonija S t e r g u 1 e c , roj. Žitnik. Pogreb bo v četrtek. Blagopokojnici večni mir — žalujočim naše iskreno sožalje!
Ospfone vesli
—	Gosp. častni kanonik Matej škrbec je dospel od operacije z Dunaja v Ljubljano ter se nahaja zopet v splošni bolnišnici na očesnem oddelku.
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja — za mobilizacijske posle in etati-stiko — pehotni podpolkovnik Ivan Šarnbek; na službo pri referentu inženjerskega poveljstva Osi-ješke divizijske oblasti civilni uradnik arhitekt Janko Grahar; za upravitelja inventarja zagrebške garnizijske uprave nižji voj. tehnični uradnik IV. razreda inž. tehn. stroke Ivan Lavrič; za vodnika 43. pešpolka peh. podporočmik Edvard Balo-vinac; za učitelja vojaške godbene šole nižji voj. kapelnik IV. razr. Franjo Šviger; za vršilca dolžnosti kontrolorja vrbaške divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Matija \4d-marič; za vodnike pešpolka kraljeve garde peh. podporočniki Branko Sunar, Viktor Koželj in Marko Vrhic; za vodnika 1. pešpolka peh. podporočnik Peter Turoman; za vodnika .IV. peh. podčastniške šole »Kraljice Marije« peh. podporočnik Vladimir Kuzman; za vodnika 1. pešpolka peh. poročnik Ivan Kališ; za vodnika konjeniške šole konjeniški poročnik Konstantin Sabo; za vodnika 2. kolesarskega bataljona peh. podporočnik Ivan Milač; i» vodnika 1. kolesarskega bataljona peh. podpori V k Stanislav Javornik in za vodnika 49. pešpoika peh. podporočnik Zdenko Metikoš.
LOBUKE
pomladne novosti v zadniih modnih barvah in oblikuh razne kakovosti dobite pri
Mirko Bogata*, Liubliana
Stari trg 14
Sprejemajo se popravila.	Cene nizke.
Marijina božja pota v Evropi
Smernice. Spisal Josip Lavtižar. V Ljubljani 1933.
Založil pisatelj.
Vsako leto prihajajo ob bližanju eelomeseč-nega Marijinega godovanja drobne, knjižice, ki opevajo ljubezen do človeškega rodu. To so drobne knjižice, po večini si podobne na zunaj in na vznotraj. Že nekaj let sem pa pride med tovrstno nabožno literaturo tudi po kako delo, iz katerega veje povsem nov duh, novi orisi Marijinega prizadevanja za nas. In med take knjige moramo šteti tudi letošnje šmarnice. ki se že po zunanji obliki razlikujejo od prejšnjeletnih. Znani slovenski potopisec, ki je dobro poznan široki slovenski javnosti, je s skrbno ljubeznijo v zgoščeni besedi in stvarno napisal knjigo Marijinih božjih poti po Evropi. Niso to mogoče entuzia-stična nastrojenjja pred eno ali drugo božjo potjo, marveč globoko premišljena in iz zgodovine zajeta pripovedovanja, ki te namah pridobe in čitaš kakor odlomke lepe povesti. Prav za prav predstavlja knjiga lastno romanje (razen nekaj božjih poti je pisatelj vsa osebno obiskal) po znanih božjih potih. Naj imenujem samo nekatera, ki že ob imenu vzbude toplo misel slehernemu Marijinemu častilcu: Brezje, Velesovo, Zaplaz, Marija Bistrica, Trsat, Višarje, Sveta Gora, Loreto, Lurd, Čenetohova...
Resnično, knjiga nudi mnogo zanimivega čti-va, pred katerim je moral pisatelj' dosti študirati in razmišljati, a se mu je posrečilo dati v poljudni obliki mnogo bogastva. Knjiga ne bo le lepo čtivo za šmarnični mesec, marveč še bolj ob dolgih zimskih večerih. Zatorej ne sme manjkati družine, ki ne bi imela tega zares lepega Marijinega slavoepeva. Naroča ee po vseh knjigarnah, kakor tudi pri pisatelju: Jos;p Lavtižar, duhovni svetnik, Hateče-Planica na Gorenjskem.
Ostale vesti
—	Belgrajske Slovence opozarjamo, da se vrši v petek 21. aprila ob 19.15 v dvorani Kolarčeve ljudske univerze komorni koncert ljubljanskega komornega kvarteta. Kvartet bo izvajal Borodinov godalni kvartet in Debussyjev godalni kvartet op. 10. Druga točka sporeda pa je Milojevičeva Sonata za violino in klavir. Člani kvarteta so: Pfeifer Leon, Stanič Fran, Šušteršič Vinko in Bajde Oton. Pianist je R. Gallatia. Vsi so iz komorne šole ljubljanskega drž. konservatorija, ki jo vodi prof. Jan Šlais. Ker se vrši koncert v okviru prireditev Kolarčeve narodne univerze, so vstopnice v pred-prodaji v poslopju te ustanove. Belgrajske Slovence vljudno vabimo, da v obilnem številu posetijo to umetniško prireditev.
_ Občni zbor SPD (Osrednje društvo) v Ljubljani se bo vršil v četrtek 27. aprila ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red zborovanja ho sledeči: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. obračun, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. program bodočega dela, 6. proračun, 7. volitve, 8. imenovanje delegatov, 9. samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je v smislu društvenih pravil treba poslati Osrednjemu društvu najkasneje vsaj osem dni pred občnim zborom.
—	šahovski boji. Zs veliko noč vršijo v Črni in Mežici veliki šahovski boji Spoprijela se
bosta namreč prvič za prehodni srebrni pokal šahovska kluba Črna in Mežica. Borba bo zelo huda, ker so moči obeh klubov popolnoma izenačene. Vodstvo dvoboja je poverjeno g. Bogdanu Puše-njaku iz Maribora, ki bo tudi potem odigral z reprezentanco obeh klubov simultanko. Obetajo se nam torej lepi in zanimivi prazniki ter se že sedaj ugiba, kdo si bo prvi priboril dragoceni pokal. Na vsak način pa je treba pohvaliti veliko agilnost obeh predsednikov gg. Weidla in Kovača, ki sta največ pripomogla, da je danes šah že takorekoč narodna igra naše Koroške.
—	Siromaki — prihodnja zima — Rdeči križ. Ko je lani zima minevala in smo začeli zimsko obleko, perilo, obutev, posteljnino ramenjevati s pomladandsko, je ljubljanski Rdeči križ po dnevnikih prosil, da bi nikdo nobenega še lako obrabljenega kosa ne zavrgel: karkoli mu ne bo več rabilo, naj izloči in spravi vstran ter ondi shranjuje do dne, ko pride k njemu pobi alec Rdečega križa. Rdeči križ bo vse, kar bo pri tej svoji akciji na korist siromakom m brezposelnim v Ljubljani nabral, do začetka prihodnje zime prenovil, da bo prav vsak kos dobro raben, potem pa bo vse razdelil med podpore potrebne ljubljanske siromake in brezposelnike, — Vsekdar dobrotno prebivalstvo Ljubljane je tem prošnjam ustreglo in Rdeči križ je lani na nabiralni dan v maju na izposojene tovorne avtomobile nabral po vseh mestnih okrajih toliko že pripravljenih daril, da je mo.'el v letošnji zimi gorko obleči in obuti nad dva tisoč tri sto ubožnih. — Pobiralna akcija na korist j.ibljansk m i siromakom in brezposelnim, ki se je zaradi social- 1 nega čuvetvovanja in mišljenja Ljubljančanov lani . tako lepo obnesla, da je izpodbudni zgled mnoge i dosti večje in bogatejše kraje naše države razvnel | za enake ali podobne akcije, se bo letos v vsem obsegu ponovila. Na to opozarjamo iè sedaj. Pobi- j ralni dan bo letos 1. maj, ponedeljek, dan po glav- , ni skupščini Rdečega križa kra'jevine Jugoslavije, ki se bo letos vršila v Ljubljani.
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, | morfij, kokain in opij, je uporaba naravne | »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače ; sredstvo. Zdravniški strokovni spisi nava- j jajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz j Josei« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Postajališče na Duplici. Kakor smo zvedeli, bo novo železniško postajališče na Dupl ci pri Kamniku otvorjeno dne 15. maja, ko stopi v veljavo letni vozni red.
—	Državna cesta do meje na Jezerskem nrelazu j je prosta snega in za avtoproinet odprta. Tudi je odprta gostilna na Jezerskem sedlu Cesta sama do Predvora kolovozna, potem pa prav dobra. — Velikonočne praznike v nedeljo in ponedeljek bo vozil izletni avtobus iz Kranja na Jezersko in Jezerski vrh ob 8 zjutraj, vrnil ee bo v Kranj ob 19. Polovične vozne cene.
Od/da ргабе&јб
Kdor je prebral prva dva dela tega znamenitega poljskega romana, je gotovo že težko pričakoval še konca. Sedaj leži pred nami popolno delo in če že prva dva dela povsem opravičujeta njegovo svetovno slavo, jo pa ravno Ia zadnji del le še potrjuje, saj tvorita prva delu pravzaprav le nekako pripravo na ta zadnji del. Ona dva nam namreč rišeta mladega prestolonaslednika Ramsesa, ta pa njegovo kratkodobno faraonstvo. In ravno tu nam more p'satelj šele prav in popolnoma razgrniti veličastno zgodovinsko sliko staroveškega Egipta, njegove solnčne in senčne strani, vire njegove moči in socialno strukturo, zlasti pa dominantno vlogo duhovščine, ki je bila nosileljica vse narodne egiptovske tradicije in duševne kulture, zato seveda tudi nikogar ne preseneti tragiče-n konec lahkomiselnega zanesenjaka, faraona Hamzesa XIII., ki je skušal zlomiti to moč duhovščine, torej sloja, ki je prav za prav ustvaril staroegiptovsko veličino. Vprav pretresljiv je ta napeti boj med faraonom in duhovščino, ki bravca tako zgrabi, da knjige ne odloži, dokler ni obrnil zadnje strani. Prepričani smo, da bodo tisoči braveev T>Farnonn< iskreno hvaležni založnici za ta prelep in veličasten roman, saj je podarila z njim našemu knjižnemu trgu delo, kakršnega že dolgo nismo dobili. Ker je tudi prevod vzoren, zunanja oblika preprosto elegantna, cena pa jako zmerna, bodo gotovo segali po knjigi ne le izobraženci, temveč tudi podeželski ljubitelji lepo in dobre knjige.
—	U. P. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prolog. Ljubljana.
—	Lesna industrija. Žage za gatre. vodne, krožne v vseh dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«. Stari trg.
—	Modne, športne in bele srajce, spodnje hlače dobite najtrpežnejše le pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra césta 29.
— ŠteTilni tujci v Dubrovniku. V Dubrovnik že prihajajo tujci v velikem številu. Preteklo nedeljo je priplul veliki nemški oceanski parnik »General von Steuben: s 400 izletniki. Ta skupina se je odpeljala z avtoniob!li čez Horceg Novi v Boko, kjer se je zopet vkrcala iu nadaljevala pot na Grško. V ponedeljek sta pripeljala iz Benetk naša parnika »Kralj Aleksmder« in »Prestolonaslednik Peter« 400 profesorjev in dijakov vseuči-liške zveze pod vodstvom dunajskega vseučilišča. Ogledali so si mesto in bližnjo okoPco. popoldne so pa odšli v Boko Kotorsko in od tam dalje na Grško. Te dni prideta dve skupini Nemcev, dve skupini Švicarjev in večja skupina Francozov in Madjarov. Za vel ko noč je prijavljenih veliko število izletnikov in bodo gotovo vsi hoteli polni.
Prmrsfna Jabolka
po izredno rsIzsSci ceni zopet n a zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
—	»Ka*a straži zakopan zaklad«. Iz Bihača poročajo: Pretekli petek ie kmet Jukič Meho iz Bre-kovice nn svoji njivi pod kupom kamenja odkril rov, ki je peljal pod zemljo. Ko je nekoliko od-kopal, se je pokazala podzemska votlina. Ta najdba je po vsej okolici izzvala veliko zanimanje. Med ljudstvom je namreč razširjena govorica, da je nekje zakopan zaklad, ki ga straži strupena kača Da je bila zadevščina še bolj zanimiva, je Meho med kamenjem našel in ubil neko strupeno kačo. Nekaj pogumnih vaških mladeničev je šlo v votlino. Groza jih je obšla, ko so notri' našli pravo živalsko pokopališče. O najdbi je bil obveščen dr.
S elsiki Stanko, šef zdravstvenega doma v Bihaču. ki se je takoj podal v Brekovico. Skoz ozko odprtino je prišel v prostrano podzemsko jamo. ki je razdeljeno na vec delov. Na sredi jame stoji velik kapnik, na katerega ee naslanja strop, s katerega vise prekrasni kapniki. Po Meh leže nešlevilne kosti Dr. Sielski jih je nekaj zbral in kolikor je mogel prvi hip ugotoviti, so te kosti od pragoveda (bos primogenus). Najverjetnejše je, da je bila ta votlina brlog medveda iz neolitske dobe. S preko pevanjem te podzemske jame bodo nadaljevali.
—	Na otoku Rabu se oddasta v najem dva hotela (penzioiiH) pod jako ugodnimi pogoji. Slovenci Imajo prednost. Pojasnila daje iz prijaznosti uredništvo Slovenca«.
—	V silni bedi se nahaja invalid Ciril Kordež na Ježici pri Ljubljani št. 3. Je 100% invalid, po novem invalidskem zakonu pa reduciran. Leži že lt mesecc neprestano v postelji. Za velikonočne praznike ubogega trpina vsem usmiljenim srcem prav toplo priporočamo.
—	Prus Boleslav: Faraon. III. del. Ljudska knjižnica zv. 50. Prevedel Fr. Koblar. Izdala in za-lvž'!s Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. L. 1!Ш. Str 251, cena vez. knjigi je 56 Din, broš. 46 Din. —
Cel ie
& Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji Grad in šninrje pri Jelšah naznanja svojim članom, do so sklepi skupščine r. dne V), marca t. 1. na vpogled v prostorih urada Združenja v Celju, Samostanska ulica 8-1. in sicer od 10. <lo 25. aprila t. L Po določilih § 22. pravil imajo v tem roku pravico do pritožbe zoper skupščinske sklepe samo člani, ki eo prisostvovali skupščini In eicer nn zbornico TOI, Ljubljana.
■©• Denarni zavodi na Veliko soboto bodo ves dan zaprti.
>3 Združenje sedlarjev in tapetnikov v Ccljn je imelo dne 9. t. m. svoj redni letni občni zbor. Splošno gospodarsko poročilo so podali zastopniki okrožnega odbora in Zbornice za TOI. katerim poročilom so sledili zl>orovalci z velikim zanimanjem. Udeležba na tem občnem zboru je bila srednja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen prejšnji agilni predsednik g. Žerovnik Franc.
& Ustanovni občili zbor Zveze ribarskib društev za Dravsko banovino se bo vršil dne 19. aprila t. 1. ob 9 zvečer v hotelu Union v Celju.
•©• Najemninski vinar. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike. da je dne t. aprila t. I. zapndel v plačilo drugi obrok najemninskega vinarja (gostnščine). Natančnejši predpisi so razvidni z oglasne de6ke na aiestnem luagieuatu.
& Popisovanje živine in prevoznih sredstev. V svrho vojaške evidence so dolžni vsi lastniki živine in prevoznih sredstev iste najpozneje do sobote 15. t. m. prijaviti na mestnem načeletvu od 9 do 12. Kdor bi se pozivu ne odzval, bo najstrožje kaznovan.
& Preproge je odnesel. V nekem hotelu v Celju je spal te dni S S., ki se je izdajal za trgovca iz Ljubljane. Pri svojem odhodu je odnesel dve stenski preprogi, eno posteljno odejo in ključ, katere stvari je nato skupaj s svojo prtljago odposlal v Zagreb. Hotelir ima 800 Din škode.
■<5s Izgubljeni dokumenti. V ponedeljek, dne : 10. t. m. ob pol 11 dopoldne so bili nn I. jub-i ljanski cesti izgubljeni sledeči dokumenti: Po-selska knjižica, doniovniea, 6 raznih izpričeval, vse na ime Štimnikar Leopold.
•©■ Velika nesreča ua Mariborski cesti. V j jx>nedeljek. dne tO. t. m. se je okrog 7 zvečer vračal 33 letni prekupčevalec .lurij Rožanc iz Celja, Dečkov trg. z motornim kolesom iz šmariete proti Celju « 16 letno gost. hčerko ! Olgo Riiekel iz Lopate. Na drž. cesti ira Sp. tlu-! din ji jc šla istočasno čez cesto 45 letnu delavčeva žena iz Zg. Hudinje Genovefa Krnnjc. ka-: tero je Rožanc prevrnil, pri tem se je zvrnil ; tudi motor. Kranjčeva /ena ima poškodovano lobanjo, Rožanc je dobil močan nretres mož "an in lažje poškodbe po telesu, najlažje je ^oškodovana Riickerjeva, ki ima lažje poškodbe po us'ih in ostalem telesu. Vse tri so prepeljali z dvem-n reševalnima avtomobiloma v tukajšnjo javno bolnišnico, k ier se seda j zdravijo in jc posebno etanje Krajnčeve precej kočljivo.
Ptnv
Tatvina zlatnine. Tatvina zlate ure in verižice, o kateri smo pred kratkim poročali, je v toliko razjasnjena, da so oblaeti izsledile pravega lastnika v osebi Manu Ogorenca Iz Mari-born. Franc Stražen iz omnoske okolice, ki je n\idil navedeno 5000 Din vredno zlatnino naprodaj, je izjavil na policiji, da je predmete dobil od neke osebe iz Maribora, da jih proda. Tatvina je bila izvršena dne 2. oktobra 1932. Zadnjo besedo bo govorilo sodišče.
Oškodovane. Krošnjarja Urban štefanec in Valentin Dukarič iz Bednje na Hrvatskem, sta prišla ob vse svoje imetje, 92 škafov lastnega izdelka. Navedeno robo sta izročila v iicki gostilni v shrambo in odšla na svoj dom. dn izpopolnita svojo zalogo. Pred dnevi pu se je javil nek moški v navedeni gostilni ter rekel, da prihaja v imenu navedenih krošnjnrjev po škafe. Seveda mu je vratar robo izročil, misleč, da odgovraja izjava neznanca resnici. Začudili so se pn. ko sta prišla lastnika škafov no svojo robo. škoda znaša okrog 1200 Din Oblasti se trudijo, da izsledijo neznanca in izginulo robo.
Smrfnonevarna nesreča se je dogodila v nedeljo v bližini Spuhljn. še ne 12 letni Ivan Ko-larič, sin kočarja, se je vračal iz Ptuja od svete -.naše. Pod pazduho jo nosil blagoslovljen mesnice. Neiindo-mi pn stopi k njemu U letni Franc K. z odprtim nožem in mu je hotel v šnli prerr/nti ovitek, kateri je držal skupaj prosinec. Ker jc bil presmcc ovit _ z železno žico. se je nož sixxlrsnil in se zaril Kolariču sloboko v hrbet. Fantek se je zgrudil v mlaki krvi. Nemudoma so ga spravili v bolnišnico, kjer so ucrotaviii. da s.i pljuča hudo ranjena in ni upanja, dn bi ostal pri življenju.
V. z.: JUGEFA" ». a. ia<r« Gafem 32. Oiisi ip -tgnti ooo S t» '670 w 15. Il L933
Huda poškodba in tatvina pred sodiščem
Novo mesto, 10. aprila.
Pred kazenskim senatom trojice se je vršila dane« razprava zojier Potočarja Franceta, 23 letnega pos. sina iz Potočne vasi pri Novem mestu.
V noči na 27. I. t. I. so čuli pM umrlem posestniku Dreuiku v Bršljinu fantje iz okoliških I vasi. Ded temi so bili tudi Poločar, kovaški va-; jenêc MršdS in kovaški pomočnik Verbič. I/. Mr-šiča so se fantje norčevali in ga zbadali s itorbo«, I Verbič se je potegnil zn vajenca Mršiča ter posvaril fante, naj ga pustijo pri miru. Zaradi tega svarila so se čutili fantje užaljeni in so Verbidu . zagrozili. Okrog 3 zjutraj, ko so bili že precej vi-! njeni, eo se od straženja pri mrliču napotili na cesto, kjer so se začeli med seboj prerivati in pretepati. Verbič jo takoj opazil, da ga nameravajo napasti. Zbežal je proti domu. Za njim so skočili Poločar in še dva druga fnnta. Dohiteli so ga v Beršljlnu pri mostu in ga vrgli na tla. Potočar ga je sunil dvakrat z nožem v hrbet in mu zadal dve hudi poškodbi. Od teh je ena so gala v prsno votlino in bila smrtnonevarna. Nato ee je vrnil Potočar k fantom pred Drenikovo hišo iu jih začel spraševati, kdo je prej njega udaril ter začel mahati z nožem okrog sebe.
Potočar se je drues zagovarjal z vinjenostjo ter trdil, da ga je udaril nekdo po glavi, vsled česar je bil precej omoteii, kar se je izkazalo po zaslišanju prič za dokazano. Za dokazano pa jo smatralo sodišče tudi. da je hudo telesno poškod. bo Verbiču prizadejal obtoženi Poločar.
Z ozirom na olajševalne okolnosti. je sodišče obsodilo Potočarja na 6 mesecev in 7 dni strogega I zapora.
Nadalje se je danes zagovarjal pred istim senatom, Goreč Jože, pos. iz Sp. Počakovega pri Št. Rupertu, zaradi zločina tatvine.
Gorenca je 1. jan. 1933 med 5 in 6 zvečer zalotila Angela Slad i č, služkinja pri gostilničarju Ježu na Jagnjenici, ko je na strehi njenega go-spodarjn razkril za 1—2 m etrehe in žagal lato. Gorenc jo zbežal, na mestu pa pustil dve prazni vreči. Pri razpravi je Gorenc priznal, da je razkril streho in žagal lato, trdil pa je, da tega ni storil s tatvinskim namenom, temveč Iz radovednosti, ker se je hotel prepričati, kaj je Jež že odnesel iz hiše in kaj še ne. V hiši pa so se na-hajnla še razna živila, kakor žito in slanina. — Sodišče ni verjelo Gorenčevemu zagovoru ter ga obsodilo radi poskusa tatvine na 3 mesece strogega zapora.
Radie
Naznanila
Pevcem »Ljubljane*. Urevi ob 7 nastop v studiu Radio Ljubljana — Vei ločuol
Programi Hadio-Uubliann t
Sreda, 12. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Jože Vovk). — 18 Angleške plošče, i — 18.30 Kino — otrok (Andrej Štele). — 19 ' Ruščina, poučuje prof. dr. Proobraženskij. — 19.30 , Literarna ura: John Galsworthy (Silvester Škerl). — 20 Pevski koncert Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«, sodelujeta gg. J. Gostič in ; M. Rus, člana Nar. gledališča. — 20.45 Salonski kvintet (religiozna glasba). — 22 Čas, poročila.
Četrtek, 1>. aprila: 12.15 Radio kvartet. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, radio kvartet, borza. — 18 Uvod v veliki petek: meditacija, koralni spevi, poje oktet bogoslovcev. — 19 Korist rastlinstva: Zgodovino judovskega naroda — doku/, /a važnost pravilne žitne politike, 1. tlel (prof. Pengov). — 19.30 Pogovor / radio-poslušalci (prof .Prezelj). — 20 Godalni kvartet prof. Avg. Ivančič. dr. Ivan Karlin. dr Mirko Rupel in Avgust Pertot izvaja Hnydnov kvartet »Sedo:n poslednjih Jezusovih besede — 21 II. ura slovenske sodobne glasbe: Skladbe Srečka Koporca", samospevi, poje ga. Tliierry-Knvëni-kova, klavirske točke gdč. Jndviga Poženel. — 22 Čas, [loročila.
Urugi propramt t
Sreda, 12. aprila.
Zagreb: 20 Slovanska glasba. — MIlan: 19 Plošče. — 19.45 Plošče. — London: 20 Instrumentalni koncert. — 21 Varietejski program — 22 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart; 20 Orgelski koncert.— Toulouse! 21 Koncert filharmoničnega orkestra. — Leikzig: 21 Brucknerjev venček. — Suisse Romande: 20 Komorna glasba. — Berlin: 20.30 Citraški koncert. — 21 Koncert komornega orkestra. — Belgrad: 20 Koncert zbora »Mokra-I njac«. — Rim: 20 45 Prenos iz gledališča. — Be-romunster: 21.40 Mandolinski koncert. — Langee-! berg; 20.05 Večerna glasba radio-orke9tra. ! 21.45 Zborovni koncert. — Miinchen: 18.35 Tann-hiiuser. — Budimpešta: 20 Prenos iz jfledališča. — Ciganska glasba. — Varšava: 20 Oratorij, prenos iz Poznanja.
„Revščina"
meti nemškim razumništvom
Ameriški poštni parnik »Président Madison«, kt je ponesrečil v iuki Seattle-Washington. Nesreča se je pripetila, ker je strojnik odprl napačen ventil, nakar je vdrla voda v ladijski trup. Dva mornarja
sta pri tem našla smrt.
Radii udarca v glavo postal velikan
Ruska emigrantska družina Hawk se je naselila v Clevelandu. Bernard, mlajši sin, je pozimi hodil v šolo, med počitnicami pa je pomagal staršem doma in na vrtu. Lani se mu je posrečilo dobiti službo »caddie-ja«, dečka, ki nosi palice in pobira žogo pri igri v golf. TI dečki marsikdaj dobro zaslužijo in llernard je bil jako vesel, da je prinašal domov denar. A nenadno so pri njem zapazili črnino spremembo. Poprej droben, dasi krepak deček, je tnko naglo pričel rasti, da je prehitel vse šolske tovariše. Bernard je bil na to ponosen. A starši so se vznemirjali. Bali so se, da bo dečeik opešal. Kazen tega jim je bilo neljubo, da so morali sinu skoraj vsak mesec kupovati nove obleke, ker so mu postale prejšnje prekratke in ozke. Deček šteje zdaj 14 let in meri 1 m 76 cm. Postal je več kakor za glavo višji m) očeta. Starši so peljali sina k zdravnikom, ki so pričeli ugibati o vzrokih čudnega pojava. Spomnili so se. da je bil Bernant za pobiralca žog pri nekem Southernn. Ta mož je nekoč med igro tako nerodno sprožil žogo. da je priieiela caddiju DAravnušt v glavo. Bernard je takrat omedlel in več dni potem »ožil o hudem glavobolu. Potem je vse minilo, in deček
je na nesrečo pozabil. A kmalu se je spremenil v velikana. Zdravniki sklepajo, dn je moral usoden udarec zadeti hypophyso. neko možgansko žlezo, ki vpliva na rast človeka. Najbrž je bila žleza poškodovana in je pričela prenaglo delovati. To je zapečatilo razvoj pri Bernardu tlnwku. Zdaj zalite-j vajo starši od Southerna 2000 dolarjev odškodnine za zdravljenje, ker se bojijo, da bo njihov sin duševno omejen. Strokovnjaki pravijo, da bo preprečila ta zaključek samo operacija.
Milijoni' no cesti
Maharadža A za m Bngliadur. prestolonaslednik llajderabadpki v Indiji, je poročil Duro Sheb \Va. hčer zadnjega turškega sultana, in odšpl iz Švice na ženitovanjsko potovanje v Nizzo. Med izletom je padel z avtomobila mali kovčeg z nakitom v vrednosti 52 milijonov frankov, h'met Landy. ki je delal v vinogradu ob cesti, je pozneje zagledal kovčeg. Prestrašil se je. ko je ugledni kup biserov, diamantov in briljnntov. Poklical je orožnika: bolela sta odnesti nakit v Nizzo. A maharadža je med tem opazil nesrečo m obrnil avtomobil. Podaril je kmetu briljant v vrednosti 00 tisoč frankov. Orožnik je pripomnil Landyju, da ima pravico do večje odškodnine, a kmet je rekel, dn nima časa za tožbe, ker je tudi 00 tisoč lep denar (180 tisoč Din).
Pod skrajšano označbo. »Dinoc posluje v Motia-kovem Društvo za pomoč obubožanim trgovcem in industrijcem. Revščinn je nepreglednn. Zato je omejilo društvo svoje delovanje na pomoč nekdn-njim vodilnim podjetnikom in nastavljencem : bančnim ravnateljem, nadinženjerjem, poslovodjem velikih tvrdk itd. Med zastopniki teh slojev pobira namreč društvo milodare in dokaj visoko članarino. Društvena pisarna je v teku prvih mesecev prejela nešlevilno prošenj. Potrebovalo bi takoj večletne dohodke, da bi ustreglo veern prosilcem. Nekdanji ravnatelj strojnih livarn v Wurtenbergu uživa na primer mednarodni sloves. Točno mehanično orodje, njegov izum, je kot ponos Nemčije razstavljeno v berlinskem obrtnem muzeju. A izumitelj je dve teti brez posla, je prileten, vse prodal in prosi, da bi mu plačalo »Dino« vsaj stanovanje. Nekdanji ravnatelj Zeissovih tovarn v Jeni, svetovnoznani optičar, je bil reduciran predlanskim, ker so morale tovarne okrniti obrat. Zdaj strada z družino vred... Inženjer, ki je pred kratkim vodil mogočno skupino plavžev v Šleziji, je tako obubožal, da stoji v njegovi sobi edino železna postelja. Vse drugo je bilo zarubljeno in prodano za dolgove ... Nekdanji trgovski ravnatelj
tvrdke з-Auer in Co.c prosi pomoč v obliki brezplačnih obedov. Piše: t Jaz sem star samec. Naučil sem se stradati. A imam psička, ki mu tudi ne morem kupiti hrane. Prehudo mi je gledati, kako propada ta zvesta žival, moj zadnji prijatelj.«
Tako beremo v nemških listih. Seveda je treba ta poročila o revščini med nemško inteligenco pravilno razumeti. Nemec se čuti revnega tudi v gospodarskem položaju, v kakršnem bi se naš razumnik čutil gospoda; Nemci so bili pač razvajeni in zato terjajo od življenja več kakor mi. Ali ni malo čudno, da »stradajo« prav ravnatelji svetovno znanih podjetij, ki so prejemali od 100.000 do 300 tisoč dinarjev mesečne plače?
Židovski Gandi
Profesor Krausz na newyorski univerzi je hotel pridobiti dijake za demonstracijo pred nemškim konzulatom zaradi preganjanja Židov na Nemškem. Dijaki so bili od kraja pripravljeni, a naposled so sklenili, da se ne bodo vtikali v luje zadeve. Razočaran Krausz je sklenil, da bo poskušal na Gan-dijev način vplivati na javnost. Legel je v posteljo in hoče stradati do smrti.
Stoletnica brzojava. U veiiki noči 1833 sla izvršila goitinška profesorja Gauss (levo) in Wcber (<■•-sno) svoje velike poizkuse z električnim brzojavom in dala tako besedi na poti v svet zares bliskovito brzino
Tekma za svetovno mojstrstvo na biljardu se je
začela v Kôlnu. Glavna tekmeca sta tudi to pot vladni nadsvetnik Poensgen (desno) in Belgijec Moons (levo).
Parijeva senca onečasti sosedovo hišo.
V	nekaterih pokrajinah Indije smejo ubogi
J pari ji postavljati svoje koče le na oddaljenih
I krajih, izven mest in vasi. Nekaterim izmed njih i je postavljanje koč sploh prepovedano. Kot stanovanje jim služi nekaka listnata streha na koleh. ali pa gnezdo v veličastnih rogovilah dreves. V mesta in vasi sme pari j stopiti le opoldne, ko padaio solnčni žarki navpično, ker bi sicer jutranje ali popoldansko solnce vsled svojih jioševno padajočih žarkov senco nedotakljivega'- začrtalo na hišo drugi kasti pripadajočega in jo s tem one-čnstilo.
Zapadna civilizacija prihaja.
Število tistih, ki se iz obzira do predpisov kast ' izogibljejo potovanj ]>o železnici, se polagoma krči. i Uspeh zapadne civilizacije se opaža posebno pri srednjem sloju mestnih prebivalcev. Indijec daje i prednost evropsko urejenim stanovanjem, obleki in jedem. Seznanili so se tudi že z radijem, spnrlom: slede evropskim zabavam, obiskujejo gledališča, kino, kavarne ter plesne dvorane
V	splošnem pa izenačenje različnih ljudskih
I elementov udarja nn največje težkoče. Resnično je,	:
kar dokazujejo poizkusi Macdonalda in Gandija. da	!
je parijs'ko vprašanje v ospredju in eden naj-	i
bolj žgočih problemov narodnega kaosa, ki se	j imenuje Indija.
Nova angleška ekspedicija na Mount Everest, ki je te dni odpotovala iz Liverpoola. Neka draga
angleška ekspedicija, ki bi prav tako rada peš dospela na najvišjo goro sveta: Mount Everest, se
že nahaja v cvereškem gorovju.
Vatikansko glasilo o katoličanih
v Bosni
»Osservatore Romano« je v svoji številki od 9. aprila priobčil članek: >11 cattolicismo nella Boenia« '(Katolicizem v Bosni), ki ga je napisal K. D. V njem je podana na kratko vsa zgodovina Bosne, značaj prebivalstva in razvoj katolištva v Bosni in Hercegovini. Članek posebno omenja velik napredek katolištva po zasedbi Bosne in Hercegovine po Avstriji. Od leta 1879 do 1932 je število katoličanov v Bosni in Hercegovini naraslo od 208.000 na 570.000. Število prebivalcev se v
Bosni naglo množi. V razdobju 1020—1929 se je povprečno rodilo v Bosni 51 otrok na 1000 prebivalcev. Število župnij je naraslo od leta 1877 od 111 na 218, prav tako število posvetnih duhovnikov, ki jih je danes 146. Razvijajo se tudi samostani; število frančiškanskih samostanov je naraslo od 10 na 16. jezuiti imajo 3 samostane, tra-pisti 1 v Banjaluki in dve podružnici, poleg tege je v Bosni in Hercegovini 22 samostanov za sestre najrazličnejših kongregacij.
Ali moremo govoriti o nacionalnem čuvstvu 319 milijonskega naroda, katerega enota je razklana v 45 plemen. 232 jezikov, 9 ver, številne sekte in v več ko 3000 kast?
Med 45 plemeni razločujemo 7 glavnih, med temi troje mešanih plemen. K čistemu plemenu prištevamo na severu in zapadnem severu živeče Arijce zlasti Dravide. na katere naletimo v južni Indiji,' mongolske rodove na severnovzhodnih obronkih ozemlja in končno v zapadnosevernih krajinah živeče Terko-1 ranče. Od mešanih plemen moramo, razen Szytho-Dravidov na jugozapadu, omeniti še v srednjih pokrajinah severne Indije bivajoče Ario-Dravide, dočim so v Bengaliji naseljeni mongolski Dravidi.
V pogledu vere je Indija najzanimivejša dežela sveta. V glavnem so zastopane štiri vere, in sicer: Budizem in hinduizem, katerima pripada 42 odstotkov vsega prebivalstva; dalje je tu glavni sedež tretjega svetovnega verskega prepričanja — strogo inonoteističnega islama, ki s svojimi 70 milijonskimi pripadniki predstavlja istočasno drugo najmočnejšo vero Indije; končno so pripadniki vseh ostalih ver številno zastopani.
Nad 300 milijonov ljudi časti 17 božanstev.
217 milijonov pripadnikov glavne indijske vere. hinduizina, časti 17 glavnih božanstev, katerih število s postranskimi božanstvi in njih včlovečenji, s krajevnimi, hišnimi in družinskimi božanstvi naraste na 330 milijonov. Vse, kar je koristno, orjaško. nenavadno in luje, bilo dobro ali slabo, se smatra za božunstvo. Tako n. pr. caste: kamenje, «kale. rastline, drevesa, reke. jezero, koristne živali. škodljivo golazen, orodja, z junaštvom, čednostmi ali strastmi odlikovane ljudi, dobre in zje duhove in brezštcvila polčlovoških. polbožanskih bitij. Kratkomalo, redek je predmet, katerega bi Hindu ne bil pripravljen častiti kot božanstvo.
Slava Brahme j« obledela.
Vendar pa prvo, glavno božanstvo, Brahnia — stvarnika, dandanes malo časte. Njegova slava je obledela in na širnem svetu mu je posvečeno samo eno svetišče. Nasprotno pa sta obe naslednji glavni božanstvi. Višnu — hranitelj, in Šiva — uničevalec, deležna največjih češčenj.
Višnu — tako verujejo — si je za rešitev svetovnega reda večkrat prisvojil podobo človeka I ali živali. Razločujejo deset takih utelesb, od katerih sta Rama' in -Križna« najbolj znani. Oboževanje šive je v glavnem češčenje njegovega raz-upitega simbola »Lingam«; v Indiji je njemu posvečenih največ, templjev, med temi je najsvetejši i v Benâresu, ki je najbolj obiskovana božja pot. i Vsaki od treh glavnih božanstev ima zopet svoje posebne pripadnike, ki ga povišujejo v glavno božanstvo.
Približno
3000 kast
i je nastalo iz prvotnih štirih, katere izhajajo, — j tako uče stare brahmanske knjige — iz božanskega ! telesa Brahme; svečeniki iz njegove slave, vojsčaki I iz njegovih ramen, trgovski stan iz njegovega tru-; pa in ročni delavci iz njegovih nog. Po nauku svetih knjig so pripadniki prvih treh kast (svečeniki, j vojščaki, trgovski stan) »dvakratrojenci«, ki v do-' kaz tega nosijo sveto vrvico. Svečeniki pa so poleg ! tega še »božanstva zemlje . Delavci pa se smatrajo i za služabnike prvih treh kast. njih hlapčevstvo je i neizogibno, študiranje svetih knjig jim je tudi pre-; povedano. Velike kaste pa se zopet dele v podod-, delke, ki se medseboj neznatno razlikujejo, kakor i n. pr.: Nekateri uporabljajo kol delovno moč samo J enega otroka, drugi dva, ali pa se nekateri umivajo 7. levo. dočim drugi z desno roko. Božja poslava pa j jim predpisuje najstrožjo medsebojno ločitev ; ne sinejo skupno jesti, niti ne stanovati pod islo streho. Priženitev v drugo kasto jo eden največjih grehov. Kdor to stori, pripade takoj nnjzavrženejši vseh kast, kasti »nedotakljivih — parijov. Kdor uživa goveje meso, ali pa stopi v mešan zakon, je brezpogojno izključen. Izvrženec ne dobi več častnega dela, za svojo hčerko nobenega moža.
Kristjani in muslimani, sploh vsi pripadniki ostalih ver. veljajo pri hinduzijcih za parijo, ker je vsako njihovo delo po pojmovanju binduzijeev. zločin. Ne samo uživanje govejega mesa. temveč že samo čevlji iz govejega usnja, ki jih človek nosi. ; ga store nečistega.
Z železnico na Himalajo! Seveda proga ne vodi na najvišji vrh Mount Everest, ki so ga te dni preleteli angleški letalci, pač pa do izhodne točke ?.a večino mountcvereških ekspcdicij: Darjeelinga.
Vinarski kongres v Novem mestu
Vinarsko društvo za Slovenijo ima letos občni zbor v Novem mestu. Obenem bo tudi v Novem mestu vinarski kongres ter vinska razstava s sejmom.
Najprej bo 21. maja, v sredo, seja glavnega odbora, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi !> referatu glede prodaje grozdja. Ta referat imata gg. okr. kmet. referenta J. Žnidarič in Vb Kuret. Po seji glavnega odbora bo tudi isti dan občni zbor druživa z običajnim dnevnim redom.
Prihodnji dan 25. maja, v četrtek, je pa prnz-
Sport
nik in bo vinarski kongres. Dnevni red obsega tele strokovne referate:
Trsni izbor (ing. Ivo Zupanič), namizno grozdje (ing. Franjo Lukman), obnova vinogradov (Franjo Gombač) in vino v trgovinski politiki (Lov- i ro Petovar). Nato se otvori ob 11 vinska razstava v | Novem meetu katero priredi novomeška podružni- i ca društva skupno z vinarskim društvom.
Končno je določen 20. maj za razne izlete. Za polovično vožnjo so prireditelji prosili.
Združenje bančnih zavodov v Ljubi an*
Dne 11. t. m. je bila v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani I. redna skupščina Združenju bančnih zavodov za dravsko banovino v navzočnosti delegata Zbornice za TOI tajnika g. dr. Ivanu Plessn.
Predsednik pripravljalnega odbora g. gen. ravnatelj dr. Ivan S lok ar se je uvodoma spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in je predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. udanostna brzojavka, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nadalje je skupščina sklenila od poslati pozdravni brzojav g. ministru za trgovino in industrijo in pozdravne dopise g. banu dravske banovine in g. predsedniku Zbornice za TOI. Nato so sledile volitve, kjer so bili izvoljeni: za predsednika g. gen. ravn. dr. Ivan Slokar; za I. podpredsednika g. ravn. Avgust Tosti; za II. podpredsednika g. ravn. dr. Franc Pavlin. Za člane odbora gospod ie: ravn. Smertnik, ravn. Bnujac, ravn. Perkovič in ravn. Gruden. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: ravn. Ljubič, ravn. Djinovski in ravn. Briški. Poleg tega je bilo izvoljeno tudi razsodišče štirih članov.
*
Kritika državnega proračuna. Zbornica za TOI je izdala v knjižici govor svojega glav. tajnika in poslanca g. Ivana Mohoriča v proračunski debati, ki ga je imel 19. marca 1933. Naslov knjižice jo »Kritika državnega proračuna za 1. 1938/1934 s stališča narodnega gospodarstva«.
Borza
Dne 11. aprila 1033.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali nespremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha in Prage. Učvrstila sta se Berlin in Pariz, drugi tečaji so pa oslabeli: London, Newyork in Trst.
Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen po 8.40—8.50, v Zagrebu po 8.37. v Belgradu je no-tiral 8.30 bi.
Grški boni so notirali v Zagrebu 40.50—41 (40.50), v Belgradu 40 den.
Ljubljana. Amsterdam 2315.40—2326.76, Berlin 1354.58—1365.38, Bruselj 800.79-804.73. Curih 1108.35—1113.85, London 195.69—197.29, Newyork 5715.20—5748.46, Pariz 225.82-226.94, Praga 170.67 —171.53, Trst 293.07—295.47.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 27.037 Din.
Curih. Pariz 20.3775, London 17.66, Newyork 517.25, Bruselj 72.25, Milan 26.485, Madrid 43.90, Amsterdam 208 90, Berlin 122.30, Dunaj 72.97 (55.50). Stockholm 93.30. Oslo 90.40, Kopenliagen 78.65, Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58.05, Atene 2.95. Carigrad 2.485, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za vojno škodo prav evrsta in so tečaji narasli. Tudi begi. obveznice so čvrste. Neenotna je bila tendenca za dolarske papirje. Promet ni bil znaten, na zagrebški borzi je T.našal : begi. obv. 50.000. 8 % Bler 2000 dol. in 7% Bler. 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 7% inv pos. 43--45, voina škoda 184 —187, tob. згеске 30—35, 8% Bler. pos. 3C-37. 7% Bler. pos. 35—36, 7% pos. Drž. hip. banke 39 den., Trboveljska 135—110.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 48—15, agrarji 23 den., vojna škoda 18-1—187, 4. 1S8—188, 5. 188 bi., 6% begi. obv. 30.75—31.25 (31. 31.25), 8% Bler. pos. 36—37 (36), 7% Hier. pos. 84—85.50 (35), 7% рш. 1)1111 39—41. — Delnice: Narodna banka 3400—3000, Priv, agr. banka 188—190 (100), Nar. šum. 26—28, Guttmnnn 90 hI., Sečerana Osjek 110 den., šečerana Bečkerek 900 bi., Impex 50 d., Trboveljska 150 bi.
Dclgrad. Narodna banka 3470 den.. Priv. agrar. banka 190—192 (192, 190.50), 7% invest. pol. 43— 44 (43.50, -13), agrarji 23 den., vojna škoda 186— 187 (186, 182). 6% begi. obv. 82—82.60 (82, 31.50), 7% pos DHB 39—40 (40. 38).
Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 62, Alpine 11.65, Trboveljska 1-5, Kima Murany 19.
Žitni trg
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor, bač. okol. Novi Sad, gorbač., srem., slav 185—187.50, ban. 182.50—185, ban. potiska 185—187.50. bač. potiska 187.50—190, oves bač., srem. 95—97.50, ječmen bač., srem. 63-64 kg 97.50-100, bač. ponil. 67-68 kg 102.50—105, koruza bač. žel. promptna 56—58, buč. april, maj, junij 60— 02, moka bač., ban. št. Og, Ogg 320—340, 2. 300—320. 5. 280—300. 6. 260—270. 7. 165—176, 8. 65—67.50, otrobi bač. pšen. 52.50—55, fižol bač. uznnčni 100—105. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Prometa nima.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet stalni. : Pšenica maj 13.45—13.50, zaklj. 18.45—18.46, julij j 13.00, okt. 12.10—12.18, zaklj. 12.15-12.16, rž maj | 7.06—7.12, zaklj. 7.97 —7.98, koruza maj 7—7.09, j zaklj. 6.97—6.9S, julij 7.50, zaklj. 7.45—7.47.
Chicago. Pšenica maj 59.50, julij 60.50, sept. 62, koruza maj 32.75. julij 35 625. sept. 37, oves maj 20.875, julij 21.25. sept. 21.50, rž maj 47, julij 47.50.
Winnipeg. Pšenica moj 52.125, julij 53.625, okt. 55.25.
Živina
Mariborski živinski sejem U. aprila. Na današnji živinsiki sejem je bilo prignanih 13 konj. 7 bikov, 174 volov, 312 krav in 22 telet, skupaj 528 komadov. Povprečne cene so bile sledečo- debeli voli 5—5.50 Din, poldebeli voli 3.50—4.50. plemenski voli 3—3.25 Din, biki za klanje 3.25—3.50 Din, klavne krave debele 2.75 —8.25 Din, plemenske krave 1.50—2.50 Din. krave klobasarice 1.25—1.75 Din, molzne krave 1.50—2.75 Din, breje krave 1.50 do 2.75 Din. mlada živina 4—5 Din. teleta 4—5 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 230 komadov. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso 10—16 Din za 1 kg.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7294 pršutarjev in 4172 špeharjev, iz Jugoslavije 2170. Na kontumačnem trgu pa je bilo 265 špeharjev. — Cene: špeharji I. 1.43-1.47, II. 1.35—1.42, kmetski 1.40—1.50, pršutarji 1.35—1.56. najboljši 1.61 — 1.66. Tendenca: veleposestniški prašiči so slabo držali cene prejšnjega tedna, ostale kvalitete so se podražile za 3—5 grošev, pršutarji pa za 5—8 grošev.
«*МГ
t
V	neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
RADO OBLAK
uradnik pivovarne »Union«
dne 11. t. m. po dolgotrajni težki bolezni boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 13. aprila 1933 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Kettejeva ulica 3 (Sp. Šiška), na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša za pokojnika se bo brala v torek, dne 18. t. m. ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv, Frančiška v Šiški.
V	Ljubljani, dne 11. aprila 1933.
DRAGA OBLAK, soproga; DRAGICA, RADKO, otroka, in ostalo sorodstvo.
G. A. K. : ILIRIJA — PRIMORJE.
Za velikonočne praznike sta pripravila naša vodilna kluba naši športni publiki nadvse zanimiv nogometni program. Grazer Athletik Sportklub, amaterski prviik Avstrije, jp že dobro znan gost v Ljubljaui, tokratno gostovanje pa je tem inte-resantneje, ker so gosti bal letos v izvrstni formi. Rezultati proti domaČim klubom, zlasti pa sijajni uspeh povodom tekme proti renomiranemu FTC, kjer so izgubili s tesnim rezultatom 6:4, jasno izpričuje prvorazrednost tega moštva.
Na velikonočno nedeljo nastopi Ilirija, v ponedeljek pa Primorje. Ta aranžman nam bo uudil po dolgem času zopet enkrat priliko primerjati sedanje moči naših dveh lokalnih rivalov. kar na-pravlja celo prireditev še posebno zanimivo in privlačno.
Želeti bi bilo. dn bi nnša vodilna kluba našla še večkrat skupno pot baš v prirejanju prvorazrednih mednarodnih tekem, ker bo to najboljši način zainteresirati publiko zopet za nogomet in ga dvigniti na dostojno višino.
SK TRŽIČ.
Na velikonočni |>onedeljek se bo vršila, ka. kor je bilo že razpisano, na strmem plazu Re-gunjščice nad Zeleniško kočo medklubskn slalom tekma za prehodni Dr. Gucklerjev pokal, katero priredi SK Tržič. — Slalom tekma bo nadvse zanimiva, ker se je bodo udeležili skoraj vsi niata-dorji, tudi udeležba zagrebških prvakov nam je zasigurnnn. SK Tržič še enkrat opozarja na razpis in prosi vse tekmovalce in drukarje, da se ja pravočasno prijavijo, da bo odbor lahko vse pravočasno ukrenil, da ne bo v nedeljo prevelikega navala v kočo. — Vsa potrebna navodila daje vodstvo tekme ali pa predsednik g. Seljak Anton, Tržič. Prijave naj bodo točno izpolnjene, da ne bo kakšnih neprilik. — Razglasitev rezultata takoj po tekmi v Zeleniški koči — plakete in prehodni pokal pn se odda nn zabavnem večeru, katerega priredi SK Tržič za zaključek zimske se. zone v salonu ^Hotel Pošta«. (Pričetek ob petih popoldne.) Na ta zaključni večer se vabi ki vsi tekmovalci in prijatelji zimskega športa. Nn velikonočni ponedeljek vsi na Zelenico in zvečer na zaključek sezone. — Smuk!
C ROSS COITNTRY V MARIBORU.
Iz Maribora nam poročajo sledeče:
V	št. 50 -Jutra« je izšla kritika o nedeljskem cross countryju v Mariboru. Resnici nn ljubo in v časit sebi moramo Mariborčani z ozirom na navedeni članek pribiti nekaj dejstev, ki ei jih je »Jutrov« člankar malo preveč prikrojil.
IPred vsein je popolnoma neopravičeno nnmi-gavanje, da je moral Grad preteči eno rondo preveč. ker da se je žirija zmotila. Kdor je bil na prireditvi v Mariboru in kdor je gledal lanski cross country v Ljubljani in reprizo v Zagrebu, mora — ako je objektiven — priznati, da so Mariborčani to prireditev izvedli naravnost mojstrsko Trditev, da se je žirija pri Gradu zmotila, je golu izmišljotina in bodo — kakor slišimo — Mariborčani radi omnejenega Članka potrebno ukrenili v lastno zaščito. Dejslvo je, da je žirja soglasno in brez najmanjše nesieurnosti ugotovila objavljene rezultate in da ni bilo nobenega ofici-jnlnega protestu Vsako druso govoričenje je odveč javna ugotovitev nappčnih rezultatov pa je očitanje nesposobnosti žiriji od nekompetentne strani. Kaj je privedlo člankarja n. pr. do trditve, da Je žir'ln prištela Gradu odvzeto rundo rovno Žorgi? Zakaj ne n. pr. kakemu Mariborčanu, ki bi ji bil ln'-ko bolj pri srcu.
Tudi trditev, češ. -.da so bile doslej še skoro vse lahkoatletske prireditve v Mariboru bolj .no domače' izvedene, s primerno dobrohotno toleranco nadrejenih krosov spričo začetništva Mariborčanov na tem polju«, je mogel nostnvtti s'mio člankar. ki o mariborskih lahkoatletskih razmerah ne vé prav ničesar.
V	Mariboru je sicer manj lahkoatletskih delavcev, a ti nadomestijo v svoji resnosti in športnem pojmovanju marsikatero večje mesto Trditev o »toleranci nadrejenih krogov« je enako smešna kakor nerazumljiva. Oe že govorimo o kaki toleranci in če smo objektivni, bi morali toleranco nadrejenih krogov prizr.ati pač za Ljubljančane,
, kajti toleranca Zveze je bila do Ijnhlianskih kln-i bov v času večnega in neflportnega klohaškega I medsebojnega natolcevanja pač nepopisna. Ko M j Zveza pri teh medkluhskih sporih, ki so onemo. 1 gočali vsako delo, lahko nastopila z vso svojo strogostjo, je zavzela prav tolerantno stališče in j posegla v spore tako, kakor poseže vmes dobrohotna mati, če se nebogljeni otročički vendarle ne pobotajo za lanski sneg... M j smo ponovno opn-! zarjali na te porazne .injave v naši lahki atletiki : in sploh n ljubljanskem športu, a do pravega iz-' treznjen.ja očividno še vedno ni prišlo. Zato tudi
Kosem spoznala to skrivnost sem dobila
prekrasno
Neprekosljivi novoizumljcni puder Toka-lon ostane na koži fttirikrat dalj« od vseh drugih pudrov, ki ste jih do sedaj uporabljali. Izdelan je na poseben način ter daj« polti privlačen izraz naravne lepote Puder Tokalon se ne loči od lica in mu a« ikoduje niti potem«, veter ali pa dež. Bodite prepričani, da je puder Tokalon edini, ki da Vaši polti izraz prekrasne naravne lepote brez svetlikania.
pri tej priliki apeliramo na peščico resnih ljubljanskih športnikov, dn uplivajo na ostale, da opn-stijo škodljivo kluhaštvo in nn vsej èrti posnemajo »začetnike« Mariborčane, ki skoro dosledno vsako lahkoatlctsko prireditev organizirajo in izvedejo brezhibno in to ob složnem sodelovanju vseh klubov.
Glede drugoplasiranega Štefana Grmovška trdi člankar, da se bo težko povzpel med »klase«. Na to trditev bomo odgovorili, če nam člankar pove, kaj misli pod besedo klasa« in v čem se Grmovšek razlikuje od naših »klas«. Kdo vse so pravzaprav po članknrjevem mnenju slovenske klase na dolge proge? Ako pregleda listo zadnjih tozadevnih rezultatov, ho gotovo prišel do zaključka. da Grmovšek res nc lio v o fi dosegel naših klas. ker jih je žc.
Spremembe v razdelitvi razredov v težki atletiki. O priliki kongresa mednarodne težkoatlelske zveze, ki se je vršil o priliki zadnje olimpijade v Los Angelesu, se je pred'agalo, da se izvrše gotove spremembe kar se teže tiče, tako v bantamu kakor v ostalih razredih. V tem pogledu pa se ni nič sklenilo, ker so bila mnenja posameznih delegatov preveč deljena. Sedaj pa zopet predlagajo Francozi, katere podpira;o Švicarji in Danci, da bi se stvar ponovno vzela v pretres. Pri naslednjem kongresu, ki naj bi se vršil v Essenu, Kairi ali v Alekswndriji, bo Francija predlagala, da se za bantam teio določi do 57.5 kg. Ostali razredi naj se pa zvišajo in sicer: peresna teža do 62.5 kg (doslej 60 kg) ,lahka teža do 70 kg (doslej 67.5 kg), lahka srednja teža do 77.5 kg (doslej 75 kg), težka srednja teža do 87.5 kg (doslej 82.5 kg), težka teža nad 87.5 kg (doslej 82.5 kg).
Prednja razdelitev bo zlasti v težjih razredih mnogo pravllnejša, odnosno pravičnejša, kakor je bila dosedanja.
KOLJE
za vsnograde
rezane 1000 komadov 180 Din. cepane 1000 komadov 280 Din — prodaja v V6aki množim »DRAVA« D. D. MARIBOR, Mcljska cesla šl. 91.
o-« e -o«
2 2 °> e J7
-p. p:
10. C rn
Sg® B ■» K-
•6'i-i'»I
< 0» W N-<5 _ v> a
N o o » fi'
o 3 o> a
< K ' «
âo "
9'-% -
0	a- !T n
2 o 2. p.
1	s. ».
. ,	0
w Si!	N'
r- & «=> o	a iS <«• s:
'I p-4 ftl«
B oD -r
л a ^ £ ° qo а
л a <о 2
N U) N N з »
J* м л & .= 4L
ООЧ1мл o
c§o?NS S^S's g g B
p. c. Wren:
Lepi Mitioel
85
S m o
S.Ç s
<9
x~ a
9 S
o
rs *
65 - i
•	W o
O K š -.Г 2 J * m =
•	* -, cr
K a 3 —
•	o И — 3
O IC.	—
»Mfo
a ;.<
«ï a _ <• s n 3 ~ n O* to O.
Б r-52- ?
Pišimo sem spravil in pogledal v njegovo obličje. Pokojne in zamaknjene so bile njegove plemenite poteze. Zalisnil sem mu oči in mu sklenil roki na prsih. Dolgo in z bolestjo sem motril Mihaela. Potem sem se ves izčrpan zgrudil, polastila se me je neizrečena utrujenost, nekaka sanjavost me je objela, nisem bil ne buden niti nisem spal.
Ko sem se slednjič otresel tistega težkega ždenja, sem videl, da se je pričel svitati nov dan. Začuden sem gledal na streho, ki je bila oškropljena, na prazne naboje, na otrple postave v strelnih linah, na Lejauneovo telo, iz čigar prs je molel ročaj bajoneta, in na Mihaelovo mirno se smehljajoče obličje, ki je bilo v smrti prav tako plemenito kakor v zivljènju...
»Sedaj moram iti, dragi Beau, da izvršim tvoje naročilo,« sem dejal naglas. In pokleknil sem in ga poljubil, bilo je to prvikrat izza mojega detinstva.
Tedaj šele sem se spomnil na Arabce.
Ako sem hotel izpolniti Mihaelovo poslednjo željo, sem se moral ogniti Arabcem kakor tudi pomožnim oddelkom iz Tokota. Potem je bila pred menoj še neskončno dolga pol. in če sem hotel premagati vse nevarnosti, sem se moral založiti s hrano, vodo, še enimi čevlji in strelivom ...
Dvignil sem se, se trudno splazil doli v kuhinjo; viti sem petroleja v peč in zanetil. Medtem ko sem pristavil vodo za kavo, sein napolnil z vodo svojo steklenico za vodo kakor tudi tri velike vinske steklenice. Kajti voda bo vredna zame več kakor vse vino. Nato sem do vrha naložil krušno malho in nahrbtnik s kru-
hom, kavo in konzervami.
Najedel in napil sem se kolikor moči, si vzel na rame svoje breme in se povrnil na streho, da bi se še enkrat razgleda!. 0 Arabcih ni bilo videti ničesar, dasi so mogli biti skriti za zelenico ali peščenim gričevjem, ki je obdajalo trdnjavo.
Moj pogled je obvisel na Lejauneu. Ali naj potegnem svoj bajonet iz njegovega zlobnega srca? Ne, vse v meni se je uprlo tej misli — razen tega, bajoneta tudi nisem potreboval in sem že tako imel dovolj nositi.
> Z bogom, Beau,« sem dejal in stopal proti njemu — tedaj jo nenadom apočilo več strelov ...
Arabci? ... Ne, to niso bili streli iz puške, tudi niso bili oddani proti trdnjavi; to se je dalo spoznati po zvoku.
Sklonjen sem zbežal do ozidja iti pogledal okoli.
Na nekem peščenem holmcu v daljavi sem zagledal nekega moža na kameli, moža v kroju, ki je mahal z roko nad glavo in s samokresom ustrelil v zrak.
Bil je francoski častnik. Pomoč iz Tokota je prišla; moral sem zbežati, ker bi me sicer ustrelili zaradi umora trdnjavskega poveljnika.
Toda kje so bili Arabci? Ali so ga ntar pustili, da je jezdil v past?... Moral sem njega in njegove posvariti. Kako bi pač mogel vedeti, da jo bila trdnjava, raz katero je plapolala zastava, zasedena le z mrtveci in da preži blizu nje na sto in sto Arabcev...
Pokleknil sem, položil puško v strelno lino in pomeril, ko da bi šlo za moje življenje, da bi ga zadel. Potem sem ccv nekoliko dvignil in sprožil, tako da je moral izstrelek sfrčati če/, njegovo glavo.
Nato sem zdirjul še k drugi strelni lini in tokrat pomeril v tla ob njegovih nogah.
Ustavil se je.
To mi je zadoščalo
Ce je sedaj hotel iti v past, ni bil častnik devetnajstega afriškega arniadnega zbora.
Za tem sem stekel na nasprotno stran strehe, vrgel svojo puško čez ozidje, se nato povzpel sani 'cinj ter se spustil doli v pesek ... Pograbil sem puško in hitel kolikor se je dalo do bližnjega peščenega holmca. Ako bi bil zaseden, bi umrl v borbi in zvoki strelov bi bili nadaljnje svarilo za bližajoče se oddelke. Ce pa ne bi bil zaseden, bi se tam skril in počakal, kaj se zgodi... Holmec ni bil zaseden, in tako sein imel trdnjavo srečno za seboj in sem smel upali, da v varstvu teme uidem.
Ko sem tain ležal in so vpraševal, kdaj lx>do Arabci vendar napadli, se mzapazil v svoje začudenje, da se je pokazal izza ogla francoski častnik sam, in je bil videti tako lirez brige, ko da bi jezdil skozi ulice v Sidi-bel-Abbèsul...
No dobro — vsekakor sem storil, kar je bilo v mojih močeh, da bi posvaril njega in njegove vojake!... Saj vendar ni mogel tolmačiti mojih strelov, ki sta morala udariti tik njega v zemljo, za strela iz radosti iu njemu v pozdrav?... Jezdil je okoli zidov in strmel gori v mrtve branilce.
Čepice so delale temne sence nn obrazih branilcev — prav gotovo ni bilo ntoči spoznali od spodaj, da so bili mrtvi...
Kaj so nameravali Arabci?... Mar so čakali, da pri dejo zn njim njegove trume, da bi imeli potem tako vse j skupaj v pasti?...
Ali bi ga šc enkrat opozoril? To bi lahko izdalo Arah I čem ali Francozom mesto, kjer sem se nahajal. In ko sem se še obotavljal, ali bi jih vendarle še z enim strelom posvaril. sem videl, da to ni hjlo y«£ potrebno _ francoski
, rešilni oddelki so se le polagoma bližali v rojili čili, pri tem pa upoStevili vse varnostne ukrepe.
Lepi vzorci za športne obleke, tako predpisuj ротЗасг 1933
Tkanine, desinirane strogo po modi, zanesljive kvalitete, nudimo v največji izbiri. Da so naše cene vsakomur dostopne, vsi vedo. Gospodom izven Zagreba pošljemo vzorce moških tkanin na zahtevo za 8 dni brezplačno na ogled.
Moške tkanine:
2ajqmb,
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »sakn beseda Din l'—; ženilovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, kovčeke za Veliko noč po znižanih cenah nudi tvrdkn
F. M. Sclimm, L$ubl?ana
Pred škofijo 2 Oglejte «i izložbe!
Abonente
sprejema na dobro in ceneno hrano gostilna v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Vljudno va-(r)
Kegljišče
Trgov, potnik
v Sloveniji in Gorskem j bljeni. Kotarju najbolje vpeljan; j potuje s svojim avtomo- j bilom in obiskuje vedno v Rokodelskem domu, vse kraje v tem rajonu, ; Komenskega ul. 12, je na Išče zastopstev ^možnih razpolago v ponedeljkih, sredah in petkih zvečer,
po dnevi pa vsak dan. (r)
ш solidnih tvrdk. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn.
«K. M. 18 4107«
Vajenca
«obotehniškega, z nižjo srednjo šolo - sprejmem. Prošnje z značko »Zobo-
Šoferska šola E. Čeh
bivša Camernikova šoferska šola) Ljubljana. Hunatska c. .Ki
zdravnik« št. 4009, na upr. ! Sola za poklicne šoferje in
»Slov.«
(v)
Služkinja
pridna, poštena, z dežele, se sprejme k mirni stranki. Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Zdrava« št, 4084. (b)
Varoška pivnica
y Zagrebu išče točilca s spričevali, zmožnega vseh kletarskih poslov. Ponudbe na Varoška Pivnica, Zagreb, Gajeva ulica, (b)
Stalno nameščenje
ie nudi 20 do 30 tisoč Din kavcije zmožnemu. Ponudbe na BEKA, oglasni tavod, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2.	(b)
Manufakturistinja
dobra, za Ljubljano, se takoj sprejme. Ponudbe na upr. »Slov,« pod zn. Trnovo« št. 4103. (b)
Pošten iant
16 let star, se sprejme za domače delo. - Pekarna Kos, 'Radvanjska c. 13, Maribor.	(b)
Snažilca pribora
pridnega fanta, sprejme Hotel Strukel.	(b)
amaterje. Prospekti in po-insniln zastonj in franko
ODDAJO: Vila
se odda v najem. (2 trisobna stanovanja s kopal nico: 1300 Din mes). Ponudbe na upr. »Slov.€ pod zn. »Ali separatno« št. 4108.	(č)
Kletno sobico
odda Prelesnik, (s)
Več, stavbnih parcel
na periferiji Ljubljane -naprodaj. Vzamejo se tudi vložne knjižice Mestne hranilnice. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 3844
Konfekcija — moda
najboljši nakup. — Aston Presket. Sv. Petr» e. 14, Ljubljana.	(II
Dve postelji
prodam. Rakos, Kodelje-vo, barake.	(1)
Izvrstna vina
toči po nizkih cenah gostilna v Rokodelskem domu, Komenskega ul, 12. 1
Jajca
gosja, račja in purja za valjenje prodam. Juvan, Gameljne pri Ljubljani. 1
Plašče za zdravnike,
kemike, brivce is obrtnike, jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann. Mestni trg 8. (1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu
Prešerno"*»«*« snnnifl-" «
Žlahtno vino
lastnega pridelka prodaja 10 1 in več SuSnik, Ljubljana, Zaloška cesta. (1)
Mlekarne!
Proda se parni in širni kotel, ročni posnemalnik, 2 hladilnika, gnetilnik za maslo, Gerber, razne posode, cevi in drugo. Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Drav. polju. (1)
LUCERNO
domačo in banatsko
črno deteljo, grahoro trave
in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pogačniku
v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice.
Sv cžc aajiineise iiurvts&o
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Krompir (kilelčar)
dalje begonije, gloksinije, gladiiole. montbrecije, datlje, amarilis, fritilarije, calle, lilije, paeonije in anemone nudi v bogati izberi in poceni Sever & Komp., Ljubljana. (1)
Maribor, Aleksandrova 13
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A & M. ZORMAN
Ljubljana. Stari trg št. 32
Enonadstropna hiša
nova, z veliko delavnico, pripravna za vsako obrt, se proda v Kranju. Ponudbe poslati na poštni predal št.28.	(p)
Posestvo
v Belokrajini, oddaljeno 4 km od postaje Črnomelj, ob banovinski cesti, sestoječe iz 5 ha njiv, 10 ha travnikov, pol ha vrta, 13 ha pašnikov, 2 ha gozda, stanovanjske hiše in potrebna gospodarska poslopja — se proda. Za detajlne informacije se je obrniti na Mestno hranilnico v Črnomlju. (p)
"Hišo"
s trgovskim lokalom, pripravno za vsako obrt -prodam. Dopise na upr. »Slov.« pod »Gotovina« št 4102.	(p)
Stare spomenike
s pokopališč kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Spomenik« št. 4061.	(k)
prazno Janševa ul. 2.
Soba
s posebnim vhodom se odda dne 15. apr. v Gra-daški ul. 8/1, desno, (s)
Opremljeno sobo
poseben vhod, oddam solidni stalni osebi. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 4101.
(s)
Kozmetični salon
V Parizu in Nemški Avstriji izvežbana, z mojstrskim izpitom dravske banovine, dipl. kozmetičarka nudi ceni. občinstvu nego po najmodernejši metodi
Veliko solnčno parcelo
pod Šmarno goro ugodno maske beute. Gril Slava, ; prodam. Resni interesenti
ODDAJO: Bazar
pod kolodvorom Bled-je-zero da v najem Vida 2i-rovnik, Bled 2.	(n)
СШШа
Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne i gotovim denarjem pai kupca ti s kniiiieo da.
Beethovnova ulica it. 15, naj se javijo na upr. *SL« (r) pod »Lepa lega« št. 4063.
par

Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod e
Vidovdanske ceste ori gostilni Možioa.
Klavir
kratek, črn, križem strune, malo rabljen, nemške znamke Roslau-Dresden prodam. Josip Bajde, Go-sposvelska 12.	(g)
Za postne dneve
sveže namočeno polenovko dobite v specerijski trgovini
Josip Skaza - Maribor
Glavni trg 14 (rotovž)
Zaradi opustitve trgovine
se prodaja
slamnike po nabavni ceni
v modnem salonu Stuchly-Maske, Ljubljana, Židovska 3.
tiospodlnfc - Halo!
Ali veste, kje se dobe vse vrste lesnih in pletsrskih izdelkov
„suha roba"
(tržne košarice, otroški koški, pleteni fotelji in mize, samokolnice, raglje. deske razvaljalnice, banje itd.)
Premog in drva — r trgovini »pri RIBNIĆANU«
BARTOL ANTON
Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 31.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk
najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri
Matek& Miheš, Ljubljano
poleg hotele Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves.
pregrinjal, entlasje. izdelovanie gumbnic. Velika izbira predtiskanib žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
Minula je kriza
Za slikarje, mizarje, pleskarje in hišne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, flrneža 1er hišnih potrebščin najbolj ugodno pri
Drago Franz
LJubljana, Stari trs 11
Na zahtevo se pošilja ludi no dom. Teleton 2045
če avto svo/ start prodajaš aV motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti тпоцо prižene Slovenčev na/manjš' insérât
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi » veliki izbiri najugodnete in naiceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, židovska ulica m Star trg. (1)
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd.
S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1)
Kuhano maslo
pristno, v zalogi. Osvald Pengov, Karlovska cesta št. 19, poleg Dolenjskega mostu, Ljubljana. fl)
2a
Velikonoč!
Novi modeli naših prekrasnih pomladanskih čevljev
D. Ï5
črni baržun, imit. nu-buka
rujavi boks s temno-rujavim okrasom
otroški čevlji na zapono iz laka. vse velikosti
D. 125-
ruiavi s fanta/, vio-žkom
iz laka. okrašen z luknjicami
moški črni ali rujavi, črni ali rujavi, okra- iz laka z vložkom iz lepa izdelava	šen z luknjicami	nubuka
Ljubljena, Dunajska cesta la (Pelovia) Maribor, Gosposka ulica 17	Celje, Aleksandrova cesta 1
Pernate**
Tako sprašujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlopla-vimi lasmi očara vso svojo okolico. To je njen uspeh, istočasno pa tudi uspeh speci.ialnega šam-pona S. Y. S ki varuje lase pred nelepim po-temnevanjem in naredi potemnele lase in lase brez sijata svetle in svileno mehke. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6'— a za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. Poskusite še danes in zahle-vajte izrecno S. Y. S specijalni šampon пеготапс blondine Prodaja na veliko : »Cosmochemia«, Zagreb Smičiklasova 33
iMîm rranitip
lo druen krmila nodi natcetiej Veletieovine žita m uioke.
A. VOLK, LJUBLJANA
RealtevA e«rta rM
Telefon 2059

Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
POZOR!	POZOR
Teden kravat
Prima svilene kravate
prej Din 36-— - sedaj Din 15*—
Oglejte si tovarniško zalogo v trgovini IVANKE ŠTRUKELJ, pri Zmajskem mostu, Ljubljana Resljeva cesta št. 2
Trgovci še poseben popust!
Vabilo
na redni občni zbor
I. slovenske tovarne mineralnih vodâ, sodavice in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. por. v Ljubljani, Slomškova ulica 27.
ki se bo vršil v četrtek, dne 20. aprila 1933 ob 3 pop. v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privoz 4.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo o poslovanju.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka.
5.	Volitev načelstva, odbora, namestnikov nadzorstva in razsodišča.
6.	Čitanje revizijskega poročila.
7.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Opomba: Drugi odstavek § 2.3. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev.
Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami.
Novo pomladansko
črno B0K-PIV0
vsebuje mnogo slada - ima prijeten okus
Je od 8. aprila naprej v prometu
Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana
FlICH-kplesa!
Ugodne cene in plačilni pogoji.
Ign. Volt, MuUiiaia
Tavčarjeva ulica štev. 7
Za >Ju#osiovaosko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovee.
Urednik: Frane Kremžar.
Franc Dolinar 50 letnik
Ljubljana, 11. aprila. Danes praznuje ugledni ljubljanski pekovski mojster in slaščičar g. Franc, Dolinar svojo 50-letnico. številni prijatelji in znanci so mu iskreno
čestitali, saj je jubilant vse spoštovanje in čestitke s svojim delom in življenjem res zaslužil. G. Franc Dolinar ee je rodil dne 11. aprila 1883 v Zaklancu št. 11 v župniji Horjul. Njegov oče je bil kmet. Po svojem pokojnem bratu Antonu je prevzel mesto poslovodje v stari ljubljanski pekovski obrti Jančar Pred škofijo U. Pozneje je podjetje prevzel sam v last od bla,«opokojne gdč. Josipine Jančarjeve, ki je pred kratkim umrla. S pokojno gospodično- je jubilant ravnal tako, kakor more le redko kakšen pravi otrok s svojo materjo. Božji blagoslov mu je bil zato vedno dodeljen in je g. Dolinar dvignil s svojo marljivostjo, zuačajnostjo in poštenostjo svojo obrt na redko višino. Na svetovni razstavi v Londonu si je pridobil za svoje higijenično urejene delavnice in svoj zdravilni kruh visoko odlikovanje.
Naš jubilant se je poročil 1. 1914 z gdč. Ivanko Meikindovo iz Cerknice. Iz srečnega zakona se jima je rodilo 5 otrok, in sicer dva fanta, ki oba študirata v zavodu sv. Stanislava, in tri hčerke. Njegova gospa pa pomaga jubilantu v obilni meri pri cvetočem podjetju.
G. Dolinar je velik dobrotnik in rad pomaga, kjerkoli vidi potrebo. Mnogo je žrtvoval tudi v cerkvene namene, zlasti za stolnico, pa tudi za druge cerkve. Če bi šenklavški zvonovi znali govorili, bi gotovo vedno peli hvalo g. Dolinarju. Vendar pa se g. Dolinar vedno ravna po svetopisemskem načelu, naj ne zve levica, kaj dela desnica.
Njegova gospa mu ni samo zvesta družica v življenju in ne samo nadvse skrbna sotrudnica v podjetju, temveč mu je podobna tudi v dobrodelnosti. Svoje otroke vzgajata v strogo krščanskem katoliškem duhu.
Prijazen v razgovoru in dober družabnik ;ie g. Dolinar ter ga poznajo takega vsi njegovi znanci. Njegovi uslužbenci so pri njem kakor doma in so z Dolinarjevimi prav za prav ena družina. Zato tudi zlepa pri njem ne zapusti noben uslužbenec službe.
Vrlemu katoliškemu možu in odličnemu ljubljanskemu podjetniku jubilantu g. Dolinarju čestitamo tudi mi ter mu kličemo: .>Se mnogo letlc
Glasbena Matica v Ptuju
Koncert pevskega zbora, ki se je vršil 8. aprilu 1933 v dvorani Društvenega doma. nam je nudil globok vpogled v vztrajno delo tega, po najvišjih ciljih hrepenečega pevskega zbora.
Spored, ki smo ga slišali, je bil pester in popolnoma slovenski. Zastopani so bili skladatelji: Z. Prelovec, A. Lajovic, E. Adamič, A. Foerster, R. Savin. V. Mirk, J. Ipavec, G. Krek. P. Jereb, O. Dev, č. Šedlbauer, M. Hubad in St. Mokranjac. Težkih in najmodernejših skladb sicer nismo slišali, pa to ni v nečast pevskemu zboru, ampak znak pravega spoznanja svojih moči, zato pa je bil splošen vtis tudi prav dober.
1'relovčev »Pozdrave je donel prav mogočno, medtem ko je Lajovčeva »Večerna« izzvenela nekam suho. so se pa Pastirčki« živahno razgibali in je li. Adamičev »Junak po vasi jezdi« učinkovito zvenel in je bil prisrčno podan. Moški zbor je odpel A. 1'oersterjevo »Razbito čašo■<. Mirkovo Ka-trico , .1. Ipavčevo »Imel sem ljubi dve« in R. Sa-vinovo - Koso«. Višek je zbor dosegel, ko je odpel A. Foersterjevo .Z glasnim šumom s kora orgle so donele«; to je skladba starejšega datuma. Skladba je napravila mogočen vtis in je bila precizno dostojno izjavana, donelo je kot molitev. Med ostalimi skladbami mešanega zbora je bila prav zanimiva P. Jerebova »Črn mož«, katero je zbor dobro odpel. Narodne pesmi, ki jih je izvajal ženski zbor, pa žal niso uspele in tudi niso spadale prav na ta spored koncerta, lo so skladbice za mladinski koncert, matični zbor se pa ne sme zadovoljiti s povprečnostjo, on mora biti drugim zborom vzgojitelj hi vzor. Med ostalimi skladbami, ki so bile izvajane in so že znane, je še omeniti skladbo *Ma-jolka«, ki jo je za zbor priredil Č. Šedlbauer in je bila- sprejeta z velikim aplavzom, ter St. Molcranj-čov VIII. rukovet'', ki jo zaključil koncert in je bil prav dobro izvajan.
Pevski zbor Glasbene Matice je dokaj discipliniran in v najlepšem razvoju. Mlad je, svež, neustrašen in vztrajen. Nimajo še sicer vsi ženski glasovi tiste polnosti in topline, kakor jo imajo zreli ženski glasovi, tudi tenorji včasih neprijetno zvenijo, ker niso vsi enakobarvni in radi uhajajo. Rasi so sicer polnodoneči, a v globini nekoliko šibki. G. Č. Šedlbauer, ki je temperamentno, suge-»Ijvno in sigurno vodil zbor, bo s svojo energijo in zmožnostjo gotovo dovedel zbor še do visoke stopnjo.	F. F.
Trbovlje
Podraženo meso. Laško okrasno načelstvo je na novo določilo prodajne cene mesu in sicer 2 Din dražje ko dosedaj. Precej se je podražilo tudi suho svinjsko meso, ki ga ljudje le radi kupujejo za Veliko noč. Le žal, da se plače in gmotno stanje delavcev in kmetov ne zboljša, da bi višje cene pomenile boljše čase.
Moko so kradli. V nedeljo zvečer so tatovi »dnesli iz Starčevega mlina v Rovtah vso boljšo moko, ki jo je imel zase pripravljeno za Veliko noč. Iz sledov se vidi, da so odnašali moko v bre»-t.-ih in jo potem presipali v žaklie. Sedanie obupno stanje spravlja ljudi do takih krivičnih deianj, pri katerih Itd« nedolžen posestnik.
KnezošhoSa dr.Karlina zadnja pot
Prvi del sprevoda z Glavnega trga.
Voz s krsto odhaja z Glavnega trga.
Ljubljana, 11. aprila.
Danes ob pol 9 se je pričela pred malim senatom razprava proti Gregorju Repanšku, bivšemu županu na Homcu, Egidiju Rodetu, posestnikovemu sinu v Nožicah št. 4 in njegovemu bratu Jožefu. Senatu je predsedoval predsednik Kralj, votanta sla bila sodnika Javoršek in Verbič. Obtožbo je zastopal prvi državni tožilec dr. Ogoreutz. obtožence sta branila dr Miha Krek in dr. J. Mohorič.
Predsednik pojasni, da je bilo obtoženih najprej pel ljudi, pa je višje deželno sodišče ustavilo postopanje proti Francu Grčarju in Francu Maroltu. Gregor Repanšck je obtožen, češ, da je 15. maja 1932 v Mengšu pred Flerinovo gostilno zaklical: Živio svoboda! Živel dr. Korošec! Dol z režimom! Rode Jožef je obtožen, da je klical pri isti priliki v Mengšu pred Zelenčevo gostilno: Dol s kraljem! Kode ligidij pa je rabil isti vzklik oh priliki manifestacije v Domžalah.
Predsednik je nato prebral pričevanja prič, ki jih je deloma zaslišalo okrajno sodišče v Kranju, deloma pa deželno sodišče pri prejšnjih razpravah Repanška obremenjuje pričevanje Jožefa Vidalija, ki je izpovedal, da je videl Repanška pred Flerinovo gostilno dne 15. maja zvečer, ko je s kolesom udaril ob lia in zaklical inkriminirane besede. Jožefa Rodeta obremenjuje orožnik Franc šeruga. ki pravi, da ie videl obdolženca, ko je enkrat vzkliknil proti vladarju, potem pa zbežal s ceste čez travnik. Njegovega brala F.gidija naj bi obremenjeval priča Baloh. Ker pa je la priča pri prejšnji razpravi izpovedala, da ne more z gotovostjo reči. ali je predmetni vzklik rabil ravno obdolženec, ampak, da je mogoče, da ga je v množici zamenjal s kri" drygini, odnosno, da sploh ni točno videl, kdo je lo vzkliknil, je glede tega obdolženca odpadla vsaka podlaga za krivdo. Ostala obdolženca sta zanikala krivdo. Gregor Repanšck se je zagovarjal, da je res pri tej priliki vzkliknil: £ivel Korošec! toda drugega nič. Jožef Rode je trdil, da se manifestacije v Mengšu sploh ni udeležil, da je prišel šele okrog 5 popoldne v Mengeš, ko so bile manifestacije že končane.
Danes je bil najprej zaslišan Jožef Vidali, ki je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi, dasi je trdil, da se dogodka danes več ne spominja.
Nato so bile zaslišane priče: Franc Marolt, Alojzij Peteri in in Alojzij šare. Vsi tri je so izpovedali, da so šele okrog petih popoldne prišli na Liparjevo dvorišče v Mengeš, da so bili ves čas v družbi Jožefa Rodeta, ki se ni nikdar odstranil z Liparjeveea dvorišča iu je imel ves čas pri sebi kolo. Vse le priče izključujejo, da bi bil Jožef Rode Sel od I i-parja proli Zelencu in da bi se bil nahajal na tistem prostoru pri vodnjaku pred Zelenčevo gostilno, kjer naj bi bil padel inkriminirani vzklik. Priče so od Liparja skupno šle nazaj proti Vel. Mengšu.
Glede Gregorja Repanška izpovedo priče Janez Zupan, Franc Drčar in Alojzij Šare, da so se nahajale v Repanškovi družbi, v Ferlinovi gostilni in pred lo hišo 1er povedo, da je pred to gostilno ilepanšek sc govoril z enim izniorl tnniUîijsnjih orožnikov, tik pred odhodom pa ie znklicnl Živel dr. Korošec! , nakar so se vsi na kolesih odpeljali iz Mengša.
Sodni odmevi dogodkov v Mengšu
in Domžalah
V istem smislu sc glase tudi izjave prič Franca Jerana. Valentina Borca in Franca Peterlina. Zaslišane so bile še druge številne priče, in sicer Apolonija Žebovec, Marija Šare, Marija Zupan, ki so vse povedale, da se je tisti dan več fantov ustavilo v njihovih gostilnah, da je bil Repanšek med njimi, da pa niso nič protidržavnega ali protirežim-skega govorili ali vzklikali. Priča Peter Pire pravi, da je slišal najrazličnejše protidržavne in protire-žimske vzklike, ko so se biciklisli pripeljali od Radomelj proli Homcu, ne more pa točno povedati, kdo bi bil vzklikal. Enako sla izpovedali hčeri sedanjega župana na Homcu. Nasprotno pa priče Alojzij štupar in Janez Kobilca povesta, da so bi-riklisti pri tej priliki peli slovenske pesmi in vzklikali dr. Korošcu, a proti vladarju, državi ali režimu pa niso vzklikali. Enako izpovedujeta tudi priči Franc 1'levolj in Martin Šare Končno je bil zaslišan tudi priča Josip Adamič, ki naj bi bil izpovedal o vzklikanju Egidija Rodeta. pa priča ni vedela nič točnega povedati.
Zagovornik dr. Mohorič je obširno utemeljeval oprostitev in ugotovil, da »lede Egidija Rodeta sploh ni nobenega obremenilnega gradiva. Priča Franc Šeruga se očitno moti, ko govori o obdolžencu Jožefu Rodetu, ker moramo verjeti njegovemu zagovoru, ki ga potrjuje petero neprizadetih prič. Jožefu Rodetu se je posrečil dokaz, da se na lislem mestu, na katerem naj bi bil padel vzklik, sploh ni nahajal. Glede Gregorja Repanška je isto-tako očitna pomota, kar Irdi Jožef Vidali. Če je tam Repanšek govoril, to kar trdi ta priča, bi ga orožnik, s katerim se je razgovarjal, na mestu aretiral. Slišati hi morali Repanškov vzklik tudi priče, ki so bile neposredno pri njem. preje in točneje, kol Vidali, pa vse te priče izključujejo, da bi bil Repanšek to vzkliknil. Poleg tega so besede, ki se očitajo Repanšku, takega značaja, da ne morejo bili kaznjive po čl. 3. zakona o zaščiti države.
Senat je Repanška obsodil na tri mesece strogega zapora, Josipa Rodeta na tri mesece navadnega zapora, Egidija pa oprostil.
Glede obsodbe Repanška in Josipa Rodeta je branilci j dr. Krek prijavil priziv in revizijo.
Kamnih
Osebna vest. Občinski odbor je na svoji lajni seji dne 5. aprila na pismeni predlog okrajnega načelnika razrešil g. dr. Dominika Žvokljn kot člana upravnega sveta in ravnateljstva kamniške mestne hranilnice. Občinski odbor je nadalje soglasno -sklenil, da se izreče dr. Žvokljn za njegovo dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v prid mestne hranilnice polno priznanje in zahvala.
Dovoljena društva. V kamniškem okraju so zopet dovoljena sledeča prosvetna društva: v Ihanu, Domžalah. Tunjieab, Stranjah, Špitaliču. Motniku in v šmartnem v Tuhinjski dolini.
Spevoigra Materin blagoslovi:, katero je v soboto in nedeljo vprizoril v Kamniškem domu cerkveni pevski zbor frančiškanske cerkve, je pravično uspela \ -nhnln jo Ki 1 ohisk slabši. v ne del jo pa je bila dvorana razprodana. Igralci so v svojih vlogah popolnoma zadovoljili, zlasti pa mo-
Šenčurski dogodki pred sodiščem
Ljubljana, 11. aprila.
Znani dogodki v Šenčurju in v Hrastju pred približno enim letom, so imeli danes ponoven odmev v sodni dvorani. Pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je bila danes obravnava proti dvema mladima fantoma, ki sla bila obdolžena kršitve zakona pri teh dogodkili. Obravnava se je pričela ob pol 1. Predsedoval ji je vss. Kralj, vo-iirala sla sos. Javoršek in sos. Verbič. Državni tožilec je bil dr. Ogoreutz. branitelj obeh obtožencev pa dr. Mihu Krek.
Nn založili klopi sla sedela 24 letni delavec Franc žuii iz Moš pri Smledniku in 20 letni posestnikov sin Fermin Novak iz Trboj. Predsednik je z ozirom na lnladoletnost Novaka proglasil tajno obravnavo, na zahtevo Žuna samega pa je bila obravnava javna.
Obtožnica jima očita, da sta hotela dne 22. maja 1932 v Šenčurju s silo ovirati orožnike, ki so intervenirali proti množici na shodu Ivana Rarleta. Pri tem da je Novak vrgel na orožnike, ki so bili med množico, kamen, Žun pa je vrgel na orožnike, ki so stali na vratih Gašperlinovega dvorišča, kjer je bil Barlelov shod, za človeško pesi velik kamen. Zaradi tega dejanja sta bila obtožena po § 127. k. z. Novak pa je bil še posebej obtožen, da se ni hotel odstraniti na shodu dne 16. maja 1932 v Hrastju, ko so orožniki pozvali množico, naj se razide.
Pri razpravi je bil najprej zaslišan Žun, ki je izjavil: -Nobenega kamna nisem vrgel! Na shod smo bili vabljeni vsi in ko so orožniki pričeli na množico streljati, sem stekel. Zagrešil nisem nič Glavna priča proli meni, Vovk, je že 4 leta mo sovražnik in mi je vedno slabo hotel. Enkrat sen ga naznanil zaradi razgrajanja in grožnje prot. meni in od tedaj me sovraži.:
Enako se izjavi obtoženec Fermin Novak, ki pravi o svoji glavni obremenjevalni priči Bizjaku: Ta priča je zelo sovražna proli naši družini. Na shodu v Hrastju sem se odstranil že prej, preden se je shod sploh končal. Sploh nisem bil zraven orožnikov in če so orožniki pozvali množico, naj se razide, se mene to ni tikalo, ker sem bil zelo stran !
Priča Franc Bizjak pove, da je bil poprej tesar, sedaj pa je orožnik na Bledu (v dvorano je prišel v orožniški uniformi). Pove, da je videl tedaj Novaka. ki ni hotel oditi, ko so orožniki pozvali množico, naj razide. Ker ljudje niso Sli, so jih orožniki pustili. Ljudi je bilo zelo veliko in tudi Novak je bil med njimi. Ljudje so kričali: Živel dr. Korošec! Dol z Barlelom! itd.
Priča zidar Luka Vovk pove, da z Žunoni dolgo ne govori. Opazoval je Žuna, ki je bil 80 korakov stran od vhoda na shod. kako je metal kamenje, zbežal pa je Žun šele tedaj, ko mu je orožnik ustrelil pod noge in mu je krogla Sla med nogami.
Dr. Krek: Kako ste mogli videti, da je Žun vrgel kamen, ko je bil vendar 80 korakov stran od I vas, vmes pa je bilo polno ljudi?
Priča: Natančno sem ga ves čas opazoval. Stal I sem za orožniki!
Prečitane so bile nato izpovedi drugih prič, ki 1 so bile zaslišane pri preiskavi. Mnogo prič se јч zelo slabo izjavilo o glavnih pričah Bizjaku in ; Vovku. Priče Jernej Novak,'Viljemina Novak, Alojzij Čebašek in Ivan Molj so izpovedale, da Bizjak sovraži Novakove, da jim je že grozil. Priče Stanko Novak, Alojzij šetina in Ana Zevnik so izpovedale, da je Franca Bizjaka osumila poskušenega požiga njegova lastna tašča Helena Dolinarjeva. Predsednik bere izjave raznih prič, da so se nekateri so-vaščani zelo čudili, ko je Franc Bizjak prosil za službo pri orožnikih, zlasti ker je bil osumljen, da je hotel podnetiti celo hišo lastni tašči. Na vprašanje predsednika pove Bizjak, da zaradi tega ni imel s sodiščem nič opraviti ter da se je nekoč vnelo v pepelniku.
Druge priče, kakor Anton Rozman, Franc Žui (ki ni v sorodu z obtožencem) in 5(i letni posestnik Miha Pravhar iz Voklega so izpovedale o drug glavni priči Luki Vovku. Iz teb izpovedi je raz vidno, da je Luka Vovk že lela 1928. izzival Žunov( domačo hišo, nekoč napadel v družbi treh lovarišev obtoženca Žuna na cesti v Trboje s koli, drugič ga zopet napadel na poli proli domu, I. 1930. jc bil izvršen napad na hišo Žunovlh domačih. Luka Vovk je bil vržen tudi pod sedanjim režimom iz občinskega odbora v Smledniku, ker je bil osumljen neke tatvine. Proli priči Mihi Pravharju se je Vovk izrazil, da njemu ni prav nič priseči.
Po govoru državnega tožilca dr. Ogoreutza, ki je navajal, da so vse obtožbe obsežene po pričah Vovku in Bizjaku dokazane, je dr. Krek navajal, da ni nikjer nobenega objektivnega dokaza za krivdo obeh obtožencev, niti nimata nobene subjektivne krivde. Glavni priči sta slabo kvalificirani in krivdorek se nikakor ne more pripisovati na izpoved teh dveh prič. Oba obtoženca pa sta neoporečna. Branitelj (ir. Krek je tudi dokazoval nelogičnost ob izpovedih obeh glavnih obremenjevalnih prič.
Sodišče je po kratkem posvetovanju razsodilo, da je France Žun kriv, da je v Šenčurju ob priliki Barlelovega shoda melal kamne nn orožnike in se ; obsodi po §§ 128. in 129. k. z. na dva meseca na-j vadnega zapora. Fermin Novak pa se obsodi na 120 Din denarne kazni, ker ni ubogal orožnikov 1er se ni takoj odstranil pri shodu v Hrastju. Novaku se kazen odloži za dve leti. Novak pa je bil oproščen krivde, da bi metal v Šenčurju kamne na orožnike.
V razlogih navaja razsodba, da je Francu Žunu dokazano metanje kamnov na orožnike, Novaku pa ne. Novak pa ie sam priznal, da ni takoj ubogal orožnikov, medtem ko zakon določa, da se mora vsakdo takoj odstraniti, če zahteva to orožnik ali stražnik ob takih prilikah. Sodišče je upoštevali vse olajševalne okolnosti, obtežilnih okolnosti e: ni bilo.
Branitelj dr. Krek je prijavil priziv in revizi ■ММПНВВИННШВВ'
ramo pohvaliti člane starejše igralske garde Kam niškega doma (gospe Cerarjevo in Pogačarjevo. <j učitelja Pogačarja ...). Igra sama je gledalcem zelo ugajala, vendar pa ie potrebna predelave, ker je za naše razmere predolga, saj je trajala cele štiri ure!
Ljubljanske vesti:
Hotel Tivoli - dom otrok
Ljubljana, IU. aprila.
Že lani je v eni svojih rednih sej sprejel mestni občinski s ve I načelen sklep, da spremeni bolel Tivoli, ki je ine.slna last, v otroški dom. Tivolski bolel je bil zgrajen pred približno M) leti in je od tedaj dalje, skoraj vsa leta. pomeiijal stalno obremenitev mestnih denarnih računov, zakaj nikoli ni donašal mes-ini občini nobenega čistega dobička, temveč leto za letom stalno .izgubo. Ko so la hotel gradili — nalašč so graditelji poudarili gorenjski slog •— so mislili, da bo ena glavnih atrakcij za tujce. Ta račun pa so je povsem ponesrečil, zakaj tujci so se raje ustavljali v hotelih in prenočiščih blizu kolodvora, v hotel Tivoli pa je zašel le malokdo. Najemnina, ki so io plačevali vsakokratni najemniki za hotel, ni donašal» redno mestni občini niti toliko, kolikor so jo veljali samo stroški za razna popravila ii! za vzdrževanje. Povrhu vsega pa je bila sedanja mestna uprava skrajno nevoljna, če ji j? kdo očital ta primer nesistematičnega mer-tnega » gospodarstva. 2e pred loti je naš list, primerjajoč .mostne proračune in bilance, svetoval — prav tako ■ tudi nekateri uvidevncjši mestni očetje — naj mestna občina ta hotel raje proda, kakor da ima loto za letom z njim samo izgubo, mestna občina ter njeno prebivalstvo pa prav nobene koristi. Tedaj je' bil edini uspeh našega nasveta, da smo dobili nekaj uradnih popravkov, stvar pa je ostala pri starem, dokler ni ludi mestna občina spoznala, da tako ne moro iti dalje, in da more tudi ta del mestnega premoženja nekaj prispevati h gospodarski ali vsaj socialni politiki mesta.
Lani jo na eni svojih soj mostni občinski svet odobril predlog, da se ta neplodonosni hotel spremeni v otroški doni.
Ilolel Tivoli jo bil zadnja leta oddan v najem za razmerno majhno najemnino. Mestno prebivalstvo namreč ni bogvekaj obiskovalo niti restavra-
Za osah stan in po- $ i
h.
klic so nuibohšo in najcenejša obutev
Km bo danes?
Drama ob 15: INRI*. Izven. Dijaška in mladinska predstava po globoko znižanih cenah. —
Opera: Zaprta.
Kino Kodcljevo ob 5 in 8; »Glas vesti« (po drami .Ves/. ).
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustck, Rcs-ljcva cesta 1; mr. Bohince ded., Rimska ccsta 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Posetite razstavo „Ž/valice" od 15 do 17 aprila v Ljubljani. Vetesejem. Polovična votnju po železnici.
■ Ljudska knjižnica v Ljubljani, Miklošičeva
cesta 7 priporoča vsem prijateljem lepe slovenske knjige da si blagovolijo izposoditi v njeni knjižnici dela najnovejših slovenskih pisateljev, kakor tudi prevode svetovno znanih pisateljev. Knjižnica je odprta dnevno od 8 do 12 in od 2 do 7.
• Za prihodnje leto nam nudi Mohorjeva družba krasen književni dar. Kdor hoče priti za mal denar do dobrih slovenskih knjig naj se naroči na Mohorjevo družbo v Ljudski knjižnici. Miklošičeva c. 7-1. Naročila se sprejemajo vsak dan od 8 do 12 in 2 do 6.
0 Poziv lastnikom /,i\inc iu vozil. Ker se izvrši letos splošni vojaški pregled živine in vozil, morajo vsi v Ljubljani bivajoči lastniki najkasneje dn 20. t. m. prijavit; mostnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu 7-1. sohn 3. svojo živino in vozove. Med popisno živino spadajo: žrebci, konji, kobile, žrebeUi. mezgi, mule, osli, voli, biki, bivoli in jalovke; med vozove spadajo vsi konjski in volovski štirikolni in dvokolni vozovi: med popisno opremo pa vsa oprema za jahalnega, tovornega in vprcž.nega konja 1er volovska vprega za par volov Vsi oni. ki posedujejo eno ali drugo izmed navedenih stvari, naj se torej do 20. t. m. zglase v mestnem vojaškem uradu ter prineso s seboj ludi podatke o predpisanem davku in pa voja-
v
Se na veliki pelek
dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje in svetlo- i likanje perila izgotovi sigurno do praznikov
tovorna Jos. Bcich
I cije, niti se ni posluževalo prenočišč«. Lepe in j čedne sobe v hotelu so po večini zasedli podnajem-' iiiki, tako ruski emigranti, študentje in drugi no-premožni ljudje. Zadnje čase pa so tudi podnajemniki pričeli opuščati sobe v tem hotelu, ker je pač ludi v mostu dovolj podnajemniških sob. Mestni občini bi so v bodoče torei hotel še manj splačal, kakor dosedaj.
Nn drugi struni pa naraščajo mestni občini vedno bolj dolžnosti za preskrbo zapuščene mladino. Občina je bila pred nalogo, da zgradi lasten mestni otroški doni, ker dosedanji državni ali zasebni nikakor več ne morejo zadoščali, povrhu tega pa je mestna občina izdala veliko zneske za preskrbo zapuščene in osirotele mladine. Uveljavila so je ideja, naj bi se nerentabilni hotel Tivoli spremenil v otroški dom, v katerem bi imelo po preureditvi prostora vsaj 150 sirot, povrh tega pa bi se še našel proslor za primerno otroško zavetišče, kjer bi bili čez dan v varnem varstvu otroci, ki sicer imajo starše, pa jih ti ne morejo čez dan varovati.
Mestni gradbeni urad sedaj izdeluje načrte za preureditev hotela Tivoli v primeren otroški dom. V kratkem se sestane tudi komisija, ki bo končno sklepala o preureditvi hotela Tivoli — prav na podlagi načrtov gradbenega urada — v mestni otroški doni.
S to rešitvijo bo mestna občina pridobila v več ozirih: prihranila bo pri stroških za mladinsko skrbstvo, ker bodo mali mestni varovanci oskrbovani kolikor toliko na enem mestu, drugič ji ne bo treba prodajati mestne imovine, tretjič pa se bo znebila očitkov, da so stroški za vzdrževanje hotela Tivoli tako rekoč vrženi v vodo. Glavni dobiček pa bo moralnega značaja, saj je vendar dobro in hvalevredno, če se taka restavracija in hotel — nekaj časa je bil tod še celo kabaret — spremeni v javno humano ustanovo!
ške podatke o polnoletnih moških družinskih članih. Obvezniki — konjeniki morajo istotako pri javili svoje jahalne konje in opremo, ker bodo morali tudi oni predvesti svoje stvari na pregled. Neposlušnost so kaznuje po vo.j. kaz. zakonu.
O Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg 8.
Vsak za velikonočne dm kaj boljšega si poželi ! V tem Slamič bo postregel nam, zatorej kupimo vse tam!
0 S šentjakobskim sejmom ne ho nič. Poročali smo že, da še vedno ni razveljavljen sklep mestnega tržnega odseka, da se vse stojnice, ki niso namenjene prodaji živil, premestijo na Sv. Jakoba trg. Ta sklep je seveda izzval veliko nevoljo med prodajalci, ki vedo, da bo s lem ogrožen« njihova eksistenca. Na mestnem magistratu se je v tem ozim zadnje čase pojavila sprememba in nekateri gospodje, ki so se za to premestitev zelo navduševali, že ne kažejo več svoje nekdanje vneme. Kakor kaže, bo ostalo najbrž vse pri starem, vsaj dotlej, dokler ne bo regulirano nabrežje pri Ljubljanici. s čimer bi se Vodnikov trg precej povečal in bi bil pridobljen nov proslor, dovolj velik tudi za sporne stojnice.
© Pred novimi zdravstvenimi zadevami. Zadeva s kirurgičnim oddelkom, ki je med prebi-valstvom že mnogo prej vzbudila pozornost, predno je časopisje sploh poročalo o njej, se sedaj počasi preiskuje. Javnost je zelo radovedna na uspehe preiskave. Kakor kaže, pa lo ni edina mučna zdravstvena zadeva v Ljubljani, temveč se nam, kakor čujemo, obljubljajo še nekatere nove. Predmet ostre kritike je zadnje čase v zdravniških krogih zlasti šolska poliklinika na vrtu učiteljske šole. Ta poliklinika, nameščena v baraki, ki jo v zelo slabem stanju, je že nujno potrebna, da se najde zanjo nov prostor. Zdi se nam. dn je vzrok tem in drugim zdravstvenim vprašanjem v Ljubljani v največji meri — prevelika in neumestna varčnost.
© Modne hlače — pumpurce dobite najcc-neje pri Preeker ju, Sv Petra cesta 14.
VELIKONOČNO ŠUNKO
odlične kakovosti po ugodni ceni — DESERTNA in NAMIZNA VINA, domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto, kupite v delikatesni in špecerijski trgovini FR. KHAM, Miklošičeva cesta 8.
Mariborske vesti:
Pomlad blaži brezposelnost
špecijaiist za ženske bolezni In porodništvo
prične ordinirati 12 t. m. od pol 2. do 3. ure pop.
RESLJEVA 9. (nasproti učiteljišča) Telefon 2473
I	Maribor, 11. aprila.
Dan za dnem se oshtnja ob zidovje Glavnega j iu Kolovškegu trg« skupin« ljudi, včasih stotina, i mnogokrat šo več. Izbirajo si ob zidovju solnčna mestu ter čakajo vdano in potrpežljivo brez smotra od jutru do večera. Tisoči hite dnevno mimo njih, ne meneč se za njihovo usodo in življenje, ne vedoč, da je lo naš mariborski življenski trg, na katerem se nudi za malenkost denarja živ človek z vso močjo svojih mišic in silo svojega razum«. Stari znanci so med temi čakajočimi, ki prihajajo na trg že leta iu leta. Dobi se dostikrat delo, drugikrat sicer čakajo zaman, pa vendar jo bolje v družbi, kakor v zatohlih luknjah, ki jih imenujejo svoje domove. Dih pomladi jo prinesel tem siromakom novo upanje in življenje. Saj je njihov največji sovražnik zima in mokrota, ko Irepečejo 1111 mrazu ves dan ter zaman čakajo, d« bi se jim nudilo delo. Pomlad je prinesla na tem trgu znatne izpremembe. Novi obrazi se pojavljajo med čakalci, zla-I sti med onimi na Rotovškem trgu, ki se zbirajo pred borzo del«. Prihajajo iz daljnih krajev, kamor so se zalekli pred zimo v zavetje na svoje borne domove. Imeli so vsaj toplote, ki bi jo v
□	škof dr. Tomažič, kapitularni vikar lavan-tiuske škofije. Na izredni kapiteljski seji 11. aprila 1933 je bil izvoljen za kapitularnega vikarja lavan-linske škofije presvetli gospod naslovili škof dr. Ivan Tomažič.
□	Odhod cerkvenih knezov. Prevzvišeni gg. škofje in cerkveni dostojanstveniki, ki so se udeležili pogreba blagopokojnega lavantinskega nad-pastirja Andreja, so odpotovali iz Maribora že v ponedeljek popoldue po pogrebu. Nuncij Pellegri-netti, nadškof dr. Bauer in škof dr. Srebrnič so zapustili Maribor z avtomobilom ob 4 popoldne, knezoškof dr. Rožtnan se je vrnil v Ljubljano s popoldanskim vlakom, graški škof dr. Pawlikowski pa je odpotoval z avtomobilom nazaj v Gradec ob 5 popoldne.
П Iz sodne službe. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je imenovan zn zapriseženega sodnega izvedenca v knjigovodstvu g. Lojze Doležal, knjigovodja Mariborske tiskarne.
Q Velikonočni prazniki se poznajo na mariborskem trgu že nekaj dni. Tudi običajni tedenski dnevi so sedaj živahni, kakor včasih glavni tržni dnevi ob sobotah. Prihaja na Irg mnogo reči, ki jih bodo rabile gospodinje pri pripravljanju velikonočnih dobrot. Posebno obilo je založen trg z jajci, ki se letos na veselje mariborskih gospodinj še niso nič podražila.
□	Obmejni promet narašča. Pomlad je prinesla večjo živahnost v obmejni promet. V marcu je potovalo čez Maribor skupno 7479 oseb, od tega 2459 naših državljanov. V istem mesecu je šlo v inozemstvo čez Maribor 7175 oseb, od tega 2805 podanikov naše države.
□	Namesto venca na grob svojega soustanovitelja prevzvišenega knezoškofa dr. Andreja Karlina je darovala Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Stolni Vincencijevi konferenci v Mariboru znesek 500 Din.
□	Madjarov nc bo! Budinipeštanski Nemzeti je odpovedal velikonočno gostovanje v Mariboru, ker se nahaja na turneji v Franciji. — Namesto Madjarov pa pride za praznike Grazer Sportklub, ki je trenutno najmočnejše moštvo v Avstriji. Prvi dan z Mariborci, drugi dan z Železničarji.
□	šahisti in kibici. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora se začne v kratkem in se bo vršil v kavarni Jadran. Igral bo lahko vsak šahist in si izbral eno od dveh skupin ter tekmoval ne samo za šahovsko čast nego za darila. Dve darili sta že določeni od g. Šereca, eno od g. Pintarja, a druga bodo še sledila. — Igrali bodo po kup sistemu. Natančnejša pojasnila bodo še objavljena. Prijaviti se je pri profesorju Favaju ali pri blagajni kavarne Jadran. Turnir se začne takoj po Veliki noči.
□	Tržne zadeve. Mestno načelstvo mariborsko razglaša: V smislu določb mestnega tržnega reda se javnost obvešča, da se vrši veliki leden v Mariboru samo en tedenski sejem, in sicer na veliki četrtek. Vse druge dneve velikega tedna se vršijo navadni dnevni sejmi. Na veliki četrtek je dovoljen prodajni čas za prodajalce na mizah in v vrstah, mesarje in prekajevaice, špeHarje. prodajalce poljskih pridelkov na vozovih ter prodajalce izdelkov domače industrije od 6 do 18.
Q Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se vrši v ponedeljek, dne 24. aprila t. I. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 in od'14—18.
□	Iz gledališča. Na velikonočno nedeljo go-i, stuje kot grofica Marica v tukajšnjem gledališču j bivša stibreta mariborskega gledališča gdč. Marica I Lubejeva v islonaslovni opereti.
□	Salto s kolesom čez avtomobil. S čudovitimi akrobatskimi skoki in naključji spojena nesreča se je pripetila v ponedeljek na vogalu Frankopanske in Valvazorjeve ulice. Trčila sta skupaj neki osebni avtomobil in pa zasebni uradnik Josip Heinrich,
mestu pogrešali. Drugi zopet, ki so čez zimo prišli s svojih malih kmetij, da bi v mestu dobili nekaj zaslužka ter bi olajšali preživetje zime svoji družini, se s pomladjo vračajo nazaj obdelovat svoje borne njivice. Opaža pa se znatno zmanjšanje pritiska na delovnem trgu. Dočim je beležila borza dela še pred dobrimi 11 dnevi čez 2090 prijavljenih brezposelnih, jih je v zadnjem seznamu še samo okoli 1390. Prevladujejo zopet gradbeni delavci, zidarji, tesarji, dalje kovinarske stroke in opekarji. Vsi ti upajo dobiti dela pri novih zgradbah, zlasti pa stavijo nade v občinska javna dela, ki so letos projektirana. V njihovih vrstah ee oso-bito kaže čudovita občutljivost našega delovnega trga, ki jo gibljiv, kot najboljši barometer. Komaj izide v časopisu notica o kaki novi zgradbi, ki so bo začela graditi, že so naslednjega dne stotine novih delovnih moči tu, ki pribite peš, na kolesih iz najoddaljenejših krajev, da bi j« bili prvi ter bi prišli enkrat na vrsto. Zlasli Prekmurcl so v tem oziru občutljivi. Žal jo po navadi njihova pot zaman, ker ima vsak podjetnik že svoj stalni kader delavstva, ki ga vedno pravočasno obvesti o začetku dela.
ki se je vozil na kolesu. Udarec pri trčenju je bil tako silovit, da je odneslo Heinrichu s kolesom vred čez avtomobil ter je v velikem loku priletel za vozilom na tla. Pri tem se jo precej hudo poškodoval ter si popolnoma stri kolo Ko je vozač avtomobila videl, kaj se je zgodilo, jo je urno odkuril po Tržaški cesti, toda pred gostilno Achtig sta se srečala z očesom postavo. Ugotovili so, da je šofiral avtomobil 23 letni Avgust Krujnik Iz Ptuja. Zadevo bodo preiskale oblasti, da se dožene krivda zaradi trčenja.
□	.Mestno avtobusno podjetje razglaša, da se vrši dne 13. in 14. t. m. (veliki četrtek in petek) avtobusni promet nn progi Maribor—Ruše, Maribor—Selnica, Maribor—Sv. Martin tako knlcor ob drugih delavnikih. V Ruše pa vozi avtobus veliki četrtek kakor ob sobotah, t. j. ob 10 dopoldne.
Sodba gosp o d ime /e neizprcmenljiva: da sta dr. Oetker-jev peci i ni prašek in vanilijin sladkor neprekoslnva.
□	Splav je nasedel. Drava se letos kar noče dvigniti, še vedno kaže suha rebra svoje struge. Toda Pohorci rabijo denar iu uo morejo čakati*, da hi Drava narastla in zato pošiljajo sedaj dan za dnem splave po reki nizdol, dasi je plovba sila nevarna in zaradi nizke vode tudi počasna. Vsak dati se vsidra v mariborskem pristanu skupina splavov, ki odplujejo zopet naslednjega jutra. Včeraj je zadela tak splav v Molju huda nezgoda, da je nasedel na plitvino. Skupnemu naporu splavarjev se je posrečilo splav osvoboditi ovire ter ga spraviti v globočio strugo. Imeli pa so z njim posla vse dopoldne ter so morali ves čas bresti mrzlo vodo do pasu.
□	Skozi okno v svobodo. Kaj razburjenja in iskanja so imeli včeraj zjutraj nu tukajšnjem sodišču. Kot običajno so čistili v zgodnjih jutranjih urah kaznjenci iz jetnišnice uradne prostore. Sobo predstojnika okrajnega sodišča dr. A. Lešnikn je čistil kaznjenec Stanko Zelič, mladi nepridiprav, ki je bil 13. februarja obsojen zaradi tatvin na G mesecev strogega zapora ter na 3 letni izgon iz Maribora in okolice. Ko je bilo čiščenje končano, so prišli v zbor vsi kaznjenci, le Zeliča je manjkalo. Sled za njim je pokazalo odprto okno uradne sobe, ki leži v pritličju. D« bi si beg olajšal, si je izposodil Zelič tudi suknjo, ki jo nosi g. predstojnik v uradu, svoj kaznjenski jopič pa je pustil v sobi. O drznem begu je bila obveščena takoj policija, vendar begunca do sedaj še niso našli.
□	Vroča kri. 22 letnega posestnikovega sina Franca Kepa iz Zg. Sv. Kungote so napadli v temni noči neznani fantje ter ga vsega i zbodli z noži. Dobil je nevarne poškodbe ter so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 12. aprila ob 15: INRI. Izven. Dijaška in mladinska predstava po globoko znižanih ccnah.
Četrtek, 13. aprila ob 20: INRI. Izven znižane cene.
Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprlo.
OPERA
Začetek ob 20.
Sreda, 12. aprila: Zaprto. (Generalka.1, Četrtek, 13. aprila: Zaprto.
Petek, 14. aprila ob pol 19: PARS1FAL. Premi-
jera. Izven. Sobota, 15. aprila: Zaprto.
Kužturm obzornik
Pojasnilo k članku
„Mlakar a v Pragi"
Včeraj je gospod B. priobčil na lem mestu po-,'očilo o uspehu Pie in Fina Mlakarja v Pragi. Poročilo |e sestavljeno tako, da utegne bravca enostransko in torej nepravilno poučili o rezultatih nastopa Pie in Pina Mlakarja v Mestnem komornem gledališču. Poročevalec si siccr nc more icaj, da ne bi v splošnih besedah ugotovil resnice, di se vsa praška krilika jako laskavo izraža o naših umetnikih in jih želi videti ponovno čimprej«, vendar je pa za dokaz, kako ugodne so bile kritiko, pobral iz njih le nekaj manj ugodnih stavkov in te servirai Mlakarjevim rojakom v dom -vini. To je stvar okusa, značaja in osebnih teženj in na to nc bi odgovarjal. Ker pa poročevalec brez rsake opombe navaja neke netočnosti kritika v Pravu lidu«, sc čutim dolžnega, da namesto ( d-sotnih Mlakarjevih to netočnost popravim in stvar pojasnim. G. M. W. v »Pravu lidu« in za njim g. B. v »Slovencu« poročata, da jc bilo v Pragi na velikih plakatih označeno, da sta Mlakarja leta 1932 dobila v Parizu prvo nagrado; temu kritik M. H. ugovarja.
V rc»nici je bila stvar s plakati taka: Pino :n Pia sta mi v Prago točno sporočila, kakšni plakati naj .se tiskajo. V njuni skici ni bilo no oznake -jugoslovanska umetnika« nc navajanje kakršnihkoli nagrad in uspehov. A gledališče, ki je pri -tva.-i soodločevalo, ni hotelo pristati na to v mnenju, da br -z cirkuške reklame stvar nc pojde. in sploh v iM-eoričaniu, da ono v tej stvari ve vse, drugi nič.
Na moje obvestilo se je Pino takoj pripeljal v Prago, kjer ga jc g. tajnik gledališča sprejel z balo Zc natisnjeni;, plakatov, Na teh je res slalo, da sta Mlakarja prejela v Parizu prvo nagrado. A Pino jih ni . dovolil izvesiti — dokler oni pasus ni bil pie-lepljen. A prelepiti ga je bilo treba z nekim tekstom. V tej zadevi je pristal na to, da sc označita na traku, ki naj bi sc nalepil na prejšnji tekst, za jugoslovanska plesna umetnika. Ugotavljam, Ja v mestu nisem videl nc enega neprelcpljenega rda-kata. Edino v veži komornega gledališča jc kljub dvakratni intervenciji Pina eden menda lc dalj časa visel.
To moje pojasnilo naj blagohotno vzame na znanje ludi gospod M. H., ki jc plesni umetnosti Mlakarjev res naklonjen in jima je napisal strokovno occno s toliko toplino in tolikim razumevanjem njunih teženj, da je njegova sodba obema umetnikoma lahko v ponos in zadoščenje. Gospod B. pa bi storil vsekakor lepše dejanje, če bi za svoje rojake prevedel drugi odstavek iz kritike gospoda M. H., dalje morda šc tople in pravične ocene gospodov kritikov v »Lidovih Novinah«, v »češkem slovu < in drugih praških listih. Saj to bi bilo morda tudi resnici na ljubo.	Janez Logar
P. S. Omenim naj mimogrede, da sla Pia in Pino Mlakar dobila povabilo, naj svoj plesni koncert ponovita v nemškem gledališču v Pragi. Umetnika sta povabilo sprejela. Na povralku iz. Nemčije bosla v dneh po 20. aprilu spet nastopila pred praškim občinstvom.
Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. Prirodopisni del. Ljubljana, 1933.
Izšla je dolgo pričakovana in napovedana knjiga, s katero se moramo (radi velike važnosti
za učiteljevo in profesorje) seznaniti podrobneje, To ni vodnik, to je knjiga prirodopisa, ki seznanja čitatelja s favno in floro, opozarja na glavne predstavnike prirode, hkrati pa pove tako, kakor si ne moreš ogledati v nobenem muzeju — saj muzejske zbirke niso idealno popolne.
Težko delo uredništva je prevzel muz. kustos dr. Fr. Kos, sam avtor najobširnejšega dela »Vodnika« — zoološkega dela. Razvrstitev živali oz. njih vrst v Vodniku gre po sestavu višje in nižje organiz. živali, tako kot vsaka smotrena knjiga prirode. S praživalmi prične, gre preko spužev \л mehovcev vedno višje, do najpopolnejših vretenčarjev — sesalcev. Bogato in pestro ilustriran tekst spremljajo na robu nad vse pregledna imena družin oz, vrst.
Čeprav je delo zelo zgoščeno, mestoma skoro preveč, ni pri tem jezik preveč trpel, le nekaj slovenskih izrazov bi bilo treba prilagoditi naši domači anatomščini — ali pa njo sedanjemu jeziku prirodarjev.
Za seznamom uporabljene literature sledi dr. Rakovčev Geološko-paleontolo-š k i oddelek, ki je prirejen tako, da podaja obenem geološki pregled slov. ozemlja.
Vodnik ima to prednost, da se ne drži suženjsko samo muzejskih zbirk, pač pa obdelava ves materija!, ki je pri nas znanstvenikom dostopen, tako, da bodo li prav z Vodnikom na dragocen materjal opozorjeni. G. dr. Rakovec obdelava paleontologijo po zem. dobah oz. plasteh vse od kambrija do poznega aluvija.
Delo za sc je M i n e r a I o š k o - p e t r o -grafski oddelek patra J. Žurge, katerega bo z veseljem in lahkoto razumel in doumel vsak znanstvenik in študent Marsikje in marsikdo bo tole s oridom uporabili
Vodnik zaključuje botanik dr. Fr. Dolšak z »Botaniko , kjer obdelava našo floro, hkrati pa pojasnjuje, kje in kateri lierbariii so v muz. zbirkah.
Vodnik je veliko znanstveno delo, ki bo uspešno služilo študentu in profesorju Slane 20 Din.	Hrt.
Dr. J. Mati, docent slavistike v Gradcu prinaša v breslavskem Jahrbiicher fur Kultur und Gc-schichte der Slaven med drugim zanimive članke o slovenski kulturi, kar povzema iz raznih slovenskih in srbskohrvatskih kulturnih revi;. Tako je prinesla imenovana knjiga študijo dr. Fr. Steleta »Slikarstvo pri Slovencih« 1er Žimbre-kovo »S o d o b p o slovensko 1 i r i k o«. Obojfc je izšlo v »Hrvatski reviji« v zadnjih letih.
Herman Sudermann: Mati skrb. Roman. Prevedel M, Javomik. Krekova knjižnica, Ljubljani». 1932. — Poleg lepega števila izbranih knjig je izdala Krekova knjižnica tudi znano Si derman-novo umetnino »Frau Sorge — Mati skrb«. To je Sudermannovo najlepše delo, ki je posvečeno zemlji. Oče je imetje zaigral, sin Pavel je zvezan s slehernim vlakenccm srca z zemljo, katero hoče rešiti. In med tema dvema se b'je življenje, med nosilcem nesreče in nosilcem sreče. Kdâj kda] se razpne dejanje do take realnosti, kakor da ]c iztrgano iz žive zemlje. Sicer pa veje skozi ves roman dalnji pajčolan romantičnih dogajanj: Pavlovo žvižganje pod Elsbethinim vrtom, njegova ljubezen, življenje njegove matere ... Delo se še ni iztrgalo povsem iz objemov romantike, vendar pa jc osnova glavno dejanje in večina oseb v polnem življenju realizma, radi česar je delo vzbudilo ob svojem rojstvu toliko priznanja. Krekova knjižnica je prav gotovo storila pozitivno delo, da ga nam jc odkrila v iepi slovenski prepesnitvi. L. G.